1 p. Dol; n, U žnostni iZVod ICejsk!' 'knjižnic.,. .Naročnina us.«. -IB din., četrt leta 16 din. Izven j«»--Caio leto 120 din. Inserat! alt oznanila se ■•računajo po dogovoru; pri večkratnem peeriranju primeren popust Upravnižtvo naročnino, Inserat* in reklamacije. Telefon interurimn «.113. PoStnina plačana v gotovini«, STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Maribor^ Koroška cesia št 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. are. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št 113. vt ari *»or„ dne lO septembra Imetnik XV* I. Vesenjak; 0 novih taksah. V svrho krilja izdatkov iz državnega proračuna je finančni minister dal najprej po vladni večini skleniti linearno povišanje — ne Jzjednačenje! — direktnih davkov. Znano je, da je pri tem posebno neprimerno prizadet plačevalec zemljiškega davka, ker se ni izvršila prav nobena reforma tega davka, ki bi odgovarjala modernim davčnim zahtevam in dejanskim potrebam. Minister dr. Stojadinovič pričakuje od teh povišanj direktnih davkov okroglo 500 milijonov, dejansko ho dobil seveda več, ako mu organi izvajajo zakon s točnostjo in rigoroznostjo, kakor je običajna pri nas. Toda ta povišanja mu za kritje dosedaj v proračunu predvidenih — ne bom na tem mestu zasledoval: v koliko opravičenih in v koliko neopravičenih — izdatkov ne zadostujejo, da bi dosegel približno ravnovesje; zato je posegel še po drugem glavnem viru: po taksah in pristojbinah ter jih po večini prav radikalno povišal, nekatere pa prav temeljito v breme davkoplačevalcev izpremenih Kakor pri direktnih davkih, so tudi pri pristojbinah in taksah povišanja enostavno pretežno linearna in sicer predlaga finančni minister večinoma štirikratna, odnosno petkratna povišanja dosedanjih postavk. Običajno je v finančni vedi naziranje, da so pristojbine nekaka odškodnina, odnosno plačilo za posebej posameznikom izvršena dela, ali so dajatve, izvirajoče iz tega, da posameznik izzove posebno delo drž. organov, bodisi politično-administralivnih, bodisi sod-mijskih ali drugih. Ta značaj je zakon o taksah in pristojbinah pri nas docela izgubil; kajti v naši državi predstavlja zakon o taksah in pristojbinah pravzaprav le ogromno sesalko, s katero fiskus pumpa iz žepov državljanov dohodke v državno blagajno. Zato vsebuje zakon tudi celo vrsto obremenitev in dajatev, ki v svojem bistvu niso nič drugega, kakor direktni in indirektni davki v drugi obliki. Vse te dajatve se sedaj še poostrijo in pomnožijo. Semkaj štejemo n. pr. takse na vozila, prireditve, plakate, na gostilniške račune in cela vrsta enakih. Velika senčna stran načina pridobivanja državnih dohodkov leži v dejstvu, da prevladujejo indirektne dajatve in da te dajatve nesorazmerno zadenejo revnejše sloje bolj, kakov pa imovite državljane. To ni le socijalna krivica, temveč je tudi proti naši ustavi, ki določa za državljane progresivnost dajatev. Novi zakonski predlog še tudi razširja realne koncesije, katerih pred razširjenju posameznih določb taks «ega zakona v Sloveniji, izvzeto par lekarn, sploh nismo več poznali. Te tudi niso v duhu modernega gospodarskega razvoja, ne spadajo v naš celotni pravni red ter motijo našega ljudstva pojmovanje. Take vrste določba je taksa o pravici točenja pijač, ki se torej vele na hišo. Prav orijentalska je tudi praksa, da se določajo povsod naravnost uničujoče kazni in sicer na ta način, da se najprej zahteva dvakratna do petkratna taksa, povrh pa še diktira posebna globa, ki gre od stotin v tisoče in tisoče dinarjev. Pred vsem bi pač moral obveljali princip, da država ne trpi škode, da se torej Mirja osnovna, zakonska pristojbina, zraven pa krivcu pridenejo stroški, katere je državna administracija po očitni krivdi državljana imela pri poslovanju. Gotovo pa je neprimerno ,ako se brezobzirno, je-li posameznik imel namen ali ne, diktira večkratna taksa in kazen, kajti tudi za očividne delikte velja načelo, da se za en delikt izreče le ena kazen. Skrajno neumestna so tudi določila, da se akt stavi V arhiv, da se ga sploh ne vzame v pretres, niti se ga vrne stranki, ako taksa ni plačana ali ni pravilno plačana. Sicef se naj to prakticira le po srbijanskih krajih, toda dejansko se je isto posebej po vedno se množečih srbijanskih Uradnikih začelo prakticirati tudi pri nas. Povrh pa še pregoreči nekateri naši gospodje tudi že postopajo v posameznih slučajih tako. Stranko naj bi se vsaj 'opozorilo in za to opozorilo bi naj plačala magari minimalni poslovni strošek, ali najbolje bi pač bilo, da se zahteva taksa ob rešitvi. Posebno kurijozno pri novem predlogu je tudi, da lahko doletijo globalne kazni uradnike. Ne vem, čemu ‘jmajo drž. uradniki svojo pragmatiku in svoj disciplinarni red, ki itak omogočuje denarne kazni, odškodnino in v nemalo slučajih izgubo službe in penzije, ako se tukaj diktirajo še posebne kazni?! Teh «dobrot« je pač ne samo preveč, temveč postajajo simptomatične in karakteristične za mišljenje in pojmovanje zakonodajalca! Ravno isto velja seveda tudi za slučaje, kjer se diktira kazen in nalaga odgovornost občinskim samouprav nim — neplačanim funkcijonarjem. Ali bodo res morali vse občinski funkcijonarji postati nekakšni davčni sluge in eksekutorji finančnega ministra?! Zanimivo je pri novem predlogu dejstvo, da so v glavnem povišane vse takse, ki so razširjene na celo državo in ne tako splošne one, ki veljajo le za srbijanske } kraje. Je to tudi zopet neka koncesija zastopnikom sr-I bijanskih krajev, kakor smo jo doživeli ob priliki povišanja direktnih davkov posebno pri zemljaririi z boni?! Prav posebne paznosti in kritike pa zaslužijo v predlogu določbe o pristojbinah pri prenosih. Tukaj je nekaj neverjetnih določb, ki ne kažejo ne logike, ne sistema. Pred v„sein se poviša pristojbina (desetek) pri nakupu in prodaji premičnin od 1% na 2%, pri nepremičninah pa od 5% na 6%. Kot vrednost pa se določa prometna vrednost, odnosno katastralna vrednost. Ako pri prijavi pristojna oblast dvomi, ali je res naznačena pravilna vrednost, potem lahko naloži občinskemu uradu, da mora tekom 10 dni presoditi in poročati. Toda to še ni vse! Naravnost kot unieum zakonodaje se mora označiti določba, da plačala kupec in prodajalec stroške posebne komisije in še dvojno pristojbino, povrh vsega pa še 100 din. do 50.000 din. kazni, ako je med navedbo kupca in cenilne komisije diferenca za 15% ali več, če pa je razlika le 5 do 15%, potem plačala kupec in prodajalec le komisijonelne stroške in doplačata takso od razlike, če bi obč. predstojnik in odbornik ne hotela podati podati stvarnega poročila, nosita v vsakem slučaju stroške za komisijo. Nadaljni unieum je, da se od ustmeno sklenjenih pogodb ne plača pristojbina, ako pa kdo pismeno pogodbo sklene in prijavi, pa ne pride do izvršitve, plačata kupec, in prodajalec vsak polovico pristojbine, ne oziraje se, kdo in kakšne okolščine so zakrivile, da se pogodba ni izvršila in kupec ni prišel v dejansko uživanje, odnosno lastnino iz pogodbe izvirajočih pravic. Po domače se to pravi: verižniki s posestvi bodo prosti, drugi pa ne, pa če se razdere pogodba brez njihove krivde! Vprašam: ali je sploh logično, pametno, da zakonodajalec zahteva prenosninske pristojbine poprej, predrto se prenos realizira? Je še cela vrsta drugih splošnih nedostatkov in krivic ter nelogičnosti, ne samo takoimenovanih «trdot« v tem zakonskem predlogu, a že^uavedene kažejo, kako pomanjkljivo in površno je sestavljen ta predlog in kakšen brezobziren fiskalni duh veje iz njega. Samoumevno je torej, da si bomo pri bližajoči se razpravi ta zakonski načrt temeljito pogledali! Od čuta pravičnosti in čuta odgovornosti za ekonoijiski in socijalni razvoj od strani večine pa je odvisno, v kolikor bodo imela naša dokazovanj?! in predlogi uspeha. Politični položaj. Kaj je potrebno za sporazum? Na vsa prizadevanja vlade in radikalne stranke, da bi razbila proticentra-listično opozicijo ter z malenkostnimi koncesijami ali pa celo s prevaro odcepila od nje posamezne stranke in skupine, odgovarja zagrebški «Obzor« tako-le: «Ni ga resnega in patriotskega človeka, ki bi pristajal na centralizem in podpiral današnji velesrbski režim. Takega človeka ni ne med Slovenci, ne med muslimani in ne med Hrvati. Smatramo, da bodo to tudi radikali uvideli in da bodo opustili svojo brezuspešno igro. Radikali pač lahko najdejo v vsakem mestu nekaj štreber-jev, ki se vpisujejo v radikale, da dobe kakšne dobave ali pa kakšno koncesijo, to je pa tudi vse. Na resno iz-premembo v notranji politiki je mogoče računati še le tedaj, če Srbijanci izpremene nazore in svojo politiko in sicer ne samo radikalna stranka, ampak tudi dvor in «bela roka« in diplomacija in Narodna banka in žurnalistika in ministrstva, in kadar bo v Belgradu dozorela misel, da mi prečani nismo «osvojeni ’kraji« in kadar bodo prirpravljeni z nami deliti oblast. Mi prav do-, bro vemo, da v Belgradu vedno zatrjujejo, da so pripravljeni za sporazum, toda oni da niso sigurni, če so Hrvate in Slovenci zaj to državo. Za tako državo res niso navdušeni, a Hrvati in Slovenci so dokazali, da so za Jugoslavijo, v kateri bi bili vsi trije narodi ravnopravni. Hrvatska zajednica in Slovenska ljudska stran ka in muslimani imajo v svojih programih jasno izraženo načelo, da so za monarhijo in za decentralistično državo in samo nagajivost je, če se Radičevo republi-kanstvo izrablja kot izgovor za izvedbo centralizma, ko je vendar znano, da je baš centralizem rodil republi-kanstvo in je Radič že večkrat ponujal roko, da se najde izhod za republikansko ustavo in za monarhistično obliko države. Radičeva' poročila. Radič pridno poroča v Zagreb o I svojem delovanju. V zadnjem pismu opisuje sestanke, ki jih je imel prve dni tega mesca z raznimi angleškimi politiki in javnimi delavci. Navaja tudi članek svojega prijatelja Henryja W. Nevinsona in pravi, da je ta članek napravil velik vtis na zunanje ministrstvo v Beogradu. Sestanki s politiki so napravili tudi vtis na angleško zunanje ministrstvo. Radič navaja dalje doslej izišle članke o njegovem dosedanjem delovanju v Londonu. Radič poroča, da so ga nekateri politiki delavske stranke Vprašali, če hoče, da bi delavska stranka v an- I gleškem parlamentu izvedla akcijo v svrho agitacije j za njegov pacifistični program na Jadranu in Balkanu. ! Radič je na to pristal. Dalje poroča Radič, da je časnik ’ «Times« poslal v Belgrad posebnega dopisnika, da se j informira o faktičnem stanju stvari in da so «Times« I od 28. avgusta priobčile iz Beograda dopis, v katerem j se dopisnik postavlja na hrvatsko stran in zagovarja j federalizem proti centralizmu. Končno poroča Radič* i da ne bo prej zapusti) Londona, dokler ne bo ustvaril * zvez e še z onimi politiki, s katerimi doslej še ni prišel * v stik. Novo smer nemške politike v Jugoslaviji priporoča «Christliche Volkszeitung«, ki izhaja v Osjeku. Ta list priporoča nemški stranki, da spremeni svojo politiko ter se pridruži proticentralistični opoziciji, radikalne-stranke, ki svojih obljub ne drži, pa naj ne podpira več. Reško vprašanje. Beograjski listi vedo povedati, da bo Francija za nas posredovala v reškem vprašanju. Na sestanku med Pašičem in Poinearejem se je vršil razgovor tudi o reškem Vprašanju. Poincare je bil v skrbeh za rezultat teh pogajanj, vendar se je pomiril, ko mu je Pašič izjavil, da bo skušal, preden se posluži arbitraže, da pride do direktnega sporazuma. Pašič je po-vdaril, da ne more pristati na nobeno rešitev reškega vprašanja, ki bi kršila suvereniteto reške države in katera nam ne bi garantirala popolne nedotakljivosti našega ozemlja vključivši Baroš in Delto, ki nam pripadata po rapalski pogodbi. Poincare je ponudil Pašič» svoje posredovanje v Rimu, da se doseže sporazum. Naša vlada je bila o tem obveščena. To vse se malo 'čudno vjema z dejstvom, da. je Francija v grško-itali-janskem sporu na italijanski strani, sploh pa se iz Beograda glede Reke pošiljajo čudna poročila v svet. Danes pogajanja, jutri prelom, danes ugodno, jutri vse izgubljeno in tako gre v brzem teku naprej. V javnost so pa prišle tudi vesti, da je Italija Baroš in Delto nam že prepustila, Reko pa vzela pod upravo paritetne komisije in da je naša delegacija na to pristala . H svetu« Razmejitev v Albaniji. Dunajski in italijanski listi; poročajo iz Valone, da so jugoslovanski delegati pri razmejitveni komisiji nujno naprosili komisiji pride-Ijenega francoskega častnika, naj odlgži razmejitev v okolici Skadra, ker Črnogorci ne bodo dovolili, da dobi Albanija tisto ozemlje. Jugoslovanska vlada bi v nasprotnem slučaju morala izjaviti, da ne more jamčiti za telesno varnost francoske komisije. Ta korak je izzval, v Tirani in v Skadru velikansko senzacijo. Boje se, da bi Srbi ne uprizorili kakega koraka, ki bi položaj popolnoma izpremenil. Grško-italijanski spor. Italijani so zasedli še ceb> vrsto otokov okrog Krfa, kakor: Paksos, Antipaksos* Samotrake, Fano in Merleri z izgovorom, da je to potrebno za zunanjo obrambno črto Krfa in pa zato, keE so na teh otokih studenci, ki jih na Krfu ni. Pred mednarodnim forumum se spor še ni razčistil. Francija ima svoje posebno stališče, da ne odbije Italije, kž jo v svoji diplomatski tekmi z Anglijo nujno rabi. Vi Društvu narodov sta dve struji, angleška in francoska. Italija se s tem seveda okorišča, da rešitev zavleče, kar se da in si izvojuje kakšne protikoncesije za to, da spor z Grčijo likvidira. Vendar pa se zdi, da Italija ne bo uspela, ker Anglija ne odneha in okupacije Krfa ne bo trpela. Ves spor je dobil značaj borbe med Italijo i» Anglijo, ki Italiji gotovo ne bo prinesla koristi. Veleposlaniška konferenca se bavi z modalitetami preiskovalne komisije ter vprašanjem zadoščenja, ki ga ima Grčija dati Italiji. Posvetovanja se nadaljujejo. \ Odločnost male antante.'Angleški listi pišejo o solidarnosti in odločnosti male antante v italijansko-gr-škem sporu. Baje je mala antanta izjavila Franciji in zaveznikom sledeče: 1. da bo izstopila iz Zveze narodov, ako ta ne stori svoje dolžnosti v pogledu zavzetja Krfa in da bo v bodoče odbila jurisdikcijo velesil, če bi te dovolile, da se interesi malih narodov tako omalovažujejo; 2. da bo mala antanta mobilizirala, če se Italija odloči za kako nadaljno okupacijo. Nova smer nemške politike. Nove zunanjepolitične smernice, katere je napovedal nemški kancler dr. Stre-semann v svojem govoru v Stuttgartu, so predmet prav; živahne diskusije v nemškem časopisju. Novi kurs nemške vlade odobravata poleg nemške ljudske shanks, kateri kancler pripada, socijalna demokracija in centrum ter demokratske stranke, dočim vzbuja pomisleke samo med nemškimi nacijonalci, sploh med šovinističnimi skupinami. Glasilo nemškega centra formulira dr. Stresemannovo stališče tako-le: Francija naj opusti vsakoršne aneksij onistične namene ter naj ne podpira odcepljevalnih teženj v Porenju, zato pa je Nemčija pripravljena v svrho garancije za odplačilo vojne odškodnine Franciji zastaviti vse nemško nacijonalno pre moženje, oziroma dohodke neifiške privatne industrije, To. bi imelo za posledico tesno gospodarsko sodelovanje med Francijo in Nemčijo, kar bi seveda bilo ogromnega mednarodnega političnega pomena. Nemški nacijonaici očitajo kancler j u,da se Je s tem odvrnil od Anglije. Toda na merodajnem mestu,v Berlinu izjavljajo, da Anglija Nemčiji. faktično v poruhrskem vprašanju ni nič pomagala in da je bilo to vprašanje zanjo le objekt diplomatienega trgovanja s Francijo za druge interese svetovne politike. Zato bi Nemčija ničesar ne izgubila, ako hi angleške platonične obljube pustila vnemar. Sicer pa ni res, da kancler smatra reparacijsko vprašanje za izključno'1 nemško-francosko zadevo, ampak je slej-koprej nmenja, da je to internaeijonalni problem,, ki se ima internacijonalno med vsemi upniki in dolžnikom rešiti. Najboljša pot k temu pa je brez dvoma direktni francosko-nemški sporazum. — V finančnem in gospodarskem oziru hoče nemška vlada z največjo rigoroznostjo postopati. Uvedena bo finančna diktatura štirih elanov, ki bi imeli izvanredno oblast. Proti špekulantom z devizami bi se uporabljala tudi smrtna kazen. V diktatorskem kolegiju bi bili: kancler dr. Stresemann, finančni minister Hilferding, dr. Wirth in državni tajnik Hirschi. Občinske volitve na Češkem se vrše okoli polovice septembra. Volijo vse občine naenkrat Zadnje občinske volitve so se vršile leta 1919. Največ glasov so takrat dobili socijalni demokratje, za njimi agrarna stranka, potom ljudska stranka in na zadnjem mestu nacionalni i so znali vse to organizirati, /vir i Orv rtni'A.clnrveli c a rl oKl 1 i ß7 AO?a (T19 C AV 1 "PlMAfl IčPil llčlTU TVQ iCO ia odgovornosti za posledice, ki bi znale pri takem postopanju nastati. Noče biti odgovoren za to, da je držal maso svojih prepotrebnih članov pomirljivo disciplinirano, v organizaciji, od katere vse' pričakuje zaslombe. Predstav-' niki udruženja ne morejo več gledali in prenašati očitanja: članov, .za, delovanje onih, ki hočejo deliti mesto pomoči, zlo. Te dni je poslal vladi spomenico, v kalerf navaja: Tri pokrajinski upravi imamo invalidski odsek, lej je edini činitelj in izvčševatelj vsega prava invalidov, vdov in sirot. Isti se namerava likvidirati in sicer na ta način, da se hoče reducirati skoro vse uradništvo, posamezne agende pa opustiti, oziroma jih prenesti na druge oblasti. Bilo je toliko muke, da še je vpostavil in oživotvo-ril ta odsek in izpopolnil tako, da vrši vse posle z vojnimi žrtvami po današnjem zakonu. Izvršuje statistiko, likvidacijo in nakazovanje pokojnin, tskrbi za učenje, upravlja zavode in domove, v splošnem peča se izključno z vprašanjem vojnih žrtev. Zapreke pri vsem tem dobro zamišljenem in organiziranem delu bi ne bilo, ako bi se centralna vlada brigala za dovoljena sredstva. Poskrbljeno je bilo v Sloveniji za dobro invalidsko upravo, po zaslugi nekaterih izkušenih uradnikov, ki demokrati. Po narodnosti so dobili Čehi 67.62% glasov, Nemci 31.92%. Sedanja volilna kampanja se vrši mirno, v mnogih občinah, kjer se je dosegel med kandidatnimi listami kompromis, se volitve sploh ne bodo vršile, ampak se bodo občinski svetovalci kar proglasili. Tald kompromisi so se dosegli celo med Čehi in Nemci. Vzrok je, da pri letošnjih občinskih volitvah prevladujejo gospodarski interesi nad političnimi in zato se po- Pred kratkim pa se je pričela ta uprava zelo Jahati z različnimi neumestnimi centralnimi odredbami, ki pobijajo vsako pošteno delo in so za tukajšnje razmere popolnoma neizvedljive. Po zakonu o dvanajstinah je pričel odstopati invalidski odsek vse nerešene akte o pokojninah rednemu sodišču. Ne da bi se to pustilo invalidskemu odseku, ki je dokaj točno vršil ta posel, ali pa da bi se Dajte nam kar nam gre, ne jemajte nam pa tega, kar že imamo in smo si težko priborili. Že tolikokrat smo povedali in pokazali, kaj je treba storiti, da bo vprašanje vojnih žrtev razmeram primerno človečansko urejeno. Ne čuje se nas, ni odmeva! Ta spomenica naj hb zelo resen apel, ker ob sedanjih razmerah in pri bodočih predznakih vidimo skraj-bp nespcijalen konec. Tako spomenica slovenskih invalidov. Naši poslanici bojo zvesto podpirali vojne žrtve v obupni borbi za obstanek, ni pa pričakovali prave rešitve invalidskega vprašanja, dokler bo trajal ta režim, ki ne pozna socijalne morale in ki tudi do mrtvih vojnih žrtev nima nobene pijetete, la bi bila brez vseh stroškov, a Beograd je ne zmore, kakor se vidi iz naslednjega: Kapram preeanbm kaže vlada vedno na junaštvo srbskega vojaka v boju za osvobojenje ter se sklicuje na stotisoeere žrtve širom različnih bojnih poljan. Da so to prazne fraze, vidimo celo iz beograjskega «Balkana«, ki poroča, da vlada v petih letih ni našla časa, da bi se pobrigala za zapuščino srbskih vojakov, ki so popadali po francoskih frontah. Francoska vlada je vse: denar, spomine, pisma in drugo zbrala ter poslala v Jugoslavijo. Pošiljatev je sprejela generalna carinska direkcija ter pozvala vojno ministrstvo, naj jo dvigne. Vojno ministrstvo, se za to ni zmenilo ih sedaj še vedno ležijo stvari na carini ter se obremenjujejo z leža-rino. Sedaj bočejo vse prodati na dražbi in tako bodu spomini padlih junakov prišli v roke starinarjev in ne sorodnikov, ki bi radi častili spomin svojih dragih. Take in podobne stvari drastično osvetljujejo ves izvor tragedije jugoslovanskih vojnih žrtev. javljajo tudi nove volilne skupine na čisto gospodarski j ustanovilo za presojo pokojnin posebno invalidsko so-podlagi. V Pragi bo 15 kandidatnih list. i dišče, akti se odstopajo rednemu sodišču, ki pri nas Volitve na Irskem. Volitve za irski parlament so končane. Izvoljenih je 153 poslancev. Vladni stranki pripada 63, republikancem 44, delavski stranki 15, ag-rarcem 15, neodvisnežem 16 poslancev. Ker republikanci nočejo položiti predpisane prisege, je skoro gotovo, nima nobenega stika z invalidskim vprašanjem. Pri nas so sodišča namenjena popolnoma za druge zadeve, kakor za invalidsko vprašanje, ki je popolnoma poli-tično-pravnega značaja. Danes leži pri rednem sodišču v Ljubljani že nad 300 nerešenih aktov za invalidske da se bodo od Dail Eireanna absentirali in da bo vlada j pokojnine in jih nihče ne pogleda, ker po pokrajinskih zakonih in pri naših razmerah nima sodišče z njimi nič opraviti, zato se tega dela najbrž ne bo lotilo. Po zakonu o dvanajstinah je tudi odrejeno, da se morajo sploh vsi invalidski osebni akti poslati ministrstvu za socijalno politiko v Beograd. Ako se bodo stekali skupaj vsi akti iz cele kraljevine v ministrstvu, bo moral biti tam tak arhiv, da ga nihče ne bo mogel držati v evidenci in ga pregledati. Nastal bo kaos, v katerem* se bodo izgubljali posamezni važni dokumenti. Najbolj značilno za našo bodočnost ter kako se. misli reševati invalidsko vprašanje, je dejstvo, ki se je pokazalo pretekli teden, ko je inšpiciral v Ljubljani ustanove ministrstva za socijalno politiko neki gospod načelnik, ki se je po informacijah invalidov izjavil: ( a) da je invalidski dom nepotreben in se naj u- j kine; b) da se protezna delavnica ukine in priklopi or- ! topedičnemu zavodu v Beogradu; c) da se invalidski odsek sploh na 4—5 zaposlenih moči reducira; d) da naj redukcijska komisija reducira vsaj eno 1 tretino invalidov, vdov in sirot. Vse te izjave, ako bi se udejstvile, bi uničile sploh vse in na mah ukinile vso preskrbo. Po tem bi ne mogli govoriti sploh o nobenem vprašanju in preskrbi več. : Kam naj gre brez sredstev invalid, da se izuči, ako ; ne bo invalidskega doma? ’ Ali naj se invalid vozi v Beograd, da mu umerijo ! protezo? Ali bo to za državo ceneje in prikladne je? Ako ; bo komisija za reduciranje invalidov odbila eno treti- j no, ali je gotovo, da bodo isti sami neinvalidi? Mislimo, da se nikakor ne more preliminirati kar število, ki mora brezpogojno odleteti, pa tudi ako so zares invalidi med njimi. Ne gre tukaj za sredstva, ker se lahko uredi, da dobijo težki invalidi večjo, polni invalidi manjšo in polinvalidi po potrebi še manjšo državno preskrbo ali odškodnino. Pošten zakon to lahko brez vsake poprejšnje redukcije regulira, samo ako se hoče in je dobra VQlja. ; Invalidska oblastva se ne smejo nič reducirati; ker ' je v interesu invalidov, da imajo dobro upravo., Kaj naj naredi urad s par uradniki, ako ni moči na razpolago?! Invalidski odsek v Ljubljani naj ostane nespremenjen v istem obsegu kot je zdaj. Zato plačuje narod davek, da se črpajo sredstva v prvi vrsti za dobro upravo. Vsi invalidski zavodi morajo ostati v dosedanjem : obsegu, ker jih tudi nov načrt zakona predvideva. Otvo-Jf.Tijb pa naj se še novi zavodi, ker ako primerjamo z * ražmčMbii v drugih državah, jih imamo pri nas zelo «®wiaiim« ponnKa aanasnjega; režima je cisto !eno- malo. Pa še ti šo: tako slabi, ker tiče navadno v razdra-siavfiä'ih obstoji v tem, da izjemni zakoni ščitijo vele- panih barakah, ki niso za človeško bivališče. Ako drža-kafht&L da se- podjetja toilitarizirajd, delavci zapirajo va vrši redukcijo drzävhih nameščencev, kar se čuje ter vri piotčMi in klici iz lakote in obupa proglašajo za danes ravno pri ministrstvu zä socijalno politiko, naj politično in ahtidržavrid Zločinstvo. Nikdar in nikjer ne ‘ gleda, da spoštuje prvenstveno pravo vojnih žrtev V; Bftstopi vladä koto oblast, ki ji je poverjena skrb za 1 službah. Kam naj gre pohabljen invalid brez uda, ako splošni 'blagot vseh kdristnib elanov človeške družbe, ,ga država vrže sama na cesto? Kdo od privatnikov nSj pač pa kaže svojo oblast v tem, da z bajoneti potlači : ga potem vzame, ako ga država, ki mu je dolžna nu-vsako samOObrambinb gibanje socialno Zatiranih in da ' vliti nn» i«- - c venjgrajsko mestno cerkev in k raznim tukajšnjim društvenim prireditvam. Zato mu ob nastopu novega stanu naj-iskrenejše častitamo! Nezgoda umetnika Meštroviča. Naš slavni kipar Iva* Meštrovič se je v svojem atelirju v Zagrebu ponesrečil in si zlomil roko med zapestjem in komolcem. Nesrečo sta pravzaprav povzročili dve lastovici, ‘ki sta prileteli v umetnikov atelje skozi okno, katerega pa niste mogli več pogoditi, da zopet pridete na prosto, ampak sta se vedno zaletavali v stekleni strop atelirja. Umetnik se je povspel na lestvici pod strop, da odpre lino, skozi katero bi lastovici lahko izleteli, toda pri tem delu se mu je lestva izpodmeknila ter je padel nekaj in etrov globoko; pri padcu si je zlomil roko, tako da ne bo mogel več mescev delati. Pretveze za novo preganjanje komunistov. Po manife-stacggi delavstva ob vrnitvi bivših komunističnih poslancev Filipoviča, čopiča in Kovačeviča v Beogradu je bilo are-tirardb 78 oseb, ki so kolikor toliko znane iz komunističnega pokreta. Stlačili so jih v zapore in par dni se za zaprte nihče ni brigal, ker so bile svečanosti povodom prestdtoivaslednikovega rojstva. Pozneje so nekatere iz-p-jedli druge globili, trideset jih pa mislijo obtožiti kan pa teob paragrafih zakona o zaščiti države. Med temi j^| vesB menih inteligentov, javnih delavcev in novinarjev. K trpi vse mogoč® demonstracije in manifestacije elementov, ki prelivajo loi ter uničujejo tujo bode. «šrafiS flelavako pozdravno mimifeetaeijo Hajduški problem. Šef «javne bezbednosti« ali varnosti Žika'Lazič v Beogradu piše lepe članke in daje še lepše izjave o uvajanju javne varnosti in reda po južnih krajih ter o akciji proti hajdukom, a po samem Beogradu mu tega več ne verjamejo in sedaj se čita po raznih listih, da šef Lazič razmer v južnih krajih sploh rie pozna in da se še nobena akcija, ki se je res začela (1 u U fi TV ifyj ,,, T^iwajwS'n t1 ^...... 1ZP09, Vj^LAvp^i-i /sivimd ,(*>«£ j_ i po beograjskih listih zadnji čas vse .polno člankov; ene j«‘ staflo« pri' vhdto v v „ T__2X ,3 „„„ ATri-cin i U rvTYi OTvi Ir i Ir» T7t»? föSOQi i ! J.V i 3£Hi)ri-40CV-Tl VASČ . Ičd (ti1 < r Till) , ero; ai A 'ft1 piše Lazič, drugi pa raznovrstni dopisniki iz juga. Eni •iiau^jmtt-jouwr-swWiinoK^-Ki Pfte|lh«i i.« vedo povedati, kako dobro so organizirani bolgarski ko^ i;'Sprejeti; bodo ihaje v^L(kakor Sßi datoi#, žahdilOi t^ straM j on miti po Makedoniji, drugi grajajo naše oblasti, ki s&!W korupcijo že toliko ljudi podale med hajduke, tretjnpa v*W ijesisten(^,r.^zmoia^iizpo.rudal8ycdy.>)|Qd.:i28jiavgvista -, : . priporočajo, naj bi se hajduštvo pobijalo s kontrahgj-7daneš:isđ dHavcLižgpbili^.//.dai,/a-,k©je; m&nda; pe.; m?inu duštvom. bodo' ddbiii plače; Govorili, moramo ,ob!tej priliki odkrj- •; U i' ; i lo^cArta Vrvr? ci xrr\ rtal a^rclr^tro . i o riKilkv. r*r»l ' < „ ... _ . v ■ , , .. . .i‘ !/td! besedo. Vodstvo delavskega pokrelftR^tbiiio ialiib<«HV..;s ,q. Krvoprebtje v Piijedoiu. o so v petek pnjedo^ki; Tokaji /Wadi!), ,pepi»miišljenibdl0^i,/k0ji^ge,^iBS?YM;S muslimani v svoji džamiji imeli mohtev za novoroje-^ ga početka leelega,gibanja napiavili-jvc-like taktične na?* ,,,, nega prestolonaslednika, je navai o -a ih 50 Srbqv na pakej Kakor z glavo, skozi žid, tijkorso začetupokret- za sko. Ko je pod silo m teroijeny o u i s oni, ^d.sg /pa,- . , zastopniki Jlijs&' prej razgrajali, močno pos’o ova 1 njegovo |-av boj,-,ki žebota> ki se je resno zaWža^WeVeMkega giban- je tirjal od obeh strani vec ez^o m o rog 50 Ighuo rap- ja; |ste ge tanes ječale v podzemskih 'zaporih dravske jenih žrtev. Srbske napadalce je vodil uradink Srbske . Vojašnice. In tudi drugi bi že bili vrženi v te smradijive banke. Policija m mogla ali m hotela miril., vojaška luknje;,.Obžalujemo, da delavstvo'v svojem pravičnem ncieianen i t Krm.ifiliWfl ia T\n Tiri C O TVTPTtATrvh ert ■ L- ■ . . “ "* " 1 asistenca iz Banjaluke je pa prišla prepozno: Zaprli sd w zakruh ni uspelo. Naloga mladih vodij celega gi-krajevnega predsednika jugoslovanske muslimanske or ^nia lV bk uMlrWk lifeO7 ö .. banja je, da sedaj umerijo vse nadaljnč korake tako,“ gamzacije, od Srbov pa ni ’Ogar. -‘da bodo skušali-potzročeiio sködö pöpfarviti. 'Uprava že-! - Divjaštvo beograjskega uradnika. Pred.jvekplikd • dnevi leznice mora ugoditi Zahtevam delavstva. Ker so upra-se je doigral v Beogradu škandalozen slpčaj. ..Neka.go- iijüpeno stopili v pasivno resistenco,.mora,;delavcem,; špica iz Gradiške se je pripeljala po privatnih opravkih povrniti plača, za v^e dni, kar je obrat sjal. .Glede čqz- V Beograd. Ko se je vračala na beograjski''kolodvor, je. urnega 'dela stdjimo’ria stališču; •>/.! Rici i iilä minuli'; pei-'-r da Gjcar vs^ svoje govore^ ki niso za «Volkssfimmc« ali tek zelo velika nesreča. Na doslej«ne^jasnjemnacin je,: ^ izrablja to ter nas dolži brez vsakega po-udrlo raztopljeno zelezo iz glavne peci m preplav# (1- ^ razŽ£flhve ^ dočim Gr5abja omenja z lasEt- varno. žareča zelezna masa rabila ^ , vimi besedami. Sockl^ipokraU, ma ki strani imate«A. ki so postali pn prici smrtna zrtep vec drugih pa je bi- . „ . ' u >• «£> ” Tzroka niS„ de - ' za «Sobfjättistäk,* :iioši' 'V''dfu^fe lištfe in ‘ šibeč1 Težiiiiske, gnali. ne vidite;'koga imate:za■ župafia in prvalui. h;« Srejbrfitt; poroka,, M torek,; dd?i <1 L, ^eptemtea,,] ,pbbk- , -jata g. Josip Nekrep, stavbenik, Smetanova pljm, 8.syo-jp; soprogo Marijo v krogi svojih šestih čilih otrok'šre-brno jtifcbtek jiiildbtoin^j 'Id ‘uživata Aričstčaiikkd-pri1- t j j ubl j ennbtp Mimo' dskreno, ida* bi; '-doživela' še: tudi zlato; a. 1 n! ’■ . _ . . poroko«®dra»avl'i^aK!da»i?*rijinja fkličepap: -Ziviüa.v$ß-mfk,rvfaTs katerega je začel /TObogaJet-l ll|Su andenn! -d«fina o« v »k i k 'S z gnojnimi vilami, s katerimi je bika zbadal. S. tepi je. Zasedanje .mariborske porote. Jesensko porotno za-bika tako razdražil, da je planil na svojega niucilca ' sedanje v Manboivi še'pfične' äne‘tfgs^mbräi jKot ter ga nabodel na rogdve. Nesrečni bikoborec je kmalu prva pride na vrsto razprava proti Vidu Krištofiču iii -nato umrl. Alojziju G&špdrju radirhud^elstva/atvinei ;%a: 18.; sepT 4 Delovanje črnogorskih 1 razbojnikov je .zelo živaltoS tember iJe;P^zpisapa/pazprgya;pfioti .Jppp^u Sipipnčičp. Tragična smrt bikoborca. TeLdrii se je dogodil'nesrečen slučaj bikoborbe W1?-...i denič, ki je bil tudi v šppnjji.tpr tam, videl jlprbo z biki, je hotel v domačem selu vprizoriti rito predstavo," Sklical je celo vas skupaj, da ga vidi, käkö'se 15b ?öti: boril z bikom. Pred gledalte. ‘je pripeljal maioČHega bika,/ je usmrtila vseh!lj/čt rlddfikML tPä ökrkj; je.Sblöbinesne-1 Ostit^kb''Sodnika.. Östavko > xis državno službo /e-čen za orožnike.‘V zadrijem^mčseču jih jeibilotnič jšddpSk;»ks<^ae^. sodftšča y Mariboru gPith*. Jp-,: , ; . nego 15 ubitih. Ni; čudo rPPt§W> '1?^ #U?b;ft ;tfejrn i; F??3’ sredo raie za itiavadTio rtelagce. Ilkkfflr TO |>bnoše®i cwbfekiofeBje odf)3b^cse^asimdfrns»' M &S^tffiBtedlaferŠl9Q!i($g ] da rie je nezavestno sä) .otiodnč;..telovadka. .fciSaisju §labega iSSP^^hlMiSS^a ' Inišnkio, kjpr je kmalu ob istem času telovadna akademija v Slovenjskem domu. L ‘ ‘ *’• jfpdeluje godba'katpliiRte ?K^rpć>ru.j n lovske re./H, kakor mladine Vdhh, ste i krono \ab- -VKK običko sežgati, celo premoženje. V .ovič okrog 1CD tisoč bil vs.led slabe hrane tako oslabe. žgruS^O^ ties PžepeljM- ^fcbS v umrl. PpYnje^vi smrti so hoteli |). toda slučajno1 šo našli zašito v žepih raztrgane suknje je imel dolarjev, deloma v ‘denarju, deloma pa v vrednostnih papirjih. Všitih je bilo tudi mnogo dragocenih draguljev. Iz raznih papirjev so dognali, da je starec imel veliko posestvo v San Frančiško ter več hotelov v zlatokopih na Alaski. Ko so vprašali za informacijo neko banko v ašbeni Matici v Mariboru Sar^ .^rancisko, pp katero so se vrednostni papirji glasili, 'je ta odgovorila, da spada Vidovič med najbolj spoštovane pišuje in se odda s 1. oktobrom t. L Računa se n vrstno, v poučevanju izvežbario moč. Redna, čeloF plača je ista, kakoridpž;- rirbkitenih učiteljev (-|c), na- kazuje se mesečno vnaprej skozi vse, leto; nadure se na-grajajd'^čsebeji :Osfebinč:>''€^li^d& ^'^äac^|etjh bila založena tudi njegova benp po draginjskih razmerah. Prošnje, opremljene s pušča vsaki osebi iz njego- prepisi izpričeval,vita j se pošljejo do 16. t. to. Glasben; , naj #jej lila ve^a rojstnega kraja v Risnu v Boki Kotorski 25 dolarjenv, Matici V Mariboru; podre poleg tega pa dobe cerkev in razne Sole velike svote tam. dolarjev. Tudi občinski upravi ge zapustil toUho, da bi Narodno Jletteiišž* qv !«**», to(Wp». ttevke »vojlm občanom. **»• MM-U. Uprava narodnega giedali&a v za raffe«)» abonsMeai »* IS ».ašerid* jmosnod gifiBsl predstav prihodnje sezone. Abpnement: Zadnje, lože D 2500, sprednje lože D 1750, sedeži v parterju:!, vrste D 360, 2.-3. vrste D 480, 4.-7. vrste D 320, sedeži na balkonu: 1. vrsta D 480, 2.-3. vrste D 400, 4.-6. vrste D 280. Galerija: 1. vrsta na sredi D 240, 1. vrsta spredaj in 2. vrsta J>160. Abonement se vplača naenkrat pri vpisu ali pa v štirih mesečnih obrokih, začenši pri vpisu ter je med sezono neodpovedljiv. Uradnikom je uprava pripravljena dovoliti tudi letos dopust v podobni meri kot lani, ali samo preko njihovih organizacij, katere se naj blagovolijo takoj obrniti na upravo po informacije. Dosedanjim abonentom ostanejo njihova lastna mesta rezervirana najkasneje do dne 10. sektembra ter se naprošajo, da se priglasijo čimpreje pri gledališki blagajni, ki bo sprejemala tudi vse nove abonente od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Zdravniško društvo v Mariboru ima svojo prihodnjo odborovo sejo v torek, dne 11. t. m., .ob 6. uri zvečer, v kolodvorski restavraciji v Mariboru. P. n, občinstvo se ponovno opozarja, da upravništv® na vprašanja brez priložene poštnine ne odgovarja. Dušica. Roman v treh delih. Angleški spisala B. Orczv. Preve- 5 del Paulus. 46 i Sprdaj v veži so jo obdali njeni eastivei. Gospa Blakeney ni nikdar stopila v svoj voz, pa da se ne bi ; zbirale pri vratih trume njenih oboževalcev in se klan- 1 jale njeni mameči lepoti. Preden je stopila v kočijo, je še enkrat ponudila svojo nežno roko Chauvelinu, s tisto ljubko kretnjo otroške zaupljivosti, ki ji je bila tako posebno lastna. «Dajte mi vsaj nekaj upanja, moj dragi, mali Ghaiivelin!« je prosila. Z dovršeno dvorijivosijo se je sklonil nad belo ročico in poljubil drobne prste. «Prosite Boga, da se tista nit ne utrga —!« je dejal. in zagoneten smehljaj mn je igral krog tenkih usten. Stopil je na stran in njegov lisičji obraz je utonil v množici časti vcev in oboževalcev, ki so hiteli, da se ujamejo kak zadnji pogled na dražestno kraljico lepote. XV. LJUBEZEN IN PONOS. V brzem diru so hiteli plemeniti Percyjevi čisto-krvneži po gladki cesti proti Richmondu. Pot ni. bila dolga, uro ali. kaj, če so bili dirkači spočili in jim je Percy pustit vajeti. Lepa mesečna noč je bila. Rahel vetrič je hladil Margareti razpaljena lica. Ob cesti se je vila reka kakor srebrna kača in se lesketala v bledih žarpik meseca. Sence košatih hrastov so padale tupa tam na cesto, včasi je zavila kočija v temen gozdič, pa spet planila v mesečno svetlobo. Kako je ljubila Margareta take vožnje v hladnem nočnem zraku po dolgih, ulmdlijvih plesih in pojedinah v Londonu! Kako je bila hvaležna Percy ju, da jo je po takih večerih povedel v sveži, duhteči Richmond, mesto da bi jo silil prenočiti v zatohlih londonskih stanovanjih! Tudi Percy, to je. vedela, je strastno ljubil nočne vožnje, saj je ljubil konje in je bil izvrsten, izkušen vozač. \ Danes posebno se je zdelo, da inu sam vrag liči v * prstih. Kakor na perutih, tako je hitel voz po jasni noči. Percy je molčal, trdo predse je strmel in vajeti so mu ] nalahno visele v finih belih rokali. Kradoma je pogledala Margareta po njem, druga ' ul videla ko njegov lepi prof il in dremavo oko, ki šo ga napol pokrivale težke trepalnice. * Čudno resnoben je bil danes njegov obraz. Spominjal jo je tistih srečnih dni, ko jo je oboževal, tistih dni, ko še ni bil sedanji zaspani, leni, izživeti gizdalin, ki se ni brigal za drugo ko za karte in pojedine in najnovejše kroje. Opazovala je njegov profil, krepko začrtano brado, odločne poteze krog njegovih izrazitih usten, nekoliko nizko, pa široko, mogočno vzbočeno čelo —. Zares, na-rova je hotela narediti iz- Percyja lepega moža, njegove duševne pomanjkljivosti so bile zgolj krivda njegove uboge, umobolne matere in nesrečnega, potrtega očeta. Nobeden se ni brigal za mlado življenje, ki je vzklilo med njima in že morebiti tedaj, v zgodnji mladosti, zajelo kali pozne jšega duševnega razpada. V njeni duši je zavalovalo prisrčno usmiljenje, nežno pomilovanje za soproga. Usodni, bridki dogodki pravkar preživelih ur so zrahljali njeno itak rahlo srce, čuvstva so ji silila na površje duše, ki so že dolgo dremala v njej, ki se jih je komaj zavedala. In vest ji je pravila, da mora potrpeti z moževimi slabostmi. Saj jih ni sam zakrivil! Usoda —! Kako usoda izpremni človeka, to je videla na sami sebi. Če bi ji bil kdo pred par dnevi rekel, naj vohuni med svojimi prijatelji, naj izda poštenega, nedolžnega človeka, — z zaničevanjem bi se bila obrnila v stran od take ponudbe. In vendar je vse to storila! Ne bo dolgo, pa bo me-rebiti kriva življenja in krvi plemenitega moža, prav kakor je svojčas s svojo neprevidnostjo zagrešila smrt markija St. Cyr. Pa tistikrat jo je opravičevala vsaj njena neprevidnost in nepremišljenost, ni imela namena, gajzdaii. To pot pa je premišljeno storila nizkotno dejanje, izdajstvo, in to iz razlogov, da bi jih noben pošten človek ne odobraval. Kako bi jo zaničeval Percy, če bi vedel, kaj je nocoj zagrešila! Prezirala ga je zaradi njegovega bebastega obnašanja in zaradi njegovih razvad, — kako bi jo preziral še le on, ker ni bila dovolj močna, da bi bila ubogala glas vesti in storila, kar je bilo prav, za pravično, sveto stvar —! Mnogo je imela na vesti, — in vest ji je pravila, da. ne sme oponašati možu njegovih slabosti, ker sama ni bila boljša. Le prenaglo ji je potekla ura v takih mislih, in prav težko ji je delo, ko je voz zavil po grajskem packu. Z nezmotljivo spretnostjo je ustavil Percy svoje, štiri konje točno pred vhodom. Vkljub pozni uri se je usulo celo; krdelo služabnikov ikrog voza, kakor bi bili iz tal zrastli. Precv je pomagal ženi izstopili in je dal ljudem naročila. Margareti se ni mudilo spat. Naredila je par korakov peščenem potu, sanjavo je gledala ven v prelepo mesečno noč. I (Dalje, prihodnjič), j Po zunajosti pozna že večina gospodinj testenine ^ «Pekatete«. Odločno zavračajo vsake druge, ker so j spoznale,, da postrežejo ž njimi najbolj svoji družini. . Prava narodna jed so bile že pred vojno testenine j «Pekatete« in kakor vse kaže, je kmalu ne bo hiše med našim ljudstvom, kjer jih ne bodo uživali. Somišljeniki inserirajte! Zgodba o nevidnem človeku. V «Straži» je izhajal skozi mesece podlistek pod zaglavjem «Zgodba o nevidnem človeku.« Zgodba-je v zelo lepi slovenščini in prevedena iz angleščine in je po svoji vsebini, zelo zanimala naše naročnike in čitatelje. Tiskarna si je sedaj preskrbela ponatis te mične zgodbe in je izšla že tudi knjiga, ki se dobi za 7 dinarjev v prodajalni Cirilove tiskarne. Knjigo zelo toplo priporočamo vsem bralnim, društvom. Čevljarski vajenec se sprejme pri čevljarskem: mojstru Št', Doberšek, Maribor; Slovenska ulica 16, 545 Dve učenki iz meščanski šole se sprejmeta na stanovanje inhrano. Betnavsk» ulica 18, I. nadstropje št. 33. 960 Išče se 50.000 tlinarjev posojila na posestvo, pnva vknjižbi«,, proti primernim obrestim. Naslov v «pravit 547 2—1 Fotc-atelle Mirko Japelj, Maribor, Karoika cesta 1 se priporoča za fotografiranje porlrstov, družinskih;slik. . in skupin, za povečave, industrijske posnetke. Odprto« ; tudi v. nedeljah ®d pol 9. do 12. iinodipol 3. do 5«,.ure.. TOVARNA KANDtTOV FR. ROZNAN MAR!BO Rt — ALEKSANDROVA CESTA priporoča / me vrste banditov (bonbone) po najnižjih fefezp konkureneih tovarniških cenah!; Zahtevajte čemite! Telefoa 436, 503 TeMo® 436 Krompir za jedk. zdrav,, zbran brez zemlje, ponuja po niajnižjifc nevdnih cenah: 538 2—1 Baiant i Kunei, Daruvar, S. H. S« SpodijiStajersici ljudska posojilnica v Mariboru, Stolna ulica Atov. 6, r.i,uz. obrestuje od 1. avgusta 1923 navadne hranilne vloge, katere se zamore vsak čas dvigniti, po 6 p 0 in stalnejše vloge po dogovoru. Širite „Stražo*! se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno ma* nufabturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki KAROL W0RSCHE, Maribor, Gosposka ul. 10 Perje za postelje' TEČAJI ZA STROJEPISJE IN STENOGRAFIJO, ZASEBNO UČILIŠČE LEGAT, MARIBOR, (največja strokovna šola za stenotipijo v Jugoslaviji). Začetek novih tečajev dne 1 oktobra 1928. Vpisovanja in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. F«siio za vsacega! Vazna za rsacega! Vseh vrst novo došlo angleško in češko sukno, kakor tudi drugo zimsko manufakturno blago, kupi vsak najbolje in najceneje pri tvrdki MASTER ćf KARNIČNIK, MARIBOR,GLAVNI /C Bogata Cene nizke! Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. Izdaja konzorcij «Straže.«