PoStnina otaftana v gotovim Leto XDU št« 100 Ljubljana, nedelja L maja 19S8 Cena 1 Mi? Upravnaatvo- ujufrJyma. tinafljeva ft — Telefon tt 8121 812S. 8124, 8126 8126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, B«M»-burgova ni — TeL 849? tn 2492. Podružnica Maribor: Grajsiu trg T. Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova Bflca X — Telefon ftt 190. Račun* orl pošt ftek zavodih: LJubljana št 11.842, Praga «akJ 78 180 Wlen St 105.241 Izhaja vsa* dan razen ponedeljka. Naročnina znate meeečno Din 25-— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Enafljeva ulica 6, Hlrtoa 8122. 8123, 3124 8125. 3128 Maribor, Grajski trg St 7, telefon AL 2440, Celje. Strossmayer)eva ulica tte*. 1, telefon 8t 65. Rokopisi se ne vrača Ja Ponedeljska izdaja »Jutra« bo izšla zaradi prvomajskega praznika t ponedeljek v zgodnjih dopoldanskih arah. Današnja številka obsega 20 strani. Nagradno nalogo in tretji del sestavljenke dobite na 7. strani V današnji številki objavljamo začetek našega novega romana: Napoleonova tajna ljubezen (Marija Walewska). Praznik dela Od nekdaj ima mesec maj svojo posebno draž in majske proslave imajo svoj izvor v davninah, ko je bil človek z vsem svojim bitjem in mišljenjem mnogo tesneje povezan z naravo, nego je danes. Mesec maj pomeni zmago pomladi. Oplojena zemlja triumfira nad zimskim mrtvilom in se pripravlja k bogatemu rojstvu. Pri raznih narodih se še danes opravljajo prastare šege majskih proslav. V katoliški cerkvi je mesec maj posvečen češčenju Marije Device. V pesmih vseh narodov so maj ski dnevi, dnevi srečne ljubezni. Ena najlepših liričnih pesnitev je Machova o maju mesecu ljubezni. Mladina je od nekdaj v maju imela simbol svoje mladostne radosti, majski dan v nekdanji šoli spada med naše lepe spomine iz mladih dni. Majska proslava je dobila v zadnjih desetletjih preteklega stoletja političen značaj. Prebujajoče se delavstvo si je izbralo 1. maj za sve praznik V dobi, ko je bil glavni ideal delavskega po-kreta osemurni delavnik, je s proslavo 1. maja socialistična ideja prirejala svoje prve javne manifestacije. Polagoma pa so prvomajske proslave prekoračile okvir strankarsko programa-tičnega pomena. Prvi maj se je razvijal v splošni praznik dela in ta njegova idejna osnova je zmagovito nadkrilje-vala vse poskuse poedinih strankarsko opredeljenih struj, očuvati mu enostranski značaj. Res ga še danes mnogi proslavljajo pod rdečo zastavo in zlasti boljševizem ga je na vso moč poskušal predstavljati kot slavlje svoje lastne ideje. To se ni posrečilo. Po vojni so mnoge države, ki s komunizmom nimajo nobenega opravka in v katerih marksistični program daleko ni državni program, proglasile 1 maj za državni praznik. Tako danes vidimo, da proslavlja ta dan ne samo organizirani marksizem, temveč da je 1. maj tudi eden najbolj pomembnih državnih praznikov v narodno socialistični Nemčiji. Bil je državni praznik tudi v bivši Avstriji, in kot narodni praznik ga službeno proslavlja tudi bratska češkoslovaška republika. 2e po tem se vidi, kako različno vsebino dajejo poedini narodi in poedine države prvomajski proslavi. Vsem skupna je pač ideja, da je to praznik dela in delavca Ali, dočim boljševizem pojem delavca in delovnega ljudstva veže na ozko marksistično proletarsko ideologijo, obsega pomen nemškega 1. maja manifestacijo solidarnosti celokupnega naroda v volji in žrtvi za pozitivno delo v najširšem pomenu te besede. Na marksistični strani je 1. maj slavje proletarskega razreda, med drugimi narodi je to slava delovnega narodnega človeštva. Najbolj simpatično se je izoblikovala proslava 1. maja na Češkoslovaškem, kjer je dobila široko programsko vsebino. V bratski republiki se vse politične skupine udeležujejo z voditelji države na čelu prvomajske proslave. Letos se ne bodo te proslave vršile ločeno kakor do sedaj, po posameznih strankah, temveč v skupnih manifestacijah vsega naroda. V tem se odkriva globoki pomen spomladanskega praznika, ki je postal manifestacija v narod organiziranega delovnega ljudstva: proslava dela in delavca v najvišjem smislu te besede, ali prav tako manifestacija volje in zahteve po svobodi in demokraciji ne samo za po-edinca, ne samo za razred, temveč za celoto, za narod kot tak, kot delovno enoto, ki ima sveto pravico na svoj delež v občestvu z ostalimi narodi tega sveta. S tem pa je 1. maj tudi manifestacija zvestobe tega naroda do lastne države in njegove nepokolebljive odločnosti, razvijati to državo in jo braniti ter odbraniti od vsake opasnosti in nevolje. Ko dobiva 1. maj v nekaterih evropskih narodih tak pomen, ne izgublja svoje miroljubne vsebine. Ako komunisti organizirajo svoje prvomajske proslave z gesli »za mir med narodi«, so to žal dostikrat le prazne fraze. Tam pa, kjer 1. maj dobiva pomen vsedr-žavne manifestacije v duhu svobode in prave demokracije, v duhu iskrenega sporazuma med narodi, tam se ta praznik vrača k svojemu pravemu naravnemu izvoru ljubezni in radosti, energije in obetajočega sadu. Pri nas v Jugoslaviji prvomajske proslave še vedno niso izgubile svojega enostranskega obeležja. Mnogi jim poskušajo pripisati značaj neke de-mosnstracije za gesla, ki v znaiku iaiter- , PRED ANGLEŠKO DEMARŠO V BERLINU ajanju londonskih dogovorov bo Anglija sporazumno s Francijo inter v Berlinu za mirno rešitev nemškega problema v ČSR London, 30. aprila, h. Z izjemo nekaterih maloštevilnih osebnosti iz angleških plemiških krogov in nekaterih skrajnih desničarskih ekstremistov je vsa angleška javnost sprejela prizadevanja Anglije in Francije za pomirjenje Evrope s spontanim odobravanjem. Kakor se doznava, bo angleška vlada v dogovora s francosko vlado v najkrajšem času, verjetno takoj po Hitlerjevem povratku iz Italije izvršila v Berlinu diplomatsko demaršo. V Londona izražajo upanje, da bo nemška vlada ta prijateljsko in dobrohotno zamišljeni ko-rab pravilno razumela. Angleška vlada se kot partnerica pri manjšinskih pogodbah smatra za poklicano, da uveljavi svoj kontrolni vpliv tudi tam, kjer prehaja borba za manjšinske pravice preko ženevskih zaščitnih določb. Angleška vlada bo v svoji demarši opozorila v Berlinu na zagotovila, ki jih je dal angleškemu poslanika kot Hitlerjev namestnik maršal Gori n g neposredno po priključitvi Avstrije k Nemčiji. V tem zagotovilu je odgovorni nemški čini tel j naglasil, da nima Nemčija napram Češkoslovaški nikakih sovražnih namenov. Poleg tega bo angleška vlada v svoji demarši še posebej naglasila rezultate angle-ško-francoskega posveta o stališču Češkoslovaške in izrecno opozorila na možne posledice obveznosti Francije do Češkoslovaške ter na interes Anglije v pogleda , ohranitve miru v Srednji Evropi | Istočasno bo angleška vlada uveljavila svoj vpliv glede mirne rešitve vseh vprašanj, zlasti pa glede problema Nemcev v CSR tudi ▼ Pragi in drugih prestolnicah Srednje Evrope, če bi pa nemška vlada vztrajala pri svojem dosedanjem stališču, da gre za problem, ki se tiče samo Nemčije in Češkoslovaške, potem bosta Francija in Anglija po verodostojnih informacijah iz angleških vladnih krogov dali skupno izjavo, v kateri bo francoska vlada ponovno in na svečan način poudarila svoje stališče glede neodvisnosti Češkoslovaške. angleška vlada pa se bo tema priključila z izjavo, ki bo kar najbolj odgovarjala trenutnemu položaja. V danem primera bo ta izjava daleč prekoračila okvir izjave, ki jo je dal Chamberlaln v spodnji zbornici dne 24. marca. Značilno je, da naglašajo v merodajnih londonskih krogih, kar s posebnim poudarkom beleži tudi »Manchester Guardian«, da se je angleška vlada odločila, da bo od danes naprej zavzemala v pogledu Češkoslovaške mnogo bolj odločno stališče, td je dokaj različno od smernic, ki iih zastopa v pogledu Španije. Vse kaže, da je angleška vlada pripravljena razpravljati zaenkrat z nemško vlado samo o srednjeev ropskih vprašanjih in se bo šele po uspehu svoje demarše v Berlinu odločila, ali naj se razgovori, ki so bili po dogodkih v Avstriji prekinjeni, sploh nadaljujejo. Prava vojaška zveza London, 30. aprila, h. Angleški uradni krogi zelo trezno komentirajo pomen an-gleško-francoske antante tako glede načrta sodelovanja obeh sil na vojaškem polju, kakor tudi glede prizadevanja obeh vlad za pomirjenje Srednje Evrope. V dobro informiranih krogih priznavajo, da sloni to vojaško sodelovanje sicer na polo-karnskem dogovoru iz leta 1936„ dejansko pa pomeni vojaško alianco obeh velesil, kakršne v zgodovini Anglije in Francije do sedaj še nikdar ni bilo. Opozarjajo tudi na to, da je angleška vlada glede na tako tesno vojaško sodelovanje s kontinentalno državo obenem sklenila stopiti iz svoje dosedanje rezerviranosti, ker smatra položaj v Evropi za tako resen in svojevrsten, da bi tudi najbolje mišljeno prizadevanje demokratične angleške vlade ostalo brez uspeha, če mu ne bi dala takega poudarka, da bo jasen vsakomur in da se bo sleherni odgovorni državnik v Evropi zavedal, da bo Anglija v primeru nevarnosti uveljavila svojo silo in moč. Zaradi tega je tudi okvir vojaškega dogovora iz 1. 1936 tako daleč prekoračen in baš zaradi tega bosta Anglija in Francija koordinirali vsa svoja obrambna sredstva tako na polju letalstva, kakor na področju pomorstva in suhozemne vojske. Angleški in francoski vojaški strokovnjaki se bodo že prihodnji teden sestali, verjetno v Parizu, da sestavijo podroben načrt, po katerem bodo takoj nato izvršeni praktični ukrepi. Skupen posvet v Rimu BerUn, 30. aprila, br. V nemških vladnih krogih izjavljajo, da glede rezultatov londonskega sestanka francoskih in angleških državnikov še ne morejo zavzeti stališča, ker je treba počakati, kako se bodo londonski sklepi v praksi izvajali. V načelu sicer pozdravljajo francosko-angleški sporazum, ki utegne postati koristen prispevek k pomirjenju Evrope, če ne bo naperjen proti drugim državam in če bo stremet za istimi cilji kakor politika osi Rim —Berlin. V ostalem poudarjajo, da bodo ob priliki Hitlerjevega obiska v Rimu podrobno proučili londonski dogovor v zvezi z angleško-italijanskim sporazumom in francosko-italijanskimi razgovori, tako da bosta Nemčija in Italija zavzeli tudi v tem pogledu popolnoma enotno stališče. V merodajnih berlinskih krogih deman-tirajo v inozemstvu razširjene vesti, da bi ob tej priliki prišlo v Rimu do sklenitve kake nove pogodbe ali kakega posebnega dogovora, ki naj bi bil nekaka reakcija na londonski sestanek. Vesti o proglasitvi ita-iijansko-nemške vojaške zveze sicer ne de-mantirajo, naglašajo pa, da je to naravna posledica praktičnega izvajanja nemško-italijanskega sodelovanja v duhu politike osi Rim-Berlin. Poset kralja Jurija v Parizu Dne 28. junija bo angleška kraljevska dvojica oficielno posetila Francijo Pariz. 30. aprila, h. Veliko pozornost v vsej javnosti je izzvalo v zvezi z londonskim s »statikom poročilo, ki ga objavlja na podlagi londonskih informacij D'Ormesson. Poročilo pravi med drugim: Prva velika manifestacija prijateljstva in zavezništva Anglije in Francije kaže. da ne bo imela daleko-sežnih posledic eamo v Evropi, marveč tudi v obeh Amerikah ter na bližnjem in Daljnem vzhodu. V času, ko se kažejo šele prvi odmeva te edinstvene manifestacije, pa se že pripravlja druga po svojem pomenu še značilnejša manifestacija, obisk angleške kraljevske dvojice v francoski prestolnici. Francoski ministri so že prinesli iz Londona podrobnosti programa /a bivanje angle škega kralja in kraljice v Franciji. Angleška suverena bosta prispela v Pariz 28. junija popoldne. Svečan »prejem bo na kolodvoru Bo«8 du Bonlogne. V Parizn ostaneta do 1. julija popoldne. Dne 30 junija bo kralj Jurij spremljal predsednika francoske republike Lebruna v Villers Breton Neupt k odkritju kanadskega spomenika. Angleški kralj, kraljica in princese z dvornim maršalom« skupno 7 oseb. bodo nastanjene v palači zunanjega ministrstva na Quai d'Onseyu. ostalo spremstvo pa v hotelu Grifion. V bližnjih tednih bo ta prvi obisk, ki ga na- pravi kralj Jurij VI. kaki tuji državi, ta&o pripravljen, da bo kot najznačilnejša manifestacija angleško-francoske solidarnosti trajno zabeležen v zgodovini Zadovoljstvo v Ameriki New York. 30. aprila txr. Izid francosko-angleški h posvetovanj v Londonu so sprejeli v ameriški političnih krogih z velikim odobravanjem in zadovoljstvom. V tem vidijo velik napredek na polju pomirjenja Evrope Ln novo uspešno jamstvo proti neizzva. nim napadom ne samo na Francijo i® Amalijo, nego tudi na druge evropske države, ker 9odijo, da sta Anglija in Francija zainteresirani ne saimo na svoji lastni varnosti, temveč tudi na ohranitvi miru po vsej Evropi. »New York Herald« piše da je bH že skrajni čas. da so se v Evropi spomnila na to, da obstoja tudi demokratična os, ki razpolaga z zadostnimi sredstvi za uveljavlje-nje svojfili načel v mednarodni politiku Pariška tolmačenja Pariz, 30. aprila h. »Temps« pravi v uvodniku o rezultatih londonskega sestanka, da predstavlja popolno soglasje v nazi-ranjih francoske in angleške vlade ln nacionale zaiDostavlja prvenstvene interese lastnega naroda in njegovega državnega življenja. Toda svetovna bolj še viška revolucija, katere rdeči praznik naj bi bil 1. maj, je že zdavnaj ostala samo še fantom. Že zdavnaj se je pokazalo, da komunizem tam. kjer je imel priliko ustvariti svoj program, delovnemu ljudstvu ni prinesel raja, temveč le nove peklenske muke. Danes se komunistična misel povsod umika zdravi nacionalni ideji, ki v pravični solidarnosti vseh delov ljudstva išče onega zdravega notranjega ravnotežja med gospodarskimi in socialnimi odnošaji, ki edino more dati narodu zadovoljstvo. V kolikor pri nas proslavljajo posamezne delavske organizacije 1 maj, mu dajejo predvsem pomen manifestacije v čast delu in sigurno po ogromni svoji večini odkla- njajo pri praznovanju tega praznika vse, kar ni v skladu z osnovnimi interesi naše narodne in državne bodočnosti. V tem duhu je lahko z našim delavcem solidaren sleherni jugosloven-ski človek, ki ima smisla za globoko socialno vsebino naše narodne ideje. Dajoč 1. maju vsebino praznika celokupnega delovnega ljudstva, ki združeno v enoten narod, želi urediti svoje notranje življenje v duhu prave kulture in resnične demokracije, a napram vsem drugim tirja socialno, gospodarsko in kulturno božjo pravico za sebe in jeodločeiK) braniti svojo svobodo in neodvisnost do zadnjega diha napram I vsem in vsakomur, kakor je odločeno tudi v volji z vsemi ostalimi narodi živeti v miru in prijateljstvu, se smemo pridružiti prazniku dela, ki ga na ta I dan proslavlja ves kulturni svet 1 skupnost interesov, ki so se pri tej priliki manifestirali na tako nedvoumen način, novo dejstvo, ki bo v največji meri pripomoglo k razčiščenju položaja v Evropi. To novo dejstvo že s samim obstojem pomeni srečen prispevek za konsolidacijo miru. Londonski komunike ima značaj skupne izjave obeh vlad, ki obvezuje Francijo in Anglijo v vseh področjih politične aktivnosti Odstavek, ki se nanaša na češkoslovaški problem, je pri tem še posebne važnosti. Istočasna demarša v Berlinu in Pragi bo vsekakor lahko mnogo pripomogla k pomirjenju duhov ter k pametni in pravični rešitvi nacionalnih in mednarodnih vprašanj in k reSItvl krize, ld )e nastala spričo pretiranih zahtev nemške narodna manjšine na Češkoslovaškem. V sličnem smislu pišejo tudi vsi ostali francoski listi. Dr. Osisski pri Bonnetu Pariz, 30. aprila, h. Zunanji minister Barmet je takoj po svojem povratfcu ti Londona sprejel češkoslovaškega poslanika dr. Osuskega in francoskega poslanika v Beogradu Brugera ter oba podrobno informiral o poteku m sklepati sestanka. Zveza za zaščito miru Londonska sodba o pomenu sodelovanja med Francijo in Anglijo London, 30. aprila, h. Celokupni današnji angleški tisk se obširno bavi z rezultati londonskega sestanka francoskih in angleških državnikov. »Times« pišejo v svojem uvodniku pod naslovom »Zveza za zaščito miru« med drugim: 2e sam ton londonskih razgovorov kaže, da so si bili francoski in angleški ministri edini v izredno veliki stvari: zagotoviti hočejo mir s pravičnostjo. Izgleda, da so prišli do prepričanja, da je splošno sodelovanje uspešnejše če se prične po bilateralni poti ali ▼ manjših skupinah, kakor pa če bi se začelo uvajati pod videzom iluzorne univerzalnosti. List nato zelo obširno razpravlja o najtesnejši defenzivni pogodbi in prehaja na vprašanje Češkoslovaške in Srednje Evrope. V zvezi s tem piše, da je Nemčija napravila Henleinovo akcijo docela odkrito, četudi ne formalno, za svojo lastno zadevo ln protičeška kampanja v nemškem tisku je vse drugo, samo ne prijateljska in prijazna. Na vsak način je jasno, da lahko samo globoko segajoča remedura prinese trajno rešitev, ki pa je nemogoča, če bi naj pomenila revizijo mirovnih pogodb. O tem ne more biti govora. Londonska konferenca, zaključuje list, naslavlja na obe veliki totalitarni državi, katerih državni poglavarji se bodo te dni sestali v Rimu. apel, naj tudi a svoje strani prispevata k pomirjenju Evrope. V drugem članku razpravlja diplomatski sotrudnik »Timesa« o rezultatih londonske konference in piše med drugim: Anglija in Francija sta se odločili za energično akcijo, da zagotovita mirno in miroljubno poravnavo v češkoslovaški in sploh v Srednji Evropi. Spoznali sta, da se celokupni problem nemške narodne manjšine ne tiče samo prezidenta CSR dr. Be-neša, nego predvsem voditelja nemške su-detske stranke Konrada Henleina in celokupnega vodstva narodno-socialističnega pokreta. Francija je pogodbeno prevzela obveznosti glede Češkoslovaške, Anglija pa je po izjavah Chamberlaina in Halifaxa direktno zainteresirana na ohranitvi miru v Srednji Evropi. Zaradi tega bo uvedena nova diplomatska akcija ne samo v Pragi, marveč tudi v prestolnicah vseh sosednjih držav, zlasti v Nemčiji in Poljski, da se doseže vsestranska mirna in miroljubna rešitev tega nujnega problema. Slično pišejo tudi drugi listi. »News Chro-nlcle« posvečajo londonskemu sestanku dolg uvodnik. Diplomatski sotrudnik »Dai-ly Telegrapha« podčrtava zlasti izjavo francoskega ministrskega predsednika Da-ladiera, da bo Francija na vsak način izpolnila vse svoje obveznosti do Češkoslovaške. Kot zelo značilno za položaj. Id je nastal po londonskem sestanku, označujejo listi tudi dejstvo, da na sestanku o paktu štirih velesil ni bilo niti govora in da angleški državniki niso predlagali nikakih spre- Iz romunske diplomacije Bukarešta, 30. aprila, h. Uradni list objavlja ukaz o izpremembah v rumunski diplomatski službi. Dosedanji rumunski poslanik v Pragi Aurelian je premeščen v Sofijo, v Prago pa pride dosedanji sofijski poslanik Cruscescu. Poslanik v Santiago de Chile, Diano, je premeščen v Moskvo. Mehiški poslanik Curca je premeščen v Kodanj, za zastopnika Rumunije pri Fran-covi vladi v Španiji pa je imenovan Jonel Pandal. Za poslanika v Santiagu de Chile je imenovan dosedanji poslanik v Varšavi Valimarescu, za prvega veleposlanika Rumunije v Varšavi pa je imenovan bivši prometni minister FranasovicL S španskih bojišč Pari«, 30. aprila, o. Po vesteh iz Španije eo boji na frontah sevenno od Teruela zaradi slaboga vremena docela ras t ali. Nacionalisti sicer naglašajo. da |im je uspelo med Montalbanom m Aliago prodreti 40 km globoko v republikansko ozemlje, poročila iz Barcelone pa naglašajo. da so nacionalisti naleteli na velik odpor republikancih čet, tako da so morali docela ustaviti svoje na-dafljnje prodiranje. Slabo vreme jim je povrh tega Se tehnično popolnoma onemogo-iSSo sleherne operacije. Tudi vzdolž obale, severno Casteilona de la Plana, nacionalisti rvso dosegli nikakih uspehov. Doklej iih je pri prod i ram je proti jugu podpirala tudi na. cionalfetifina voma mornarica, zaradi viharjev na mori ju pa so se morale ladje umakniti nazaj k svojim bazam Franoova letala so včeraj bombandiraia memb ▼ francosko-ruskem pakta, kakor se je prvotno zatrjevalo in pričakovalo. Is tega sklepajo, da vidi tudi angleška vlada v francosko-ruskem paktu važen instrument obrambe miru in da je ideja pakta štirih velesil stopala popolnoma v ozadje. Poljsko zanimanje za ČSR Varšava, 30. aprila, b. Položaj Cehoslo-vaške je slej ko prej predmet zanimivih proučevanj poljskega časopisja. >Nowa Rzecz Pospolita« piše na primer v svojem poročilu iz Londona, da je po razgovorih angleških in francoskih državnikov izven dvoma: 1. da je CSR pripravljena v primeru skrajne potrebe braniti svoje meje z orožjem, 2. da bo Francija izpolnila vse svoje obveznosti in 3. da bo Anglija ne glede na bližnji razvoj dogodkov na strani Francije. Do podobnih zaključkov prihaja-v svojem londoonskem poročilu tudi »Kur-jer Warszawsky«, dočim »Polonia« iz Ka-tovic zavrača pretirane Henleinove zahteve, Id jih označuje za nesprejemljive Te zahteve dokazujejo kvečjemu samo strašno Henleinovo kratkovidnost Poljska ima na primer 33% manjšin med svojim prebivalstvom. Kaj bi se zgodilo, vprašuje list, ako bi vse te manjšine postavile enake zahteve kakor Henlein. Posledice londonskih razgovorov Pariz, 30. aprila, b. Oficioznl »Temps« navaja v svojem uvodniku o londonskih razgovorih naslednje glavne zaključke iz doseženih rezultatov: 1. Teza o angleški izolaciji in samoutesnitvi na imperialno področje Velike Britanije je definitivno opuščena. Zavest o povezanosti angleške varnosti s splošno evropsko varnostjo j« prodrla v celoti, četudi se Anglija tudi v bodoče ne želi v naprej vezati z določenimi obveznostmi za posamezne konkretne primere. 2. Anglija priznava, da ne more ostati brezbrižna glede posameznih položajev na evropskem kontinentu, tudi kadar ti položaji ne zadevajo neposredno angleških interesov. 3. Vse svoje obveznosti bo Anglija natančno izpolnila, kar velja zlasti za obveznosti napram Franciji in Belgiji za zajamčenje varnosti na evropskem zapadu in zavarovanje splošne pozicije Velike Britanije v svetu. 4. S Francijo stopa odslej v najintimnejše sodelovanje na vseh področjih mednarodnega življenja, kar velja posebej tudi za poglobitev vojaškega sodelovanja obeh velesil. 5. Položaj v srednji Evropi bo odslej predmet prvenstvenega zanimanja francoske in angleške vlade in njunih skupnih posvetovanj. predmestje Barcelone. 91 oseb )e bilo ubitih, 24 ranjenih. Danes so letata skušala v drugič bombardirati Barcelono, kar pa so preprečile lovske eskadrillje in protiletalsko topni§tvo. Le v okolici mesta so Francova letala spustita mnogo bomb ter je bik) 15 ljudi ubitih, 20 pa ranjenih. Prietso v Franciji Paril, 30. aprila, b. Iz Fsrpignaaa se doznava, (Ja je bdvši repuMJkarosika vojni minister Prieto prispel tja. Njegoš nameni eo neznani, ker ni dad doslej nobene izjave. Madžarski poslanci ▼ Riniti Budimpešta, 30. aprila, b. Iz poučenega vira se je izvedelo, da je te dni odpotovalo v Rim 10 poslancev, članov skrajnega desničarskega krila vladne stranke, da prisostvujejo svečanostim na čast nemškemu kancelarju Hitlerju ob njegovem prihodu v italijansko prestolnico. To svojo namero so poslanci vladne večine sporočili ministrskemu predsedniku Daranyju pred svojim odhodom. Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje oresodite po število malih oglasov. _ Današnje »Jutro« trna 461 malih oglasov. Enkratni poizkus z malim oglasom v »Jntra« Vas pouči, da ima •glas dvojno vrednost, 6e se javi dvojno Število Interesentov« Težave sporazuma med Francijo in Italijo Blondel se je vrnil z novimi navodili, vendar pa navzlic optimizmu na obeh straneh pogajanja Se ne napredujejo Rim, 30. aprila, b. Navzlic sporazumu, ki *a ga dne 7. januarja 1906 podpisada v Rimu Laval in Mussolini in ki je že rešil del francosko-italijanskih spornih vprašan.], je bilo treba pri sedanjih ponovnih pogajanjih med Francijo in Italijo postaviti na dnevni red še enkrat vea ona vprašanja, ki tvorijo erlavno oviro sporazuma, med obe m1 velesilama. Po informacijah iz zanesljivega vira obsega lista sedanjih pogajanj naslednja glavna vprašanja: 1. Abesinija. Tu gre predvsem za novo razmejitev med francosiko Somalijo m italijansko Vzhodno Afriko ter za revizijo dogovora iz leta 1935 o luki v Džibutiju in železnici iz Džibutija v Adis Abebo. 2. Rdeče morje. V tem prostoru je po novem ajigležko-italijainskem sporazumu potre-bem tudi nov dogovor med Francijo in Italijo glede francoskih pozicij v tem morju ter W srednjem dalu bližnjega vzhoda. 8. Tunis. Po postopnem umiku italijanskih čet iz Libije je mogoče misliti na prijateljsko ureditev odnošajev med Libijo in Tund-sonn, na morebitno sodelovanje oteh driav v libijskem zaledju ter končno na novo ureditev vprašanja italijanskih državljanov v Tunisu v zvezi s konvercijo iz leta 1896. 4. Sredozemlje. Tu gre predvsem za z»-famčenje svobodne poti med kontinentom in kolonijami, za priznanje italijanskih interesov v Tankerju ter končno za dogovor o izmenjavi vseh informacij o pomorskem oboroževanju obeh držav in stanju posameznih njunih baz v sredozemskem bazenu. 5. Splošna vprašanja, kakor vprašanje ne vmešavanja v špansko državljansko vojno, vprašanje italijanskih emigrantov v Franciji rn posebnih političnih odnošajev med obema državama ter podobna. Lista vprašanj je torej zelo obsežna. Dasi sta obe stranki za sedaj še vedno optimistično razpoloženi, so nepristranski opazovalci v Rimu vendarle mnenja, da je sporazum med Fraincijo in Italijo težavnejSi od angle-ško-itali janskega sporazuma. V rimskih političnih krogih sodijo da manjkajo v tem primeru predvsem psihološki predpogoji, med katerimi je v prvi vrsti še nerešeno vprašanje novega francoskega poslanika v Rimu. To mesto je nezasedeno že vse od 31. oktobra 1937, ko je bil odpoklican de Chain-brun. Od tedaj voda francosko poslaništvo samo odpravnik poslov, katerega pooblastila so seveda bolj omejena kar končno tudi precej otežuje pogajanja. Daladierova vlada se nedvomno zelo trudi, da bi odstranila vse ovire, ki so napoti sporazumu, toda nastop novega francoskega poslanika v Rimu, ki naj bi bij akreditiran pri »italijanskem kraju in abesinskem cesarju«, je praktično toliko časa nemogoč, dokler Ženeva ne uredi vprašanja priznanja abesioske aneksije. Raaumljivi so bili zato obo jestranski napori, da bi se sporazum dosegel še pred 9. majem, torej pred zasedanjem sCurentud« poroča, da bo zunanja minister Camnen takoj po končanem zasedanju stalnega sveta Male antante odpotoval v ženevo, kjer bo na zasedanju sveta Društva narodov zastopaj Malo antanto in stavil iniciativne predloge glede likvidaeije položaja, ki je nastal po proglasitvi sankcij proti Italiji. v zvezi s tem predlogom naj bi se likvidiralo abasinsko vprašanje v smislu pobud angleške in francoske vlade. Skupen proglas češkoslovaških telovadnih organizacij Praga, 30. aprila, b. češkoslovaški Sokol. Zveza delavskih telovadnih organizacij in češkoslovaški Orel so k jutrišnji proslavi prvega maja izdali naslednji javni proglas: Nerazdiružno po isti usodi zvezani izjavljamo, da bomo domovini zvesti na življenje in smrt. Disciplinirano stojimo v eni sami formaciji na razpravo za obrambo mej in ustave samostojne češkoslovaške države, in to v vsakem primeru in do skrajnih posledic. Poldrug milijon naših članov je pripravljenih postaviti svojo telesno moč in moralni pogum v službo republike. V znamenju resnice, zakonitosti in pravice bomo branili nedotakljivost domačih tal, demokratične svoboščine in državno samostojnost, življenje brez svobode je slabše od smrti Ne bojimo Se nobenih žrtev za republiko. V trenutku, ko zro oči zgodovine na nas, zaupamo samim sebi, zanašamo se samo nase in boano z de- janji dokazali našo odločno voljo, da živimo kot svoboden narod in svobodna država. V tem pogledu ni med nami nobene razlike m je tudi nikdar ne bo. To bomo tako v dobrih kakor slabih dneh dokazali s svojimi deli. Z vojaško pripravljenostjo našega naroda bomo zagotovili mirni razvoj naše države. Prepričani sano, da bo šla z nami tudi mladina, ki se udej-stvuje v športu. Vsi smo enega duha in ene volje. Prezidentova čestitka Hitlerju Praga, 30. aprila, h. Prezident dr. BeneŽ je ob priliki jutrišnjega državnega praznika v Nemčiji poslal nemškemu kancelarju Hitlerju naslednjo brzojavno čestiiitlko: Ob priliki državnega praaniifca pošiljam vaši eksce-lenc? svoje najodkritosrčnejše čestitke. Potres porušil 4.000 hiš v Turčiji Carigrad, 30. aprila. AA. Potresi v Mali Aziji se nadaljujejo in so že zajeli pokrajine, ki so jim prej prizanesli. Tako so včeraj čutili potres v Adani in v okolici. Potre6 je povzročil hudo paniko, stvarna Skoda je zelo velika. Po uradnih poro&ilih »o potresi zadnjih dni podrli 4.000 hjž. Nastale ao velike tezkoče pri oskrbi prebivatetva z zdravili in isivežem. Novi statuti Henleinove stranke Praga, 30. aprila, b. Danes so stopili v veljavo novi statuti sudetsko-nemžke stranke, ki poleg tako zvanega arij^kega paragrafa vsebujejo tudi določbo o uvedbi strankinih sodišč. Za predsednika vrhovnega strankinega sodišča je Henlein imenoval senatorja Gottfrieda Krczala, ki ja po poklieu višji računski svetnik pri deželni finančni direkciji v Brnu. Beležke D)urdfev dan praznik Zveze slovenskih delavcev Zveza slovenskega delavstva bo po sklepu Jugorasa proslavila praznik dela na pravoslavni Jurjev dan 6. maja. Jugoras se je odločil za ta dan v duhu tradicije starih hajdučkih sestankov in pa zato, ker noče imeti nobene zveze z mednarodnimi delavskimi običaji. Lojalni soborci V okviru hrvatskega narodnega pokre-ta pod vodstvom dr. MaMta sodelujejo pod isto streho hrvatski klerikalci in oni bivfii samostojni demokrati, ki jih vodi gospod Vilder. Kljub temu pa sta si obe skupini stalno v laseh. Stalni izzivalci sporov so klerikalci, ki razpravljajo o samostojnih demokratih na način, ki je nedostojen celo v boju z najbolj zakletimi sovražniki. Pretekli teden so imeli samostojni demokrati nekaj sestankov po Dalmaciji. Na sestanku v Splitu je govoril dr. Budisavljavič, za njim pa dr. Ljubo Leontič Oba sta razpravljala o potrebi organiziranja vseh demokratskih in svobodoljubnih sil Sirom države v skupno fronto. Naletela pa sta na najhuj« odpor pri hrvatskih klerikalcih, ki bijejo plat zvona proti poskusom samostojnih demokratov »s pomočjo povampir-jene demokracije snovati ▼ Jugoslaviji ljudsko fronto«. Splitska >Katoliftka Rl-ječ« očita dr. Budlsavljeviču, da je govoril »na demagoSki skupščini, kjer »e je samo Ščuvalo ljudi, lagalo in potvarj&lo najbolj preprosto resnico.« Položaj bivših samostojnih demokratov v taboru hrvatskega narodnega pokreta ni raviden. Od zaveznikov v lastni fronti morajo sleherni dan sprejemati udarce s kolom po glavi in to še na skrajno nelojalen, da perflden način. Poostritev konflikta med kršč.socialci in Jugorasovci Kakor v mnogih drugih krajih, tako se tudi v Kranju krščanski socialisti in jugorasovci srdito spopadajo med seboj. Na ustanovnem občnem zboru kranjske podružnice Jugorasa je med drugimi govoril tudi neki Lojze Megla. T svojem govoru je utemeljeval boj proti krščanskim socialistom s tem, da hočejo, naj »se Jugoslovanska strokovna zveza vodi sama brez' duhovnikov in da je zahtevala odstranitev katoliških duhovnikov iz svojih vrst.« Dalje je še dodal, da so zavedni katoliški delavci že zdavnaj zapustili JSZ in da so ostali v njej »samo še strahopetci, mlačne-ži, pa tisti poštenjaki, ki so Se upali na pomirjen je.« Na podlagi teh težkih obdol-žitev je v »Delavski pravici« napisal Tone Fajfar odprto pismo gospodu Megli ln ga pozval, naj svoje trditve podpre z dokazi. Sedaj se je gospod Megla res oglasil in objavil svoj odgovor, v katerem pa zaman iščemo dokazov, da Je kdo metal katoliške duhovnike iz Jugoslovanske strokovne zveze. Pač pa pravi gospod Megla, »da je to skupina ljudi, ki blati našo katoliško duhovščino, pljuje po naših svetinjah, ki so nam svete in dragocena dedščina.« Z dvignjenim kazalcem ošteva dalje gospod Megla nesrečnega Toneta Fajfarja z besedami: »Tudi Jaz ne morem verjeti, da tudi ti sam pljuješ po vsem onem, kar si Se pred Šestimi leti spoštoval in častil. TI sin slovenskih starSev, ld si pred Šestimi leti vsak dan pristopal k obhajilni mizi ln sprejemal Kristusa? Ali je to resnica? Ali se ti ne smili Tvoja že stara mati, ki se Te spominja vsak večer v molitvi ? TI pa pljuješ na molitev svoje matere s tem, da zagovarjaš in braniš, kar je obsodila sveta cerkev, sveti oče in škofje... Pribijam kot gotovo resnico, dober katolik ne more biti nikdar dober socialist, kakor tudi nasprotno ne.. .« Po takih argumentih in odgovorih so povsem razumljivi napadi in ton, s katerimi obravnavajo vzorniki gospoda Megle druge, njim še daleko manj sorodne in bližnje ljudi, kakor so njihovi dovčerajSnji tovariši, krSčanski socialisti. K tej borbi pripominjamo Se to, da Je »Zveza slovenskih delavcev« kot sestavni del Jugorasa versko indiferentna organizacija, ker obsega Jugoras pripadnike vseh jugoslovenskih veroizpovedi, torej poleg katoličanov tudi pravoslavne, poleg židov tudi muslimane. To je naravno, ker je »Jugoras« staleška organizacija Jugosloven-ske radikalne zajednice, ki si Je baš te dni izvolila g. Ovetkoviča za voditelja in predsednika JRZ g. dr. Stojadinoviča za svojega pokrovitelja. „Obzorove" dolgočasne intrige V četrtek smo objavili poročilo o razvoju političnih prilik na Hrvatskem v najboljši nameri, da tudi z naše strani prispevamo z jasno »in odkrito besedo k raz-čiščenju naše notranje politične situacije. Pričakovali smo že naprej, da bo naša jasna in stvarna izvajanja po svoje zavil in tolmačil stari zagrebški intrigant »Obzor« in jih predstavil svojim bralcem tako, kakor to radi čujejo njegovi pravi inspi-ratorji. In nismo se prevarili. Vara pa se »Obzor«, če misli, da bomo na njegove »komentarje« odgovarjali in polemizirali z njim. Namesto da bi ugotovitve našega poročevalca zavrnil z resnimi protiargu-menti in dejstvi, brblja o nekih naših posebnih ciljih in potrebah, ki nas vodijo pri tolmačenju hrvatske politike. Očita nam, da krivo predstavljamo stanje stvari na Hrvatskem, pri tem pa previdno ne pove, kaj smo trdili in pisali. Mi pribijamo samo to, da izhajajo naše informacije iz krogov, ki so dr. Mačku mnogo bližji in bolj simpatični, kakor pa »Obzor« in vsa njegova žlahta, ki se je z gjjjmi vred tako udobno počutila v eri diktature in šestojanuarskega režima. Bedasta Obzoro-va podtikanja ne prevarijo nikogar več, a povrh so postala vsled stalnega neduho-vitega ponavljanja še dolgočasna. jfentčija in Hodžov podanavski pakt Nemški listi »o med amgleflco-francoekimi pogajanji v Londonu, katerih bistveni del se je nanašal na položaj Češkoslovaške, v glavnem zelo previdno pisali o bližnjih nemških diplomatskih ciljih. Sredi »plodnih komentarjev pa je vzbudU veliko pozornost članek dnevnika »Hamburger Fremden-blatt«, ki čes-to tolmači stališče nemškega zu nanj »ga ministrstva. Ta list najprej ugotavlja, da je Konrad Henlein poeta vil odpoved češkoslovaško-ruske pogodbe lf»t pogoj sine qua non za dosego kompromisa Izjava Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije Z o žirom na različna tolmačenja, ki so g* nedavno pojavila, da bi s« dalo odnosom Sokoljtva napram veri in verskim vprašanjem drugačno stališče, izjavlja uprava Saveza Sokola kraljevina Jugoslavije nastopno: Stališč« Saveza Sokola kraljevino Jugoslavije napram veri Je že dovolj znano in večkrat naglašeno. To stališče je povsem jasno, brezdvomno in avtoritativno odredila in osvojila prva redna glavna skupščina Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije y Beogradu dne 29. marca 1931 in je bilo »o objavljeno v knjigi »Pota m cilji Saveza SKJ« v poglavju »Sokolstvo in vera«. Tu je vsebovana idejna stran vsega sokolskega vzgojnega dela in po teh načelih se morajo ravnati vsi pripadniki jugoslovenskega Sokolstva. Da bi ponovno opozorili na to odločno stališče Sokolstva napram veri, ga objavljamo, kakor je objavljeno v »Potih m ciljih«, ki se glasi: Sokolstvo in vera. Sokolstva kot ideja »vobode priznava svobodo prepričanja in mteli vsakega po-edinca. Od svojega članstva zahteva, da spoštuje vsako javno in iskreno prepričanje in mišljenje dragih in da pri tem čuva čistost sokoiske ideologije. _ Sokolstvo spoStuje vsako versko prepričanje in čuvstvovanje, kff smatra, da je vera najintimnejši del noirabjjega živijo- Knez namestnik divlzijskl general Beograd, 30. aprila, p. Službeni »Vojni liste je danes objavil ukaz, po katerem je Nj. Via. knez namestnik Pavle napredoval za dlvizijskega generala. Doslej jo imel čin konjeniškega brigadnega generala. Povratek predsednika narodne skupščine Beograd. 30. aprila AA. Predsednik narodne skupščine- Stevan Cirič, se je davi vrnil k Niče, kjer se je kot predsednik nage delegacije udeležil prelimentaroe konference medparlamentarne unije. Ustanovitev instituta za državno oferambo Beograd, 30. aprik. p. »Vojni list« je d*-nes objavil uredbo vojnega ministra generala Mariča, • katero se je ustanovil institut za državno obrambo. Naloga tega zavoda bo, skrbeti za aplikacijo vseh najnovejših znanstvenih m tehničnih dognanj pri izpopolnitvi naše državne obrambe. Zavod bo nekak posvetovalni organ ministrstva vojske in mornarice ter bo dajati v tem okvira nasvete tudi obči državni upravi. Obravnaval bo vsa vprašanja, bi se nanašajo na državno obrambo ki ki mu bodo predložena, da bi o njih izrazil svoje mnenje. Qbtnstvo zavoda se bo delilo v redno m dopisno. Izbrano bo iz vrst naših naj-odličnejših znanstvenikov ki gospodarskih strokovnjakov. Člani bodo v času miru, kakor tudii v času vojne oproščeni veeh rodnih vojnih obveznosti. Odlikovanje beograjskega župana Beograd, 80. aprila, p. Predsednik pre-stolniške občine Vlada IHČ je odlikovan % redom Jug. krone H. sL Iz driavne službe Beograd, 80. aprila, p. V poštni službi so bili premeščeni višja kontrolorka Gabrijela Marušičeva z Jesenic na pošto LJubljana V. ter kontrolorji in kontrolor-ke Anton Prijatelj iz Sarajeva na pošto Ljubljana n, Katica Tancar iz Črnomlja v Brežice, Julija Fleischer iz Brežic v Črnomelj ter Karlina Vldemšek s poŠte Ljubljana V na pošto LJubljana VIL V železniški službi sta bila premeščena strojevodji Aleksander Baloh iz Celja na postajo Crveni krst blizu Skoplja in Jožef Požun z železniške postaje Crveni krst v mariborsko kurilnico. med nemSko manjšino in čeŠkoslova&o vlado. Nato pa list odsvetuje Franciji in Angliji uresničenje njunega novega naičrta o gospodarski reorganizaciji Podunavja, hi da je že v naprej obsojen na neuspeh, kakor vsi prejšnji podobni načrtu Boljše bi bflo, piše nemila list, ako bi se dr. Hodža vrnij k svojemu prejšnjemu načrtu o gospodarskem sodelovanju ▼ Podumavju, ki naj bi ga pa prikrojil novemu položaju primerno. »Haoubucger Fre*ndenbk>t>t« se v tej zvezi prvi med nemškimi listi in povsem konkretno dotika vprašanja carinske unije med trotjim rajhom in Češkoslovaška, ki je že vse od »sašlusa« daije predmet resnih proučevanj nemške vlade. Nemški Ust pravi med drugim dobesedno: Hodžov načrt je predlagati za Avstrijo ohranitev carinskih mej, proglasitev gospodarskega statusa quo ter vzajemne olajšave v deviznem prometu. Akoravno so te zamisli izgubile svojo aktualnost za češkoslovaškega ministrskega predsednika, ker jih ni več mogoče izrabiti proti Nemčiji, vendar nemško javno mnenje priznava temu načrtu velike možnosti uresničenja sedaj, ko ima Nemčija po priključitvi Avstrije jamstvo, da bi njen enotni trg užival ugodnosti, ki jih prvotni načrt zanjo ni predvideval. Prilagoditev Hodžovega po-dunavskega načrta sedanjim razmeram bi mogla biti smstrana v Nemčiji kot dokaz dobse volje praške vlade. Rasni institut v Rimu Kakor posnemamo po italijanskih listih, je bil s kraljevim ukazom ustanovljen te dna v Rimu institut za proučevanje rasnih vpra&anj. Med drugimi nalogami bo moral novi institut dajati zlasti navodila za pravilni fizični in duhovni razvoj mladih generacij- ustanoviti posebne tečaje za vzgojo primernega Števila strokovnjakov in se posebej zanimati tudi za problem pojemanja rojstev. Nekateri inozemski listi so namignili na možnost, da se v bližnji bodočnosti tudi v Italiji uveljavi antisemitizem, toda po dosedanjih ponovnih uradnih demantijih takih v«stii ee zdi da nove ustanovljeni rasni institut ne bo šel tako daleč kakor podobne ustanove v Nemčiji. nja vsakega poedinca. Zaradi tega Je Sokolstvo dolžno, da enako spoštuje vsako versko prepričanje in čuvstvovanje. Vsak pripadnik sokoiske organizacije more svobodno izvrševati zapovedi in predpise svoje vere ln cerkve. To ni samo naša formalna izjava, marveč ima to svoj globlji koren t našem notranjem življenju, ki mora biti prežeto s sokolskimi vrlinami lepote, dobrote in resnice, in kar se mora povsod in vedno pri vsakem poedincu pojavljati iz same njegove duše. V smislu sokoiske ideje In sokolskih naukov mora biti vsak poedinec sokoiske organizacije bore« xa resnico in praviee, za vse, kar je lepo ln dobro. Vsak naš pripadnik mora stremeti za tem, da se čim bolj približa na j vi S ji (absolutni) resnici in pravici, dobroti in lepoti. V svrhe dosegljivosti tega idealnega cilja so vsakomur na razpolago trudi sredstva, ki mn jih nudi njegova vera (cerkev). Vsako druge tolmačenje, ki bi se hotelo od katerekoli strani dati o stališču Sokolstva napram veri, bi bilo v očitnem nasprotju z zgoraj označenimi pogledi jugoslovenskega Sokolstva in njegove ideologije. Beograd, SO. aprila 1938. UPRAVA SAVEZA SOKOLA KRALJEVINE JDG08L&TUB Bolgarski „borci" razpuščeni Sofija, 30. aprila, b. Notranje ministrstvo je razpustilo organizacijo bolgarskih »borcev«, ki je zastopala ideje narodnega socializma in ld je prav v zadnjem času postala zelo agilna v razširjevanju svoje propagande. Tako so člani te organizacije, ld med bolgarskim narodom ni naSla ugodnih tal za svoj razvoj, pred kratkim Izzvali nerede med predavanjem znanega bolgarskega profesorja Popova, ld Je znan kot hud nasprotnik rasne teorije. Predsednik organizacije »borcev«, ki je v svojih vrstah rekrutirala povečini samo sofijske dijake, vendar samo kakih 1500, J« bil vse-očiliški profesor Katardijev. Bolgarska Javnost Je razpust te organizacije sprejela % zadovoljstvom na znanje. Spomladanski vele-sejem v Beogradu Beograd, 30. aprila, p. Davi sta NJ. Via. knez namestnik Pavle in kneginja Olga, ki »o Ju na sejmišču sprejeli z velikimi manifestacijami, svečano otvorila spomladan-eki velesejem. Otvoritvi je prisostvovalo tudi več ministrov, prvi adjutant Nj. VeL kralja general Hristid, beogTajsld župan Vlada Ilič, člani diplomatskega zbora in druge ugledne osebe. Svečanost se je pričela z govorom predsednika sejma Stoja-noviča, ki Je pozdravil NJ. Vis. kneza-na-mestnika Pavla ln kneginjo Olgo ter na-glasil pomen te prireditve za prestolnico in njeno gospodarstvo. V enakem smislu sta govorila tudi beograjski župan Vlada nič in trgovinski minister dr. Milan Vrbanid. Škofovska konferenca v Zagrebu Zagreb, 30. aprila, o. V torek, 5. maja se v Zagrebu prične konferenca katoliškega episkopata, ki bo trajala več dni V Zagreb jo prispelo že več Sbofov t% raznih krajev mše države, ki »o imeli danes dadj-Se posvetovanje z nadškofom dr. Stepan-oem. Kolikor je bdo mogoče zvedeti, bodo on konferenci razpravljali tudi o spora med Katoliško akcijo in Križarji Minister Mlletič ▼ Berlinu Berlin, 30. aprila. w. Jugoslovenaki minister za telesno vzgojo dr. Miletič je danes ob 16.30 s posebnim letalom prispel iz Monakovega v Berlin. Odkritje bogatih ležiš« zlata in srebra Slavonski Brod. 30. aprila, o. V Dubo&ci v bližini Slavonskega Brod a so odkriti bogata ležišča srebrn, zlata in celo platina. Nakopano rudo so poslali tehniška fafcuhteti v I Beogradm- kjer so jo preiskali m sodaj je ta-1 (kulterba podala izjatvo da bi bila ekspgoata^ cija remtatolna. Velika letalska razstava v Beogradu BeogTBd, 30. aprila, p. V maja hi Jtarf-ju bo r Beogtradu velika letalska razstava. Kaitor poročajo iz Prage, bo m njefl sodelovalo tudi CeSkosiovaSko vojno letalstvo z večjim Številom letal, letalskih motorjev ki drugimi letalskimi potretošCS- nairrrt, Potresni sunki v Dalmaciji Split, 30. aprila, o. Tžk pred paktoem je nastal danes v Splitu in v vsej srednji Dalmaciji močan potres. Trajal je 4 do 5 sekund. Mailo pred potresom eo žuli ljudje zamolklo bobnenje v smeri od jugozapaida. Zaradi potresa so ae v posameznih mestnih okrajih, tako zlasti v Gripi in na Marjanu «wny«jak> hode in ljudi ee je lotila panika. Vremenska napoved Zeraunsko vremensko poročno; TopH in vflažni zrak iz južnih predelov se Se zmerom izliva čez Balkanski polotok na področje sekundarne depresije, ki ima svoje središče nad severno Italijo. Hladni zrak iz področja nad britanskim otočjem in Skandinavijo se zliva čez Sredozemlje, ter ustvarja skupaj s topilo zračno gmoto oblačnost in dež s snegom v srednji ki južnovzhodai EJvropL Jugoslavija: Prevladuje oblačno vreme v vsej kraljevini z dežjem v večjem vstood-nem delu. Temperatura Je Občutno poskočila v severnih to vzhodnih krajih., padla je pa drugod. Najnižja Kraljevo —1, najvišja Veliko GradiSče 22 stop. ZemunSka vremenska napo-ved ca L. maj: Oblačno in deževno vreme v vsej državi z nekoliko ohladitve. Cez dan je pričakovati zjasnitve skoro v vsej državi. Zagrebška: Nestalno, deževno vreme. Dunajska: Spremenljivo, po vočini &e oblačno, od časa do časa padavine, temperato-ra brez bistvene sprememba. (Pomoč maši mejit Resna beseda nase CMD Ljubljana, 1. maja. Letos poteka dvajseto leto, odkar smo Slovenci vsaj po večjem delu sto-pili v svojo svobodno narodno državo V tej dobi so se nam uresničile najvažnejše težnje, za katerih izpolnitev smo se pod tujo nadvlado zaman borili. Po svetovni vojni je znaten del naših rojakov prišel zopet pod tujo oblast, vendar moramo poudariti, da je Jugoslavija večino Slovencev rešila narodne smrti. Močna država nam jamči neoviran narodni razvoj in le v skupnosti z ostalimi jugoslovenskimi brati bomo tudi v bodoče ohranili svojo zemljo, po kateri s poželjivimi očmi gledajo tujci, in s\-oj rod, ki bo močan in velik le v bratski, jugoslo-venski edinosti. Ravno v dvajsetem letu naše svobode so nam važni dogodki ponovno dokazali, da naša državljanska zavest še vedno ni dovolj močna in da se narodna zavest pri našem ljudstvu še ni toliko poglobila, kolikor zahteva današnji usodni čas. V dveh desetletjih svobode smo zanemarili tudi fronto naše narodnostne borbe v mnenju, da mora dotedanje prostovoljno podrobno narodno delo prevzeti država. Pri tem tmo pozabili, da smo država mi sami. V tej zmoti smo vkljub opetovanim pozivom CMD v marsičem zamudili dragocenih 20 let, in posledice, ki jih danes občutimo, niso majhne. Zopet kliče Ciril-Metodova družba na branik naroda vse iskrene domoljube, kliče jih k požrtvovalnemu podrobs nemu delu, da se popravi, kar je zamujenega in gradi, kar je na novo potrebnega Predvsem kliče na delo naše izobražence, ki so bili vedno dragocena opora družbe, k važnemu narodnemu delu na naših narodnostnih mejah Pozivamo podjetnike in delavce, posestnike ter nameščence, pozivamo vse sloje in vsakogar, da navzlic težkočam ne pozabijo na sodelovanje in podporo Družbi. Obmejne pokrajine vpijejo po prosveti, naša narodna posest, naša zemlja se krči pod silnim pritiskom tuje moči. Podprite z delom in novcem akcijo Družbe in v njej združenih domoljubov, ki so si naložili težko skrb za usodo obmejnega slovenstva! Ciril-Metodova družba poziva tudi naše samouprave, da v svojem področju store vse, da se zavaruje ob mejah naš narod, naš jezik, naša vzgoja, naša zemlja, naše delo! Poziva naše zastopnike v narodnem predstavništvu in v vladi, da zastavijo ves svoj vpliv in povzdignejo svoj glas za to, da bodo narodno obrambna vprašanja, ki so neizmernega pomena tudi za obrambo naših državnih mej, deležna na mero-dajnih mestih tiste pozornosti in ra- ^—^—™ —— - —— Štajerci so ga občudoval Mladi strokovnjaki so avto temeljito ogledati Naše nagradne uganke, s katerimi smo pričeli za veliko noč in nadaljujemo ž njl-mi Sest zaporednih nedelj, bo po naSIh krajih razgibale staro In mlado. Zanimanje pa rase z vsakim dnem, kar tudi zasluži, ko gre za tako imenitno nagrado, kakršne doslej pri nas nismo bili vajeni: prekrasen štirisedežni avtomobil, limuzina, kakor jI pravijo strokovnjaki, izdelek znamenite češke tovarne »škodovke«, ki po svoji kvaliteti izdaleka prekaša večino drugih evropskih fabrikatov, to bo prva nagrada. Poleg avtomobila smo določili Se mnogo drugih nagrad, od katerih bo vsaka zadovoljila srečnega dobitnika. Prav za avtomobilom se drenjajo motorno kolo, ženska in moška kolesa, fotoaparat, pisalni stroj, knjižne zbirke, same nagrade, kakršne si danes vsakdo poželi. Nagrade smo tako te-brali, da moremo naše tekmovanje imenovati moderno nagradno tekmovanje, saj posebno s prvimi darili podpiramo hkrati razvoj športov, ki so pri nas tega tako potrebni: avtomobilizem, motorni ln kolesarski šport. Zaradi avtomobila smo že spočetka dobivali vprašanje, če ni to kaka reklamna potegavščina ali trik. Kaj takega nam nikdar niti na misel ni prišlo. Pa je le marsikdo podvomil in posebno na deželi so v družbah nekateri »vedeli«, da »Jutro* ne misli resno darovati nov in tako imeniten avto svojim čitateljem za nagrado. Prav zato smo se odločili, da prav ta avtomobil, ki ga bomo darovali za prvo nagrado, pokažemo našim čitateljem, da se sami prepričajo, da gre zares in da je naše nagradna tekmovanje vredno tako velikega zanimanja, kakor ga je že doslej deležno. V četrtek proti večeru smo vozilo razkazal! Mariborčanom. Seveda al meščan takega vozila de celo želi, kdo se ne bi £ njim postavil. Pa smo zagotavljali številnim Interesentom, da Ima sleherni Izmed njih enake izglede na prvo nagrado, da bo le ob zaključku izpolnil pogoje, kakor jih zahteva nagradni razpis. In ti vendar niso težki! Res škoda, da je bilo v petek tako klaverno vreme. Ves dan je deževalo in so bile štajerske ceste ponekod zmehčane, kakor da bi imel tapetnik £ njimi zumevanja, kakor jih zaslužijo. Spričo težkega položaja na naših mejah se mora delovanje naših političnih strank brezpogojno podrediti vseobčim narodnim koristim. Prišel je čas, ko morajo na mejah prenehati strankarske borbe, zaradi katerih trpi narodna stvar, neredko tudi odlični narodni delavci. V prvi vrsti vabi v svoje vrste CMD našo mladino, ker ve, da je narodno obrambno delo uspevalo v onih letih, ko se je mladina idealno in nese* bično zavzela za obrambo naših narodnih meja. Na mejah je ogrožen naS narod, njegov jezik, njegova moč, njegova kultura! Tam potrebuje naša stvar krepke, mlade pomočil Tudi bratom Hrvatom in Srbom valja naš poziv, kajti naša neposredna meja je obenem tudi njihova; skupno jo moramo in hočemo braniti. V dvajsetem letu naše narodne svobode ki ičemovseSlovence, vse J ugoslovene, da združeni storimo svojo dolžnost do naroda in do države. Zaščitimo narod in državo tam, kjer sta najbolj ogrožena! U trdimo naše me je z uspešnim kulturnim, socialnim in gospodarskim delom! Delajmo, prispevajmo, žrtvujmo za to! Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opravita. Ker smo v petkovem »Jutru« sporočili, katero uro in v katerem kraju bo ta dan nagradni avtomobil na ogled, smo se morali točno držati napovedanega voznega reda. Komaj smo se v petek zjutraj ustavili v Ptuju, je avtomobil obstopilo toliko radovednih gledalcev, da smo se kar bali zanj. Posebno študentje, ki so šli ta čas v šolo so imeli svoje veselje. Vsak je želel, naj mu avto kar izročimo, saj bo itak on prvi izžreban. 2e prav, trdna volja Je polovica uspeha, ampak počakati moramo na zaključek tekmovanja ln na uradno žrebanje. Neredna sbžica upliva na ves organizem. Dobro sredstvo za odva-jaii, ki zanesljivo deluj« in ima prijeten okus, j« ■fcLag. J. Br. OUt[U V Slovenski Bistrici je bilo vse na vratih. čakali so, kdaj se popeljemo skozi mesto. »Je že tu!« so se obveščali meščani, ko smo se ustavili za kratek čas na trgu. »Dajte ga meni!« so kričali od vsepovsod, ml pa žalostni naprej, ker nam ni bilo moči ustreči tolikim iskrenim željam. Po klancih gor ln dol proti Konjicam Jo je ubral naš »Popular« (njegovo krstno Ime lz tovarne), veselo pojoč s svojim odličnim strojem pesem prelepi štajerski deželi, ki bi bila zanj Se lepša, ko bi Jo prevevale gladke, široke ceste, kakor tam v njegovi domovini. Kon jttanoan se obeta lepa prihodnost. NI dvoma, da se Je med njihovo mlado generacijo, ki pravkar lika hlače po šolskih klopeh, rodil slovenski Ford. Saj teh krat-kohlačnikov nI bilo mogoče spraviti od av- V Konjicah se mladina ni mogla ločiti od avta Ljubljanski židje v preteklosti Slovenci smo edini slovanski narod, Id nima zidov, vsaj v večjem številu ne, niti naturaliziranih. Toda zgodovina nam poroča, da so bili v minulih stoletjih židje tudi pri nas in so imeli tukaj zelo važno vlogo. Kdaj so prišli židje v naše kraje, ni znano; o tem nima noben zgodovinar zanesljivih podatkov Gotovo je le, da so bili v deželi že davno pred cesarjem Maksimilijanom in so se kmalu po svojem prihodu polastili vse trgovine. Da je bilo to že v 13. stoletju, izvemo od Valvasorja, ki nam tudi pove, da so židje leta 1213. obnovili v Ljubljani staro sinagogo, kf je bila krasnejša, nego je bila prej, ker so bili po svojih kupčijah z Benečani, Madžari in Hrvati neizmerno bogati Nadalje poroča Valvasor, da se je leta 1278. Friderik Lamberg prostovoljno odločil, da bo plačal vse dolgove svojih sorodnikov, ki bi jih imeli od njih terjati židje v Mariboru. Radgoni, Juden-burgu, Šentvidu ali v Ljubljani. Obenem je Valvasor tudi ponatisnil potrdilno listino o plačanih dolgovih. Blizu nekdanjih vicedomskih vrat v današnji Židovski ulici, oziroma Židovski stezi, so imeli ljubljanski židje v začetku 13. stoletja svojo sinagogo, molilnico, kar priča, da jih je bilo večje število. Sinagoga je stala — kakor poročajo ljubljanski arhivi — še L 1516. Kmalu potem pa je izginila, ker je cesar Maksimilijan že leto poprej. torej 1515, za vselej izgnal Žide iz dežele. Vendar pa se je ohranil spomin na žide in njihovo sinagogo do današnjih dni, ker se imenujeta po njih Židovska ulica in Židovska steza. Iz vsega tega se da sklepati, da so bili nekdaj židje zelo važen in pomemben činitelj v našem mestu. Rojeni trgovci so dobili v kratkem času vso trgovino v svoje roke Bili so sila varčni, štedljivi, podjetni in marljivi. Njihovo imetje je vidno rastlo, z blagostanjem pa je tudi rastla napetost med židi in krščanskimi meščani. Prijatelji si itak niso bili nikdar. Mržnja se je opazovala tudi v tem, da so strogo ločeni živeli sami zase in se niso smeli družiti s kristjani Vsak tak prestopek se Je kruto kaznoval. Zgodovinar Dimitz nam o tem pripoveduje nastopno: Stroga odločenost preganja-nega rodu se je vzdrževala tudi v Ljubljani. Spolno občevanje med kristjani in židi je bilo pod kaznijo strogo prepovedano. Zidje so kaznovali take prestopke pri svojih ženah s tem, da so jim odrezali nos, kristjani pa s smrtjo — Valvazor nam poroča, da le nastal 1. 1290. med meščani in židi zaradi nekeea izgub1 lenega otroka hud spopad, pri katerem je bilo mnogo Židov ubitih. — In še nadalje piše Valvasor da je 1. 1408. neki Žid oskrunil krščansko deklico Stvar se je naglo razvedela in nepopisno razburjenje je nastalo med ljubljanskimi prebivalci. Mestni sodnik je dal zločinca zapreti- Ta je izprva vse trdovratno / 40.000 dinarjev dobite! t Prihodnji dnevi Vanf lahko naklonijo srečo. Pazite dobro, skriva se v navodilu o uporabi Radiona. 8. maja izide pojasnilo v tem časopisu. PADION nagradno tekmovanje RADI ON pere sam r pere prjzanes Ijjvo tomobila. Vse so hoteli videti. Celo njegovo dušo — motor. Kajpa smo jim vse uslužno razkazal i Ln tudi otipati so smeli posamezne dele. Tudi v Konjicah ni bilo nič manj trdnega prepričanja kakor drugod, da bodo oni avto obdržali. Vse je verjetno ln na svetu mogoče! V Konjicah toliko bolj, ker smo tam razprodali skoraj vse nagradne Številke »Jutra«, kar smo jih vozili s seboj. »Gospod, počakte Se pet minut ▼ Konjicah, da ga vidi moja sestra, ki pride vsak čas iz tovarne!« Nič lažjega, kakor ustreči taki želji Kdo vč, morda bo pa prav ona prava ... Vozni red nas je slednjič pognal proti Celju, koder so ga naprej pod svoj strokovni mikroskop postavili celjski avto-taksiji Nu ja. škoda Popular je tako imenitno zgrajen in vsestransko uporaben, da bi bil tudi za taksi, kakor nalašč! Obljubili smo, kolikor smo smeli in ne smeli, kdo ve, kdo ne! Morda bo prav Celje deležno sreče, ali pa tudi ne. Morda Žalec, koder so nas v gručah na cesti in v dežju pričakovali ln so bili užaljeni, ker našega postanka nismo mogli podaljšati! Preko Vranskega smo morali Se na kranjsko plat, ko se Je po malem že večerilo. Na Vranskem so nam povedali, da je avto kar vreden tega denarja in Je tudi mnogo nižji, kakor doktorjev, g katerim hI se bilo prav nevarno prekucniti. Pa se gospod doktor tudi nikdar ne prekucne. Zato smo mu dovoim, sesti za krmilo, da sam poskusi in demonstrira tržanom, kako se taki reči streže, kako udobno se sedi in vozi z modernim avtomobilom! Doktor nam Je dal častno besedo, da bo prav on dobil flko-dov »Popular«. Seveda ne gre, da bi zato ostali tekmovalci obupali. On bo avtomobil res ln na vsak način dobil, če Se ne »Ju-trovega«, al bo pa prav takega sam kupili Seveda ima gospod doktor za tako reMtev nagradnega tekmovanja vse pogoje! 8 akoro polurno zamudo smo preko Mot-prispeli v Kamnik. Nekoliko nas Je Zamudil mamut, s katerim (tako pravijo!) je naš avto v nekaki zvezi ali sorodstvo. Mamut Je bil ves polomljen, vse ude Je imel v mavcu in nI bU sposoben za transport. Nismo Imeli časa, da U ga na »licu Dolžnost vsake žene je, da pazi na nrejeno stoiico, ki jo doseza s prirodno »Franz~4osefovo« grenčico, ako jo dnevno oživa y manjši količini Prava »Franz-Josefova voda« deluje milo, prijetno, brzo in sigurno. o*, n«. v bc. n. mm mesta« sestavljali pa smo obljubili da bomo to prihodnjič temeljitejše opravili »Ta Je pa pravi«, so vpile brhke Kamenčanke za našim vozilom, ki so ga spoznale po velikih »vizitkah«, prilepljenih na avtomobilu. Morda pridemo Se kdaj v Kamnik, prej moramo pričakati lepega vremena in se z našo »prvo nagrado« podvizati še * druge kraje, koder prav tako žele videti »Jutrov« avto. Vsekakor bomo naše čita-telje pravočasno obvestili kdaj in kod bo avtomobil na ogled. Mi bi ga iz srca radi razkazali prav vsem, ki ta čas, če že ne verujejo, pa vsaj žele, da bi v kratkem postali njegovi lastniki PPEZIDAVE prodaja Se ceneiše JtenncrM Zadnja pot Hermine Lundrove Ljubljana, 30 aprila Včeraj popoldne smo spremili blagopo-kojoo bivšo šolsko upraviteljico dekliške šole v Hrastniku go. Hermino Lun drevo iz Vegove uHcc na župnijsko pokopališče na Viču. Poleg velikega števiia sorodnikov, ljubljanskega učiteJjstva, znank in prijateljic blagapotkojne se je udeležilo pogreba komparativno vseh 10 učiteljic dekliške Sode v Hrastniku z upravitelj ico go. Zamejcev« na čelu. Prinesle so ja v slovo krasen venec. Hrastniško deško šolo je zastopala pri pogrebu učiteljica gdč Justina Hofbauer j eva, ki je položila lep šopek na grob, krajevni šolski odbor v Hrastniku g. Drago Logar, učiteljsko društvo za laški srez pa šolski upravitelj g. Lojze Hofbauer. Ob odprtem grobu se je od rajnke poslovila učiteljica ga. Milena G rožnikov* is Hrastnika. Bodi ji lahka žemljica! ln spretno tajil slednjič pa je priznal svoj zločin. Po takratnih ostrih zakonih so ga obglavili. Kristjani so tak6 dobili zadoščenje, židje pa so začeli zaradi te krute kazni mrmrati in se postavljati po robu. Umljivo je bilo, da je sila rodila odpor. Prišlo je io javnega krvavega pretepa, pri katerem 'e bilo mnogo ranjenih, trije židje pa so obležali mrtvi. Pa že poprej so bila resna nasprotja med kristjani in židi ob raznih pri-iiAah, tako n. pr. so ljubljanski meščani večkrat dolžili žide, da so jim ti zastrupljali vodnjake. Taki dogodki, pa tudi zavist, razni predsodki in oderuštvo židovskih trgovcev, vse to je povzročilo, da so se ljubljanski mehčani obrnili do svojega vladarja s prošnjo, naj jih reši židovskih pijavk, če ni drugače, naj jih popolnoma iztrebi in zapodi iz dežele. Valvazor piše o tem nekako tako-le: »V letu 1496. so prijavile tri dežele. Štajerska, Koroška in Kranjska, cesarju Maksimilijanu marsikatere pritožbe o židih. češ da morajo kristjani od njih prenašati velika za sramovanja in zaničevanja, zlasti zaradi najsvetejšega, da so židje mnogo krščanskih otrok trpinčili poklali, Jim vzeli kri, razen tega mnogo kristjanov tako visoko zarubiH, »s pismom In pečatom obremenili« ter ogoljufali, da so ti zabredli v veliko stisko in škodo Prosili so torei, da bi se židie odpravili iz dežele — Sledil 1e cesarski odlok hi ukaz (ein Kayserlich-LandsfOrstliches Decret u. Befehl), da se morajo vsi židje brez obotavljanja s spremstvom spraviti iz dežele in se ne smejo niVtar več v njej naseliti Določili so ko- misarje, katerim naj židje izkažejo svoja dolžna pisma, da jim bodo odplačevali kristjani dolžniki po gotovih določenih razmerah in načinih. Obenem je bilo tudi določeno, da mora dežela plačati cesarju za Iztiranje Židov 4000 tolarjev. Zai se je ta najstarejša, žide tičoča svoboščina ljubljanskega mesta, izgubila ob silnem potresu, ki je i 1511. razrušil staro deželno hišo, kjer se je takrat hranila ta važna listina in je veljala deželo celih 4000 tolarjev. Najbolj zanimivo pri vsem pa je, da se cesarjev ukaz, naj se židje zapodč iz dežele, niti izvršil ni, vsaj do 1. 1510. ne, zakaj znano je, da so židje v tem času delali ljubljanskim meščanom še vedno mnogo preglavice. V tej stiski so se ljubljanski meščani iznova obrnili do svojega vladarja ter mu tožili, koliko kvara in škode imajo od nenasitnih tujcev. Privilegij, ki ga Je takrat prejelo ljubljansko mesto, od-nosno kranjska dežela, se hrani v mestnem arhivu in se glasi v slovenskem prevodu takole: »Mi. Maksimilijan, po božji milosti izvoljeni rimski cesar in vedni razširjevalec države itd. poSiljamo svoj milostni in dobrohotni pozdrav svojemu plemenitemu, dragemu in zvestemu Ivanu pl. Turjaškemu, irospodu na Sumbergu, svojemu svetovalen, kakor tudi vsakemu izmed poznejših deželnih glavarjev kranjskih Ker se fldje v našem mestu Ljubljani pečajo z raznimi obrti in posli ter s tem kristjane in zlasti naše ljubljanske meščane občutno prikraj-šujejo v njihovih obrtih in zaslužkih, ne da bi ae to če nadalje mimo trpelo. Zato naročamo z vso resnostjo, da prepo-veste židom v Ljubljani vsakršno trgovino in jo odpravite ter zabranite za vse večne čase In katerega Žida zalotite, da bi se še nadalje pečal s kakim obrtom ali trgovino, konfiscirajte in vzemite mu vse blago in ga izročite meni kot globo. S tem boste najbolj vestno izpolnili mojo zapoved. Dano v našem mestu Oudenarde v Flandriji dne 4 avgusta 1513, v 28 letu našega rimskega fiesarovanja, ter v 24. letu ogrskega kraljevanja.« lz besedila te listine je razvidno, da cesar ni ugodil v polnem obsegu prošnji ljubljanskih meščanov, temveč je židom le prepovedal baviti se z obrtom in trgovino. Zagrožena kazen je bila huda in trda. Zidje so bili na milost .in nemilost izročeni svojim krščanskim sosedom, zakaj baš v raznih obrtih in trgovini so imeli največ prilike, da so jih odirali Iz mesta in dežele pa jih cesar ni pognal, dasi je b*1 ukazal že s svojim prvim, a ne izvršenim privilegijem leta 1496. Zidje odslej niso smeli krošnja-riti na kmetih ali hoditi na sejme, ker bi s tem preveč škodovali domačim trgovcem in sejmarjem, pač pa so smeli prihajati na letne sejme v Ljubljano. Ob takih prilikah so stanovali povečini v Gradišču, v spodnjem delu Simon Gregorčičeve t j. bivše Hilšerjeve ulice in v bližnji okolici, kjer so imeli za vsak sejem ie pripravljena stanovanja. Kuhali so si z lastno posodo sami in so sploh živeli tako skromno in varčno, da so se ljubljanski meščani kar čudili V 5. Mojzesovi knjigi je zapisano: »NO odiraj sto j figa brate.« Zidje bo sklepali »JUTRO« Bt 100. NtMQ*, L V. X9BB. Dunao d nemških načrtih Nemški Osti napovedujejo uresničenje velikega načrta zveze Rena in Donava — Nnrnberg osrednja rečna Inka med Severnim in črnim morjem, Dunaj pa ^Hamburg jugovzhoda" Izmed velfklh gospodarskih in strateških načrtov ki so te pravili v tretjem »a;hu pc priključitvi Avstrije, so pred taevi »emSki listi postavili v ospredje »lasti vprašanje hitrejše izvršitve velikega načrta o zvezi Rena in Dunava preko Mene, la naj skupaj tvorijo Hitlerjevo vodno pot od Severnega do Ornega morja*. Z avstrijsko priključitvijo je pridobila Nemčija kakih 350 km dunavskega toka, tako da je postal Dunav najdaljša nemška reka. že 27. inarca tega leta Je vodja nemSke gospodarske žtiriletka, maršal GSring v svojem programatičnem govoril na Dunaja napovedal med prvimi bližnjimi deli dograditev velikega kanala Ren—Mena— Dunav ter je s tem realizacijo tega načrta postavil med bližnje cilje nemškega narod-no socialističnega režima. Stara ideja o združitvi obeh velikih plovnih evropskih rek ter s tem spojitvi po vodni poti Severnega morja s Črnim morjem v značilni Jugovzhodni smeri preko vsega evropskega kontinenta, Id Je rojila po glavi že 3£arlu Velikemu in kasneje Napoleonu ter Ludoviku L Bavarskemu, naj bi sedaj postala meso to kri v službi novih načrtov, ki niso samo gospodarskega, temveč tudi strateškega pomena. Prvi načrti Posnemamo po nemških listih nekaj zanimivih podatkov o dosedanjih nemških naporih za uresničenje te ideje ter bližnjih delih, ki so že napovedana. Zamisel o nadomestitvi nezadostnega kanala med Dunavom in Meno, v katerem so lahko doslej pluli samo čolni z največ 500—600 tonami, z novo večjo vodno zvezo je že proti koncu prejšnjega stoletja zastopal bavarski »Kanalverein«. Med svetovno ■vojno je bil s podporo rajhovske vlade ustanovljen >Rheto—Maln—Donau-Strom-verband«, ki je izdelal prve, v glavnem de danes veljavne načrte o veliki plovni zvezi od Aschaffenburga do Passaua za ladje s tonažo do 1500 ton. Izvedba tega načrta je bila leta 1821 poverjena novo ustanovljeni delniški družbi »Rhein-Main-Danau AG~i, katere glavna akciorsrja sta bila Bavarska in rajh. Po poglobitvi Mene do Aschaffenburga so se leta 1927 začela nadaljnja dela od Aschaffenburga do Leng-furtha kjer je bilo doslej dograjenih £e sedem velikih jezov. Glavni problem, ki se sedaj postavlja je priključitev W9r> linrga na to veliko kanalizacijsko zveza I>elo pa je zelo naporno, ker je treba povsod premagati velike višinske razlike, ki j^ašajo na primer od Aschaffenburga do najvišje točke nad Niimbergom skoraj 300 in. Za premaganje teh višinskih razlik so povsod potrebni jezi, katerih bo cre-t>a med L,engfvrthom in Wurzburgc n po-sta-iti -st, skapno pa na vsej plovni zvezi z Meno okoli 36, v navezanosti plovbe na Dunav pa najmanj 13. Vp-ašanje zase je pii t°m na vsej črti dovajanje izgubljene vode pri odpiranju jezov iz stranskih rečnih dotokov, kar je najbolj komplicirano na najvišji točki, kjer bo zaradi po-inankanja dotokov potrebna zgraditev posebnega dovodnega kanala iz Lecha. Kanalizacija Mene bo izvršena sedaj v pospešenem tempu do Bamberga, od tu naprej mirni; Niirnberga do Beilngriesa pa se bodo ladje začasno lahko poslužile že obstoječih vodnih zvez, in sicer od Beilngriesa do Kehlheima Altmlihle, od tu naprej pa Dunava. Po dosedanjih predvidevanjih naj bi prve renske ladje pristajale v Niirnbergu najkasneje leta 1943. V Niirnbergu se bo še letos pričela gradnja velike rečne luke v predmestju Gebers-dorf. ki bo dogotovljena do istega roka Niirnberg naj bi se polagoma razvil v osrednjo loko na plovni črti od Severnega do Črnega morja, kar naj bi veljavo tega mesta, ki je bilo izbrano za sedež kongresov narodno socialistične stranke, še bolj povzdignilo. Tudi na dunavski strani med izlivom Altmlihle do Passaua so se že začela velika pripravljalna dela za poglobitev struge, ki bodo dopolnjena še s poglo-bitvenimi deli na črti Regensburg—Kehl-heim. Na bivšem avstrijskem ozemlju bosta ob Dunavu zgrajeni dve veliki luki, na Dunaja in v '•'""i Dosedanje nemško In bivše avstrijsko dunavsko brodovje bosta združeni in organizirani odslej enotno. Južnonemška dunavska paroplovna družba in bavarski Lk>yd, ki sta se združili s dunavsko paroplovno družbo na Dunaju, sta imeli doslej 315 ladij od skupnih 17.881 enot nemškega rečnega brodovja. Njih tonaža je znašala 151.840 ton od skupnih 6 milijonov 450 000 to celokupne nemške rečne tonaže. Nemški listi napovedujejo sedaj kot neposredno posledico »prometnih in geopolitičnih sprememb ter povečanega pomena dunavske plovbe« znatno povečanje celokupnega donavskega brodovja, do-čira se že sedaj gradi v Linzu prva baza nemške ročne mornarice na Mršili avstrijskih tleh. Primerne vojašnice, v katerih bo nastanjenih od 400 do 500 nemških mornarjev, so že v delu, prav tako tudi naprave v lukL Tako nastaja na Dunavu poleg baz za povečano trgovsko brodovje tudi prva večja baza vojnega rečnega brodovja. Pomen novih del v nemškem prikazu Glavni organ narodno socialistične stranke »VčJlkischer Beobachterc opisuje pomen novih del za uresničenje zveze med Renom in Dunavom z naslednjimi besedami: »Pomen vodne ceste Ren—Mena—Dunav za nemški življenjski prostor ne more biti nikdar dovolj poudarjen. Jug in Jugovzhod sta tvorila doslej za nemško gospodarstvo nekoliko odročno ozemlje. Navzlic razpoložljivim alpskim vodnim silam se Industrija tam ni mogla posebno razviti, ker je poglavitna surovina za večino Industrij. premog, zaradi prevelikih prevoznih stroškov bil mnogo predrag. Nova vodna cesta naj to neenakost v razdelitvi poglavitnih surovin ter v gospodarskem zalaganju nemškega prostora odpravi Na ta način se bodo odprle nove možnosti za naseljevanje gospodarskih obratov tudi v tem prostoru. Mimo tega pa bo nova vodna cesta važen element v spajanja skupnosti naroda, prostora tn rajh a. Z izvedbo novega načrta bodo definitivno propadli vsi nasprotni politični načrti ob mejah rajha, ker jim bo tudi v gospodarskem pogledu odvzeta sleherna osnova. Ves nemški prostor bo tvoril odslej veliko zaledje nove donavske hike na Dunaja, od koder se bo lahko racvHa uspešna trgovina s vsemi jugovzhodnimi državami. Tedaj bo Dunaj postal »Hamburg jugovzhoda« tn bo spet pridoM svoj nekdanji sijajne Tanki v bitkah V velikonočnem »Jutru* smo obširneje opisali, kako je v svetovni vojni prišlo do izdelave silnega bojnegn orožja — tankov. Naj sledi opis prvih bojev s tanki pred 20 leti. Angleško vrhovno poveljstvo je zasledovalo razvoj tankovskih oddelkov s največjo pozornostjo. General Haig bi Jih Ml najrajši uporabil že ob pričetku velike ofenzive ob Sommi. Ker se je izkazalo, da do priftetka ofenzive ob Sommi L julija 1916. Se ne bo dovolj za boj sposobnih tankov na razpolago, je predlagal generallsimu francoske vojske Joffru, naj odloži pričetek ofenzive ob Sommi na sredo avgusta. Jof-fre pri najboljši volji ni mogel ustreči nje-' govi želji. Nemški pritisk pri Verdunu, kjer so že Izkrvavele najboljše francoske divizije in pustile na bojišču stotisoče svežih grobov, je bil presilen. Živci francoske vojske so bili napeti do skrajnosti ta nesreča bi lahko nastopila vsak trenutek. General Haig za tanke General Haig je bil trdno odločen, uporabiti tanke ob prvi priliki. Zastonj sc bile opozorila in prošnje Lk>yda Oeorgea naj se odreče uporabi tega novega orožja do januarja 1917, ko bo razpolagala angleška vejska že z najmanj 500 za boj sposobnimi tanki s primerno izvežbanlm moštvom. Skliceval se je na težavni položaj zavezniške volske ln opozarjal, da se bodo vojne operacije zavlekle v r. cdoglsd, če se Jeseni 1913 ne posreči predreti nemško fronto. Zalo se je zadovoljil z razpoložljivimi 150 tanki in pripravil vse za njihovo uporabo v zaključni fazi velike ofenzive ob Sommi. Neprestano je pritiskal na London, naj vendar že pošlje izde'ane tanke na fronto, da se bodo napadajoči polki lahko pripravili na sodelovanje z nfmi pri predoru nemške utrjene bojne črte. Sredi avgusta 1916 so jele res prihajati prve pošiljke tankov iz Anglije. Kakor je 139 general Haig ves navdušen za njihovo vporsbo, tako so bili podrejeni angleški armadni poveljniki zelo skeptični. Tako Je videl general Rawlison v tankih sicer dobro pomožno sredstvo za napad, na katero se pa pehota ne sme preveč zanesti Zato Js tudi izdelal načrt za napad po starem vzoren z močnim topniškim ognjem ta na to sledečim napadom pehote v mnogoštevilnih strelskih črtah. Po njegovem načrta naj bi se spustili tanki proti nemški bojni črti nekaj trenutkov pred ustavitvijo bob-najočega ognja na nemške obrambne postojanke. Njim naj sledi napadajoča pehota, ki naj potem skupaj z njimi nastopa pri uničevanju posameznih utrjenih nemških postojank ln oporišč za strojnice. Prve formacije angleSkih tankov so na-a+opile s taktičnimi vežbami za angleško bojno črto 13. avgusta 1916. Tem vežbam je prisostvovalo na stotine zavezniških častnikov, ki so pozorno motrili novo orožja. Dne 3. septembra si je ogledal novo angleško orožje tudi generalisim Joffre. Pri vajah s pehoto na terenu, zoranem po strelskih jarkih in granatnih lijakih so dosegli prodirajoči tanki povprečno brzino 12 m na minuto. Prvič na bojišču Za prvi nastop tankov na bojišču je bil določen 15. september. Na razpolago je bilo vsega 49 vozil. Dve noči pred odločnim spopadom so pripeljali tanke kilometer in pol daleč za angleško bojno črto. Naslednjo noč so se sami pomaknili v neposredno bližino angleških Jarkov. Pri tem so povzročali sredi noči strahovit trušč in ropot, ki so ga poskušali zaglušitl številni angleški ln francoski letalci, letajoči čisto nizko nad nemškimi postojankami ta zemljiščem med obema boj-Jma črtama. Za sporazumevanje med napredujočo pehoto ta tanki 30 bili dogovorjeni signali z rdečimi lučmi ta zastavami. Pehoti pa je bilo zabičeno, tankov. Dne 12. so Ml« konča tm vas priprav« sa napad. Ob T. nt m Ji oglasila aafMka artUJseiJa, ki Js sssola s bobnjajočim ognjem vse nemške postojanke in dovozne poti in Je segala s svojimi salvami še globoko v zaledje nem-«ks front«. Bobna joči ogenj se je stopnjeval po svoji silovitosti od ure do ure ta dosegel višek 15. septembra ob 7. ari zjutraj. Nad nemškimi postojankami je divjal noč ta dan orkan železa. Jekla ta ognja, m skoraj bilo kvadratnega metra, Id ga ne bi razrovala angleška ali francoska gra- Poslednjo noč pred napadom 16. septembra so se pri valili tanki do prvih angleških strelskih jarkov, kjer Je Se ležala v polni bojni opremi pehota, določena za napad. Pri tem je ostala že cela vrsta tankov za prvimi angleškimi Jarki, ker Je bilo zemljišče neprehodno. Kljub temu pa so angleški vojaki gledali s velikim zaupanjem na svoje nove pomočnike, ki so se pripravljali, da Jim utrč pot preko nemških jarkov ta pomandrajo nevarna gnezda nemških strojnic. Jekleni mamut 15. septembra ob 7.20 so se pričeli valiti prvi tanki proti nemški bojni črtL Prvi vtis, ki so ga napravili na Nemce, Je bil strašen. Spustili so se v beg ta prvič zapustili svoje postojanke brez ogorčene obrambe. Vsak se je poskušal rešiti, kakor je vedel ln znal. Po prvem presenečenju pa se Je že našlo nekaj pogumnih Nemcev, ki so pričeli metati proti tankom svežnje povezanih ročnih granat. In res se Je posrečilo tako ustaviti nekaj tankov ta Jih prisiliti, da so prešli v obrambo. V borbo proti jeklenim nestvorom so posegli tudi nemški poljski topovi, ki so kmalu zadeli nekaj tankov ta jih zažgali, da je v njih v nekaj trenutkih zoglenela vsa posadka v strahoviti vročini gorečega bencina ta olja. Potek napada je pokazal, da so bfli tanki še premalo preizkušeno orožje ta da so bile nade tistih, ki so mislili z njimi prebiti nemško fronto, preveč optimistične. Tako je pri angleški gardi napadalo skupaj 10 tankov, od katerih pa Je prekoračil prve nemške jarke samo eden. Vsi ostali so zaostali na ozemlju pred nemško črto, deloma zaradi poškodb v motorjih, deloma zaradi neprehodnosti terena ali pa so bili zadeti od nemške artiljerije, ki je vsula na nje strahovit ogenj, kljub temu, da je angleški bobnjajoči ogenj razbil desetine ln desetine nemških baterij. Bolje so tanki odrezali pri 41. angleški diviziji, kjer je napadalo 17 tankov. Tu je prilomastilo od 17 tankov do prvih nemških jarkov 9 in zasulo s svojim ognjem iz strojnic in lahkih brzostrelnih topičev nemške postojanke. Nemcev se je polastila panika. V nekaj trenutkih je bil na begu cel nemški polk. Enemu od teh 17 tankov se je posrečilo predreti skozi vse nemške strelske jarka prav do vasi Flers, ki je bila že za nemško bojno črto. Tu se je odigral tisto septembrsko jutro prizor, kakršnega do takrat Is al . . ----„— ust ss Je počart pomikal po glavni osstl Flersa In slpal jeklo ln svinec na beleče Ksmcs, ki so bili proti njemu s svojimi strojnicami in puškami brez močL Sledila sta mu še dva tanka na krilih, ki sta ma-atila pod seboj nemška oporiška ta gazila naprej, trgajoč pod svojimi gosenicami žive ta mrtve Nemce. Prodor teh treh tankov skozi nemško bojno črto Je grozil postati usoden za Nemce, ki so bežali proti Gueudecourtu, kjer so bila poslednja utrjena oporišča. Ce bi bOl napredujoči tanki zavzeli še to vas, potem bi bila odprta pot do Bapauma ta s tem bi bila nemška fronta predrta Naključje pa Je pomagalo Nemcem. Za tanki prodirajo« angleški napadalci so med napadom izgubili večino svojih častnikov ta podčastnikov. S tem pa je tudi upadlo napadalno razpoloženje angleških čet, ki so ostajale brez voditeljev in se zadovoljile z že doseženim uspehom, namesto da bi ga čim bolj izkoristile. Medtem so Nemci dovažali proti ogroženemu delu fronte z vseh strani na avtomobilih svoje rezerve, da bi zamašili luknjo, ki Je zazijala v njihovi fronti. Z vso energijo jih jc podprla tudi vsa razpoložljiva nemška artiljeriia, ki je postavila pred prodirajoče angleške čete neprehoden zastor Je-kla ta ognja Od treh tankov, ki so 15. septembra skoraj že izvojevall nedogled en uspeh nad Nemci, se ni vrnil lz boja niti eden. Prvi je prikolovratO vse do Gueuder-courta, kjer se je spustil s svojimi malimi toplčl v boj s neko nemško baterijo. Res je razdejal še en nemški top, nato pa je onemel, ko ga Je zadela nemška granata. Ostala dva tanka sta postala žrtev nemških topov, ko sta se vračala Iz napada. Nauk prve bitke Taktični nauk prve bitke s tanki Je M, da je novo orožje potrebno Se temeljite spopotaltve. Od 41 tankov, ki so startali za napad, ni poseglo v razvoj same bitke niti dobrih 10. Uporaba samega tanka Je bila še v povojih, kakor tudi način njegovega sodelovanja s prodirajočo pehoto. Dalje se je pokazalo, da Je treba za napad z njimi uporabljati samo za nje primerno zemljišče to da so učinkovito orožje le, če nastopijo v dovolj velikem številu. Zanimivo pa je. da Je nemško vrhovno poveljstvo kljub prvi bitki s tanki 15. septembra vztrajalo pri svojem mnenju, da so povsem nenevarno orožje. Poveljstvo je odbijalo vse pred-loge, da bi pričelo tanke uvajati tudi v nemški vojski. Prav tako je zavračalo tudi predloge, da oboroži nemško pehoto z orožjem, ki bi bilo tankom kos. Edino, kar je nemško poveljstvo storilo. Je bila uvedba jeklenih krogelj za strojnice v boju proti tankom, Id pa so le redko prebile njihov oklep. Nasprotno pa Je angleško vrhovno poveljstvo spoznalo vso dalekosežnost uporabe tankov. Na pobudo generala Haiga Js naročila angleška vlada že konec oktobra 1916 izdelavo 1000 novih tankov, izpopolnjenih z Izkustvi bitke 15. septembra. Vero, M jo Je polagal general Haig ta z njim angleška vlada v tanke, so ti potrdili r usodni tankovski bitki pri Cambraiju v novembru 1917, ko so zadali nemški vojski skoraj usoden udarec. D. V. Mnropoljski konjerejci se pripravljalo Kakor vsako pomlad tako se bodi letos mnropoljski konjerejci že gibljejo. Občnega zbora njihovega Kola jahačev in voza-čev sicer še ni bilo, ker čakajo na potrditev iapremenjenih pravil, zato pa je že določena običajna pomladna dirka, ki bo v nedeljo & maja popoldne na dirkališču na Ovenu pri Ljutomeru. Zanimanje za to prireditev je veliko, saj se bo pokazala vrsta mladih konj, izmed katerih so posamezni že lani kot dvoletni poskusili prvo vožnjo z gigtsn Spored Je obštren ta obsega 9 dirk, med njimi trt jahalne za muropoljatee jahače in oficirje. Zato obeta ta dan lep športni užitek vsem 1 jubilejem tepih kanj. Dirke so naslednje: L Dirk« dravske banovine (heataka vožnja): ESncvprežna dirka za 4 do 12 let stare konje, vzgojene v Jugoslaviji. He-atska vožnja 2 do 3. Proga: 1.600 m, di-drog 160 m. Popusti: konjem, vsre jemim ta v lasti posestnikov ljutomerskega sreza, 20 m. Dodatki: za vsakih 1000 (fin 20 m; maksimalni dodatek 120 m. Vloga 20 dfa. Nagrade: 1600 (800, 400, 250, 150) <9n. H. Dirka Ljutomer: Bnovprežna dirka za triletne konje, vzgojene ln v lasti posestnikov ljutomerskega ureza. Proga: 1.920 m. Popusti: vozačem, ki še niso zmagali 30 m. Dodaffld: za vsakih 200 dir 30 m; nn» dodatek 150 m. Vloga: 20 dtin Nagrade 1200 (600, 300, 200, 100) din. UL Dirka mnropoljskth Jahale? (ga-lopoka): Galopska dirka za konje kmečke reje. Proga: 1600 m. Vloga: 20 din. Nagrade: 1000 ( 500. 300, 200) din. IV. Druga bratska dirKa^ V. Dirka JugosiovenSMh oficirjev: Ga-lopska dirka za oficirske konje (ravna). Proga: 1600 m. Vtoera: 20 (fin. Nagrade: 1000 (500, 300, 200) din. VL Tretja heatska dirka. VTL Dirka Ca^vec: Prepon^ka gaitop-ska dirka za oficirske kočije. Proga: 1600 m. Vloga: 20 din. Nagrade 1000 (500, 300, 200) din. VUL DM*a Beograd (handScap): Eno-vprežna dirka sa 3 do 12 let stare kanje, ki so v tem mitingu že dirkali Handica^ — temelj 1.56. Najkrajša proga 2100 m. Zmagovalcem tega mitinga posebna do-kiada 20 m. Popusti: konjem vzrejenfcm ta v lasti posestnikov ljutomerskega stresa, 20 m. Vloga 20 din. NagTade: L200 (600, 300, 200, 100) din. IX. Dirka Maribor: Dvovprežna dirka za 8 do 12 let stare konje, vzgojene v Jugoslaviji. Proga: 2400 m. Popusti; konjem, vzgojenim ln v lasti posestnikov ljutomerskega areza 30 m, triletnim 30 m, maiden 30 m. Dodatki za vs ikih 1500 din 30 m; maksimalni dodatek 200 m. Vloga: aa vsakega konja 10 din in za vsako vprego 20 din Kdor ne sta-rta, se mu vrne 20 dta. Nagrade; 1.900 (900, 500, 800, 200) din. Darke borto po določilih kasaflkih db> kateflj pravtt Prijave j« poslati do 1. maja blagajniku Francu žitku v Ljutomeni. PRIROJENO »Toda, laubi mož,< reže župnik, akjo ato ss pa naučili tako nemarno kleti?« »Tega se človek ne nauči,« odvrne možak, >to mora biti že prirojeno.« KURJA OČESA dkci je načel na oesti zavitek obESc* m kurje očesa. Drugi dan si je kupil par pretesndb čevljev. iz tega stavka, da oderuštvo ni prepovedano, s4mo lastnega t j židovskega brata ne smeš odirati. To svojo, gotovo precej samovoljno razlago so celo povzdignili za zapoved, ki je bila sveta tudi ljubljanskim zidom, zakaj pritožba za pritožbo Je šla do vladarja. Te pritožbe izprva res niso mnogo izdale, šele ko so jih podprli meščani s suhim zlatom, so dosegli to, kar so poprej tolikokrat zaman prosili Svoboščina, ki je pognala žide za več stoletij preko naših mej in se hrani v ljubljanskem mestnem arhivu, se glasi v slovenskem prevodu tako-le: »Mi, Maksimilijan, po božji milosti izvoljeni rimski cesar in vsakratni razširje-valee države, v Germaniji, na Ogrskem, ▼ Dalmaciji in na Hrvaškem kralj, nadvojvoda avstrijski, vojvoda burgundski to brabantski in v Pfalci, priznamo zase to za svoje dediče in potomce s tem pismom javno in damo na znanje, da so nam obrazložili častiti g. župan, sodnik to svetovalci našega mesta Ljubljane, kako so zaradi naše dobrote nekaj časa bivali pri njih židje to jih odirali ter s tem povzročili našim ljubljanskim meščanom to pre-hivalcem mnogo občutne škode. »In tako so nas najvdaneje prosili, da Jih rešimo ter njim to našemu slavnemu mestu LJubljani podelimo privilegij, s katerim bi bilo Židom za vse večne čase prepovedano v deželi prebivati to se naseljevati. »Ker nam je mar blaginja podložnlkov, itn ker so nam vrh tega še plačali v goto-ptoi, dovoljujemo jim milostno, da mnejo pognati vse žide iz svojega mesta. To pravico jim dajemo kot nadvojvoda avstrijski s tem javnim pismom, po katerem omenjeni župan, sodnik in svetovalci ljubljanski za vse večne čase niso dolžni trpeti židov v svoji sredi. Naročamo pa tudi svojemu sedanjemu to vsem poznejšim glavarjem, upraviteljem in vicedomom na Kranjskem, da se sporazumno z omenjenimi podaniki ravnajo po tem mojem milostnem pismu In prepovedo enkrat za vselej Židom v Ljubljani prebivati to se naseljevati. V Inomostu, dne 1. januarja 1515, v 29. letu našega rimskega cesaro-vanja, v 25 ogrskega kraljevanja.« S tem privilegijem je bil zadan smrtni udarec vsem pri nas živečim Židom. Ljubljanski meščani so si oddahnili, ker so se poslednjič vendar srečno iznebili to rešili oderuških priseljencev ta tujcev. Opirajoč se na svoj privilegij so takoj zapodili žide iz dežele. Leta 1780. je zasedel habsburški prestol na Dunaju prosvetljen to toleranten mož, cesar Jožef II. Brez predsodkov prejšnjih stoletij je pri poznal tudi Židom nekaj človeških pravic to državljanske svobode Deželni stanovi kranjski to ljubljanski meščani so, kakor tudi državljani v ostalih deželah, nejevoljno dvignili glave, ko so slišali, da je dobil tudi židovski narod pravico življenja. Ugovarjali so temu, češ da se s tem kratijo njihove v davnem času s težavo pridobljene svoboščine to pravice. Bilo Jih Je premnogo, ki so bili neza-ihsntjnl i dobrosrčnim cesarjevim ukre- pom. Da bi pomiril nezadovoljneže, Je izdal cesar Jožef II. dne 20. oktobra 1781 dekret, s katerim je naznanil, da Židom dovoljenih pravic ni razlagati tako, kakor da bi hotel žide v svojih dednih deželah pospeševati in poviševati, ali Jih uvajati na novo tam, kjer jih doslej še ni bilo, temveč da jih hoče napraviti za koristne člane države v onih krajih, kjer so bili že od nekdaj naseljeni. Ta dekret je takratni deželni glavar Fran Adam grof Lamberg objavil kranjskim deželnim stanovom z razpisom dn< 15. novembra 1781 ter pripomnil, da cesar* jeva popustljivost glede židov, kolikor tiče Ljubljano in Kranjsko, nikakor ne pride v poštev, zakaj tukaj bodo ostali še nadalje v veljavi vsi starodavni privilegiji ljubljanskega mesta. To pojasnilo z najvišjega mesta Je potolažilo razburjene duhove; židje torej niso smeli nazaj v deželo. Veliki Napoleon je povzročil državni prevrat ne samo doma v Franciji, temveč v celi Evropi. Razburkani politični valovi so se zaganjali daleč preko domačih mej. Leta 1809. so si Francozi po kratkem odporu osvojili slovenske dežele in zasedli Ljubljano, upehani Avstrild pa so se morali umakniti proti severu. Z novim ro-spodnrjem so prišle v deželo tudi nove naredbe to navade. Dne 30. novembra 1809 je postala Ljubljana glavno mesto Ilirskih provinc. Ip takrat se je zgodilo, ds se Je naselil v Ljubljani pcvl fid, iidjin ko Ji že skoraj 300 let, odkar so bili pognali zadnjega Žida iz dežele. Priseljeni Žid se Je Imenoval Abraham Heimann, doma iz Memelsdorfa na Bavarskem. Kot dobavitelj francoske armade je prišel iz Toulona najprej na Dunaj, od tam pa s svojim nečakom Mojzesom Heimannom v Ljubljano. Seveda so Ljubljančani kaj pisano pogledali vsiljivca in so se dogovorili, da mu nihče ne bo dal prostora za prodajalno v najem. Abraham je iskal in iztikal več dni po mestu; pripravnih prostorov je bilo dovolj, a nihče ni bil pri volji vzeti žida pod streho. V tej stiski se je Žid obrnil na francosko vlado. In res, takratni intendant za Gorenjsko, grof Fargnes, je kratkomalo ukazal ljubljanskemu mčru, da naj ukrene, kar je potrebno, da bo dobil Abraham Heimann prodajalnico v najem v hiši št 268 v Spitalski ulici, na mestu sedanje Ravniharjeve hiše, ki je bila baš tedaj prazna. In zgodilo se je tako, kakor je bil ukazal velmožni gospod Intendant Abraham Heimann je odprl meseca marca 1810 v tej hiši svojo trgovino to pa nekako menjalnico ali banko, ker je bil guverner maršal Marmont razveljavil avstrijske bankovce. Pod francosko vlado so se omehčala trdovratna srca ljubljanskih meščanov celo toliko, da se je Abrahamu Helmannu posrečilo kupiti hišo št. 277 v Spitalsld ulici, kjer Je * nečakom Mojzesom pričel trgovino ta banko pod firmo »Brata Heimann«. Leta 1812. Je šel Mojzes sam, ker Je bil Abraham fa aek> prileten, kot dobavitelj francoske armade na Rusko. Po nesrečni bitki pri Berezini se je Mojzes po mnogih nezgodah vrnil v Ljubljano. V septembru 1813 so Francozi zapustili deželo, ki jo je zopet prevzela avstrijska vlada. Na novo so oživele vse stare svoboščine in pravice, katere so si ljubljanski meščani pridobili v prejšnjih časih. Vlada se je začela zanimati tudi za svoje prejšnje naredbe in odloke. Naravno je bilo torej, da se je spomnila tudi židov, ki so se bili za časa francoske vlade vgnezdili v Ljubljani Tako je intendant za Gorenjsko Co-delli poslal leta 1814. ljubljanskemu mestnemu magistratu dopis, s ks/erim je zahteval natančno poročilo, katere in kakšne pravice so se pri poznale za francoske vlade v Iliriji onim Židom, ki žive v Ljubljani in s čim so se smeli pečati. Tudi se morajo židje imenoma navesti kakor tudi kraj, kjer žive. V poročilu se mora navesti obrt, s katerim se pečajo in priložiti v natančnem prepisu vse listine, ki se nanašajo na njihovo posestno stanje in njihove pravice. — Ljubljanski župan se je odzval pozivu ta poročal, da žive v mestu samo trije židje: Abraham Heimann, Mojzes Heimann ta Samuel Kunz. Prva dva imata banko in trgovino, tretji pa Je profesor matematike na lfceju. Kar tiče nlihove pravice in svoboščine, Jih uživalo kakor ostali meščani Okrožni urad (Kreisamt) je nato ukazal obema Heimannoma z odlokom dne 20. avgusta 1814, da morata do konca septembra zapustiti deželo to prodati vse svojd nepremično premoženje. Ta dva sta Bt p* »JUTRO« st 100. 5 Nedelja, 1. T. 1988. Stoletnica Ar. Min/ca (Dolenca Danes poteka sto let, odkar se je rodil na Razdrtem slovenski pisatelj dr. Hinko Dolenc. Njegovo ime je mlajšemu rodu le malo znano, tudi slovstveni zgodovinarji se ustavljajo pri njem le mimogrede. Hinko Dolenc res ni bil eden tistih, ki so odpirali nova pota v naši slovstveni umetnosti ali presenečali po mnogostranski plodovitnosti. Ima pa vendarle neke slovstvene zasluge, ki ne bi smele biti pozabljene: bil je med prvimi, ki so ne le uvedli, marveč tudi že uveljavili notranjsko krajino in njen živ-ljenjski stil v slovenski pripovedni prozi. Z druge strani je klasik naše krajepisne in lovske proze. V tem pogledu je bil Hinko Dolenc eden najboljših učencev Frana Erjavca. Po svojih originalno zasnovanih krajepisnih črticah zavzema v našem slovstvu bolj opazno mesto, kakor bi mu ga hoteli določiti nekateri slovstveni zgodovinarji. Hinko Dolenc poteka iz stare, razprostranjene in imovite rodbine, ki se je preselila na Notranjsko iz Sv. Križa ob jadranski obali Njegov življenjepis je podrobneje orisala pisateljeva vnukinja gdč. Gizela Dolenc, medtem ko je njegov sin dr. Sčitomir Dolenc obdelal rodovnik (glej »Življenje in svet«, 1938, štev. 16 in 17.). Zato se bomo tu omejili samo na najširše življenjepisne poteze: Hinko Dolenc je bil na reški gimnaziji nekaj mesecev učenec Janeza Trdine, maturiral pa je v Senju. Nato je študiral pravo na Dunaju in v Gradcu in L 1864. promoviral za doktorja Vstopil je v sodno službo, se poročil s hčerko Miroslava Vilharja s Kalca in služboval dalje časa tudi v Ljubljani Po upokojitvi se je umaknil na svoje posestvo na Razdrtem in je tu kmetoval do svoje smrti 9. decembra 1908. To, da je potekel iz imovite rodbine ln da je tudi v državni službi napravil lepo kariero, dalje, da je bil mož praktičnega čuta, imeniten lovec, strasten prijatelj pri-rode in vesel družabnik, daje osebnosti H.tnka Dolenca neke gosposke poteze in njegovemu delu odraz osebnega zadovoljstva in miru. V spisih Hinka Dolenca ni nič vznemirljivega in tudi nič posebno globokega. Imel je sicer spretno pero in se je živahno zanimal za književnost, vendar ne zaznavamo za njegovimi spisi večjih slovstvenih pretenzij in visokih umetniških vzorov. Zamišljamo si ga kot trdnega, ustaljenega gospoda, dobrega, četudi ne pretirano bojevitega narodnjaka, moža izrazito liberalnega mišljenja (v »Slov. Narodu« je priobčil večje število polemičnih in protikierikalnih podlistkov), prijatelja boljše družbe in strastnega lovca. Politično je dosegel položaj deželnega poslanca in ljubljanskega občinskega svetnika, vendar se mu je javno delo že čez nekaj let pristudilo in je rajši opazoval naše politične boje iz daljave. V" času, ko smo Slovenci imeli še malo izrazitega meščanstva. je dr. Hinko Dolenc združeval v sebi mnoge pozitivne lastnosti meščanskega Slovenca. To pa ga seveda ni motilo, da ne bi bil globoko in intimno zvezan z domačim krajem in z veleposestniškimi tradicijami v svoji rodovini, in ko se je naveličal mesta, je našel na domačem Razdrtem svoj Tusculum. Dr. Hinka Dolenca so vezali prijateljski stiki z vsemi tedanjimi slovenskimi pisatelji, zlasti še z Levstikom, Jurčičem. Lev-cem, dr. Tavčarjem; slednjemu je pomagal pri njegovi persiflaži na klerikalizem. znani povesti »4000«. Ti stiki so nedvomno pospeševali njegov, ne preveč vsiljivi nagib za pisateljevanje; zdi se, da se mu s peresom ni nikdar mudilo in da mu sploh ni šlo za to, da se z njim mnogo in dolgo sklicevala na pariški mirovni traktat, ki je dovoljeval vsem prebivalcem nekdanjih francoskih pokrajin rok šestih let, da zapustijo deželo in sta se pritožila na guber-nij. Ta jima je podaljšal rok do 1 januarja 1815 A žida nista odnehala in sta vložila dvorni priziv. Rešitev rekurza se je zavlačevala tako, da se je Abraham naveličal in izselil v Nemčijo, kmalu nato tudi Moizes Heimann, prepustivši prokuro svojemu nečaku Simonu Sele v decembru 1817 je dospela od ministrstva za notranje zadeve rešitev dvornega priziva. s katero se dovoljujejo rodbini Mojzesa Heimanna vse zakonito pridobljene pravice Mestni magistrat pa nikakor ni bil zadovoljen s tako rešitvijo. Kmalu se mu je nudila prilika, da je pokazal svojo oblast. Zid Mojzes je imel namreč v svoji trgovini več uslužbencev svoje *ere. Ker pa se je promet množil od leta do leta, je pomnožil tudi število svojega osobja. To pa je dalo mestnemu magistratu povod, da je izgnal iz mesta pet Heimannovih uslužbencev Ze poprej omenjeni žid Samuel Kunz, profesor matematike na liceju, se je pa izognil vsem nepri-likam na ta način, da se je že 1. 1814. dal krstiti in izpremenil ime v Leopold Gunz. — Tvrdka Heimannova je imela za časa ljubljanskega kongresa 1821 važno vlogo, ko je oskrbovala plačila raznih odličnih do stojanstvenikov. ki so prišli na kongres. — Ko se je leta 1834 ustanovil grem i j ljubljanskih trgovcev, se je izpustilo Heiman-novo ime iz volilnega imenika Toda Heimann, ki je bil že zelo obogatel, je očitno zagrozil, da bo gnal zadevo do zadnje instance. Gremij se je moral, rad ali nerad, bavi Videti je, da Je pisal premišljeno in trezno, naslanjajoč se vedno na svoja življenjska izkustva Zato slovstveno delo, ki ga je zapustil Hinko Dolenc, ni obilno. L. 1882. je objavil v »Ljubljanskem Zvonu« spis »Izza mladih let«, ki razodeva že vse značilnosti Dolenčevega pisateljevanja: bistro opazovanje okolja, ljubezen do prirode, zlasti do gozdov, spomine na lovske dogodljaje in na veselo družbo, opise srečanj z originalnimi kmečkimi očanci, obenem pa nekak ostrejši čut za svojsko lepoto notranjske pokrajine, ki ji je posvetil tudi vse nadaljnje spise Najboljše, kar nam je ostalo za Hinkom Dolencem, je dr. Janko Slebinger zbral v zvezek »Izbrani spisi« (Ljubljana, 1921. Izdala Zveza kulturnih društev, založila Tiskovna zadruga). V tem zvezku na 146 straneh nahajamo »Spomine o Cerkniškem jezeru«, dalje »O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh« in »Črtice o burji«. Treba je, da vzameš to knjigo v roke ob pravem času, v pravem razpoloženju; z neko lahkoto prodreš vanjo in pisateljev prijetno kramljajoči slog te kar potegne za seboj. Tako danes več ne pišemo, ln vendar — tu čutiš, da ni nič nepristnega, nič papirnatega, tako piše samo človek, ki je sam globoko prodrl v svojevrstnost in le- poto domače pokrajine in v posebnosti ljudskega življenja. Kako živo opisuje v spisu »O gozdu in njegovih prebivalcih« polharje, gobarje in kunarje, kako preprosto in vendar učinkovito slika razpoloženje v gozdovih! Kako dovtipno in skoraj že nazorno, z raznimi primeri in anekdotami, je umel opisati kraško burjo; čita-telju prihaja pri branju občutek, da jo sliši pihati za vogali. In nekam elegično končuje svoj sestavek: »Poslavljam se od tebe, stara znanka. Dostikrat sva se skušala in priznavam, da končno si ti zmagala Vendar se ne ločim od tebe in za pečjo te bom še vedno rad poslušal.« V vseh teh spisih spoznavamo dr. Hinka Dolenca kot dobrega realističnega pro-zaista, ki se je v glavnem omejil na »cho-ses vues«, t. j. na stvari, ki jih je sam videl in doživeL Iz njih diha še danes topla ljubezen do domače Notranjske in že to zagotavlja njegovim »Izbranim spisom« trajnejše življenje, kakor so ga dobili leta 1921. z nič kaj lepim papirjem te knjižne izdaje. Dandanes, ko imamo že dokaj obilno lovsko literaturo, bodo zlasti notranjski lovci radi posegali po edini izdaji svojega klasika. In dokler bo živela ljubezen do naše domače zemlje, bo tudi poveliče-valcu lepe Notranjske dr. Hinku Dolencu ohranjen prijazen spomini Jan Karel Strakaty - šestdesetletnik Dne 2. maja bo praznoval v Pragi fiest-desetletnico dolgoletni prizadevni delavec za češkoslov.-jugoslov. vzajemnost, urednik Jan Karel Strakat?. Kdor ga pozna ln bi mu zdajle pogledal v mladostno živahni obraz, bi 5? začudil: že šestdeset let? Oči pa bi til ' vprašale: Se šestdeset let? Koliko nas Je, - * smo pod vodstvom našega »slovenskep konzula« spoznavali njegovo ljubljeno lepotico Prago? Če bi se bili mogli drevi zbrati pred hišo J. K. Straka-tega tam v tihi Uruguayski ulici na Kralj. Vinogradih, bi nas bilo lepo število. J. K. Strakatf (risba H Boh mana) Jan Karel Strakat? Je po rodu iz Prage, kjer se je rodil 2. maja 1878 kot sin odličnega češkega advokata, notarja in politika dr. Jana Strakatega. V tej rodbini je živel radikalen in brezkompromisen češki duh. Jubilantov oče je bil eden izmed onih, id so podpisali znamenito češko deklaracijo, ded Karel pa je bil operni pevec. Deda se je češki narod spominjal pred nekaj leti v zvezi s proslavo stoletnice češko narodne himne. Karel Straka-ty je bil namreč prvi ki je v sprevoigri »Fidlovačka« zapel »Kde domov mfij-i, pesem, ki je poslej spremljala zmagoviti pohod češke zgodovine in ki se danes ponosno oglaša v svečanih trenutkih narodnega življenja. Toda češko meščanstvo je preveč združeno z osrčjem naroda, da bi pozabljalo svoje korenine v ljudstvu. Zato me je pri J.K. Strakatem vselej ganilo, s kakšno ljubeznijo se spominja blaten-skega kraja, iz katerega je izšel njegov rod. Sin že pokojnega premožnega praškega patricija se je v svojih dijaških letih na juridični fakulteti Karlove univerze srečal s slovenskimi tovariši. Bil je dijaški organizator, saustanovitelj Zveze čsl. dija-štva. Izprva so bile te vezi bolj slučajne in družbene, kmalu pa je jel mladi Pra-žan Strakaty čutiti simpatije do naroda, o katerem so mu pripovedovali tovariši z juga. Ko je pozneje stopil na pot novinarske kariere, kamor ga je potegnil njegov nacionalni in svobodomiselni radikalizem, je ohranil stike s slovenskimi visokošolci. Pričel se je učiti našega jezika čitati naše liste, poglabljati se v naše probleme. 2e nekaj let pred svetovno vojno je obiskal slovenske kraje, prež:vel več mesecev v Trstu, se mudil v Ljubljani. Medtem je v čeških listih že pridno poročal o naših narodnih in kulturnih zadevah. Večletni tajnik kluba za Staro Prago Je bil od 1. 1911—1913 urednik dnevnika »Samo-stalnost«, ki je zastopal radikalno narodno, protiavstrijsko stališče. Kaj čuda, da je bil med vojno preganjan in zaprt zaradi veleizdaje. L. 1918. je vstopil v redakcijo »Nšr. Listov« in ostal tu do nedavne upokojitve. Po vojni je več let pridno dopisoval »Slov. Narodu« in se večkrat oglašal v našem »Jutru«; tako je tu med drugim priobčil daljši, pregledni članek »Ceško-slovenska kulturna vzajemnost v preteklosti in sedanjosti«, k i ga je Izdal tudi v ponatisu. Vneti bibliograf naših stikov, ki je sestavil med drugim natančno bibliografijo spisov Frana Govekarja in Ivana Laha, Se nI našel prav tako natančnega zbiratelja podatkov o svojem, po številnih čeških listih in časopisih razmetanem delu. Naj samo omenimo, da je J. K. Strakattf pre-vel v fteščino Kersnikovega »Agitatorja« !n Cankarjevo »Moje življenje« ter dolgo vrsto krajših spisov iz slovenske pripovedne književnosti; z A. Mlin&fovo je prevel Bartulovičevo »Kugo« in Nušičevo »Pro-tekcijo«. Eden njegovih najboljših prevodov pa je Juša Kozaka »Beli mecesen« z novelo» Leteči angel« ki ga je izdal pred dvema letoma založnik Mazšč v zbirki desetih knjig iz jugoslovenske literature. Naš ljubeznivi jubilant, ki je navezal na pionirske tradicije svojega rojaka Jana Lege, je tudi zgodovinar vzajemnoet-nih prizadevanj med Cehi in Slovenci in življenjepisec Jana V. Lege, čigar korespondenca mu dozoreva za kritično Izdajo z uvodno študijo, ki Jo je bil delno že priobčil v praški »Ceškoslov.-jugoslov. revue«. V ostalem pa se dolgoletnemu vnetemu kronistu našega kulturnega življenja ne bomo mogli oddolžiti z bibliografskim pregledom njegovega dela, zato rajši začrtaj-mo okvir: je to njegova široka in idealna ljubezen do vsega našega pozornost za vse manifestacije našega kulturnega življenja, zanimanje za slovensko knjigo, organizacija našega kulturnega sodelovanja. Morda je to delo preveč razdrobljeno, da bi dalo velike, daleč vidne rezultate; J. K. Strakat^ je vprav prototip češkega »drobnega delavca«. Toda kaj bi bila naša vza-jemnostna prizadevanja brez te požrtvovalne ljubezni in dostikrat nevidne, javnosti neznane organizacijske in posredovalne delavnosti?! Na srečo se je tudi to drobno delo tolikanj zgostilo in postalo tako očitno, da so ga vse Jugoslov.-češko-slov. lige na Slovenskem priznale z največjim odlikovanjem, ki so ga mogle dati J. K. Strakatemu: izvolile so ga za častnega člana. Ko se bo nekoč, kakor upamo, v zgodovini jugoslov.-češkoslovaške vzajemnosti omenjalo vse to delo, pa ne bo znano, da smo mnogi imeli radi J. K. Strakatega ne le zaradi njegove ljubezni do nas Slovencev in do Jugoslavije in ne le zaradi njegovega dela marveč tudi zaradi njegove osebnosti. Kajti v tem dobrodušnem, četudi včasi malce strogem in prenatančnem prijatelju se je vtelesilo toliko dobrih čeških lastnosti, da smo skozi njega še bolj vzljubili Cehe. No, mi mu ostanemo hvaležni za to, kar je storil za nas, Cehi pa mu dolgujejo hvalo za to. da jim je umel pridobiti in ohraniti prenekaterega njihovega prijatelja med nami. Zopet slučaj Kalodont-ovo ustna voda Čudovito osvežuje In kaj Jo Je povzročilo? Zelo pogosta zobni kameni Njene posledice? Omajani zobje I Zato se pravočasno borimo zoper zobni kamen — s Sargovlm Kalodontom, edino zobno pasto r Jugoslaviji, katera vsebuje učinkoviti sulforicin-oleat. Sargov Kalodont odstrani polagoma zobni kamen in prepreči njegovo ponovno tvorbo. SARGOV Tako se bomo torej drevi v duhu zbirali pred domom Strakatyh v Uruguayski ulici na Kral. Vinogradih — kako ponosen je naš J. K S. na te svoje Vinograde! — in stiskali roko gospodarju doma, vrlemu čuvarju tradicije narodnega rodu Straka-tyh. Ne bomo mu želeli samo osebne sreče in zdravja, marveč tudi tega, kar bo najrajši posluSal: da bi njegov narod hrftr bro prebil vse preizkušnje in da bi svobodna češka Praga rastla še dalje tako, kakor je zapisano v starodavni Kosmovi kroniki: njena slava naj bi segla do zvezd. In nič zato, če bd od nje obledele kakšne nemirne svezde in repa tiče s strupenimi repL —o. 30 let Gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okra] v Ljubljani Pravkar je minilo 30 let, odkar je bilo v Ljubljeni ustanovljeno Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj. Leta 1913 90 se društvena pravila izpreme-nila in odtlej se društvo imenuje »Gospo- Knjižničar Alojzi Potočnik na dela darsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj v Ljubljanic. Da društvo praznuje tako lep jubilej m da obenem tudi kaže z«lo zadovoljive uspehe, je pač mogoče samo zato, ker je takoj ob ustanovitvi dobilo zdravo podlago. Nič čudnega, saj je bil ustanovitelj društva in njegov prvi predsednik nepozabni dr. Ivan Oražen. Od vsega početka je bil društveni glavni namen: prosvetno delo med 6lani.širjenje prosvete med najširše sloje. Poleg drugih sredstev je bila in je še danes najvažnejši činitelj društvena knjižnica, ki je pod imenom Dvorska knjižnica najboljša posestri-ma sloveče Šentjakobske knjižnice. Kakor se je po 9entjakobčamah Matije Rode žrtvoval za organizacijo knjižnega zaklada, tako se je pri Dvorski knjižnici z vzorno marljivostjo uveljavil upokojeni šolski upravitelj g. Alojzij Potočnik, ki obenem z jubilejem društva praznuje 15-letnioo svojega delovanja v Dvorski knjižnici O njegovih uspehih priča vedno naraščajoče število odjemalcev knjig, kakor tudi vedno se izpopolnjujoče zfcinke v knjižnici, ki šteje danes žo 13.000 knjig. Vzorno sestavljeni imenik nam govori o knjižničarjev! skrbnosti h nekdanjih majhnih prostorov na Borštnikovem trgu se je morala knjižnica leta 1932. preseliti v nove prostore v Gregorčičevi ulici 16, v hišo Pokojninskega zaklada Hranilnice dravske banovin«. Pri tej priliki ao se umaknile prejšnje »tare omare za knjige ličnim policam. Društvo je v teku 30 let mnogo storilo v komunalnem gospodarskem ozira, saj je vedno ptremelo po povzdigi in napredku dvorskega okraja. Mnogi gmotno šibkejši sloji so biii od društva večkrat rešeni marsikaterih skrbi. Za širjenje prosvete je društvo priredilo že dolgo vrsto predavanj s prijetnimi družabnimi večeri, ki jih bo spet obnovila Prav dobro so marsikateremu udeležencu ostale v spoiminu razne prireditve tega društva in njegovi izleti. V političnem pogledu je društvo bilo za dvorski okraj vedno čvrsta in delovna narodno napredna politična organizacija in se upravičeno smatra za matico političnega gibanja JNS za dvorski okraj. Dosedanji pred-»odniki društva so bili: dir. Ivan Oražen, Adolf Ribnikar, Ras to Pustoslemšek, Avgust Petrič, dr. Josip Lavrenčič, dir. Dinfoo Puc, ravnatelj Rado Pavlič, a od leta 1932. vodi društvo direktor Jože Reisner Ko praznuje društvo svoj lepi jubilej in ko mu prisrčno čestitamo v imenu vse naše napredne javnosti, želimo, da bi pridobilo čim več zavednih somišljenikov in prijateljev. Nova doba zahteva vsestranskega intenzivnega dela. Delavna društva, kakršno je gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj v Ljubljani, so najboljša žarišča prosvetnega napredka in nacionalne ideje. udati in je pozval Heimanna, naj odda glasovnico, kar je ta tudi storil. Mojzes Heimann je živel, ko je bil leta 1815. zapustil Ljubljano, stalno v Trstu, nato na Dunaju; njegovo trgovino pa je vodil njegov nečak Simon Heimann Leta 1835. je dal Mojzes prepisati svojo hišo št. 277 na sina Friderika, ki pa tudi ni osebno vodil trgovine, temveč sta mu jo vodila žid Aleksander Schneider in neki Zigon. — Spomladi 1838 je imel mestni magistrat nalogo, nabirati delničarje za novo projektirano železnico z Dunaja v Trst. Firma »Brata Heimann« se je zavezala vzeti za 150.000 gold. akcij, podpisala je tudi za nekega Gustava Heimanna 20.000 gld; Jakob C Mayer je podpisal 20.000 gld, kasneje je podpisala firma Heimann še 100.000 gld Tako premožni so bili v oni dobi ljubljanski židje! — Medtem je Simon Heimann napel vse moči, da bi si izposloval pravico samostojne naselitve v Ljubljani. Po daljšem prizadevanju se mu je potom avdijen-ce pri nadvojvodi Ludoviku to tudi posrečilo; dobil je dovoljenje, da sme s svojim zakonitim potomstvom samostojno prebivati v mestu. — Toda kranjska tla še vedno niso bila ugodna za Žide. Leta 1849 ob priliki sestave novega občinskega reda ljubljanskega je sklenila večina občinskega sveta, da si židje v Ljubljani ne morejo pri dobiti posestev; tudi se ne smejo sprejemati v ljubljansko mestno občino. Ta sklep je bil sprejet z večino glasov kljub stališču manjšine, ki je smatrala za pravično stvar, da se tudi Židom pripozna enakopravnost z ostalimi meščani. Končno je tudi država uvidela, da je treba urediti enkrat za vselej državno-pravno stališče židov. Leta 1854. je izšel ministrski odlok s podpisom proslulega Bacha, s katerim je bil pozvan tudi ljubljanski mestni magistrat naj predloži seznam: a) o židih, ki so pristojni v mestno občino, b) o židih, ki so pristojni kam drugam, a stanujejo v Ljubljani. — Mestni magistrat je na ti vprašanji kaj lahko odgovoril, ker v začetku petdesetih let ni bilo nobenega v Ljubljani stanujočega Žida. — Leta 1855. je dobil žid Josip Wim-mer z Dunaja od policijskega ravnateljstva v Ljubljani dovoljenje, da se sme naseliti v Ljubljani in voditi za žitnega trgovca Josipa Gregoriča veletrgovino s sirom Mestni magistrat pa je imel pomisleke proti takemu dovoljenju, zlasti še, ker je dognal, da prebiva Wimmer že dve leti v Ljubljani in zastopa zunanje žide, zlasti nekega Betelheima in Englanderja. Ti in ostali židje so zahajali k Jakobu Trdini, gostilničarja na Dunajski cesti št. 62, kjer so imeli svoja skladišča. Trdina pa ni imel pravice prenočevanja tujcev in so mu delale oblasti zato mnogo sitnosti Zid Izrael Moises iz Varaždina je moral plačati za žito. ki ga je Imel pri njem spravi leno. 150 gld. globe in naknadne pristoibine. vsota, ki je bila za tisto dobo vsekakor dokaj visoka V letu 1*155. se je nastanilo v Liubllani in njeni naibližji okolici več židov. Pri gostilničarju Rodetu na Dunajski cesti le stanoval Tenac Posenberg. pri Pavliču v Šiški neki Fesler. Fischel Bienenstock in Simon Insel sta stanovala v Streliški ulici. Prihajali in odhajali so pa še ostali židje, ki so neupravičeno tržili večinoma z deželnimi pridelki in imeli svoje zaloge navadno v Šiški in Vodmatu, odkoder so razpečava-li svoje blago. Mestni magistrat in policijsko ravnateljstvo sta židom z občutnimi globami stopala na prste; večkrat pa to ni bilo več mogoče, ker so židje pravočasno popihali iz dežele. Zidje pa so polagoma dobivali vedno večjo svobodo in večje pravice. Z raznimi vladnimi naredbami se je priznavala Židom v raznih deželah pravica za pravico. Cesarska naredba iz leta 1860. je priznala verodostojnost nekrščanskih prič, kar je pomenilo za žide velik korak naprej. V teh časih je prišel v Ljubljano žid Josip Schwarz iz Zagreba in tukaj poučeval v prikrojevanju ženske obleke. Seveda so bili ljubljanski krojači zaradi tega silno nevolj-ni in so se pritožili na magistrat zlasti še zato, ker se žid ni zglasil pri obrtni oblasti, niti ni zaprosil dovoljenja za pouk. Mestni magistrat je Schwarzu ustavil pouk in ga pozval, naj v 48 urah zapusti mesto. Zid se je pritožil na c. kr. deželno glavarstvo, ki je iztiranje preklicalo, obenem pa naročilo magistratu, naj o tem odloku obvesti pritožnika in se opraviči zaradi svojega samolastnega postopanja. Enak pouk, oziroma »nos« je dobil magistrat tudi od policijskega ravnateljstva. Mestna občina «?e je v svojem prizivu na tržaško namest-ništvo sklicevala na znane starodavne svoboščine ljubljanskega mesta, po katerih je bilo židom prepovedano stanovati t Ljubljani Tudi se je izgon odredil iz političnih ozirov, na katere ima paziti baš magistrat kot politična oblast Tržaško na-mestništvo pa se ni strinjalo z izvajanji mestnega magistrata in se je sklicevalo na obrtno postavo, ki ne pozna take kazni za prestopek obrtnega reda. Namestništvo je ugodilo prizivu Josipa Schwarza in mu dovolilo, da sme stanovati v Ljubljani, dokler se postavno ne reši končna ureditev vprašanja medsebojnih odnošajev različnih veroizpovedanj; glede pouka v prikrojevanju pa je naročilo magistratu, naj postopa po zakonu kot obrtna oblast prve inštance. Mestni magistrat je bil mnenja, da je pouk Josipa Schwarza zaseben in zanj torej ne veljajo določbe obrtne naredbe; nato se je pritožil zoper namestniško odločbo na ministrstvo. Vsi nadaljnji koraki so postali brezpomembni, ker se je Josip Schwarz med tem že izselil iz Ljubljane in vrnil v Zagreb. Tako se je za vršil boj med mestnim magistratom in židom Josipom Schwarzom. Kmalu nato, leta 1867., so državne temeljne postave zajamčile vsem narodom in veroizpovedim enakopravnost. V tem trenutku so bile razveljavljene vse svoboščine, vsi privilegiji in odloki glede omejitve židovstva. Zidje so postali svobodni in enakopravni z ostalimi veroizpovedmi. Tako je bilo židovsko vprašanje po tolikih hudih borbah končno rešeno. Ob splošnem ljudskem popisu, leta 1890. je bilo v Ljubljani 76 židov; leta 1900. se jih je naštelo 95, med temi 11 vojakov, pri zadnjem ljudskem štetju 1. aprila 1931 pa 6i (Po Iv. Vrhoven — K. D.) »JUTRO« ŠL 200. IfeHOJa, S. Y. 1938. IVAN PIELICK trgovina z južnim In domačim sadjem ter zelenjavo na debelo LJUBLJANA SkladlSCe ln pisarna: Lingarjeva ulica (knezoškofijska palača) TELEFON INTERURBAN ST. 25-84 RaCun Poštne hranilnice fttev. 70706 Brzojavi: PIELICK, LJUBLJANA Poštni predal št. 335. OTVORITVENO NAZNANILO. Vljudno naznanjam, da sem z dnem 1. maja 1938 na novo o tvoril trgovino z južnim in domačim sadjem ter zelenjavo na debelo pod gornjim naslovom. Zagotavljam nizke cene, točno in solidno postrežbo, ter se priporočam za cenjena naročila. oniače Testi Dobri vojak švejk obsojen Dunajski listi poročajo, da je (rila tedni Izrečena pred dunajskim sodiščem sodba, s katero se prepoveduje razpečavanje prevodov Haškovih knjig o prigodah dobrega vojaka Švejka. Proces proti dobremu vojaku Svejku se je pričel že lansko leto pod Schuschnig-govim režimom. Obtožilo ga je namreč državno pravdnlštvo in sicer po § 303 (motenje vere) in pa po §516 (prestopek proti morali) avstrijskega kazenskega zakona. Dobri vojak Svejk se je lahko 14 let feretal v nemškem prevodu po Avstriji, lansko leto pa so odkrili v njem nevarnega protidržavnega in antiklerikalnega ro-varja. Proces je tekel pri dunajskem deželnem sodišču pod V. R. 6424/6429. Pravijo, da je zadnjič na razpravi, ko je bil obsojen, strumno udaril s petami skupaj in krepko zaklical: »Es lebe seine Majestat Kaiser Franz Josef I.« Siromak se je namreč zanesel na svoje stare izkušnje z avstrijskimi sodniki in pozabil, da je bila medtem že izdana tiralica za zadnjim Franc Jožefovim naslednikom »cesarjem« Otonom in to zaradi — veleizdaje. * Poljsko odlikovanje tržaškega slavista. Poljska akademija za literaturo je na predlog poljskega prosvetnega ministra odlikovala znanega prevajalca iz jugoslo-venskih jezikov, profesorja za srbsko-hrvatski jezik na tržaški univerzi g. Um-berta Urbanija s srebrno »akademsko palmo« za njegove zasluge na kulturnem polju. Odlikovanje je izročil g. Urbaniju poljski generalni konzul v Trstu g. Ro- ♦ Obi»k madžarskih zdravnikov. S posebnim vlakom se bo pripeljalo 6. t. m. na Sušak kakih 130 madžarskih zdravnikov in znanstvenikov. Ko si bodo ogledali Sušak in okolico ,bodo obiskali Crikveni-co. Novi, Baško in Vrbnik. 9. t. m. bodo na ftabu, od tam pa bodo 12. t m. preko Senja odpotovali v Plitvice. Preko Vrho-vin bodo krenili s posebnim vlakom v Zagreb, 13. t. m. pa bodo z obiskom. Lipika in Daruvarja zaključili svojo ekskurzijo. To potovanje je dokaz velikega zanimanja, ki vlada na Madžarskem za naše primorske kraje. Prispevki za pogostitev gostov so določeni od bf,Tiske uprave in turistične zveze na Sušaku. tet t rokah očeta ia "I na. Dvajsetkrat Je že bfl. izvoljen za predsednika lovskega društva v Svilajnou tamošnji lekarnar Viljem Draškoci. to lovsko društvo spada med najstarejše lovske organizacije t nekdanji Srt»m Ustanovljeno je» ttžk> leta 1888. obnovljen© pa takoj po osvobojen ju. Pred VUjčmom je društvu predsedoval njegov oče ln predsedujeta tako društvu oče ln sin že 53 let. * Odsek brezposelnih učiteljska abiturl-entov pri sekciji JUU v Ljuhljani javlja vsem svojim članom, da so dot iskane nove članske legitimacije, ki jih dobe Slani pri odseku osebno. aLi pa po posti. Vsak' reflek-tant naj posije odseku svojo 6liko, na kamero naj se podpiše, na hrtet pa napiše svoj točen naslov in bivalfžfe. Za odgovor Daj priloži znamko. Ugodnosti, ki jih nudi odsek svojim članom, ee jih morejo Slani po-služiti le na podlagi nove legitimacije. Obenem razveljavljamo veljavnost starih legi- timadl. * Himen. Poročila sta se na Lokah pri Zagorju e. inž. Viktor Mliller Petrii, sin g. inž. Ivana Miiller Petrifa. viš. svet. gen. direkcije drž. žel. v Beogradu, in gdč. Danica Štibernik iz ugledne rodbine g. Rudolfa Sti-bernika. nameščenca TPD iz Zagorja. Kot priči sta fumgirala g. Josip VerstovŽek. trgovec iz Prežic. in g. Jvroslav Breuer, stavbenik iz Ljubljane. Mladima poroSencema obilo sreče. * Rana smrt. Nn Korit niči pri Grahovem (Baiška dolina) je umrl Maksimilijan Hožič po poklicu krojač; njegove telesne ostanke so položili k poslednjemu počitku dne 20. aprila. Pobrala ga je jetika v najlepših letih. Njegova smrt ni užalostila le svojcev, ampak vsakogar, ki ga je poznal, zakaj po svojem mirnem priljudnem in vedrem zna-čaju je užival splošno priljubljenost. Lahka mu bodi zemlja! * Putnik Bled otvorjcn. Zveza za tujski promet v Sloveniji, zastopstvo *Put-nik-a«t je otvorila svojo sezonsko podružnico na Bledu s 1. majem t. 1. Obenem tudi posluje pri mednarodnih brzovlakih informacijska pisarna Tourist-Office na Jesenicah na otočnem peronu v kiosku kolodvorske restavracije. 14. V. 1938 Kazina I. MAJSKI VEČER Adamic-jazz MOSD * Za podporni fond društTa brezposelnih učiteljskih in profesorskih kandidatov so darovali: Po 500 din: dr. Gregorij Pečjak, Ljubljana. Po 200 din: Kari Prelog, Ljubljana. Hedžiit Matej, Ljubljana. Po 100 din: Dol i na r Andrej, Ljubljana, Bonač Franc, Ljubljana. Ranzinger L., Ljubljana, Hrehorič F., Ljubljana, Kleinmaver in Bamberg, Ljubljana, Predovič J,- Ljubljana. Splošno Jugo-slov. bančno društvo poda-. Ljubljana, Kolin-ska tovarna, Ljubljana, Gjud Aleksander. Ljubljana, Gregorc et Co., Ljubljana, Pavei Sedej, Javorniik, Jelenz J., Celje, Volk Ignac.. Ljubljana. Po 50 din: Lap I., Ljubljana, man Wagne*owicz. — G. Urbani je ne- Eberle Josip, Ljubljana, Cichlaf Josip, Ljub-davno objavil v tržaškem »Piccolu« vse- liana, Hribar Dragotin, Ljubljana >01eSpeofcrum<, Ljubljana. — Po društvenih pravilih postane vsakdo, ki plača enkratni znesek dlin 1000 dobrotni član, din 500 ustanovni član in kdor plača letni znesek din 100 podporni član društva. Društvo ee cenjenim darovalcem najiskreneje zahvaljuje ker so s tem pokazali razumevanje za težnje društva. * Društvo »Narodni dom« v Zagrebu, priredi v nedeljo 8. maja izlet v Postojnsko jamo. Odhod iz Zagreba ob 7. zjutraj, povra-tek v Zagreb ob 24. istega dne. Vsi stroški izileta (razen hrane) znašajo: za udeležence z legitimacijo za polovično vozno ceno na železnici 129, za ostaVa 196 din. Prijave se sprejemajo v društvenih prostorih, Kraljice Marije ul. & dnevno od 10. do 12. in od 16. do 20. do vštetega 4. maja. * Pozor, onemogli in stari delavci! Prfla-ve za podpore iz podpornega fonda za onemoglost in starost je treba predložiti najpozneje do 1. julija letos onemu okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev ali prirvatni društveni bolniški blagajni, pri kateri so bili interesenti zadnjič prijavljeni za zavarovanje. * Poroka. Danes se poročita v farni cerkvi na Biedu g. Parma Bruno, višji kon-trolor drž. žeL v Ljubljani in gdč. Zabret Lija, hčerka posestnika in tovarnarja v tiritofu pri Kranju. Poročne obrede izvrši w^Stirl S.triC'-xblejski župnik ^ Zabret f™^ Pn£i pa sta ženinov stric g. Knebl Adolf, lastnik znane trgovine Pau-schinove v Ljubljani, in nevestin stric g Zabret Ivan, tovarnar in župan iz Bobov-ka pn Kranju. G. Parma je sin odličnega našega skladatelja Viktorja Parme in s* marljivo udejstvuje v Udruženju železn' uradnikov kot vodja prireditvenega odseka. Iskreno čestitamo. mature* V Kra,n*u se za A)-letn:oo mature dne 11. junija 1938 maturam ta kranjske gimnazije iz leta 1948 Prijave in ev želje naj se sporoče na naslov: lene Stempihar. Kranj. Prešernova 6/II E L E K T R O t U X tehna LJUBLJANA HLADILNIKI • TJmn je general in (lrfavni ®vetnfk ftlvojin Babift. v atanosti 69 let je umrl ▼ Beogradu £r«cjin Babid rezervni tari-gadni gemerad in državni svetnik v pokoju. Hodil se je v Beogradu kot «tn ugledne uradniške družine. Ko jg dovrBfl vojaške Študije v Franciji, je bil prldeljem kraljevi gardi. Nekaj časa je bol tudi ataše na črnogorskem dvoru- Med vojno je Ml pomočnik komandanta konjeniške divizije. Po vojtol Je bil komandant ibarske divizije, predsednik komisije za razmejitev z Madžarsko ter podpredsednik kronisije za majorske izpite, a ko je bil upokojen, ga je pokojni kralj Aleksander Imenoval Za državnega svetnika. * Smrt popularnega pesnika hi skladatelja V Novem Sadu je unufl 651etni Marko NeSič, ki je bil knjižničar Delavske zbornice. Pokojbi Nežič je bdi pesnik tn skladatelj. Ugla^bil je veliko Število narodnih pesnil, zlagal pa je pesmi fcudi sam in med ljudstvom se je tako udomačilo mnogo njegovih pesnitev ,da se smatrajo za narodne, Čeprav so Nešičeve po besedilu in melodiji. Mnoge njegove pesmi m skladbe so razširjene tudi med Izseljenci v Ameriki ln drugih državah. V mladih letih je Nešič mnogo potoval po svetu. Prepotoval je Rusijo, Nemčijo, Avstrijo tn Italijo. Jugoslovensko nacionalne akademsko društvo Jugoslavija. V ponedeljek 2. t m. prva seja upravnega odbora ob 20 v prostorih Soc. pol. instituta. Važno zaradi konstituiranja odbora! u— Proslava materinskega dne v operi. Počastitev matere — simbola nesebične ljubezni ter velikega zgleda trpljenja ln požrtvovanja je vzgojnega pomena za mladino. Večjo tako proslavo bo priredil letos meseca maja v ljubljanskem opernem gledališču Učiteljski pevski zbor — Emil Adamič. To proslavo je i posebnim dovoljenjem dovolila banska uprava ▼ Ljubljani. 60 otrok iz vseh ljubljanskih ljudskih in meščanskih šol v Ljubljani, del opernega baleta in orkester bodo nastopili v pravljični igri znanega mladinskega pisatelja g. Ribičiča »V kraljestvu palčkov«. Kadar ln kjerkoli so uprizorili to igro, vedno so mladina in odrasli napolnili dvorane do zadnjega kotička. Prva predstava bo v ponedeljek 9. maja t L ob 20. uri v opernem gledališču. n— Koncert basista Franca Sehlftrerja, ki je bij prvotno določe»n sa jutri, ae je moral preložita in se bo vršil v ponedeljek 9. t m. ob pol 9. zvečer v veliki filhannoničhi dvorani. Kupliiene vstopnice ostanejo ▼ veljavi. u— Cvetličarna Bajt se Je preselila v Frančiškansko 3. Roža. Zgodbo o romantični ženski, Id Je mrzila moške — boste videli v krasnem barvastem filmu divjega tempa, prirode in viharja KINO MATICA 21-24 TORNADO PREDSTAVE OB 15., 17., 19. in 21. URI! * Svojega psa je »loveSno pokopal v Smederevu premožni mizarski mojster m strastni lovec Lazar Ivtaovič. Njegov najboljši lovski pes Emil mu je poginil. Mojster Ivkovič je svojim prijateljem in lovskim tovarišem poslal naslednje naznanilo: »Moj mili ljubimec Rudolf Emil, potomec plemenite pasme, je preminil. Pogreb bo danes ob 4. popoldne na Dunavu. Užaloščeni lastnik in njegova puška.« Mojster je napravil za psa krsto in tudi na njo napisal osmrtnico. Pogreb psa Emila je bil prava senzacija za Smederevo. Vsi Tvko-vičevi lovski tovariši so se zbrali pred njegovo hiSo in se uvrstili v sprevod. Poslovilni govori so bili pred hižo, potem pred neko kavarno, kjer se navadno shajajo lovci, na obrežju Dunava, kjer se je ves sprevod vkrcal v čolne in na otoku Adi ,kjer so psa pokopali. Po pogrebu so se lovci zbrali v neki gostilni. * Enodnevni avtobusni izlet v Gorico, Doberdob in Trst priredi 22. t. m. Zveza društev rejcev malih živali, Ljubljana, Karunova uL 10. * Pri zaprtju in motniah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenfiice Pisalne ln računske stroje Vam strokovno popravi BORIS V. SIMANDL, Ljubljana. Dvofakova ul. 3. telefon 24-07. MIZARJI POZOR! Dobro vpeljano mizarsko podjetje s stroji, lastno delavnico in zemljiščem se vsled smrti takoj proda ali da v najem. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »JUTRA« pod »Rentabilno 1«. 3937 KINO SLOGA, telefon 27-30 — predvaja danes briljantno filmsko komedijo KAVARNA METROPOL V glavni vlogi priljubljeni ljubavnt par LORETTA JOUNG ln TYRONE POWER. Odličen film velemestnega razkošja, elegance in napetih scen. Film v nemškem jeziku. MATINEJA OB 10.30: PARADA SMRTI Najboljši in najbolj napeti vojni film z odličnimi filmskimi igralci: Warner Baxter, Fridrich March in June Lang. Maj »Ljubi maj, krasni maj, konec zime je tedaj!« poje že stara narodna pesem, ki je v radostnem nadihu ozelenele pomladi položila ljudem v usta vero; da se je mrzlo zimsko vreme tja do pozne jeseni umaknilo s snežno odejo na grebene visokih gora. Med krajnim zimskim mesecem in visoko pomladjo je bil majnik že davnim prednikom mesec sproščenega zadomljstva, ko se je po pisanem rastlinskem plašču v duhte-če cvetne čase in v ljudska srca razlivala ljubezen ter družila vse na pot novega ustvarjanja prekipevajočega življenja. Mesec maj je tvorec prebujenih sil zemeljske grude, v njegovih dneh se odpro še vsi tisti popki po drevju, zdramijo vse nežnejše rastline, ki jih šele toplejše pomladno sonce vključi v veliko občestvo prebujene narave. Po viharnih in deževnih tednih aprila posežejo sicer zimske nevšečnosti včasih še v maju v doline — toda to so le poslednji utrinki mrzlega letnega časa. Kajti z juga se je vrnilo spet sonce k nam, vedno višja je njegova pot na nebesnem svodu. Dnevi so zmerom daljši, noči krajše. V ranem jutru se že drami majniška zora, pozno na večer pobledevajo krvavordeče zarje na zasneženih velikanih. V osojna pobočja planin, globoko v odson-čne doline, kjer so bile vasi tn raztreseni zaselki kmečkih domov vso zimo deležni skoro nič ali le malo sonca, bo v majniških dneh spet pokukal nebesni popotnik s svojo blagodejno toploto. Vsenaokrog se bo zemlje poslednjo bil ko, da zadosti svoji rasti in razplodu. Veliki traven je napočil letos po deževnem tn snežnem zaključku vihravega aprila. V prvi polovici še dokaj lepi mesec je P°d konec izlil na zemljo mnogo dežja in dosegel nadpovprečno mero. 1209 mm padavin. Visoke planine so nizko v podnožja dobile precej novega snega in v toplih dneh velikega travna bo snežnica letos še dolgo gnala potoke čez šumeče slapove v doline. Na polju, travnikih in gozdovih bo majni-ško sonce pospešilo zamujerio rast, zmerom više v samotne vasi se bo selila cvetoča pomlad. In ko bo ozimina po poljih že nastavila prvo zeleno klasje, ko bodo čebelarji pridno lovili roje, se bodo sredi meseca odprla vrata hlevov in pastirji bodo vriskajoč odhajali s čredami na pašo v planine. Lani so ob tem času po Hercegovini in Bosni že obirali prve čreinie, ki so prišle tudi na naš trg. Zapozneli hlad je letos zadržal vse zgodnje sadeže in šele po nekaj toplih dneh majnika se bo v bukovem zelenju oglasil zvedavi kukv. Dež je dodobra napojil zemljo, nežnim listnim poganjkom in cvetnemu prahu le manjka toplote, da zagrne svetle jase po gozdu s senco in privabi v vonjive čaše žuželke. Majnik — praznični mesec probojne sile ustvarjanja narave In človeka je tuI Človek tn priroda se veselita ž nllm in s premagano temo čaka v zemljo vloženi trud čim lepšega obračuna v jesenski leiini Za nami so meseci dolgih noč. — pred nami * Od 24. do 31. julija bo izlet v Dolomite (Miinehen — Konigsee — (yro*sglockner). Prvi dan: Ljubljana, Trbiž, Cortina d'Am-prezzo drgi dan: Bolzano in Innebruck, tretji dan ei bomo dopoldne ogledali Innsbruck, popoldne pa se peljemo 6kozi Garmisch-Par-tenkirchen v Miinehen. Četrti, peti in Jesti dan si bomo ogledaLi Miinehen in njegovo okolico. Sedmi dan odhod iz Miiinchena skozi Berchte6gaden v Konigsee, Zeli am S^pe in po lepi Glooknerski cesti v HeLNgenbTht. Osmi dan odhod iz ffeiligenhluta k Mill&tattskemu jezeru in preko Beljaka v Ljubljano. Izlet bo v udobnem odprtem avtokaru. Med vožnjo si bomo ogledaJi naravno krasoto Dolomitov. lepa alpska jezera, kakor KOnigeee, Zeli am See. Milletattsko jezero i. t. d. Peljali s£ bomo tudi po znameniti alpski oesti Glocknersiki cesti (najvišja točka 2572 m). Cena vožnje z avtobusom je 2350 din; v tej ceni so vračunani poleg vožnje še hrana in stanovanje, taksa za cesto in vodstvo na vsem izletu. Če želite v avtokaru prvi sedež, se prijavite takoj I Sedeži v avtokaru ©o nu-merirani in dobe prvi prijavljene! prva mesta. Prijave sprejema Okornova izletna pisarna Ljubljana, hote«] »S9on< telefon 26-45 (vhod iz Prešernove ulice). Novost pri oporaM|aa]it kreme za čevlje razlila poživljajoča svetloba in tja do Aaj-' daleč svetlo obzorje visoke pomladi in po-višje svoje moči y kresni noči pričarala iz leija. > praktičnim odskočnim ookrovom * Borba za vodo v Hercegovini. Mnogo hercegovskih krajev trpi zaradi pomanjkanja vode.Po vodo hodijo odrasli in otroci po več ur daleč. Ko je upravnik Doma narodnega zdravja v Mostarju organiziral po vaseh predavanja o snagi, se je večkrat zgodilo. da eo vaščani predavateljem z bridko ironijo takole dejali: Lepo znaš pripovedovati in tudi mi mislimo, da se je treba umivati. Samo daj nam najprej vode, da &e napijemo in, če jo bo še kaj ostalo, se bomo prav radii umivali. So vasi. h katerih se zaradi pomanjkanja vode vaščani izseljujejo, so pa tudi vasi. v katere se noče nihče priženiti. Iz Liubljane u— Seja ljubljanskega mestnega sveta bo v torek S. L m. ob 17. Dnevni red javne seje Je naslednji; Naznanila predsedstva, prisega novopoetavljenega člana mestnega sveta .odobritev zapisnika zadnje seje, poročila finančnega, gradbenega, tehničnega, kulturnega, turističnega, tnn&a-rinskega in personalno pravnega odbora. Javni seji bo sledila tajtoa seja s poročili personalno pravnega odbora. u— Predavanje v Ljubljanskem klobu. V petek zvečer je Ljubljanski klub zopet priredil v svojih prostorih v Kazini predavanje za Člane in po njih upeljane goste. Predaval je urednik in pisatelj dr. Tine Debeljak o Pekafevi koncepciji češke zgodovine. Predavatelja in navzočne goste, med katerimi sta bila konzula Remčrand in Mihovsk^, je pozdravil klubov predsednik dr. Fran Win-diseher. Dt. Debeljak je nato v enournem, preglednem in teoretično prav zanimivem predavanju seznanil svoje poslušalce s Pa-lackega, Masarvka in Peskafa pojmovanjem smisla češke zgodovine. Posebej je prikazal znamenito polemiko med Masarykom in Peka rem. glede husitstva in češkega pobelo-gonskega katoliSanstva. Orisal je rastoče zanimanje za barok in baročnega duha ter pokazal njegove odmeve v sodobni čeSki literaturi (Salda, Bfezina, Durych in dr.). Predavanje je pokazalo- da ob stoji ta dve koncepciji češtva: Maaarykova s husitsiko in gotsko podlago in Pekafeva s svetovacLav-sko in baročno tradicijo. Pisec je opozarjal na boje med ohornioe. Vstopnine bodo od srede dalje v predprodaji od 10. do 12. ure dopoldne pri blagajni is tortam. PredstaviS se bodo z Mrakovo dramo »Čajkovski«. u— Valo Bratina proslavi v petek iS. t. m. 25 letni jubilej svojega umetniškega dela v Šnuderlovem izvirnem delu »Lopovščine*. Vstopnice za to predstavo se lahko rezervirajo pri operni blagajni Cene so od 30 din navzdol. u— Stara renomirana ljubljanska trrd-ka Fr. Kham se preseb 2. maja t. L iz dosedanjih prostorov, kier je obratovala nad 34 let« v nove, moderno opremljene prostore na Kongresni trg št. 8. (splošno znani lokal Kirbiseh). Tvrdki želimo v novih lokalih najboljši uspeh. TTVAR OBLEKE, moda, kakovost in cena en pojem. — Glavna zaloga Anton Brumec, Ljubljana, Prešernova 54, nasproti glavne pošte. ON SPI NEMOTENO! ušesa proti hrušču. Din 24.— v lekarnah in drogerijah. .Lep spomenik — dar pokojnim Ogled spomenikov dolžnost interesentov Stalna razstava — nizke cene FRANJO KUNO V Ali, kamnoseštvo TeL 49-09. Sv. Križ — Ljubljana BufSe »Rio« črna express kava 1.50 Din. BisfSe »Ei$« zendvlči po 1 Din. H««££a uD«a// Izredno dobra vina IŽSlIlG »lilO« čez ulico 2 Din cen. Vsled preselitve ugoden nakup za birmo. 10—15% popusta. — Ure, zlatnina, jedilni pribor pri A. FUCHS, zlatar 8ELENT5URGOVA 4. Ali ste že naročnik oseminpetdesetega letnika (1938) najstarejše slovenske literarne revije »Ljubljanskega Zvona4 Naročnina letno 120.—, za dijake 90.— din. Obroki poljubni. — Naročite pri Tiskovni zadrugi, Ljubljana, Dalmatinova ulica 10. Vremenska poročila Dozdevno vreme v maju po stoletnem koledarju — Dan je dolg 14 ur 30 minut in naraste do konca meseca za 1 uro 15 minut N. 1. Filip, Jakob < razjasnitev, ponekod še dež Žiga P. 2. Atanazij Živana T. 3. Najd. sv. Križa, Helena S. 4. Florijan Cvetko C. 5. Irenej Desirad 1 P. 6. Janez p. L. P. krajec ob 6.22.24 S. 7. Stanislav Priskoslav N. 8. Prik. Mihaela, Budislav P. 9. Gregorij Nic Ervinica T. 10. Antonin Dvo. .-a S. 11. Frančišek H., Ljerka C. 12. Pankracij Stojmir P. 13. Servacij Jasna S. 14. Bonifacij ŠCip ob 9.39 N. 15. Zofija Hfuvvmira. večinoma oblačno, vetrovno, hladneje sončno, topleje, ponekod dež in nevihte krajevni nalivi, precej hladno »JUTRO« št. 100. HedatK 1. 193& I Matineja ob 11« url dop. Znamenita svetovna filmska revija tisočerih plesov, melodij In krasoti« BR0ADWAY MEL0DY ELEANOR POW£LL in ROBERT TATLOR KINO MATICA Cene Din 3*50 — 6.50 u— JVleščanskošolski telovadni nastop v Ljubljani. Ministrstvo prosvete je letos tudi za učence in učenke meščanskih šol odredilo javni telovadni nastop. Ta javna telovadba naj pri učencih razvije živahnejše zanimanje za telesne vaje in čut za lepoto v skupnih manifestacijah discipl ne duha ti telesa, spodbudi naj jih za plemenito tekmovanje; tudi naj ta nastop pokaže javnosti uspehe telesne vzgoje po naših meščanskih šolah. Kakor gimnazijski, tako se bo tudi javni telovadni nastop meščanskih šol vršil na Stadionu in sicer v nedeljo. dne 8. maja ob pol 11. Spored obsega moške in ženske proste vaje, moške in ženske igre ter lahko atletiko Sodelovala bo vojaška godba dravske divizijske oblasti Nastopilo bo okrog 900 dijakov in 600 dijakinj. Vstopnina bo' stojišča po 1 din, sedeži po 4 din Vstopnice bodo razprodajah dijaki in dijakinje: dobile se bodo pri vodstvu tega nastopa na I drž. meščanski šoli v Ljubljani 'Vič). Vabljeni so vsi ki se zanimajo za telesno vžgejo mladine naših šol. posebno pa starži. MED. UNIV. dr. LUKA BEZIČ SPECI J ALIST ZA OTROŠKE BOLEZNI ardinira od 13—15^ ure, v ponedeljek in četrtek pa od 13.—14. ure. ITJRNOGRAJSKA ULICA 4/1. Tel. 38-39. (nasproti dramskega gledal.) demski klub Viteškega kralja Aleksan-demiski klub Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja »Edinstvo«. V ponedeljek 2. maja ob 11 bo v klubovem lokalu redna odborova seja. Udeležba obvezna! n_ Pustolovščine dobrega rojaka Švejka tr pri zori sokoLski eledališki oder Ljubljana— Vič v nedeljo 1. maja ob 20. v dvorani eo-kolakesa doina na Viču! Vljudno vabljeni! u— Jurjevanje šentpetrske in šentja-kobsko-Trnovske Ciril Metodove podružnice na ljubljanskem gradu se vrši v nedeljo 15. maja. a— Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kane, Ljubljana, Gosposka al. 7. V hotelu »Bellevue« RESTAVRACIJA od L maja zopet redno vsaki dan odprta. Cenj. gostom se toplo priporočam P. STERK, hotelir NAŠE NIZKE CENE Vas bodo presenetile! Odlična izbira vsakovrstne manufakture v dobri kvaliteti pri BRATA VLAJ WOLFOVA ULICA 5 iVUO.M KI IS O SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI, TELEFON 41-79 Film, sniman po romanu JACK-a LONDONA prikazuje na edinstven način burno življenje kopačev zlata na Aljaski. Zelo bogat dopolnilni program. Predstave v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek ob pol 9. uri Prihodnji spored: DEMON LJUBEZNI r «in m čez poletje Vam pravilno shranimo Vaše Bmuči jih mažemo, popravimo in uredimo tako, da so za prihodnjo sezono pripravljene. KOLB & PREDALIČ, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 4. Telefonirajte na 35-61 in pošljemo ponje. MONAKOVaCOPIVO od danes naprej zopet _pri FIGOVCU Nakup foto* aparata zaupajte nam. ker Vam 1. strokovnjaško nasvetu jemo, 2. za vežemo se Vas naučiti fotografirati, 8, vsak pri nas kupljen fotoaparat tudi zamenjamo, ako z istim ne bi bili zadovoljni, ali pa če pride iz tovarne nov model. Na Vašo zahtevo razvijemo film in napravimo slike v 3 urah. Za prvovrstno izdelavo jamči Foto Tourist — Lojze Smuč, LJUBLJANA — ALEKSANDROVA 8 Sanoped v čevljih in noga-vicah uniči vse mikrobe, -•oznani SALV A l c&j ;,ei 7.<>l.-n iamof Oolesmi žolCnega netiurja doBltf pri iiavnem eastopmlsu pkarm on 8» «V4«U, 4axreb Kaptoi 4t 17 Prospefcte o sdravlje nju pošljemo zastonj Qe». rea. B. Dr. 27870 u— Šahovski klub »Lovšin« priredi danes ob 19.30 skromen prijateljski večer v gostilni Lovšin, Gradišče 13 Ob tej priliki bodo razdeljene nagrade notranjega turnirja za vsakoletno darilo v znesku 500 din, katero vsoto poklanja ugledna klu-bova članica gospa Draga Cerne. Nagrade so si priborili: prvo Puc, drugo Habič, tretjo, četrto in peto si delijo Bertoncelj, Dolenc in Germek, šesto si je pridobil Klemen Članstvo in prijatelji šaha vabljeni. DOCENT Dr. IVAN MATKO se |e preselil v Ljubljani v Gledališko ollco št. 4. nasproti opere in ordinira od 9- 12 in od 2- 5 ure popoldne, telefon 475L RONTGEN. n— Trgovske kroge in kupujoče »Min-»n-o opozarjamo na oglas tvrdke M Štele, veletrgovina z domačim i® južnim sadjem ter zelenjavo in poljskimi pridelki, v dar našnil številki »Jutra« Ga. M. Štele je lastnica najstrarejšega domačega podjetja te vrste in uživa v naši javnosti ugled 6olidne trgovke, ki je zmerom znala post reči z naj-bolišim od dobrega v vrstah svojega blaga. Zadnjih 18 let je ga. Steietova poslovala kot solastnica trgovske družbe, z današnjim dnem pa vnovič otvarja samostojno podjetje. Njeno ime je kupuiofemu občinstvu zadostno jamstvo, da bo trgovino tudi v bodoče vodila na enaki višini, kakor doslej. Opozarjamo. da ie vhod v lokal, kj se nahaja v spodnjih prostorih škofijske palače, s Poga-čarjevega trga (ne iz Lingarjeve ulice). Skladišča ima tvrdka na svojem posestvu na Taboru št. 2. trgovina pa iima telefonsko številko 25-47. V JUNIJU SE PREŠEL J TVRDKA S. REBOLJ & DRUG, KOLESA - OTROŠKI VOZIČKI - IGRAČE NA MIKLOŠIČEVO CESTO Z duhom časa gre kupec tehnično dovršenega »PREMIER« šotora, kajti zaveda se, da je ekonomičen ter nadvse praktičen. Reprezentanca in glavna zaloga: INTER-PROMET, Florjanska 26. TRAJNO ONDULACIJO BARVANJE LAS Vam izvrši vestno in lepo salon FETTICH-FRANKHEIM Irma, Ljubljana, Kongresni trg 1 — »Zvezda«. n— Razburljiv karambol. Včeraj malo pred poldnem je prišlo na križišču Gajeve ulice in Tyrševe eeste prav pred restavracijo pri Še&tiei do vznemirljive prometne nesreče. Iz Gajeve ulice je s precejšnjo brzino privozil neki zasebnik e svojim aistom, od pošte pa i* prav tedaj pri hitel tramvaj. Oba vozova sta z vso silo trčila skupaj, da je avto dobil hude okvare na karoseriji. Za nekaj časa je bil prekinjen tramvajski promet da je policija ugotovila dejameki stan. nato pa so razbiti avto zapeljali na dvorišče tvrdke Viktorja Bohinca takoj tam zraven, od koder so ga pozneje zavlekli v popravilo_ ' __ Damske dežne plašče najnovejših modelov Vam nudi tVTdka Kolb & Predalič, Ljubljana, športna trgovina KONGRESNI TRG 4. Pomagajte svojemu zobozdravniku, da Vam ohrani zobe! Tisoči aobozdravniHov priporočajo KOLYNOS zaradi njegovega antl septičnega tn ustne bak terlje unl čujočega učlnfca Uporabljajte Ko lynos in s tem varujete svoje bo be to dlesna. Povečajte blesK svojega smehljaja ■ KOLYNOSOM Varfnjte — kupite veliko rabo! e— Cerkvena »lava Pravoslavna cerkev sv. Save v Celju bo slavila svojo kramo vako slavo v torek 10. L m. v spomin na dan sežiganja relikvij svojega patro-na — prvega srbskega arhiepiskapa tn prosvetitelja sv. Save na Vračaru L 1594. V ponedeljek 9. t m., na večer pred s&a-vo, bo v cerkvi bdenije ob 18 30, v torek 10. t. m , na dan slave, pa ob 10. saborna liturgija, pri kateri bo imel prapoved ljubljanski protojerej g. Gjorgje Budimlr. Po titurgiji bo procesija, nato pa rezanje slavskega kolača. e— Diplom1 ran Je bfl v četrtek na farmacevtsko- filozofsk i fakulteti zagrebške univerze g. Albin žumer fct Celja. Čestitamo! KINO UNION. — Danes ob 16., 18.30 In 20.45 »NAPOLI — MESTO POLJUBOV« (Tino Rossi). — Ob 10. in 14. url matineja »DEVETNAJSTLETNAc. e— Na Jurijevo v petek 6. t m. bo pravoslavna služba božja ob 9. v cerkvi sv. Save. e— Umrljivost. V aprilu je tanflo v Celju 35 oseb, in sicer 11 v mestu tn 24 v javni bolnišnici. e— Zaplemba ■ataaitns na criJ«H poštarji. V petek je opazil službujoči stražnik med ljudmi na peronu celjske postaje neko žensko, ki je imela v roki slabo pokrit cekar. poln Škatlic saharina. Stražnik je pozval žensko v čakalnico tn ji taan zaplenil saharin Malo prej Je stražnik opazil to žensko v družbi z neko drugo žensko, ki je tucfi tmela cekar. Ko Je ta ženska opazila nevarnost. Je postavila cekar na tla in se pomešala med ljudi, a Jo Je stražnik hitro našeL Tudtt ona je tanele v cekru saltarin. Obema ženskama Je zaplenil stražnik 5 kg saharina. Ena ženska je iz Trbovelj, druga pa iz Zagorjau Priznali sta ,da sta kupiM vtihotaptjenl saharin od nekega moškega v slovenjegra-Škem srezu, ki sie bavi a prodajo saharina na debelo. Poefledice seveda ne bodo izostale. NAZNANILO PRESELITVE. P. t. občinstvo vljudno naznanjam, da sem I preselil svoj frizerski salon iz Glavnega trga št. 18, v moderno urejeri lokal z vsemi higijeničnimi pripravami v Celjskem domu (Hotel Union) v Razlagovi ulici. Se priporočam za nadaljno naklonjenost ter AŠKA vodeče kopališče na otoku Krku. Največja prirodna plaža na našem Jadranu. — 15 komforL hotelov in pensionov. Informacije daje Turistički Odbor, hoteli in potniški uradi. TRAJNI KODRI z najnovejšimi aparati v salonu G JUD ALEKS., Kong^esinjTgjj. n— Tatvina cerkvene slike. V cerkvi sv. Florijana je bila te dni v kapeli žalostne Matere tožje, ukradena slika Sv. Lucije, delo mojstra Mateja Languea, ki predstavlja baje portret pesnice .Josipine Turnogra jske. Tat je nesel sliko naravnost v neki antikvariat v mestu, kjer jo je spravil v denar. Ko je lastnik antikvariata izvedel, da gre za tatvino je nakup prijavil policiji' tako da bo slika vrnjena cerkvi. Vsa znamenja kažejo, da ie bil na delu ierti tat. ki je nedavno v stolnici ukradeO sliko K^usove glave. Iz Celfe e— Svečana otvoritev GeljsKega Kulturnega tedna bo darnes ob pol 11. dopoJ- dne v mali dvorani Celjskega doma. kjer je nameščena umetniška razstava slik in kipov. Razstava celjskega slovenskega tiska od njegovih početkov do L 1914. je v dvorani Mestne hranilnice. Obe razstavi bosta odprti od danes do 12 t m vsak dan od 9. do 19. Jutri Ob 19.30 bo uprizorilo gledališče iz Ljubljane v mestnem gledališču opero savinjskega rojaka Ri-sta Savina »Matijo Gubca«. Delo bo dirigiral dr. Danilo švara, režiral bo prof. Osip šest. Glavne partije bodo peli Primožič, Betetto, Zupan in Ribičeva Sodelovalo bo celo osebje ljubljanske opere. Vstopnice 90 v prodaji v naprej v knjigarni Goričarjeve vdove V sredo 4. t. m. ob 20. se bo začel v r>,estneaT> gledališču literarni večer, v soboto 7. t. m ob 20. pa glasbeno-pevski večer. Udeležite se vseh prireditev v Cam večjem številu! KINO METROPOL Daes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »ZDRAVNIK DR. ENGEL« (Paul Horbiger). — Ob 10.15 in 14. uri matineja »NAJLEPŠI DNEVI« (Simone Simon). beležim KRAJNC FRANC, frizerski salon, Celje, Razlagova ulica. Iz Kranja Kino Narodni dom prikazuje danes ob 16, pol 19 in pol 21 v krasnem glasbenem filmu »Nesmrtne melodije«, poslednjo ljubezen kralja valčka, Johanna Straussa Film se odigrava L 1880. na Dunaju v veselem in zabavnem razpoloženju. Iz Jesenic 0— ^tvinsfci in blagovni sejem na ledenicah bo 4. maja (na dan sv. Florijana). Interesenti, posebno kupci živine, vabljeni! 8— Zvofcni kino Radie predvaja danes ob 3. uri pop. in 8. zvečer krasen socialen velefilm vLa Garconne« (Vlaouga). Med dodatki tu dri domač ku>tturni film in Paraanoum-tov zvočni tednik. Sledi »Ca* bohemovc. Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolskem doma bo predvajal danes ob 16., 18.30 in 20.30 zvočni velefilm »Moja pesem — Moje življenje« (Ti si moja sreča). V glavni vlogi: Be-njamino G igli Predigri: Paramountov zvočni tednik in »Alfa« kratki film. Iz Hrastnika h— Odlikovanje naših gasilskih načelnikov. V na&i občini imamo tri delavne gasilske čete: brastniško, steklarniško in doteka Vsem trem četam načelujejo agilni načelniki ki bodo dames popoldne odlikovani s srebrnimi križai za zasluge na gasilskem po-•iii t>o pripel na prša zastopnik gasilske zajednioe dravske banovine. Odlikovani bodo gg Alojz Legvart, načelnik hrastniške, Franc Stušek, načelnik, in Marija Koiritnik. poveljnik steklarniske. in Jakob Klemen, načelnik dolske čete. Odlikovanoem iskreno čestitamo! h— Nesreča pri godoyanjn. Na večer pred godom sv. Jurija 90 Sla godovaita na Stari Hrastnik k rudarju Juriju ZavraSku njegovi prijatelji. Eden izmed njih, rudar Alojz Kirn, je hotefl še posebno počastiti tovariša godovnjaka z nekai rakeitami in petardami. Ena petarda pa je rudarju Kjrau v hladnem žepu eksplodirala in ga hudo poškodovala na trebuhu. Prvo pomoč mu je nudil rudnd-ši zdravnik g. dr. ArnJek in ga je poslal ▼ celjsko bolnišnico, kjer je bil operiram. h— Smrtna kosa. V celjski bolnišnici je umrl 18-letni Stanko Sirot i č, sin posestnika Žagarja in mlinarja g. Sirotiča- po domače Vidmarja v Podkraju. — Za veliko noč je prišel iz Ormoža na Savo k svojemu «fcnu de tavcu steklarne EmeršiČu na obiek njecov oče. Stari mož je tu zbolel in ga je pred dnevi pobrala koščen* žena. — Bodi obema blag spomin' Prizadetim naše sožalje! h— Zvočni kino Sokol bo predvajal danes t film »Maaja«. Naše nagradno tekmovanje Nasa tretja naloga Gospod Peter Skaza ri Je rtepel t glavo, da bo dobil »Jutrov« avtomobil, ker so mn to prerokovan b kvart. Tako siguren je bil tem prepričanju, da je sklenil, ie preden dobi avtomobil, povabiti vse svoje prijatelje, prijateljice, znance in znanke na večerjo v gor stilno »Pri belem konjičku«. Ko so v posebni sobi gostilne sedli k dolgi mizi, je ugotovil, da je v družbi le malo dam. Na vsako damo sta prišla po dva gospoda, ker je bilo ie enkrat toliko gospodov nego dam. Opolnoči so se poslovili Štirje gospodje, ki so odšli s svojimi ženami. Po njihovem odhodu pa je moral gospod Skaza ugotoviti, da je ostalo v družbi trikrat toliko gospodov kakor dam. Vprašanje se zdaj glasi: koliko je bilo v začetku dam in koliko gospodov. ★ Rešite tudi to tretjo nagradno nalogo in si rešitev shranite skupaj z rešitvama naših prvih dveh nalog. Izrežite In shranite i Ta tretji del sestavljenke, ki velja kot kupon, izrežite in skrbno shranite, skupaj s prvima dvema deloma, ki ste ju izrezali iz velikonočne številke in zadnje nedeljske številke. K našemu nagradnemu tekmovanju V današnji Številki prinašamo tretjo nagradno nalogo v okviru našega nagradnega tekmovanja, ki smo ga razpisali v velikonočni številki »Jutra«. Čeprav je bilo v razpisu izrecno rečeno, naj nam nihče ne pošilja rešitev doslej objavljenih ugank, še vedno prejemamo pisma z rešitvami. Zato ponovno opozarjamo naročnike in čitatelje, naj nam rešitev ne pošiljajo sproti, temveč naj si vsako rešitev samo skrbno zabeležijo in naj enako skrbno hranijo vse dele sestavljenke, ki jih izrezujejo Iz »Jutra«. Sele potem, ko bodo objavljeni vsi deli zloženke in vse uganke, torej po nedelji 22. maja nam pošljite vse rešitve skupaj. Doslej smo objavili dve nagradni nalogi, in sicer prvo v velikonočni številki »Jutra«, drugo pa v številki od 24. aprila. Poleg današnje tretje naloge, bomo objavili po eno nalogo v nedeljskih številkah dne 8., 15. in 22. maja. V vsaki teh številk objavljamo vrhu tega izrezek velike sestavljenke, ki bo na koncu dala, če bo pravilno sestavljena, zanimivo sliko. Tudi te črne dele sestavljenke izrežite in dobro hranite, da boste iz njih lahko na koncu sestavili sliko. V nedeljski številki 22. maja bomo priložili obrazec, na katerega boste vpisali rešitve posameznih ugank. Te rešitve in na papir nalepljeno sestavljenko boste v dneh od 22. do 25. maja oddali na pošto ali pa pri upravi »Jutra« v Ljubljani, ozir. pri njenih podružnicah. V vsaki kuverti sme biti samo ena rešitev. Le od naročnikov in čitateljev izven Slovenije bomo sprejemali rešitve do sobote 28. maja opoldne. Naročniki in čitatelji iz Slovenije pa nam morajo poslati re- šitve tako, da bodo v našem uredništvu najkasneje v četrtek 26. maja. loo lepih nagrad Med one, ki bodo pravilno zložili sestavljenko in pravilno rešili vseh šest nalog, bomo z javnim žrebanjem razdelili 100 lepih nagrad, ki so bile razpisane in podrobno opisane v velikonočni številki. Prva nagrada je popolnoma nov avtomobil Skoda - Popular, tipa 420 - OHV, Id stane 40.000 din To je 4sedežna limuzina, ki predstavlja najnovejši izdelek slovitih Skodovih tvornic. Avtomobil ima 4 cilin-derski motor (27 konjskih sil) z visečimi ventili, ki omogoča pri izredni štedljivosti t gorivom (8 litrov na 100 km) veliko brzino do 100 km na ura Karoserija ima najmodernejšo aerodinamično obliko z udobnimi štirimi sedeži Druga nagrada, je motorno kolo s dvotaktnim motorjem dveh konjskih sH To motorno kolo je prvovrstni izdelek nemške tvornice NSU in se odlikuje po nizki potrošnji goriva (1.8 do 2 litra na 100 km). Doseže brzino do 60 km na uro. Kolo je vredno 6300 din. Tretja nagrada Je nov pisalni stroj, četrta moderna jazs harmonika Hohner, nadaljnje štiri nagrade m moška ali ten-ska kolesa znamke Aze, potem pa še sa-pestna ara, fotoaparat, 2 poletni garnituri za vrt, 2 garnituri finega angleškega blaga za moško obleko, turistovska oprema, 4 zlata nalivna peresa, nogometna žoga, krasni »Jutrovi« albumi ter po trije »Jutrovi« romani, kakršne si jih be do-tičnik sam izbraL Žrebanje bo javno in ga bo vodila posebna komisija, sestavljena iz zastopnikov uredništva in uprave našega lista ter Iz zastopnikov naročnikov in inserentov »Jutra« pod predsedstvom In vodstvom kr. javnega notarja dr. Andreja Kuharja v Ljubljani. Žrebanje bo v soboto dne 28. maja ob 3 popoldne v dvorani Kazine. ★ Kaj pravijo naši ugankarji Neki čitatelj nas vprašuje, kako se bodo razdelile nagrade, ako bo manj kakor 100 pravilnih rešitev. Ker se bodo izžrebale najprej najnižje nagrade, bi potem ostale vse glavne nagrade nerazdeljene. V pomirjenje naj povemo vsem naročnikom m čitateljem, da tudi v prihodnjih treh nedeljah ne bomo stavili nobene tako težke naloge, da bi jo mogli rešiti le redki CitateljL Možnost, da bi bOo manj rešitev nego nagrad, je torej docela izključena. Pri božičnem nagradnem tekmovanju »Jutra«, kjer je bila med dvema nalogama ena izredno težka, smo dobili preko 8000 rešitev. Le teoretično Je torej možno, da bi bilo manj rešitev nego nagrad in bi ▼ takem primeru odpadlo le poslednje, najnižje nagrade. Mnogim čitateljem pa so naše naloge prelahke, želeli bi si najtrših orehov. Takim željam žal ne moremo ustreči, ker morajo imeti vsi naročniki In čitatelji možnost, da naloge rešijo, če si le dajo dovolj truda. Naloga, ki se ne da rtittj Neki čitatelj nam je stavil predlog, naj postavimo naslednjo nalogo: Izračunajte koliko je Tudi temu čltatelju ne moremo ustrečL Kmalu smo namreč spoznali, da je gornja naloga praktično nerešljiva. Naloga pa je izredno zanimiva. &e iz šole vam je znano, kaj pomeni 2* (dve na drugo potenco ali dve na kvadrat); to je 2 X 2. Dve na tretjo potenco (2*) pa pomeni 2X2X2 = 8. Oa»aCba2^S predstavlja torej 2* afl 1 X 2X2X2, kar daje kot rezultat število 18. Mnogo težje je Izračunati koliko je JJ83 Refittev naloge 9^'pa nam da kot rezultat tako ogromno število, da ga sploh ni mogoče napisati To je namreč toliko, kakor 9 na potenco 387,420.489. število 9 moramo torej 387 milijonov krat pomnožiti s številom 9. človeško življenje ne zadostuje za izračunan je tega števila. To je stara naloga, s katero so se že bavili mnogi slavni matematiki, ki so ugotovili, da dobimo kot rezultat število s 369 milijoni mest Ce bi hoteli to število napisati in bi na vsak centimeter napisali po 2 številki, bi potrebovali papir, ki je dolg 1848 kilometrov. Toliko za nedeljsko zabavo in zabelo. oiki imajo posebno radi negovanost, katero dosezete z uporabo zares dobrega mila. ELI DA MILA Iz Maribora a— Odknije spomenika kralja Aleksandra v Siov. goricah. Dne 16. t m. ob 11. pdkrije prva občina naših Slovenskih goric spomenik kralju Aleksandru L Uedini-telju in sicer Sv. Jurij ob ščavnici. Iz Maribora bodo vozili posebni avtobusi. a— 701etnic& vzorne tene bi matere Te dni glavi 701etnico rojstva zgledna gospa in vzorna žena Marija Kosi, rojena Senj-kovič, soproga upokojenega šolskega ravnatelja, mladinskega pisatelja in skladatelja g. Kosija iz Središča. Siavljenka je vedno neustrašeno izpovedovala svojo narodno zavest, njeno blago srce pa je bilo tudi vedno naklonjeno pomoči in podpore potrebnim. Vsi, ki so prišli z njo v življenjsko dotiko, so jo na mah vzljubili. Slav-Ijenki želimo ob »sedmem križu« še več desetletij v zdravju, sreči in zadovoljstvu sredi dragih in ljubljenih svojcev. %— Rot uvod v jubilejne slovesnosti 20-letnice Jugoslavije priredijo mariborska pevska društva Glasbena matica, »Jadran« in »Maribor* koncert z izvajanjem veličastnega oratorijskega dela »Blagri«. a— Ljudska univerza. Jutri predava g. IJože Kerenčič iz Središča o t Ani: Ali propada slovenska vas? V petek 6. t. m. literarni večer. Nastopijo gg. Miško Kranjec. Božo Vodušek, Anton Ingolič, Milan Kajč in Branko Rudolf. MA D^ACE žične vložke, otomane, zavese, preproge, lino le je — kupite najceneje pri »OBNOVA« - Maribor, Jurčičeva 6. a— Maribor si nabavlja za»tavice za manifestacijo proti tuberkuloznega tedna. A gilni skavti so prevzeli dostavo ogromnega Števila zastavic z dvotnim križem, ©d jutri dalje bodo skavti potrkali na sleherna vrata z vljudno prošnjo za odkup simbolnega znaka protijetične borbe. Vsaka zastavica stane samo drva dinarja in naj ne bo nikogar, ki bi se odrekel tej sikrorrmi žrtvi. Maribor bo dal z okinča-iijem svojih oken lepo propagandno sliko in dokazal ljubezen do svojega bližnjega jetiCnega bolnika, liga, ki je prevzela to skrb, pa bo imela tudi skromni dohodek za namene pomagati bednim solze sušiti. a— Iz državnega tožilstva. Prvi državni tožilec dr. Matko Zorjan se je vrnil a svojega boleeznskega dopusta in je spet prevzel svoje posle. a— »860 žena« je izborna veseloigra, ki sta jo napisala H. J. WentzeL Vprizori se T torek 3. t. m. v Narodnem gledališču v korist Združenja gledaliških igralcev. a— Nov transport naših delavcev v Nemčijo. V petek zvečer je bil odpravljen drugi transport ▼ Nemčijo, topot za več ko polovico manj, kakor pri prvem transportu. Največ jih zadržuje obvezna kavcija 450 din. a— Pokojnine se bodo v smislu sporočila poštne uprave dostavile zaradi nedelje jutri v ponedeljek. a— Kolo sreče. Pri tomboli glasbenega društva poštnih uslužbencev, ki je krasno uspela, so bili deležni tombolske sreče: 1. tombolo zasebnica Laura Stojnšek, Maribor, Tattenbacliova ulica 27, 2. tombolo: prodajalka Angela Zagoršek, Mrribor, Cvetlična ulica 3. tombolo: delr -ka Terezija Lederbas, Pobrežje, Trstenjakova 5, 4. tombolo: delavka Marija Lenarčič, Ptuj, 5. tombolo: vojri invalid Fran Perko, Maribor, Mlinska ulica 26, 6. tombolo: Antonija Kožuh, učenka ljudske šole v Kamilici pri Mariboru, 7 '.ombolo: Pavla Kranjc, žagarjeva hčerka, Sv. Lovrenc na Pohorju, 8. tombola: Iv^jika Lozej, žena železničarja, Maribor, Gajeva ulica 10, 9 tombola: J ip Kiabonja, krojaški pomočnik, Pobrežje, Nasipna ulica, 10. tombola: Do-menik Vanda, posestniški sin, Duplek, 11. tombola: Franc Horvat, hlopec, Sv. Janž na Dravskem polju. a— Mariborski mali kazenski senat je obsodil včeraj 291etnega Ivana žmavcs iz Prevalj na dva meseca zapora pogojno dve leti ter povprečnino 500 din, ker je v januarju t. 1. v Prevaljah na čekovni priznani-ci izpolnil z. »sek 867.50 din, podpisal poštno upraviteljico, pritisnil poštni pečat ter uporabil listino kot dokaz: da je nekemu podjetju >lačal omenjeni znesek. a— Udomačila sta se v tuji hiši 251etni brezposelni ključavničarski pomočnik Ludvik Mato ter 271etni brezposelni rudar Franc Prek. Oba sta se namreč vtihotapila 8. marca v hišo posestnika Antona Kosija v Zgornjem Javorju, kjer sta se tri dni prav dobro imela. Poslužila sta se lastnikovega tobaka, pijače in raznih jest-vih, dokler se ni pojavil 10. marca hišni lastnik, nakar je sledil konec veselega u domačenja. Mali kazenski senat je obsodil Matota na 1 leto in 6 mesecev robije, FTeka pa na 6 mesecev strogega zapora. a— 80.000 dinarjev znaša vrednost plena tatinske družbe, ki so jo izsledila ob-lastva pred dnevi, o čemer smo že poročali. Kolovodja tatinske tolpe je bil 311etni Ivan Skupek iz Studenci. Orožniki so aretirali še 251etnega Ivana Rusjana iz Kamilice, nekega 181etnega mladeniča, ter 31-letnega Franca Lebana in njegovo ženo iz Studencev. Kakor je dosedanja preiskava ugotovila, je ta družba izvršila okoli 29 tatvin in vlomov. Slovenija Vas vabi SLATINA RADENCI 300 sob, 180 novih s tekočo vodo. Ves komfort. Muzika itd. Srce, ledvice, živci, jetra, želodec, ženske motnje, notranje žleze. Maj 710, junij 750 din za 10 dni vse vračunano: stanovanje, hrana (izvzemši kruh) zdravilne kopelji, 1 zdravniški pregled, takse, postrežba. Obširni prospekti pri Putniku ali upravi. DOBRNA pri CELJU! Ce ste srčno aH živčno bolni, če ste počitka potrebni, če rabite novih življenskih moči, pojdite v Dobrno. Z največjimi uspehi se zdravijo srčne, živčne in ženske bolezni Cene tudi v glavni sezoni nizke in solidn«, penzija od 45.— do 100.— Din dnevno. — Prospekti direktno ali pri Putniku. T zajeti ogenj kretnJ«« otioo, vendar pa je kretnittco osebje ogenj pravočasno pogasilo. Ogenj Je nastal, kar me je po razgreti peči razlila maternica loja Ju olja. Iz Ptuja j— Gledališka predstava. Jutri bodo vprizorili celjski osmošolci veseloigro »Ccs dames aux ohapeaux verts« v mestnem gledališču. j— Glavno cepljenje proti 06epnkam pri dojenčkih bo 10. maja od 13. do 14. na magistratu v I. nadstropju v zbornični dvorani Cepljenje je po zakonu obvezno. Prinesti je vse otroke, ki še niso bili uspešno cepljeni in štejejo nad 3 mesece. Pregled bo teden dni pozneje, to je 17. maja, istotam in ob isti tiri. Podrobnosti so razvidne i® zadevnega razglasa. j— Požar na deželi. Te dini je nastal ogenj v gospodarskem poolopju posestnika in župana Tumpeja Jakoba pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. S poslopjem vred je uničeno mnogo ajde, koruze, moke in drugih živil hkratu z raznim gospodarskim orodjem, senom, slamo ln okoli 20 kokošmi, škoda je delmo poravnana z zavarovalnino. Požar je najbrž podtaknila zlobna roka. Cenjene dame: Miss Lundova vas vabi! Ljubljana, 1. maja. Iz meglenega Londona je prispela danes v Ljubljano mlada^ šarmantna dama, miss Lundova. Naj Vam takoj v uvodu izdamo, da potuje po svetu s posebno nalogo. povsod sprejema dame. jih uvaja v skrivnosti nege in lepotičenja obraza in jim obenem brezplačno razloži vse pridobitve moderne kosmetike. Milostiva. tudi V\ fo boste obiskali, gaj Vam njen kultiviran obraz dovolj zgovorno priča, da je res temeljito posvečena v vse skrivnosti negovanja lepote in ženskih čarov Prikupna Angležinja je zastopnica najslavnejše svetovne tvornice kosmefič-nih preparatov Elizabete Ardenove. To je danes najmogočnejše in menda najpopol-nejie podjetje, ki si je osvojilo ves svetovni trg. Ne, kakor mislite, zaradi reklame, temveč zaradi tvojih preparatov, ki so plod dolgotrajnih preizkušenj in proučevanj znanstvenikov, učenjakov. zdravnikov. Vsako leto prinaša podjetje nove stvaritve, ki so za damski svet vedno majhna senzacija. Ko je pred dvema letoma spravila Eiisabeth Ardenova na trg no\*o kremo »Welwa creame masque«, ki napravi kožo gladko, napeto in svilnato voijno, je kar zavtšalo med nežnim svetom, a zdaj ima za Vas pripravljeno izredno praktično rdeči! o z ogledalom za ustnice, in to v vseh pastelnih barvah, da se ujema rouge s pastelnimi tonit modernih toalet. Toda, ne preveč o temi Milositiva, sami se potrudite v torek ali prihodnje dni v drogerijo •Adrijo«, kjer Vas bo miss Lundova uvedla v vre skrivnosti moderne kosmetike. Podrobno Vas bo seznanila t načinom nege obraza, kako uporabljati vsako kremo, kako masirati obraz. Povedala pa Vam bo tudi, kako je treba uporabljati puder in rdečila, da ustrezajo Vaši polti, se prilegajo Vašim lasem in da so v harmoniji z barvo VaSe toalete. Milostiva, vabljeni ste! Hrastttlčani spominu svoje ugledna vzgojiteljice Hrastnik, 30. aprila Ur»ala je, da ji pomlad prinese tdravje. Z nzo vred smo upali vsi, ki smo jo poznali ta jo ljubili. Fa je prišla ia Li-ubljane vest, da je umrla tmia dobra bivša upravi-teljioa hrastniike dekliške šole g. Hermima L ud rova. 25 let je biv?!a med nami v Hrastniku, živela je t nemi. trpela je z nami in se z nami veseiila. Koliko nežni!? are naših deklac je ljubilo in vzgajalo njeno plemenito srce. Ko se je pred Štirimi i leti poslavljala od nas, so bridko jokale nase deklice, ki so tako ljubile in spoštovale *vojo dobro učiteljico. A hudo je bilo tudi nam, tovariši-cam, ker je odhajala materinsko dobra predstojnica. Spremljate so jo želje, da bi bila E*e6na jesen njenega življenja. Pa ii je biila zapisana drugačna usoda. 36 let učiteljskega dela, prvih 11 let je službovala v Podčetrtku in Kapelah ji je izpodkopalo zdravje. Ko je šLa v pokoj, le umirat. Štiri leta bolezni in trpljenja so bila nagrada za 36-letno trdo življenjsko delo Naj ti bo sladek pokoj! M. J. Drzen vlom skoz okno Št. Vid pri Stični. 30. aprila V okolici Primskovega na Dolenjskem je bilo zadnje čase več drznih vlomov in imajo šentviški orožniki precej dela, ko zasledujejo nemarne rokovnjače. NaSl orožniki so odkrili zdaj tudi storilca zvitega vloma, ki je bil izvršen v mali vasici Mengus na ozemlju naše orožniške postaje. Posestnik Jože Verbič je bil z domačimi v sosednji vasi po opravkih. Prav nikogar ni bilo doma. Pred odhodom so hišo dobro zaklenili V tistem pa se je priklatil v Mengus dolgo-pnstnik in Je opazil, da bi znal dobiti pri Verbiču kaj za svojo tatinsko malho. Previdno se je splazil za hišo, tam je utrl okno, nato je privzdignil na notranji strani kavelj in okno je bilo odprto. Pognal se je nato v hišo, kjer je začel temeljito iztiikati Za plenom, iz zaklenjene omare je pobral 3000 dinarjev, v skrinji je na-geS dve moški uri in eno žensko. Drzen gost je nakradel tudi zavoj obleke. Nato je vdrl v zaklenjeno kamro in vlomil v vzidano omarico. Tudi od tod Je odnesel več stvari, ki so Jih Verbtčevi hranili stalno pod ključem. Vlomilec je nato pobegniL V Mengus so bih pozvani naši orožniki. V sveže razmočeni zemlji so naSli sledove stopinj. Poi&vedbe so obrnile sfled na nekega okoličana, ki se Je tisti čas muzal okrog Ver-bičejre domačije. Pretakava je ugotovila, da Je bil jsuimljenec ob času vloma res z doma. Domači sicer trde, da je nesel le v mlin. Stopinje pod oknom Vefblčeve hiše pa se ujemajo s podplati osumllenera fanta. Bil je iaročen t zapor viflnjegor- Lmp žaljiv način delajo različni stari im mladi ljudje izpit za življenje, to je. doživljajo usodne trenutke, v katerih pokažejo na podlagi svojega značaja, nr^lienja in čustvovanja svojo človeško vrednost. Čudovito prikupna, t resnično umetnostjo prežeta igra. Tale Bratina, član naše drame, bo proslavil 13. maja 25 letnico gledališkega dela v Snuderlovih enodejanjkah »Lopovščine«. Njegcva soigralca bosta ga Mira Danilova in g. Jan. Delo režira Bratiko Kreft. OPERA Nedelja. 1. maja: Madame Sans Gene. Im- ven. Znižane cene od % din navzdol. Ponedeljek 2.: Zaprto. (Gostovanje v Celin, Torek, 3.: Zadrto. Matija Gubec. Začetek ob poi 20. url), Grfinova »Madame Sans Genec g Poliče-vo. Jankom, Zupanom, PeSkom. Smerkolovo in Japljevo v glavnih partijah. Nenavadno zanimiva zgodba izza Napoleonovih čaeov je podčrtana s prav prikupno in lahkotno glasbo. Zgodovinska vsebina daje deta poseben. Sar. Verdijeva opera »Trubadur« se bo uprizorila prvič v letošnji sezoni v soboto, 7. t m. in ssoer poje tenorsko partijo prvič na nštin odru g. FrancL MAKIKOKSKO GLEDAUMI Nedelja, 1. maja, ob 16.: Nečak. Znižane cene. Ob 20. Dva ducata rdečih roi. Znižane cene. Zadnjič. Ponedeljek, 2.: Zaprta Dolenjske Toplice 3T C • 1. majem odprte, pod vodstvom uprave kopalifiča. — Izborna oskrba, krasna okolica za Izlete in izprehode. — Icvanredna zdravilna moč vode. — Zmerne cene, morejo popolnoma zadovoljiti rm, Id so potrebni zdravljenja od posledic prehladov, revme, ftenskih-kostnlh In drugih bolezni,. Voda je visoko radioaktivna. Kopeli •o direktno na vrelih. Penzion ■ kopel jo fa od Din 45.— dalje. Zahtevajte groapekte od NfiCMi togaittfifc Za IMa m OMagoingi »JUTRO«; SE. 100« Kako deflajo vreme številčni jezik, »esperanto« vremenoslovcev — Nevidni vremenski napovedovalec — Tri ure dela brez sekunde oddiha — Ogromen trud za nekoliko skopih besed Dunajske vremenetee napovedi so Belo uporabne za naše kraje, zato bo nemara zanimivo, pogledati, kako tam vreme »delajo«, namreč v dunajskem osrednjem vremeno-slovnem zavodu. Takšne vremenske napovedi so pred vsem mednarodna zadeva. Trikrat do štirikrat na dan pregledujejo prostovoljni vremenski opazovalci ob določenih Časih v vseh kulturnih deželah sveta svoje instrumente in prevajajo svoja opazovanja v dogovorjen številčni »jezik«, ki je pravi »esperanto« meteorologov. Poročilo nekega termina določene postaje vsebuje 3 5 številk. Če bi hoteli tukaj kot primer v clifci znakov in Številk zabeležiti v zemljepisne karte. Ko se Je to zgodilo, pridejo karte v roke dežurnega prognostiika. vremenskega napovedovalca. Prognostik ima nalogo, da poudari z risbo skupne vremenske lastnosti velikih ozemelj in da jih združi. Pregledni razpored kart določenega termina in primerjava s kartami prejS- njega dne mu sedaj omogoči pregledati, kaj se prav za prav v vremenskem oziru v Evropi dogaja. Ta skupni pregled in primerjamo imenujejo strokovnjaki »sinoptiko«. V teku desetletij je znanstveno opazovanje skušalo postaviti neka pravila in zakone o poteku vremenskih pojavov preko velikih ozemelj. Navsezadnjie pa odloča tu vendarle izkušnja in spretnost poedinega progtnositika. Od te njegove Izkušnje in spretnosti je odvisno, v koliko bo njegova napoved zadela resnico. Pri tem moramo pomisliti, da deluje stroj vremenoslovne posaje z mrzlično naglico. Oh' vsakokratnem terminu ni za cele tri ure nobenega oddiha niti is sekundo, dokler se pa? končna vremenska napoved bi zojavno ne sporoči listom in brezžičnim postajam. Ob 8. zjutraj stoje opazovalci na ladjah oceanov, v Grenlandiji, na Novi zemlji, v Sibiriji, Egiptu; Maroku in v vseh evropskih dTŽavah pri svojih aparatih. Tri ure pozneje mora prognostik sporočiti svoje zaključke na vse strani sveta. Popoldne se ista stvar ponovi še enkrat Sedaj je treba obdelati opazovanja <*> 14 Ker je osrednjemu zavodu na razpolago le najpotrebnejše osebje, se popoldanska služba ne more razvijati v i6tem obsegu kakor predpoldanska. Tedaj narišejo manj kart in ne sprejemajo brzojavk velikih ozemelj, čeprav td bil drugače baš la termin najugodnejši za prognoze. Večina Lnostranskih vremenskih postaj obdela potem že večerni termin ob 19. in nekatere postaje tudi nočni termin ob 2. Gotovo je le malo čitatetjev listov in poslušalcev radia, ki bi imel pravi pojem o tem, kolikšno vsoto mednarodnega sodelovanja predstavlja eno samo kratko vremensko poročilo n. pr. v tej obliki: »Ma-lo spremembe, ob robu Alp nagnjenje k nevihtam«. Presenečenja v 25 letih Nezgorljiva oblačila, hermetično zaprte hiše s poljubnim podnebjem, energija iz sonea — »Njive brez tal4% seme bo donašalo stoteren sad Pred kakšnimi 900 tehniki in inženjerji v Kew Yorku je skušala skupina učenjakov podati podobo sveta, kakšna bo v 25 letih. Po njihovem naziranju se lahko vsi tisti med nami, ki bodo učakali še 25 let, pripravijo na vsakovrstna presenečenja. Predavatelji so namreč med drugim trdili, da to človek čez četrt stoletja nosil nezgorljiva oblačila iz celuloze ali tkanega stekla Čistil jih bo na ta način, da jih bo po lagal v električne peči. Ljudje bodo stanovali v hermetično zaprtih hišah, ki jih bo elektrika razsvetljevala, kurila, hladila in jim dajala 6ploh vsako poljubno »ipodnebje«. Bacilov in mikrobov tedaj ne bomo poznali več oziroma se jih ne bomo bali Ultravio-letma svetloba bo uničevala vse bolezenske kalL Silo in svetlobo bomo pridobivali naravnost iz sonca. Knjižnice bodo obstajale h neznatnih filmskih sledov v obsegu današnje žepne ure in te »knjige« bodo ljudje bra3i s pomočjo projekcijskih aparatov, ki ne bodo večji od današnjih namiznih telefonov. Vremenska poročila bodo prihajala na podlagi raketnih raziskovanj v stratosferi, prekomorsko pošto bodo isto tako prenašale avtomatične rakete. ki bodo n. pr. Atlantski ocean preletele v nekoOiko urah. Svet bo tedaj za naše današnje pojme sploh čuden. Suše. toče. slane, mrauza, Škodi ji vrih žuželk in rastlinskih bolezni ne to več, tradicionalno poljedelstvo bodo zamenjale nove »njive brez tal«, namreč tankovine farme na katerih bodo žitne vrste in aede-njadne rastline rasle naravnost iz rediv pod strehami in v predalih. Seme bo tedaj v resnici donašalo stoteren sad. Če se bodo ta prerokovanja uresničila, bo nemara res vredno živeti še četrt stoletja. ZA SMEH IN KRATEK ČAS 6kot Je kupil barometer. Na poti domov sreča prijatelja, ki ga vpraša, čemu si je nabavil to reč. »Zato vendar, da bom vedel, kdaj bo deževalo«, pravi Škot. »Zapravi jivec!« ga prekine prijatelj, »čemu pa imaš svoj revmatizem?« »Gospod doktor, javljam, da so nastale komplikacije, žema je stopila v sobo ravno v trenotku, ko me je hotel nrjen mož poljulbitL« ~ '(»Everybodys weekly«) skozi okno Sodnik je podpisal svojo lastno smrtno obsodbo, zobobol pa je rešil življenje zločincu RupertvfOe v Kaliforniji Je drugače zelo tiho in mirno mesto, ki se v njem razburljivi dogodki ne dogajajo. Policijski stražniki, ki imajo nočno službo, smatrajo svoje obhode bolj za sprehode. Ko pa je nekoč okrog polnoči neki stražnik, ki je šel mimo hiše Jamesa Harveya, opazil, da je eno okno na cesto odprto, se mu je to zazdelo sumljivo. Stopil je bližje in pogledal v sobo. V stolu je sedel James Harvey, bogati ravnatelj kalifornijske železniške družbe, tn v njegovi glavi je zevala rana od strela. Bil je mrtev. Nekdo ga je bil ustrelil skozi Okno. . « Ko so ▼ Jutru naslednjega dne povpraševali po pisarnah železniške družbe, so se nekateri uradniki spomnili, da je bil Har- vey pred nekoliko dnevi odpustil nekega Johna Barlowa in ta Barlow je tedaj izrekel hude grožnje proti Harweyu. Uro pozneje so Barlowa prijeli. Priznal je, da Je grozfl. Storili so mu krivico in bil Je ogorčen — toda z urno- ctovenoko mitol Krepka pleča y Carigradu, kjer so posneli to &liko, so takšni £r£zori nekaj Jpgolnam^ vsakdanjega rom nima nobenega opravka. Nima nobe- | nega opravka že zato, ker je prejšnji večer že na vse zgodaj legel spat. Ko so ga vprašali, da-li lahko navede kakšno pričo, ni vedel odgovora. Mož je bil samec. 2ivel Je sam zase, nihče ga ni videl, ko je odšel k počitku. Zato je policija že od vsega početka smatrala, da je Barlow storilec. Da bi pa sodniku pripravila potrebni material, je moža zasliševala vso noč po «tretji stopnji». Zjutraj je Barlow podpisal vse, kar so zahtevali od njega. Na glavni razpravi mu nI nič pomagalo, da je povedal, kako so mu na policiji izsilili napačno priznanje. Niso mu verjeli, ko je dejal, da je tiste izjave podpisal samo zato, da bi mu dali mir. Temu se je pridružilo še to, da sodnik tega dne ni mogel biti pri stvari. < . Mučil ga je namreč strašen zobobol ln ni koprnel po ničemer drugem, nego da bi razpravo čim prej zaključil in pohitel k zobnemu zdravniku. Barlovv se je rotil vedno znova, da je nedolžen, sodnik pa je bil prepričan o njegovi krivdi in je na kratko pozval porotnike, naj spoznajo moža za krivega umora. To so porotniki tudi storili V najkrajšem času, ki si ga je mogoče misliti, so Barlovva obsodili na smrt. Pol nezavesten zavoljo bolečin, hlepeč samo po tem, da bi čim prej odšel, je sodnik poklical vodjo porotnikov k sebi in ga pozval, naj podpiše sodbo. Pokazal je na prosto mesto na listu, podpisal je svoje ime in vodja porotnikov se je takisto podpisal. Nato so obsodbo poslali kaznilniške-mu ravnatelju za dan usmrtitve. Ko Je prišel ta dan in je hotel kaznfbii-6ki ravnatelj po predpisih sodbo še prečita ti, je v svoje presenečenje ugotovil, da imena Barlovva na listini sploh ni. Na mestu, kjer bi moralo stati to ime, Je stalo zapisano samo sodnikovo Ime, pod njim pa ime porotnika. V teh okoliščinah ni bilo mogoče spraviti Barlowa brez nadaljnjega na oni svet. Zagovornik Barfow» Je to stvar izkoristil. Menil je, da nekega človeka zavoljo Iste stvari ni mogoče dvakrat obsoditi na smrt in to samo zato, ker so sodnika zobje boleli. Prišlo je do druge razprave, na kateri so Barlowa obsodili na dosmrtno Ječo. In sedaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega. V neki bolnišnici v Kaliforniji je umiral železniški uradnik Philipp Jenkins. Pred svojo smrtjo je priznal, da je Har-veya ustrelil, ker se mu Je hotel maščevati za star dolg. Barlovva so nato takoj Izpustili Da bi pa malo popravili krivico, ki so mu jo storili z aretacijo, zasliševanjem po ctretji stopnji* in z dvakratno obsodbo, so mu določili odškodnino. Postani in ostani član Vodnikove drnibe! BESEDE SPOZNANJA Pravijo, da Je Sovek svat — nib&s pa ne pojasni vprašanja, kako more Sveti toliko svetov v prostoru enega samega sveta. Sonce, ki gledata vanj dva človeka ob Istem času, osvetljuje enega ln zasenčuje drugega. Ogromno Je ljudi ki od samega nja ničesar ne vidijo. Kritičen bedak Je tisočkrat sta« od daste ga kritika. Preden človeka sreča pamet, J» že ob glava Izkušnja izmodrl človeka, ampak kušeni so srečnejši od izkušenih modrijanov. Kdor Je alt, ns verjame Mnen^ kCol pa še manj verjame sitemu. Zaradi skrbi si ni še nihče vzel življenja. Človek beži v samoto, da bi ubil občutek samotarstva. Iz nadarjenih ljudi čestokrat ns postans nič. Kadar stoji gola resnica pred človekom, si ne zna z njo drugače pomagati, kakor da izvrši nad njo nasilje. Če te nadlegujejo stenice v postelji, prepusti Jim ležišče, drugače bodo mislile, da se hočeš bojevati z njimi. življenje je boj iz strahu pred borba če bi življenje ne bilo resnično, ampak samo možno, kdo bi še imel pogum živeti? Harmonika ni le cflj neštetih v sedanjem nagradnem tekmovanju »Jutra«, temveč Je zelo priljubljena tudi v sončni Kaliforniji, o čemer priča tudi ta slika s kalifornijsko peščine Legel je v krsto ln se ustrelil Samomor voditelja pogrebnega zavoda v Franciji Vodja podružnice nekega pogrebnega zavoda v Albertu ob Sommi na Francoskem menda ni bil prav zadovoljen s svojim poklicem. Stalni potlačenosti s katero ga je ta poklic navdajal, je skušal ubežati s pijančevanjem. Pri žalujočih ostalih, ki eo prihajati naročat krste, pa je zbujalo seveda nevolja kadar so naleteli na moža, ki je tal v alkoho-liziranem stanju. O stvari so ljudje mnogo govorili in govorice so prišle nazadnje ravnatelju podjetja na uho, pa je prišel v Al- bert. da vodjo, g. Sooafla, poSleoo zgrabi za ušesa in mu eporoS odpoved. Mož, ki je bil tudi v tistem trenutku pijan, je ob pogledu na odpovedno pismo na maih postal trezen. Izjavi! je, da Je njegovo fivljetnje tutKeno. da si je že davno tega namočil najlepšo krsta in da 6e bo končal Te grožnje niso resno vzeli, toda komaj je ravnatelj zapustil trgovino. je jeknil strel. Našli so SouaJia v krsti, ki si jo je bil sam izbral in v kateri si je pognal kroglo v glava Deset zapovedi za zdravje Pametni nasveti angleškega Usta Sledeče zapovedi, pravi »Dally Express«, bi si moral vsak bralec izrezati tn jih nositi stalno pri sebi: 1. Vsako noč potrebuješ osem ur spanja v dobro prezračenem prostoru. Če ti je težko zaspati, popij kozarec vročega mleka, preden ležeš v posteljo. 2. Neguj svoje zobe, očisti si jih vsak večer ln vsako jutro in po možnosti tudi po obedih. Vmesne prostore med zobmi osnaži s svileno nitjo. Ne griži orehov in pojdi vsake štiri mesece k zobozdravniku. 3. Neguj svoje lase. Masiraj si vsak večer lasišče s konci prstov in krepko, potem si okrtači lase, dokler te ne prične v kožo ščemetl 4. Neguj svoje od Mežikanje Jim dobro de. Oprhaj jih nekolikokrat, potem Jih zapri in odrgni a konci prstov veke, toda na rahlo. 5. Srce si s stalnim prevelikim naporom lahko težko oškoduješ — zato ne teci ni- koli prehitro in če si pravkar jedel, ostavi takojšnje kopanje ali naporne vaje. Povprašaj za svet zdravnika, če občutiš pogo-stoma bolečine okrog srca. 6. Pomisli i* to, da se glasi zelo pravilen odgovor na vprašanje, da-H je življenje vredno življenja, tako-le: »To je odvisno popolnoma od jeter.« Jetra imajo nadlogo, da spravijo strup« iz telesa, če so lena ,tedaj prehajajo strupi v krvni obtok. 7. Neguj svoje noge. Prenašati morajo težo tvojega telesa. Nosi dobro pomerjeuo obuvalo, vežbaj noge na ta način, da upo-gneš prste na nogah in jih spet iztegneš. 8. Pij mnogo mleka, najmanj četrt litra na dan. Mleko vsebuje vse vitamina ln tvori alkalije. Vsa druga živila, ki vsebujejo mnogo proteinov, povzročajo kisline. 9. Pij mnogo vode. Slina v ustih je znamenje, da potrebuje telo več vode. 10. Ne muči se z mučnimi mislimi —• vrzi se namesto tega na kakšno dela štirikrat prodana nevesta Sodišče najvišjih mohamedansknh svečenikov v Tirani stoji pred težko odločitvijo. V Albaniji se neve6te še zelo pogostoma kakor v starih časih kupujejo oziroma prodajajo. Snuhač položi običajno 500 zlatih frankov. s čimer je zakon prav za prav že veljaven. V Blakaju, zapadno od Skadra, je živela Alija Beljulivičeva, sirota, v hiši obeh bratov svoje pokojne matere. Ujca sta bila podjetna in nekega dne sta lepo dekle prodala kar štirim pretendentom. nakar eta z bogastvom 2000 zlatih frankov, ki je za albanske pojme neizmerno, jadrno pobegnila Potem pa so prišli vsi štirje snubci ioi vsak je hotel uveljaviti svoje pravice. Eden med njimi, bogat posestnik, je hotel svojim tekmecem vrniti denar, ti pa ni*so hoteli o tem ničesar Slišati. Sedaj mora o stvari odločita duhovno sodišče. Spor za poročne stroške Ona je bila 20-1 etna, dražestna hči nekega t«rodarja. ki je s svojim vlačilcem zvenečega imena >Tour du Monde« (Svetovno potovanje) obratoval po francoskih prekopih. On je bil krepak mladenič in je pripadal istemu stanu. Na rensko-marneekenn prekopu sta se bila prvič videla in na smrt zaljubila drug v drugega. Ta brodarska ljubezen bi se morala zaključiti s poročno oeremonrijo v cerkvi v Ile-Saint-Denisu. župni cerkvi francoskih skopni h < brodairjev, in z veliko svarovpiko pojedino, zavoljo katere se je pripeljalo na lastnih čolnih nič manj nego 80 prekopnih brodarjev z ženami in otroki. Nevesta oziroma nje oče sta si pri tem naložila težke izdatke. Za svate je bilo pripravljenih 12 zabojev sekta in dober ter obilen obed. Manjkal je samo še ženim, pa bi se stvar iahiko pričela. Toda ženina ni bilo od nikoder. Popoldne eo v soizah kopajoči se nevesti izročili brzojavko, iiz katere je bilo razvidno, da si ie strahopetec zadevo s poroko premislil Številni gostije pa so morali s praznim želodcem spet na svoje čolne. Neveste, ki jo je ta šala veijafla 10.000 frankov, je vložila sedaj proti nezvestemu tožbo za povrnitev stroškov za poroko, ki je ni bilo. Vse pričakuje, da bo na razpravi tudi zmagala. Jackie Coogan toži svojo mater Nekdanji filmski igralec Jackie Coogan, ki je seveda židovskega pokolenja, je naperil proti svoji materi in očimu tožbo, v kateri zahteva, da mu oba vrneta štiri milijone dolarjev, ki sta mu jih baje po-neveiila , »m Ali ste že mislili...« na pomladno obleko aH plašč ? Tvrdka DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA Vam Je pripravila krasne pomladne vzorce. Radevolje Vam poslužimo samo z blagom, željo pa izgotovimo oblačilo po meri. na Precizna izdelava — moderen kroj! E K D 0 T E Princ Conti je bil v mladosti velik prijatelj žensk. Ko se je postaral, se je nrrafc-nil v zatišje s priznanjem: »Prej so sprejemale dame moje vljudnosti kakor izjave ljubezni, zdaj pa ravnajo z mojimi ljubavnimi izjavami kakor s vljudnostmi«. ★ Pri nekem sprejemu Je papež Leon xm. zagledal med romarji moža, ki je z vsemi zunanjimi znaki izdajal Francoza. Papež je stopil k njemu in mu dejal: »Ti si Francoz, moj sin?« »Da, Vaša Svetost«, Je odvrnil vljudni mož, »čast mi je biti Francoz.* Govori tišje, moj sin, bilo bi kruto za ona, ki te časti niso deležni.« K papežu Piju IX. Je prISla neka efesal- tirana grofica in ga poprosila, naj ji da kak del svoje ponošene obleke, ker je prepričana, da je čudodelna in da jo bo izlečila revmatizma. »Prav rad«, je dejal papež, »vam ustreženi. Odkrito pa dvomim v čudodelno zdravilnost moje obleke* Imam namreč sam hud revmatizem« VSAK DAN ENA »Strašno — v tej temi ti moram zavezovati. ovratnico!« KBottUken) Kraliestvo mode Moda skrbi tudi za male Bližajo se topli dnevi in to je čas, ko vsaka mati prične s posebno ljubeznijo misliti na lahke, svetle oblekce, ki jih bodo nosili njeni mali pri igri na prostem Pod prijaznim majskim solncem se zdijo otroci v teh lahkotnih, nežnobarvnih oblačilih kakor cvetlice, ki jih sami tako radi trgajo na pomladansko razcvelih travnikih. Vsekakor pa učinkujejo male deklice v svojih vihrajočih, širokih oblek-cah s posutimi cvetličnimi vzorci, kakor pravo vtelešenje pomladi To so prispodobe, ki so vselej vnemale modno domišljijo, vrhu tega pa je moda že od nekdaj imela mnogo razumevanja za vse ljubeznive, male reči. Ni čuda torej, da posveti moda vsako leto ob tem času mnogo ljubezni in zanimanja ravno otroškim ob-lekcam. Tako se neredko zgodi, da predstavljajo takšna mala oblačilca prave ma- Novi dežni plašči le modne umetnine, dasi so preprosto izdelana. Kajti preprostost je pri otroških oblekcah prvo geslo, tu škoduje vsako pretiravanje in vsakršna preobloženost celotnemu vtisu, ki naj bi bil vedno le ljubek in skromen. Proti zaprtja 0«U. rti s. br. i/36 do« I«. U. 1936. Cesto tarnajo mamice, da dečkov ni mogoče tako ljubko obleči, kakor deklic, ki učinkujejo v svojih lahkih oblekcah kakor prave punčke v izložbah. Toda ravno pri malih dečkih lahko dosežemo enako ljubezniv učinek, če jim oblečemo zadosti kratke hlačke, ki jih potem kombi- EUTNA KONFEKCIJA TJlOfitiJlj MARIBOR prinaša vedno najnovejše ! Dostikrat se je ie primerilo, da nam je prinesla pomlad več dežja, kakor lepega vremena. Kaj nam potem pomagajo vsi lepi kostumi, pomladni kompleti in pro-menadne obleke? Največkrat smo v dežnem plašču, vse drugo počiva v omari. Sicer pa tudi dežni plašč ne spada več med pastorke mode, kakor nekdaj, ko je bil najbolj žalostno in dolgočasno oblačilo — sedaj smo tudi v dežnem plašču lahko prav elegantne. Tudi tu razpolagamo letos z veliko izbero barv in tvoriv — poleg klasičnih gabardinov in balonskih svil so v modi še razni nepremočljivi popelini, sa-tini, žameti, nepropustna volnena blaga in barvasto, posebno preparirano usnje. Nova in praktična je oblika dežnega plašča s kapuco, ki jo lahko snamemo. Takšen plašč na naši skici je iz modrega, nepropustnega satina, klasični raglan pa, ki ga vidite zraven, je iz belega, preparirane-ga žameta in ima ovratnik in gumbe iz zelenega usnja. niramo z raznimi svetlimi in okusno izdelanimi bluzicami. Takšne poletne hlačke izdelamo iz pikeja ali iz platna v lepi pastelni barvi. Da ima tudi pri teh najmanjših oblačilih svoje prste vmes moda, razvidi te z naše skice. Tu nosi mali deček z zvezi s hlačkami kratek bolero — i spredaj zaokrožen po najnovejši modi! Hlačke pripnemo s štirimi gumbi na belo bluzico (1. skica zgoraj). Tudi večjega dečka lahko oblečemo pomladno »elegantno«, če kombiniramo njegove temnomodre hlače z jopičem iz belega bureta. ki v kroju posnema jopič odraslih gospodov. Dečkov jopič ima temnomodre gumbe, v prsnem žepu pa temno-moder robček. K takšnemu oblačilu učinkuje prav okusno in praznično bela srajca s temnomodro kravato (2. skica). Isto jopico bo nosil dečko lahko tudi h kratkim hlačam iz močnega platna, ki so za takšnega malega divjaka še najbolj praktične, ker so tako trpežne in tako idealno pralne. Sem spada progast životec ali praktična srajca z odprtim, športnim ovratnikom, izdelana iz črtastega tvoriva \ za moške srajce Črtasti vzorec je tako se- ' stavljen, da je na žepih in na sedlu blago ' krojeno vodoravno, drugje pa navpično. Kratki rokavi imajo zavihane manšete (3. skica). Za lahke dekliške obleke ni lepšega tvoriva, kakor je letos jako moderni »voi-le«, ki ga imenitno peremo in ki vsled svoje lahkotnosti in prozornosti posebno ljubko učinkuje. Obleka na naši skici je iz rožnatega voileta z vdelanimi belimi in temnomodzimi pikcami in ima ob vratnem izrezu in na pasu pentljo iz temno-modrega in belega pikeja. Izpod koničasto vdelanega sedla izhajajo tri gube, ki razširijo krilo. Pod pasom sta dva žepa, ki sta spodaj takisto koničasto izrezana (1. skica spodaj). Temnomodro krilce v zvezi z lahko bluzico se poda malim gospodičnam, kakor redkokatero drugo oblačilo. Dve ali tri bluzice k takšnemu krilu — in pomladna garderoba male deklice je skorajda kompletna. Bluzica na naši skici je iz svetlo-modrega platna in je jako okusno in ljubko izdelana s prišitimi, koničastimi zob-čki, izpod katerih tudi izhajata oba nagubana stranska dela. Enaki zobčki zaključujejo balonaste rokavčke in okrogli del okoli vratnega izreza (2. skica). Naše najmanjše potrebujejo oblekco, ki jo lahko stalno peremo in bo zato zanje najbolj primerna obleka iz zefirja ali tobralca z lepim, cvetličnim vzorcem Prav okusno učinkuje na takšni oblekci okrogel ovratnik iz belega pikeja z okroglo nazobčanim robom. Nazobčane robove iz belega pikeja imajo tudi mali, okrogli žepi na bogato nabranem krilcu (zadnja skica). ŠAH Flnish v ljubljanskem turnirju ni prinesel več bistvenih izprememb. V borbi za prvo mesto sta ostala Kostič in Szabo Kostiču je šlo delo uspešneje od rok. Odpadel je dr. Trifunovič, ki često proti koncu turnirja popusti. Zato pa je L. Steiner iz zadnjih 7 partij napravil kar 6 točk in bi bil še kmalu prodrl do drugega mesta. Broder je radi dveh zaporednih porazov prišel v spodnjo polovico. Zmaga Borisa Kostiča v turnirju predstavlja gotovo veliko presenečenje za šahovski svet. Kostič spada med starejšo mojstrsko generacijo, star je 51 let. 2e nad 30 let se udeležuje mojstrskih turnirjev. Dosegel je svojčas tudi več prvih nagrad na manjših mednarodnih prireditvah. Dolgo let je živel v Ameriki. Kot ša-hist je opravil pred 15 leti celo potovanje okoli sveta. Od tedaj naprej pa je razen na domačih prireditvah in olimpiadi, kjer je imel izpremenljive uspehe, redko igral na turnirjih. Tem manj je bilo pričakovati, da si bo v Ljubljani v tako močni konkurenci priboril svoj doslej največji uspeh na šahovskem polju. Napram njegovi prejšnji igri ni bilo opaziti v ljubljanskem turnirju pri Kostiču bistvenih izprememb. Edino morda je imel tokrat še več in te-meljitejše teoretične podlage nego običajno. V najpreciznejši izvedbi analitično raziskanih, po močnosti nenavadnih otvoritev, ki jim manj izvežbani nasprotnik ob deski težko najde odgovor, je bila od nekdaj njegova moč. Povrh pa obvlada res kar najtemeljiteje končnico partije. V Ljubljani mu je k vsem še sreča precej pomagala. Ne glede na to, da je večina konkurentov igrala pod običajno močjo, je v izredno velikem številu partij dosegel ugodnejši rezultat nego bi ga bile situacije v merodajnih trenutkih partij upravičevale. Seveda mu tega ni šteti v veliko zlo. Tudi največji mojstri imajo včasih srečo, saj šah v turnirjih nikdar ni bil samo nepogrešljiva matematika. Mladi madžarski prvak Szabo se je v Ljubljani ob svojem prvem nastopu na mednarodnem turnirju dobro afirmiral. Za zmago v turnirju je pokazal sicer še premalo sigurnosti, gotovo pa se bo prav kmalu uvrstil med velemojstre. L. Steiner in dr. Tartakower sta kljub začetno slabši igri zavzela mesti, ki bi jih bilo po njunih priznanih imenih približno pričakovati. Za eventualno borbo za prvo mesto jima je bil pa le turnir v Lodžu prehuda ovira. Peto do sedmo mesto, torej dve točki za Kostičem so zasedli naši predstavniki dr. Astaloš, dr. Trifunovič in dr. Vidmar. Dr Astaloš, ki so ga mnogi, radi njegove redkejše udeležbe na turnirjih zadnjih let, pred turnirjem neupravičeno podcenjevali, je v Ljubljani kljub smoli v igri prepričevalno dokazal, da ga moramo šteti v prvo vrsto mednarodnih moj- strov. Želeti je, da na podlagi ljubljanskega turnirja dr. Astaloš odslej pač stalno pride v naše olimpijsko šahovsko moštvo, ki mu bo brez dvoma v veliko oporo. Tudi dr. Trifunovič je potrdil svoj dober sloves. Velemojstra dr. Vidmarja smo pričakovali seveda na zasluženem višjem mestu. Igral pa je skoro ves turnir očitno indisponiran, tako da je mogel zasesti samo častno mesto na tabeli, ne pa tudi konkurirati za prvo mesto. Jaz sem še ravno dobil zadnjo nagrado. Igra v turnirju je bila tokrat zame prav za prav samo stvar discipline. 2e po prvih kolih sem namreč videl, da zaradi preutrujenosti ne bom mogel dobro igrati. Pa je bilo seveda kljub temu treba vzdržati do konca, zlasti še na jubilejni prireditvi domačega kluba. Sicer pa sem pred leti v slič-nem razpoloženju navadno v serijah izgubljal partije na turnirjih; v Ljubljani sem vsaj remiziral. Nezaslužen remis s Preinfalkom in poraz s Szabom sta mi povrh še tudi pokvarila placement. Med nenagrajenimi je treba podčrtati predvsem uspeh M. Vidmarja jun., ki je dosegel 50% ter izgubil samo eno partijo. Ce bo dal v svojo igro še nekaj več podjetnosti, bo lahko tudi na mednarodnih prireditvah imel še večje uspehe. — Izrazito nerazpoložen Je bil Foltys. Ostali, naši nacionalni mojstri in amaterji, so dali vsi približno kolikor je bilo od njih v tej težki konkurenci pričakovati. Nihče izmed njih nima izrazitega neuspeha. Tot in Sorli bi bila morda z manj nervozno-sti napravila nekaj več točk. Glavna karakteristika vseh, ki so ostali v spodnji polovici tabele, je bila pač odpornost in žilavost v igri. To tolmači deloma tudi visoko število remijev. Z 71 remiji Izmed 120 partij ima namreč ljubljanski turnir mednaroden rekord! V naslednjem Kostičeva najboljša partija s turnirja. Sicilijanska partija. Beli: Kostič. Črni: Foltys. (Ljubljana, 3. kolo, 13. aprila.) 1. e2—e4 c7—c5 2. Sbl—c3 Sb8—c6 3. g2—g3 Kostič posebno rad igra proti sicilijanki sistem fianketa. 3. — . g7—g6 4. Lfl—g2 Lf8—g7 5. Sgl—e2 d7—d6 6. d2—d3 Lc8—d7? Neobičajen, pa najbrž tudi slab način razvoja. Navadno se igra Sf6, nato 0—0, Se8 ter f5, ali pa e6, Sge7, Sc4 ter Sec6. 7. Lcl—e3 So —d4 8. Ddl—d2 Ta8—b8 Tudi to je pač samo izguba tempa. 9. Sc3—dl! Beli hoče pred vsem pregnati nadležnega Sd4. 9- — Ld7—g4 10. Se2—gl! Brez predsodkov se beli razv41 »nazaj«. Saj bo s kmeti kmalu pregnal črne figure, ki so preveč podjetno pričele napadati. 10. — e7—e5 11. c2—c3 Sd4—c6? Ce je črni doslej izgubil toliko tempov, naj bi vsaj dosledno igral sedaj Ldl:, 12. Tdl:, Se6, Seveda stoji tudi potem že beli bolje. 12. h2—h3 Lg4—d7 13. Sgl—e2 Dd8—a5 Črni si ni znal ustvariti prave proti igre. 14. 0—0 Sg8—e7 15. a2—a3 0—0 16. b2—b4 c5:b4 17. c3:b4 Da5—d8 18. d3—d4! e5:d4 19. Se4;d4 Poleg slabega Icmeta d6 ima črni še tu-stisnjeno pozicijo in je pač ie izgubljen. 19- — Sc6—e5 20.Sdl—b2 Tb8—c8 21 Tal—cl b7—b5? Nadaljnja slabitev, ki stane sčasoma kmeta. Pravilno a6. 22. f2—f4 Se5—c4 23. Sb2:c4 Tc8:c4 24. Tel :c4 b5:c4 25. Tfl—cl Dd8—c8 26. Lg2—fl Dc8—b7 Na Lh3: bi bilo 27. Lo4 preveč nadležna 27. Tel :c4 Tf8—c8 V zadnjem trenutku zapazi črni, da nfl gre De4:, 28. Lg2, Dbl+, 29. Tel. 28. Tc4 c8+ Se7:c8 29. Dd2—c2 Sc8—bfl 30. b4—b5 Kmet več na damskem krilu zelo hi trt odloči. 30. — d6—d5 31. Sd4—ctf d5:e4 32. Dc2—a4 Ld7—e6 33. a3—a4 Db7—d7 34. a4—a5 Sb6—c8 35. Sc6—e5 Dd7—c7 36. a5—a6 Le6—f5 37. De4—c6 Lg7:e5 38. Dc6—e8-tf Kg8—g7 39. De8—e5-ti Dc7:e5 40. f4:e5 Kg7—f8 41. Le3;e7l črni se vda Vasja Pire Nevesta je vredna dva dolarja Na poročni urad v Seattle. mestece W ameriški provinci, je te dni privedel mlad moški dekle ter prosil, naj mu Izdado potrebne listine za poroko. Uradniki so zahtevali od ženina dva dolarja za predpisana kolekovino. Ta zahteva je moškega tako osupnila, da je izjavil, da si bo še premislil. če naj plača takso ali naj ostane sa-t mec. Nekoliko dni pozneje se je ženin vroHj na poročni urad In je Izvedel da mora pla— čati takso tudi v primeru, če se ne oženi^ Urad je na njegovo zahtevo izdal listine,) ki se morajo brezpogojno kolekovati. Na; to zahtevo je moški izjavil, da se rajši ože-< ni, kakor plača takso, a ostane brez žen&H Francija na Južnem tečaju ' Iz Pariza poročajo, da je francoska vlada proglasila aneksi jo vseh ozemelj, kf leže med 136. In 142 stopnjo vzhodne dolžine na Južnem tečaju. Zlogovna križanka št. 27 Postelja Marije Antoinette Priprave za sprejem angleške vladarske dvojice v Parizu V francoskem zunanjem ministrstvu se vršijo mrzlične pripravi za sprejem angleške kraljeve dvojice, ki pride, kakor poročajo, v juniju na obisk v francosko prestolnico. Sedaj so tudi že določili, kako se bosta opremili spalnici za visoka gosta. Za kralja Jurija VI. pripravljajo posteljo, v kater, je nekoč spal Napoleon, kraljica Elizabeta pa bo spala v postelji nesrečne kraljice Marije Antoinette Ta postelja Je trenutno v Versaillesu, a te dni Jo bodo prepeljali na Quai d'Oraay. Tam Jo bodo postavili v prostor, ki je določen kraljici. Vsa soba bo svetlo zelena, to je namreč barva, ki jo ima angleška kraljica najrajši Kopalnica bo pravi čudež. Kopalna kad je iz srebra z lepimi moza-iškimi vložki. Vs, predmeti v kopalnici so bodisi iz srebra ali iz kristala. Seveda je treba pripraviti tud, spalnice za komoraice to komornike. Pripravljajo tudi jedilnico, čeprav so prepričani, da obiskovale, za časa svojega kratkega pose ta ne bodo imeli prilike, da bi tu jedli. Francoski muzejski ravnatelj pregleduje ta čas najzanimivejše oddelke svojih muzejev, da bd naši, predmete, ki bi rabili za slogovno opremo prehodnega doma angleške kraljeve dvojice. Besede pomenijo: Vodoravno: 1. bogatin; 5. reka v Ameriki; 9. kovačevo orodje; 11. narod znan po svoji hrabrosti; 13. okrasna rastlina; 15. vrsta klobas; 17. vznemirjanje; 18. trud; 19. kraj pri Brežicah; 20 kozarec; 22. kraj v Medmurju; 23. poslavlja se od sveta; 24. oseba iz Shakespearejeve drame; 25. gorovje v Ameriki; 27. travnik; 29. znamenita čebelica; 30. Judeževo delo; 31. sorod-nica; 32. nad nami. Navpično: 2. majhno okno; 3. mesto na Japonskem; 4. rusko mesto; 6. delo v vinogradu; 7. Ibsenova drama; 8. mesto v Sibiriji; 10. parni stroj; 12. izboljšanje zdravstvenih razmer; 14. kraj na Gorenjskem; 16. kamen; 19. pokrajina v stari Grčiji; 20. botra; 21. reka v Južni Ameriki; 23. poneverba; 25. posoda za molžo; 28. slaven izdelovalec gosli; 28. urjenje. Rešitev nedeljske zlogovnice 1. Prešeren, 2. Ogrinec, 3. Sket, 4. Tavčar, 5. Aškerc, 6. Novačan, 7. Izza kongresa, 8. Ivan, 9. Naprej, 10. Orožen, 11. Stanko, 12. Trubar, 13. Anton, 14. Ni vse zlato, kar se sveti, 15. Ivan, 16. Novice, 17. Abadon, 18. Ravnikar, 19. Ob tihih večerih, 20. Človek in pol, 21. Naše gore, 22. Igo, 23. Kersnik, 24. Jurčič, 25. Ura z angeli, 26. Toman, 27. Razlag, 28. Akropolis in piramide, 29. Kopitar, 30. Anka. 31. Jenko. 32. Trsteniak, 33. Ilešič, 34. Jarnik, 35. Urban, 36. Tyrš, 37. Rutar, 38. Oljki, 39. Tolstoj, 40. Ivan, 41. Nemcova, 42. Ul-rik, 43. Dalmatin, 44. Ivan, 45. Vošnjak, 46. Stritar, 47. Erjavec, 48. Koder, 49. Anton, 50. Rado, 51. Trojno gorie, 52. Ivo, 53. Župančič, 54. Engelbert. 55. Lah, 56. Ivan, 57. Tonejec, 58. Visoška kronika, 59. Oljki, 60. Jutro, 61, Evgen. 62. Simon, 63. Rokovnjači, 64. Ce?nar, 65. Erjavec. Poziv se glasi: Postani in ostani naročnik »Jutra«, kajti »Jutro« ti nudi vse, kar si želi tvoje srce! Najboljša odjemalka »Draga moja, morate mi oprostiti, obleka še ni gotova... Tako sem razburjena, da ne morem dati dekletom nobenih navodil... Ali vidite te rdeče madeže na mojih licih? Ne vidite jih? Pač, pač, gotovo jih vidite! Nakladam in nakladam nanje puder, pa se ne zmanjšajo niti za piko. Lahko si mislite — če doživi človek takšno razočaranje ...« »Prosim vas, pomirite se, Antonija Ni-kitišina, a kaj se je zgodilo?« »Zgodilo se je — vi še ne veste, kaj se je zgodilo? Naj vam torej povem: Liza Karpatova se bo ločila. Liza je bila žena Matveja... moja najboljša odjemalka. Skoro milijon je plačala vsako leto za toalete. In zdaj se bo ločila. Ali razumete, kakšen škandal bo to?« »Tako, ločila se bo? Koga pa vzame?« »Tudi tega ne veste? Pa govori vse me-®to samo o tem! Njen privesek je neki muzikant, o katerem govore, da je pobegnil od orkestra. Nemarnež ne bo mogel žrtvovati niti tisočaka za njene toalete _ pa ga bo kljub temu vzela... Le pomislite, takšen škandal! Saj človek razume da se ženska, ki je omožena. lahko zaljubi, da zapusti svojega moža Ampak da je prej potrošila milijon za toalete, zdaj pa ne bo imela v ta namen niti tisočaka na razpolago — tega ni mogoče razumeti nikoli.« »Nu, in kdo je ta muzikant?« »Kdo je muzikant? Res, muzikant je. Ali res ne vidite rdečih madežev na mojih licih? Nekakšen kapelnik, ah nekaj podobnega. Gospod Matvej se je zavzel zanj kakor za brata, dal mu je v svoji vili sobo na razpolago. Saj veste, Matvej je mecen. Vedno je ljubil umetnost. Saj je tudi njo pobral zaradi tega. Kaj pa je bila Liza preden je srečala Matveja? Plesalka. To se pravi, ženska brez eksistence. In Matvej jo je vzel k sebi, napravil je iz nje damo. Oskrbel jo je z vsem Ona pa namesto, da bi bila srečna, da je dobila za moža največjega mogotca v deželi, kaj je storila? Povedala mu je v brk, da se ga je naveličala in da odhaja k drugemu. Nespametnica! Beži od moža, ki ima pat tvornic za sladkor, tri imenja in sedem hiš, ki ji žrtvuje letno milijon denarja samo za toalete. Poleg tega ugodi še vsaki njeni srčni želji. Recite, ali je ta ženska normalna? Ni, kaj ne, da ni ? In vse to počenja zaradi nekakšnega ončga, ki ume komajda vihteti taktirko po zraku. Saj nič ne rečem! Približaj se, komur hočeš, naveži stike s komur koli, ampak ne na takšen način. Na tak način ne, za nobeno ceno ne!« »Nu. in kako se je začelo?« »Da, začelo se je tam pri njih doma. Oh, ta Matvej, da ni imel malo več pameti — da ni umel krotiti in brzdati Lize! Kaj živimo v provinci, ne pa v mestu? Kaj je bilo treba jemati tega nemaniča v lastno hišo, mu dati sobo? Mar nimamo hotelov, da bi v njih stanovali tujci, kadar bivajo med nami? Kaj nimamo nikjer nobenih separejev? Ali mora res vsakdo umazati domače ognjišče?« »Nu, nu, saj ne gre toliko za domače ognjišče!...« »Draga moja, kako morete reči kaj takega? V takšnih stvareh je poglavitno vprašanje »kako«. Nu, naj vam povem dalje, »kako« se je razvijalo, da je prišlo do tega nepopisnega škandala ... Mogoče je res, da je bila »strast« tisto, kar jo je vleklo k temu »umetniku«. Mogoče se je v nji zbudil spomin na mlada leta, ko je še skakljala po odru in se podila po plesiščih... Recimo, da je bilo tako Ampak v teh letih bi že morala ženska pozabiti svojo preteklost, posebno še, če je bila ta preteklost tako siromašna in bedna Saj pravim! Naj bi ga ljubila, toda naj bi 3e obenem diskretno obnašala, da ne bi dala povoda za govorice za hrbtom moža ki ima pet tvornic, tri imenja in sedem hiš ter žrtvuje letno milijon za ženine toalete Takšen škandal. Res. takšen škandal!« »Kako pa je bilo? Ali je njen mož kaj opazil?« »Kako ne bi opazil, če mu to sama pove! In še v kakšni obliki mu je povedala! Brez solza, pomislite! Ne da bi nadla na kolena in začela: »...Matvej. Matvejček. poslušaj me in odpusti mi ... Nisem vedela. kaj se godi v meni. Saj pravim: škandal, da mu ga ni paral« »Kako mu je povedala?« »Tako nekako: Matvej, jaz te nimam več rada in ne morem ostati pri tebi Ljubim kapelnika in zahtevam ločitev. Tako mu je baje dejala. Tako prozaično, kaj? Kakšna predrznost, govoriti tako možu. ki ima pet tvornic, tri imenja, sedem hiš in žrtvuje za toalete svoje žene milijonček na leto...« »Kaj pa je on dejal, ko mu je vse razo- delaV« »Matvej je dober človek. Gentleman z eno besedo! Dejal ji je: »Draga moja, ne misli, da te bom kar tako izpustil, zakaj jaz te ljubim Ti boš ostala pri meni, tvojega kapelnika pa bom vrgel skozi vrata. In pobrigal se bom tudi za to, da ne bo dobil nikoli nikjer nobenega angažmaja.« »In ona? Kaj je dejala na vse to ona?« »Ona? Namesto, da bi se zahvalila možu za njegovo velikodušnost, ko vendar ve, da bi si jih lahkn privoščil pri svojem premoženju na vsak prst pet, ona je postala še trša. Povedala mu je, da ne ostane pri njem za nobeno ceno. Ce jo ne pusti svobodno oditi, je dejala, bo pa pobegnila. Takšna predrznost, kaj? Človek bi kmalu mislil, da ima ona denar, ne pa njen mož!« »Nu, in on?« Kaj je on storil po vsem tem?« »Začel jo je prositi, naj ne gre in naj lepo stane pri njem Pomislite, on jo je prosil, ki ima pet tvornic, tri imenja in sedem hiš.. »In potem?« »Potem? Da, potem jo je poslal na morje, da bi pozabila ljubavno pustolovščino. In namesto, da bi Liza ostala lepo v kopališču ter se zabavala z drugimi — kaj je storila? Pisala je kapelniku, naj pride za njo. Tako sta se oba kopala v morju in sta muzicirala. Fej, kako banalno!« »Kako pa se je nadaljevalo?« »Vrnila se je z morja k svojemu možu in ko jo je Matvej vprašal, kako je ubijala čas, mu ni niti najmanj tajila, da ni pozabila na kapelnika. Nasprotno! Povedala mu je, da ga je naročila v svoje razvedrilo. In šele ko je pristavila, da se ga ni ter se ga ne bo nikdar nikoli naveličala, je Matveja minilo potrpljenje, pa jo je nahrulil: »Vrag te vzemi! Pojdi, pa mi nikoli več ne pridi pred oči! Prepovedujem ti, da bi še kdaj obiskala otroke in stopila čez prag moje hiše! Tudi lišpa ne boš odnesla nikamor s seboj, ostal bo doma pri meni! Pojdi in pogini, ker ne ceniš moje ljubezni in požrtvovalnosti, ki ti je bila vedno na razpolago!« »Torej je na koncu vendarle odšla?« »Da, včeraj je odšla Matvej bo že skrbel za to, da bosta s kapelnikom živela kakor pajek pozimi, ko ni nikjer nobene muhe. Prav je imel mož! Kajti če se ženska pri možu. ki ima pet tvornic, tri imenja in sedem hiš obnaša kakor Liza Karpatova, ni vredna drugega, kakor da Jo sune v pogubo In ta ženska, pomislite, je bila moja najboljša odjemalka!« »JUTRO« St 100. 13 s NedeSK L T. 1958. Gospodarstvo Zveza Slovenije z morjem Železnica ali cesta ali oboje Smotrna izgraditev našega prometnega sistema, v katerem bi biLa železnici in cesti dodeljena ustrezajoča vloga, je eden glavnih pogojev, da se utrdijo temelji našega gospodarstva ter se mu začrta smer pravilnega razvoja v bodočnosti. V tem leži razlog, da stoji naš prometni problem — cestni ta. železniški — v ospredju strokovnih razprav. Zlasti sedaj so ta vprašanja pridobila na aktualnosti, ko se pripravljajo velika javna dela, za katere raj bd se izdalo skozi šest let po preko 400 milijonov letno, skupno dve in pol milijarde. Pri državni investicijski politiki zelo radi pozabijo na Slovenijo Za Izgraditev železniškega omrežja so bile izdane že okrog tri milijarde, od katerih je na našo banovino odpadlo komaj 75 milijonov za gradnjo železniške zveze s Prekrmirjem ln za progo Sevnica — št Janž. Prav tako Je ministrstvo za javna dela Izdalo v teku zadnjih 11 let za Investicijske svr-he skoro tri milijarde dinarjev, od katerih je Slovenija dobila le 82 milijonov ali 2.8°/». 2iapostavljanje na polju investicij za javna dola je za bodočnost našega gospodarstva in našo civilizacijsko stopnjo izredno usodepolno. Medtem ko se razmerje v tekočih izdatkih za redne potrebe javne uprave lahko v vsakem proračunu spremeni navzdol ali navzgor, ustvarjajo javne Investicije stalne možnosti gospodarskega delovanja in razmaha ter zato v znatni meri vplivajo na splošni razvoj naše materialne kulture. Vsak čas je treba slediti novim pridobitvam tehnike in gmotnega napredka ter se zato zamujeno na tem polju ne da v kratkem času popraviti. Nagromadili so se tako ogromni zaostanki, da bi bilo po računih naših tehničnih 'strokovnjakov potrebno v bližnjih dveh desetletjih Investirati samo za ureditev železniškega in cestnega prometa v Sloveniji nad dve in pol milijarde dinarjev. Kje bomo vzeli tako ogromno vsoto, ako ne bo javna roka postopno ln vsakoletno vršila investicije tudi v Sloveniji? Med naše najnujnej&e prometne im gospodarske potrebe spada brezdvomno prometna zveza z morjem. Izhod na morje pomeni neposredno zvezo našega gospodarstva s svetovnim trgom Te zveze pa ri razumeti samo v prametno-zemljepis-nem odru, temveč tudi v poslovnem, da se navežejo neposredni trgovski stiki brez tujega posredništva. Naša zunanja trgovina Se vedno po velikem delu gravitira v inozemske luke ter se zaradi tega ne more popolnoma osamosvojiti in otresti tujega posredništva. DrugI važni državni in nacionalni interesi zveze Slovenije s morjem, so splošno znana in jih ui potrebno ponavljati. Da ae vprašanje zveze Slovenije z morjem smotreno reši, je dobro, če pregledano nedostatke sedanjih prometnih zvez z našim morjem Vozni čas po železnici iz Ljubljane preko Zagreba do Sušaka traja 9 in pol ure, preko Novega mesta pa kljub manjši razdalji 13 ur, ker stanje te lokalne proge ne dopušča večjih brzin vlakov. Nič bolje ni s cestnimi zvezami, ki vodijo na morje. Cesta preko Metlike je dolga 243 kim, preko Kočevja pa 154 km. Obe cesti zaradi ostrih ovinkov, strmih klancev, ožine in stažaja cestne površine ne preneseta hitrejše povprečne vožnje kakor 30 km na uro tako da tudi avto-ar.">bilska vožnja v najboljšem primeru traja dobrih pet ur. Ni zameriti, če se domači in tuji avtomobil isti poslužujejo poti preko Italije, ki meri le 130 km ter je čeloma urejena tudi za avtomobilski promet Pri vsem tem pa nam je morje oddaljeno v zračni črti le 82 km. Pri tafceno stanju prometnih zvez nam je Jadran sna. t no bolj odmaknjen prometno kakor zemljepisno. Navedeni nedostatfci obstoječih železniških in cestnih zvez z morjem kažejo, kje leži težišče pravilne rešitve prometne zveze Slovenije z Jadranom. Glavni nedostatek leži v dolgotrajnosti potovanja. V blagovnem prometu ni odločujoč prevozni čas dasi ni docela brezpomemben, temveč je važna višina prevoznih stroškov. V tovornem prometu nt računamo s kilometrsko oddaljenostjo, temveč z višino tovornine, ki jo moramo plačati do namembne postaje. Za železniški prevoz v naše luke so v veljavi posebne luške tarife, ki so 20—30% nižje od ugod-noetoih tarif za izvoz. Izven tega eo za nekatere relacije v Slovenijii v amen Sušaka veljavne prav izjemne, znižam« tarifne postavke. da morejo naše železnice držaji konkurenco nasproti Trstu odn. Reki. V ogabnem prometu pa dobi vprašanje železniške zveze z morjem popolnoma drug pomen. Z zgraditvijo proge Čmomeij — Vr-tovsko se bo oddaljenost Ljubljana — Sušak skrajšala od 330 km na 250 km. Ker pa bo pa ves del proge od Ljubljane do Vrbovskega vsaj ta dogledni čas prirejen samo za lokalni promet, bo še vedno potrebno za potovanje po železnici iz Ljubljane do Sušaka celih 10 ur vožnje. Dosedanja normalna železniška zveza preko Zagreba bo še vedno časovno nakrajša in najudobnej-ša; nova proga Črnomelj — Vrbovsko ne bo mogla kot drugorazredna po svojem voznem času pritegniti na sebe osebnega prometa. Časovna razlika potovanja preko Zagreba to še vedno znašala približno 1 uro, preko Italije pa borno potrebovali dobrih 6 ur manj kajkor po tej novi železniški zvezi z morjem. Stvarno stanje bo ostalo tako, kakržno je sedaj, prometno vprašanje samo torej nerešeno. V tej zvezi je primerjati prednosti cestne zveze z našim morjem. Celotna cesta, ki bi vezala Ljubljano in s tem vse na njo priključene mednarodne dohode z Jadranom, bi merila le 120 km- torej manj kakor dosedanja najkrajša zveza preko Italije. 94 km bi bilo potrebno na novo zgraditi. 25 km že obstoječe Luizine ceste pa samo modernizirati Zaradi terenskih razmer bi se morala ta najkrajša cestna zveza vzpeti do višine 1240 m ter bi bila v turističnem oziru izredno zanimiva. Za zimski promet je predvidena kratka varianta, ki ne podaljšuje bistveno dolžino trase. Glede na prirodo našega cestnega prometa bi se cesta zgradila za mešani promet s Široko odprtimi krivinami, dobro preglednostjo in sodobnim cestiščem tako, da bd omogočala tudi primerno brzino motornih vozil V pičlih dveh urah bi se po tej cesti v udobni vožnji moglo dospeti na naše morje/ V tem ogromnem prihranku na voznem času leži velika prednost te ceste. Za pravilno in popolno rešitev zveze Slovenije b morjem torej ne zado. stuje le izgraditev nove železniške zveze, temveč tudi najkrajše nove in sodobne ceste Ljubljana — Sušak. Nikakor nimam namena kratiti gospodarskega in prometnega pomena zgraditve najkrajše železniške zveze z morjem. Napačno in usodno pa bi bilo, ako bi ee pojavilo mišljenje in namen, da bi bilo z zgraditvijo proge Črnomelj — Vrbovsko že konSjjo rešeno vprašanje prometne zveze Slovenije s morjem. Naša javnost in naše gospodarstvo take reeiftve ne ti mogli priznati za dokončna Gradnja železnice na Vrbovsko niti najmanj ne zmanjšuje pomena in nujnosti gradnje moderne ceste Ljubljana — Sušak, ki nd samo zveza Slovenije z morjem, temveč zveza cele Srednje Evrope z našim Jadranom. Kot taka je izrednega mednarodno-turističnega pomena, ker bodo drugače nemške in italijanske avtomobilske proge odklonile od našega ozemlja ves motorni promet na jug. Prav lako je pa ta cesta vsedTŽavnega pomena. ker omogoča celinski dostop na Pri-morje in v Bosno. Dolžnost vse naše jasnosti in njenih poklicanih tolmačev je zahtevati. da se is sredstev za velika javna dpla dodelijo tudi sredstva xa gradnjo jadranske ceste Ljubljana — Sušak, ki bo šele dokončno rešila tako pereči prometni problem sveže Slovenije s morjem. dr. Vinko Vrhunec preds. Društva za ceste Premije pri izvozit v prekomorske države Poročali srno že, da je Narodna banka nedavno uredila v soglasju s finančnim ministrom plačevanje uvožene kave na ta način, da daje domačim izvoznikom kave na razpolago svobodne devize, to pa po višjem tečaju. Uvoz kave je dovoljen le neposredno iz produkcijskih držav. Zaenkrat je določen tečaj 262 din za funt, medtem ko znaša tečaj fuota na svobodnem trgu le 238 din. Sedaj poročajo iz Beograda, da se bo ta razlika, ki jo plačajo uvozniki kave zaradi višjega tečaja funta, uporabila za dajanje subvencij pri izvozu v prekomorske države. Če upoštevamo, da uvozimo na leto za okrog 70 milijonov din kave, tedaj vidimo, da dan asa ta razlika pri funtu v enem letu približno 7 mflijonov din. Kakor doznava »Jugoslovanski kurir« je Narodna banka v sporazumu s trgovinskim in finančnim ministrstvom že izdelala predlog za način subvencioniranja izvoza v prekomorske drž. Seznam obsega 40 izvoznih predmetov, med katerimi so zlasti kaČkavalaki sir ostali siri fižol, zdravilna želišča, celuloza itd Iz- Zanimive sodbe obrtnega sodišča Namesto ntoževanih 11.860 samo 1932 črnooka Marica je bila leto dn^ v službi kot plačilna natakarica v dobro idoči restavraciji. Ker je bila prikupljive zunanjosti tn Je znala moškim na srce pihati, so ti v obilnem številu prihajali v restavracijo. šef ji v gotovini ni ničesar plačeval, dal jj je le hrano in stanovanje. Po izstopu je tožila šefa na plačilo 11.860 I)tn. v tožbi je zatrjevala, da bd morala kot plačilna natakarica na račun dobiti, kakor je splošno običaj, poleg hrane in stanovanja še sledeče: ves zaslužek pri kruhu, kisli vodi in sodavici, pri litru ma-linovca in žganja najmanj 10 Din pri litru vina najmanj 1. Din., pivo pa bi morala dobiti po lastni ceni. Prejela pa je samo malenkostne procente pr; kisH vodi tn sodavici drugega pa nič, pri čemer rti zaslužila niti toliko, kolfkor jI je nastalo škode pri inventarju, za katerega je odgovarjala s položeno kavcijo 5000 Din ta katerega je morala nadomestiti pri te-stopu iz službe. O kakšnih omembe vrednih napitninah ni moglo biti govora, ker Je bila zaposlena predvsem v točilnici, kar raor so zahajali večinama kmetje ln delavci; napitnine je prejemala komatf toliko, da si je mogla nabaviti najpotrebnejšo obleko. Delati je morala po 14 do 16 ter na dan, pri večjih prireditvah pa celo do 40 ur nepretrgoma brez kakega počitka ali odmora; delala je tudi ob nedeljah, n« da bd bila za to imela med tednom en eel dan prost, kakor zahteva zakon o zaščiti delavcev, Zahtevala je tedajj s tožbo; 14 plačo za 12 mesecev po 300 Din t. j. 3600 Din 2.) odškodnino za 1737 nadur & 4.— Din t j. 6.948.— Din; 3.) za 41 dni, za katere sej; nd dovolil en prost dan v tednu po 20.— Din. t j. 820.— Din in še 492. Din, kar ji je šef za nabavo inventarja preveč zaračunal, skupaj tedaj 11.860 Dtn. Vrhu tega je bila oškodovana pri 487 sodčkih piva Ba 12.176 Din, ker se jI je pivo namesto po lastni ceni zaračunavalo po 25 Din pri sodčku dražje; pridržala pa si je pravico, da bo to škodo Izterjala s posebno tožbo. Razprava je spravila marsikaj zanimivega na dan, navesti hočemo pa samo to, koliko dohodkov je imela Marica. V prvi vrsti omenimo ,da je dobivate, napitnine po 1000 do 1200 Din na mesec. Iz točnih in nespornih obojestranskih zapiskov je bilo razvidno, po kakšnih oanaih In koliko pijače je prejela od šefa jn po čem je da--lje točila, pri čemer se je izračunal njen dobiček. Našteli bomo samo nekaj po-stavk; rani"**^ je takole: pri kisli vodi 4165 Din, pri sifonu 8706 Din, pri mall-novcu 2.500 Din, pri žganju ln likerju 2.260 Din, pri šabeai 100 Din ,pri pivu 16.723 Din in še pri drugih malenkostih nekaj, ves čas službovanja tedaj 34.855 Din. če prištejemo še napitnino, moramo reči, da je imela kaj dobre dohodke Ker pa se na prvi trenutek zde te številke silno visoke, bi marsikdo utegnil misliti, da je Marica enahlti gostom preveč zaračunavala; resnici na ljubo moramo povedati, da je zaračunavala točno po določenem ceniku in da tozadevno ni hQo nikakih pritožb. Kar D« Mairioa ni imela nobenega vcanta teh predmetov bodo dobfll pri t»* vozu v prekomorske države vi$ji tečaj z« angleške funte, in sicer okrog 255 do 258 dinarjev, t j. za 17 do 20 din pri funtu več, nego znaša tečaj na svobodnem trgu. Po tem tečaju bodo lahko prodali ves znesek dobljenih funtov, medtem ko morajo sedaj XU funtov prodati po oficiebnem tečaju 216 din, lU pa lahko prodajo po rro-hodnem tečaju 238 din. PAB In »Agrarna misao" 2« ioni je pričel ravnatelj Poštne hranilnice dr. Nedeljkovič ustanavljati druitve-no organizacijo, »Agrarna misao« in izdaj Sr-ti v imenu tega društva list pod istim naslovom. Kakor poroča »Jugoslovanski Kurir« je ta list že 15. aprila objavil, da je uprava Privilegirane agrarne barake na predlog dr. Nedeljkovida sklenilo, da daje kmetovalcem menična posojila do 2000 din z obrestno mero 5*/» za nakup plugov, orodja in materiala, in sicer tako, da kmetovalci ne dobe denarja, temveč ae denar izplača zadrugi ali kmetijski osrednji družbi ali pa privatnemu trgovcu, ki proda dotično blago kmetovalcu. »Jugoslovenski Kurir« ugotavlja, da je dajanje teh kreditov sklenil izvršilni odbor PAB, v katerem sredi tudi dr. Nedeljkovič, in da je PAB objavila o tem sklepu komunike 19. aprila (štiri dni potem, ko je izšla »Agrarna misao«) in da je bil komunike izdan prej, preden je sklop izvršilnega odbora potrdil upravni odbor PAB. Nadalje navaja, da je bila ustanovljena nabavljal na zadruga »Agrarna misao« z namenom, da prodaja svojim članom pluge in ostalo kmetijsko orodje ter potreben material in da se je predsednik te zadruge dr. Nedeljkovič, medtem ko je v upravnem ki nadzorstvenem odboru 7 uradnikov Pošto« hranilnice poleg dveh uradnikov Privilegirane agrarne banke. Tudi navaja primere, v katerih se je dr. Nedeljkovič osebno zavzel za po voljno rešitev kreditov raznim zadrugam pri Privilegirani agrarni banki. »J ug oskrvenSki Kurir« k temo pristavlja, da je pohvalno vsako prizadevanje trn okrepitev kmetskega gospodarstvo, vendar smatrajo v informiranih krogih, da ni praiv, če član izvršilnega odbora PAB angažira banko, da pomaga članom društvo, ki mu je sam predsednik. Člani izvršilnega odbora PAB bi morali biti docela neinteresirani pri sklepanju o raznih poslih banke; z drugimi besedami: da ne sme pasti na Privilegirano agrarno banko najmanjši sum, da • posojili ali na kak drug način podpira po-kret, ki ga vodi član njenega izvršilnega odbora. Dotok zlata pri Narodni banki Najnovejši izkaz Narodne banke od 22. t. m. zaznamuje v tretji Četrtini aprila povečanje zlatega zaklada za 12.2 na 1813.0 milijona din (lani 1662.7), devize izven podlage pa so narasle za 1.4 na 408.5 milijona din (lani 714.8). Posojila so t-udi ▼ trebii četrtini aprila nazadovala, in sicer za 22.0 na 1564.9 milijona din (lani 1684.1) in eo sedaj za 120 milijonov manjša nego lani ob istem času. Obtok bantkovoev se je zmanjšaj n 51.5 na 5736.7 milijona din (lani 5300.6). Obveznosti na pokaz so vzporedno narasle za 51.9 na 2758.8 milijona din (lami 2180.4); pri temo eo se žiirovne obveznosti le malo povečale, in sicer za 5.1 na 1591.4 milijona din. Vrednost zteutega zaklada skupaj z oficiei-no premijo je znašala 22. t. m. 2329.7 milijona din, kar predstavlja nasproti obtoku bankovcev in obveznostim na poka* kritje v vagini 27.42%_ Razvoj zaposlenosti v posameznih panogah Nedavno smo poročali, da se je pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani število zavarovanih delavcev -ln nameščencev od februarja do marca povečalo za 2225 (lani za 4625) na 92.317. Sedaj je izdal Okrožni urad še podrobno statistiko o gibanju zaposlenosti v posameznih gospodarskih panogah, Iz katere je razvidno, da je povečanje zaposlenosti v marcu predvsem sezonskega značaja. V gradbeni stroki se je namreč v tem mesecu Število zavarovancev povečalo za 1680 (lani za 2462) in sicer pri gradnjah nad zemljo za 1112, v industriji gradbenega materiala za 406 ter pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb za 162. Vrhu tega opažamo zopet povečanje zaposlenosti v tekstilni industriji, kjer se je število zavarovancev povečalo za 210 (lani za 376), in ▼ oblačilni industriji, kjer je naraslo za 199. V nasprotju s prejšnjim mesecem je v marcu nazadovalo število zavarovancev v gozdno-žagarski industriji, in sicer za 213 (lani se je v tem mesecu povečalo za 540). To na- dm eva med tednom prostega, daMravno je delala vsako nedeljo, ji je sodišče prisodilo samo aa t^ nadure 1.932.50 Din, dočim je presežek tožbe nega zahtevka zavrnilo, ker je imela dovolj dobre dohodke da Je tudi ob delavnikih delala preko dovoljenega delovnega časa in čeprav jI restav-rater ni dajal plače v gotovini. Njen pri-ziv ni imel uspeha. Delo mlinarskega pomočnika Ivan je bil pomočnik v podeželskem mlinu več mesecev. Prej je delal več let v podobnem mlinu. Pri vstopu se je dogovoril, da to imel po 400 din plače v gotovini ter vso oskrbo s perilom vred. Razen tega je mlinar plačeval zanj vse davke in vse socialne dajatve. Hrano je imel po lastnem priznanju praiv dobra 9prejet |e bil nesporno za delo >pri vahek, pri kateri je bil zaposlen Se en pomočnik, tako da sta delala izmenoma eden od 7. do 19. ure, drugi pa od 19. do 7. ure. Vsak teden sta zamenjala delo. Ob nedeljah je mlin stal med 7. in 19. ura Vsak teden 90 zasuli dva vagona Sita; mlin je tekel noč in dan, razen ob nedeljah po dnevu. Po izstopa je Ivan tožil mlinarja s» odškodnino za nadurno delo in trdil, da bi Ml smel delati na dan samo po 10 ur; ker pa je delal po dve uri več. je to smatrati kot nadurno delo. Izvedenec je podal mnenje-da vsak mlinarski pomočnik dobre ve, kaj je »vahta«, da teče mlin neprestano no? h> dan razen ob nedeliah. da oprsvSjata tako delo v podeželskih mlinih izmenoma po dva pomočnika veak po 12 ur na dan. Sicer pa to zaposienje ne traja neprestano in nepretrgoma po 12 ur na dati, marvei! si more pomočnik delo tako urediti, da X ign &um ■adovanjs js uflLuo v izvodih možnosti. V primeri z lanskim ntaicem je bflo t aprilu n 6631 zavarovancev več. Od tega pa odpade na gozdno-žagarsko industrijo Se vedno znaten del celotnega prirastka, kajti ▼ marcu je bilo v goadno-tagarski industriji 8079 zavarovancev, to je za 1131 več nego lani, v industriji za predelovanje lesa ca 4062, to je za 426 več. V vseh treh gradbenih strokah je bilo v marcu 10.259 zavarovancev, to je za 671 več nego krni ▼ tem mesecu. V tekstilni industriji je od lanskega marca naraslo število zavarovancev za 793 na 16.355, v kovinski pa za 553 na 7702. Razmeroma znaten prirastek nasproti lanskemu letu beleži tudi kemična industrija, kjer je število zavarovancev naraslo za 358 na 2345. V usnjarski industriji je bilo 2210 zavarovancev (za 153 več nego lani), v čevljarski industriji 3153 (za 89 več) in v oblačilni Industriji 5112 (za 108 več). Gospodarske vesti — Pred novo ureditvijo avstrijskega tema. Da se prepreči nenaden zastoj pri Izvozu Iz Avstrije, je nemška vlada zaenkrat pustila nadalje ▼ veljavi dosedanje tečaje v privatnem kliringu pri obračunavanju Izvoznih terjatev. V kratkem pa je pričakovati, da bo ta način obračunavanja ukinjen. Ker bi se pa Izkupiček v Šilingih znatno znižal, če bi avstrijski Izvozniki dobili le protivrednost po berlinskih oflei-elnih tečajih za tuje devize ln še ni mogoče uvesti nemškega sistema Izvoznih premij, nameravajo zaenkrat priznati Izvoznikom na oficielne berlinske devizne tečaje poseben pribitek v višini 33%. O tem se pravkar vršijo pogajanja. Avstrijski Izvozniki so mnenja, da bi moral biti pribitek pri Izvozu za neklirinSke države večji, vsaj 40%. Borze Na ljubljanski borzi je Mftil preteka teden devizni promet 7.89 milijona din nasproti 5.85, 7.34, 7.12 ln 5.9 milijona AvtomontaSe« so pač po kvaliteti materiala in v 6olidnosti Izdelave na tistem višku, preko katerega tudi inozemski fabrikati ne sežejo, čepraiv so v nabavi neprimerno dražji Ko si je >Avtomomfcaža< zadavila program: graditi jeklene karoserije, je najprvo skrbno preštudirata si lana podjetja v inozemstvu. zlasti v Švici, ki je danes vodilna v tej stroki. Za osnutek in izdelavo svojih prvih modelov si je — ne meneč se za velike stroške — zasagurala 'inozemske strokovnjake, da so s svojim znanjem in izkušnjama najprvo izvežbali domaČe delovne moči. Pcoji as morejo zrahljati, rasen tega pa je zvarjena konstrukcija pri iati trdnosti dosti lažja. Ogrodje karoserije se nato prekrije s jekleno pločevino, ki se prav talpo privari na nosHoe in električno svari po šinrih. tako da je vaanjost docela gladka. V ta kBrod&o WiVi ln tafcd okrov se potem zunaj in znotraj montirajo še nešteti veliki in drobni deli oprane: okviri za okna, Jfiricmn ogrocjje sa sedeže, nosilci za prtljago, obešalniki, držala itd. Kjer le gre, se uporabljajo jeklo in lahke kovine. Les je i* moderne karoserije popofcioma izrinjen. Desetine marljivih obrtniških rok so potrebne, preden ee izpremeni notranjščina v tisto elegantno in praktično udobnost po kateri se izdelki »Avtomontaže« tako prijetno razlikujejo od drugih voz. Če si zdaj moderno Jekleno karoserijo »Avtamorrtaže« ogledamo 5e z vidika eh**-nomičmostL, ee nam nodi naslednja stika: Voz z jekleno karoserijo s 87 sedeS, je a ea. 1000 kg lažji, kakor enako velik vos % leseno karoserija. Za toliko manj Je «e-veda obremenjena tudi šasija, ki se f • tem ffivjjenska doba zelo poveča. »Avto-montaža« nporablja za svoje avtobuse i»-vrstne Magarusove fesi je a 6 cilindn^rina Dieslovim motorjem 70 ks učinka. Pri enako velikem vorn t tešemo karoserijo bi potrebovali neprimerno močnejši motor, in bi bila seveda znatno večja tudi potrošnja goriva in obraba gama. Po izkušnjah doma in v inozemstvu zdrži Jeklena karoserija v normalnem obratu do 10 let v drugem merilu izraženo: 400.000 do 500.000 prevoženih kilometrov. Pri vsem tema je jeklen« kajo-serija provprečno še sa nekako 50.000 din cenejša od lesene. Ako upoštevano te številke, ki s« jim lesene konstrukcije Ae »doteka os moretjo približati, se pač ne moranP čuditi, da ee danes gradi v ino&emstvu do 99% vseh karoserij samo še ▼ jeklo. Jeklena karoserija vse boftj prodira tudi prt nas. Nad 50 avtobusov — izdelek »Av-toroantaže« — obratuje danes na mnogih ia-redno težkih progah v naši državi. Izkušnje, ki jih imajo podjetniki doslej * njimi v pogledu točnosti, varnosti in rentabilnosti obratovanja, so pokazale tabo očitno boljše rezultate napram lesenim konstrukcijam, da postaja povpraševanje po jeklenih karoserijah čedalje večje. Da bi lahko ustregla vsem narodom. Jo bila »Avtomontaža« prisiljena znatno razširiti svoj obrat Te dni se pri tovarna prične graditi nova velika montažna dvorana, ki bo omogočila serijsko izdelavo velikega števila karoserij naenkrat Enotnost in kakovost izdelkov bo a tem nedvomno še bolj narasla in vodstvo tovarne opa, da bo lahko postalo eek> konkurenčno napram teozremstvn ter bo morda lahko karoserije celo izvažalo. V interesu našega narodnega gospodarstva bi bilo to vsekakor pozdraviti R O Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega branja dobite v tedniku za radio, gledališče tn film »NAS VAL«, Ljubljana, Knafljeva oL 5. Nedelja 1 jnaja Ljubljana 8: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). — 8.15: Prenjce iz franč. cerkve,— 8.45: Venski govor (jp. V. Učak). — 9: Narpovedi, poročila. — 9.15: Kozaki pojo (plošče). — 9.30: Pester spored Raidijsfcega orkestra. — 11: Otroški spored (gdč. SL Vencajaova). — 11.30: Koncert getdbe »Sloge«. — 13: Naipo-vedi, poročila. — 13.20: Plošče po željah. — 17: Krnet ura (inž. Fr. Mikuš). — 17.30: Veselo popoldne: Akademski pevtiki kvintet, brata Goloba (harmoniki), Kosi Ivan in Sok Vilko (duet cater) in Magistov trio. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ona. 19.50: Prenos žmamie iz cerkve sv. Petra v Ljubljani — 20.30: Pointed ▼ glasbi. Sodelujejo: ga. Angela Hauck — Megla, proL M. Lipovšek (klavir) in Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Pomladne idile (Radifislki orkester). Beograd 17: Zbor slepcev. — 17.45: Narodne peami in plošše. — 20: Pester spored. 22.20: Lahka glasba in ples. — Zagreb 16.45: Lalhka eiasba. — 19: Večerniee in zborovsko petje. — 20.45: Lahka godlba orkestra. — 22.20: Ples. — Praga 19.30: Spevoigra. — 21.15: Simfonični kcfacerl — 22.25: Plošče in pfles. — Varšava 19.35: Plošče. — 21.15: Zabaven spored. — 22: Moniusakove peami. 22.30: Komorni koncert. — Sofija 16: Lahka in narodna roualka. — 19.30: Violinske skladbe. — 20: Pesmi. — 21.30: Odlomki k operet. — 22: Lahka in plesna rmrzika. — Berlin in vse nemške postaje.: Proslava nemškega narodnega praznika. — 11: Pesmi in kora/čnioe. — 13.30- Vesele melodije. — 16: Majski ples. — 19.10: Ljudske pesmi in plesi. — 20: Pester spored: Veselimo ee življenja! — 22: Zatoven večer. — 23: Pisani orkestri igrajo. Ponedeljek 2. maja Ljubljana 12: Pisana trata (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Fantazije (plošče). — 14: Napovedi. — <18: čemu zaščita proti napadom iz zraka (dr. Ladislav Kline). — 18.20: Smetanova simf. pesnitev »WaUen9teinov tabor« (plošče). — 18-40: Vseučiližka knjižnica v Ljubljani — zgodovina, pomen, naloge (dr. Joža Glonar). — 19: Napovedi poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Zanimivosti — 20: Spominski večer ob prvi obletnici smrtj mojstra Mateja Hubada (pevski zbor Glasbene Matice, dirigent g. M. Polič). — 20.45: Ura Cajkovskega (Radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos lahke glasbe Iz ^ Emone«. BeOgrad 17.06: Klavir. — 17.35: Orkester. — 18.15: Koncert solistov. — 20: Prenos opere jz Nar. gledališča. — Zagreb 17.15: Lahka glasba. — 20: Dobmičeve skladbe. — 22.20: Lahka in plesna murilca. — Praga 19JO: Operetni potpuriji. — 20.05: Operni večer. — 21.15: Szymanov-skijave mazuike — 22.15: Plošče. — Varšava 90: Lahka glasba. — 21: Komorne skladbo. — 22.10: Plesna muzika. — Sofija 17.30: Lahka godba orkestra.—■ 19: Pesmi. — 19.30: Simfonični koncert. — 20.45: Nadaljevanje koncerta. —21.40c Lahka godBa in ples. — Dunaj 10.30: Ljudski koocert — 12: Lahka godba. — 15.30: Sonata in pesem. — 16: Orkester. — 20: Historične koračnice Jofa. in Jon. Straussa. — 21: Dunajske slike — 22.30: Nočni koncert in pks. — Berlin 19.10: Z« zabavo. — 30: Operetni večer. — 21: Italijanski skladatelji — 22.30: Kakor Dunaj — MU neben 19.10: Majsk^ ples. —-21.20: Koncertna ura. — 22.30: Kakor Dunaj. — Stuttgart 19.15: Zaibaven spored. — 20: Pomladne slike z gflasfbOL — 21: Vedi« mudka — 22.36: Kakor Dunaj. toc^en1 rmftUft „JUTROVA" POSVETOVALNICA i S P O R T Zdravniška L H M.: Pojav, kj ga opisujete, opažamo sicer pri raznih spolnih boleznih, vendar dvomim, da bi v vašem primeru bila posredi taka bolezen. Na opisani način bi bila infekcija sicer možna, vendar je verjetnost minimalna in zato spolno bolezen izključujem Vaše zdravljenje pa je povsem primerno in lahko v tem smislu nadaljujete. isti: Opisani način ni zanesljiv in pride Lahko kljub temu do oploditve. Zato vam dotičnega postopka ne morem priporočati. FHi: Verjetnost je ista. isti; Tudi pr5 moškem pride lahko do sličnih pojavov, vendar je doba ko nastopijo pojavi, individualno zelo različna Pa tudi vsa doba nima tako težkega značaja kot pri nekaterih ženah M. M,: V vašem primeru verjetno ne gTe za kakšno težje obolenje želodca (rana), temveč se mi zdi verjetneje, da ima' te želodčni katar, ali pa mogoče povešen želodec. Držite se navodil zdravnika, ki vam je že itak predpisal dijeto. Ako se ne bi stanje kmalu Izboljšalo, ako h; hujšali. ako bi dobivali močne bolečine itd., pojdite ponovno k zdravniku, ki bo že ukrenil, kar se mu bo zdelo potrebno. Za enkrat pa mislim, da n, vzroka za razburjenje. I K. IVL: Skoro pri vsaki povešeni maternici je sečni mehur več ali manj prizadet v tem smislu, da voda pri uriniranju ne odteče popolnoma. Ta zaostala voda vodi do vnetja mehurja, kar se izraža v skelečih in pekočih bolečinah, kot jih opisujete. Pišete da ste bih zaradi povešene maternice že operirani, da pa imate še vedno težave. Ker m, niste opisali načina operacije, si ne morem ustvariti jasne sodbe o sedanjem vašem stanju, odnosno o stanju zaradi katerega ste bili operirani. Razlikujemo namreč več stopenj po-vešanja maternice. Po tem se ravna tudi način operacije. V j ste se verjetno po operaciji premalo pazili, pa se vam je stanje poslabšalo .odnosno ni imela operacija takega uspeha, kot ga ima sicer pri ugodnejših okoliščinah. Najbolje bo, da greste ponovno k zdravniku, ki vas je prvič operiral, ki že pozna vaše stanje in vam bo zato vedel najboljše svetovati Milena 2. Vaši podatki so preveč pomanjkljivi ,da b, sd mogel ustvariti jasno tliko. Pišite obširneje! Samo toliko lahko rečem, da imate precej težko vnetje. Od kod naj bi to prišlo, vam iz gornjih razlogov seveda ne morem povedati. L R. . Celje.: Mislim, da bi bilo najbolje, da greste ponovno k zdravniku ki vas je operiral Menjati zdravnika nima smisla, zlasti ne v vašem orimeru. Po težkih operacijah so slični pojava zelo pogosti in nas re presenečajo, vendar je dobro, da vas pregleda zdravnik, ki bo ukrenil, kar se snu zdi potrebno. Edinka: Da h je človek rejen, aH pa suh, ni odvisno samo od količin in kakovosti hrane, temveč tudi v precejšnji meri cd temperamenta. Kot pišete, se hčerka zelo hitro razburi. To je po eni strani posledica prebolelih bolezni, ki so bile res težke, deuoma je mogoče krivo dejstvo, da je edinka, po drugi strani pa, sodeč po uspehih v šoli je hčerka duševno zelo razvit, razgiban otrok, tako da bi bilo kar čudno, da bi bila pri tem temperamentu še rejena. Po mojem mnenju torej. Sj ni treba giede tega delati prevelikih skrbi. Deficit rejenosti morete deloma kriti s primerno hrano (maslo, ribje olje, med in slično), dvomim pa da vam bo uspelo spremeniti temperament. Sploh bi bilo preuranjeno izreči v tem pogledu kako definitivno sodbo. Hčerka je še mlada, je še v stadiju razvoja, šele, ko dorase, bo možno soditi v tem pogledu pravilneje. M. T. Ljubljana; Znake, ki jih opisujeta. opažamo običajno pri nervoznih ljudeh. Da ste vi faktično tudi nervozni, Sklepam zlasti iz dosedanjega načina zdravljenja. VendaT se mi zdi možno, da Imate vi tako zvano Basjedovcvo bolezen, zlasti, lro pišete, da imate velike težave s srcem in vam zato svetujem, da greste k zdravniku. da vas pregledali. R. Celje: V vašem primeru sta dve možnosti. Možno je. da imate stisnjen požiralnik. ali pa so vaše težave v zvezi s poaipr-aienjem žil. Zdravniški pregled bi bil vsekako umesten. Davčna M. B. v P. Davkarija Vas letos že drugič »trdo prijemlje«, ker še niste poravnali svojih obveznosti. Ali je za to trpra--vičena, ko Vas doslej še ni obvestila, koliko davka Vam je naložila, za lansko leto pa ste vse davke z zadnjim plačilom v novembru odrajtali? — Dokler za letos davki niso na novo odmerjeni, se plačujejo po lanskem predpisu. Od tega so izvzeti v meri in v mejah, kakor je določeno z zakonom za vsako obliko davka posebej, oni davčni zavezanci, ki so prijavili prestanek davčne obveznosti. A M. v L,j. VI pa zopet menite, da ste lani z oktobrskim obrokom plačali nad 2000 din preveč, ker ste bili trgovino odjavili že 1. VI. 1937 in je od tega časa nič več ne izvršujete. Kaj morate ukreniti, da Vam davčna oprava preplačani znesek v gotovini povrne?—Pred vsem se uverite, ako preplačilo dejanski obstoji Ce imate res preplačilo, vložite netaksirano prošnjo za povračilo Po overovljenih izpiskih davčne kniigre in na dokumentiran predlog davčne uprave odredi nato finančna direkcija. da se Vam presežek vrne v gotovini. J. P. v C. Drnžabnica družbe z o. z. ste. Pred dvema letoma Vam je davčna uprava zasegla večji znesek, Id .je bil na Vaše ime založen pri sodišču. Tudi se .je davčna uprava vknjižila na Vašo vilo, in to vse na račun družbe, ki ji .je dolgovala davek. Proti zasegi in vknjižbi ste se po svojem pravnem zastopniku pritožili, ker je bila davčna uprava zadostno krita že z družbi-nlm imetjem in ker ste Vi druga jurldična (?) oseba ln ne t'sta. Id je dolgovala, čeprav ste drnžabnica družbe. Sodišče .je Vašemu pozivu popolnoma ugodilo In naložilo davčni opravi, da Vam vrne rekurz-ne stroške v znesku 2175 din. Kai Vam je storiti, da pridete do svojih stroškov In ali je pravni zastopnik pravilno no stopal, ko je naprtil stroške Vam In ne davkariji? — Tu gre pred vsem za vprašan 1e osebnega in stvarnega jamstva. Ker pravite, da ste družabnica družbe z omej. zavezo, domnevamo, da je bila Vaša družba na zaostanku a pridotmino. V glavnem moramo naglasi ti, da jamči za davek od podjetja ali obrata ved lastnikov vsak lastnik solidarno. Ce glavni dolžnik, t j. oni, ki je po zakonu zavezan plačati davek, ne zadosti svoji obveznosti, potem jamči za davek poleg glavnega dolžnika tudi porok slednji pa samo subsidiarno, to se pravi šele za glavnim dolžnikom. Za davek se poterja porok šele. če ga ni bilo mogoče izterjati od glavnega dolžnika. Potemtakem se mora zahtevati davek z obrestmi in stroški vred najprej od glavnega dolžnika in si mora davčna uprava prizadevati, da davek izterja od njega, po potrebi tudi prisilno, šele če in kolikor ostane izterjava davka pri glavnem dolžniku brezuspešna, ga je dopustno izterjati od poroka. Kdo pa je v Vašem primeru glavni dolžnik in kdo porok, tega ne poveste. Poleg tega pa jamčijo za pridobni-no tudi lastne nepremičnine, ki služijo neposredno podjetju ali obratu, če davek ni starejši od treh let. če je bila, kakor trdite, davčna uprava glede davč. zaostanka kakorkoli in popolnoma krita, potem si ni smela pridržati prizivnih stroškov v znesku 2175 din in jih od drž. zaklada lahko iztožite. Ne spuščajoč se v strogo pravno vprašanje da-li je Vaš pravni zastopnik prav ravnal, ko je stroške Vam zaračunil — od nekod jih je moral prejeti — Vam radi popolnega razčiščenja vprašanja svetujemo, da se prepričate najprej pri davčni upravi, če je bil davčni zaostanek z zamudnimi obrestmi in izvršilnimi stroški zares v celoti poravnan. In šele nato postopajte dalje! A. L, v L. Prosil! ste za podelitev pravice, da smete izvrševati te In te vrste obrt Delali boste skunno z izučenim obrtnikom in si bosta delila »prejemke tn Izdatke« na polovico. Vprašate, kako se ima prijaviti takšno »udruženje« davčni oblasti. da bo v skladu s predpisi, pa tudi v najboljšo korist izvrševalcu obrata. — Obrt prijavi oseba ki ima obrtno pravico Ako boste ustanovili družbo, potem velja glede jamstva davkov vse zgoraj povedano. Ker ne moremo domnevati, kolikšen bo v prvem letu obratovania promet in čisti dohodek, ki bo tvoril davčno osnovo, bi bilo po našem mnenju vsaj za prvi čas najumestneje. da ne nastavite druž-a bo, marveč da nastavite v svojem podjetju dotičnega obrtnika proti pogojeni plači odnosno drugim uslugam in zanj plačujete uslužbensld davek. V tem primeru bi se obrtnikova plača smatrala pri kosmatem dohodku kot odbitna postavka, kar bi bilo za podjetje po našem mnenju ceneje. Seveda pa bi se moralo skladno s to okolnostjo med delodajalcem in delojem-nikom na primeren način urediti tudi vprašanje delitve čistega dohodka. I. A. v č. Koliko Vam sme davčna uprava naračunati pri izterjanju davčnega zaostanka na izvršilnih stroških? — Ker nam ne poveste, koliko znaša davčni zaostanek in če gre pri tom samo za opomin ali samo za rubežen ali pa morda za oboje skupaj, Vas moramo seznaniti z načinom postopka v obeh primerih. Najmanjša eksekucijska pristojbina znaša, in sicer: za opomin 1 din če davčni dolg ne znaša več kot 200 din, za rubežen pa 5 din, če dolg ne znaša več kot 500 din. Ce preseza davčni dolg te vsote in ne znaša več kot 10.000 din, se pobira od vse vsote dolga pristojbina za opomin po 0.5%, za rubežen pa po 1%. Ce davčni dolg preseza 10.000 din, se pobira od vse dolgova-ne vsote kot pristojbina za opomin 1%, za rubežen pa 2%. Pri tem tudi znajte, da se smejo eksekucijske pristojbine za isti dolg zaračunati samo enkrat. F. V. v H. Davčni upravi ste prijavili kot upravitelj rodbinske stanovanjske hiše nižje najemnine, kakor pa Vam jih plačujejo najemnike, češ da odpade gotov del te najemnine na stroške instalacije luči hi dodelitev vrtnega zemljišča, dočim izročate najemnikom priznanice za polne zneske. Najemniki, zlasti tisti, Id ne plačujejo točno najemnin, Vam radi tega groze z ovadbo. Kaj naj Vam svetujemo? — Delni odgovor za Vaš slučaj boste našli v »Jutru« od 16. IV. t 1. pod šifro J. H. v N. m. in od 24. IV. t. 1. pod šifro F. 2. v G. v točki 3). Dodajamo še to. da se skupna najemnina, zavezana davku, ne sme zmanjšati s takimi odškodninami V Vašem lastnem interesu in da se izognete vsem posledicam davčno-kazenskega postopka, Vam svetujemo, da dejanski stan brez najmanjšega odloga prijavite davčni upravi. Ce namreč vlože najemniki ovadbo pred Vami, boste kaznovani radi davčne utaje z dvakrat do štirikrat tolikšno vsoto, za katero ste prikrajšali državo. Razen kazni pa boste morali plačati kaj-paK tudi naknadni redni davek in takso za razsodbo. C. D. v M. Motor za žaganje drv si hočete nabaviti. Vprašujete, če boste morali zanj plačevati kakšen davek in kolibo? — Posli z motorjem za žaganje drv se smatrajo za obrt. Plačevati boste morali 8% osnovno pridobnino od doseženega čistega dohodka s samoupravnimi do-kladami in z dopolnilnim davkom, o katerem smo govorili že v št 78 od 3. IV. pod šifro I. P. na V. L. S. v S. Iz Vašega pisma niti približno ne moremo sklepati, kakšno »zgradbo« Imate z »večjim pokritim vozom za tri ljudi« v mislih in če bo ta »naprava« oproščena davka. V uvodu pravite, da bo »premična«, ob zaključku pisma pa zopet navajate. da jo »nameravate po potrebi prisloniti k sosedovemu kozolcu«. — Dokler nam ne postavite točnejšega vprašanja, vzemite za enkrat na znanje samo to, da od vozov, urejenih za prebivanje, ni plačevati nobenega davka, ker se" nikoli ne morejo smatrati za zgradbe. Nasprotno pa se zgradbe na kolesih smatrajo za zgradbe, če so tolikega obsega, da se morejo premikati po ulicah in cestah, t j. če so nerazmerno večje o^ navadnih voz * V peti vrsti zadnjega odstavka »Davčne posvetovalnice« od 24. IV. t 1. št. 94 mora stati namesto »našim obrtnikom« pravilno »našim naročnikom,« kar si je menda že vsak sam mislil. Pravna R. B. p. R. Bojite se, da bi Vam nakazujoča oblast kot javnemu upokojencu, v prid nekega upnika, ki ima zoper Vas izvršilno dovolilo, odtrgovala od pokojnine vse, razven din 500.—. Vaši prejemki znašajo letno več kot samo din 6.000.—. — a) Delni odgovor je že v odgovoru, ki ga je dobil vpraševalec J. F. v K. v velikonočni številki »Jutra«, od 16. 4. 1938. Poja- i ru in ostalih poslovalnicah v Sloveniji snjuje se Vam pa ie: za navadne, neprivi-ligirane terjatve (če gre za alimentacijo) Vam sme nakazujoča oblast od 1. 4. 1938 dalje, vsled določil finančnega zakona 1. 1938/39 odtegniti od plače oz. prejemkov, če znašajo nad 6.000 din le'/» ostati pa mora nedotaknjena osebna in rodbinska doklada v celoti. Zahtevajte pismeno obrazložitev. zakaj Vam Je oblastvo odtegnilo več in se morda še oglasite. — b) Terjatev upnika, ki Vam oskrbuje slaboumnega otroka ne uživa prednosti pred prej prijav-ljenemi izvršljivimi terjatvami upnikov, ki so Vam že zasegli plačo. Ce je ta terjatev že iztožena in »izvršljiva«, bo po upnikovem predlogu ob izvršbi deležna vrstnega reda po času prijave. Prednosti pri izplačevanju Vaših prejemkov taka terjatev nima- J. G. W. C. Najemnik Vaše garaže, ki je L 1937 umrl. Vam je ostal dolžan na najemnini din 2.500.—. Imel je lastni avto. Zapuščinska razprava se nI vršila. Tožili ste na plačalo najemnine njegovo ženo, ki je pa podala »upor« potem advokata, češ, da ni dolžna. Kaj Vam fe storiti? — Vaš dolžnik je po smrti najemnika le njegova zapuščina oziroma dedič ki jo 1e podedoval. Ce zapuščinske razprave ni bilo lz razloga, ker ni bilo imovine 1e možno, da avto ni bil last najemnika ali so pa drugI dolgovi zapuščina in pogrebni stroški presegli njegovo vrednost Ce menite, da je spadal avto vsekakor v zapuščino kot ak-tivum, priiavite to imovino naknadno sre-skemu kot zapuščinskemu sodišču ln tudi Vašo terjatev. Tožbo proti ženi Vašega sedal že pokoinega naienanika umaknite ln povrnite njenemu advokatu stroške upora. ki jih bo določilo oo advokatski tarifi sodišče, da si s tem prihranite viSie nadalj-ne oravdne stroške. Za umik tožbe ni potreben advokat, zadostuje pismena vloga — v Vašem primeru taksirana z din 1.50 ki io pošllete pravdnemu sodišču. Očim v V. Ali morete prepisati svojo pastorko na svoje rodbinsko Ime? Stroški? Ce ie Vaša nastorka nezakonski otroV Vaše žene, morete dati z iziavo pri političnem oblastvu otroku svoie ime s privoljenjem matere In otroka ali. ako ie otrok nedoleten. s privolieniem zakoniteern zastopnika in varstveneea sodišča. Vnša izjava je pa veliavna le. če je predložena političnem oblastvu (Kralj, banski upravi) v javni — t. j. so^no al* na po notariu poverjeni listini. Radi stroškov stopite do notarja, ki sra izberete po Vaši volji 'n je višina stroškov odvisna od vajinega dogovora. Sploh je najboliše da prepustite vso zadevo v ureditev notariu. Otrok bo dobil le Vaše ime. družinsko nravno pa ne spada v Vašo rodbino temveč v materino. B. F. Sv.M. Vaši ženi je darovala še ob žfv'ien.fu njena sedaj pokoma mati din 7.000.— »n jI nato posodila din 7 000.— ob orilfld zidan in h*še. Sedaj grozita Vaša svaka — brata Vaše žene — s tožbo na plačilo vseh din 14.000.— češ, da so sedaj taki zakoni. — Nič ne imeita z ženo takih skrbi. Kar je mati darovala (že ob živ-ljeniu tudi izročila Vaši ženil ne spada več kot njena imovina v zapuščino. V zapuščini se bo obravnavalo med drugim premoženjem tudi zapuščinska teriatev iz posoiila VaJH ženi v znesku din 7.000.— in jo bodo dediči dedovali v smislu poslednje volie ali zakonov, ki urejajo dedovanje. Oporoko ste Vpši tašči napisali na n jeno željo Vi v navzočnosti dveh prič, Id sta jo tudi podpisali. Tašča jo je samo podkrižala. Ali velja? — Za veljavnost take oporoke je treba, da Je tašča izrecno izjavila pred tremi zmožnimi pričami od katerih sta morali biti vsaj dve hkrati prisotni -da je spis njena poslednja volja. Priče so se morale podpisati s pristavkom. ki kaže na njih svojstvo kot priče. Taščino pod-križanje je smatrati za ročno znamenje in je na oporoki veljavno, če je bilo pristav-Ijeno v prisotnosti vseh treh prič. Ce Vaši ženi v tej oporoki, ki ste jo Vi spisali, ni tašča ničesar namenila, niti Vašim otrokom, roditeljem, bratom ali sestram, ste bili Vi kot pisec zmožna priča, sicer pa ne. Od tega zavisi tudi veljavnost oporoke. »Združena« v Dr. Najemnik delavnice Vama je prepustil svoj najemni prostor za din 200.— na mesec, v delavnici nahajajoči inventar pa za din 10.000.—. Denar ste mu že izročili. Sedaj ste pa zvedeli da je najemnik zamolčal svoje pravo razmerje do lastnika hiše, v kateri je imel delavnico. da Vama je to razmerje lažno in nepravilno opisal, da je od kupljenega inventarja pretežni in največji del zarobljen od njegovih upnikov, da Vama ni oskrbel stanovanja, kot ste se dogovorili, že prejete kupnine noče vrni«. Vprašate, če ga morete izročiti advokatu in če ga morete izročiti dri. tožilstvu. — Možno je prvo kot tudi drugo in tudi tretje, katero Vam najpreje svetujemo in bo moglo biti najhitreje učinkovito. To je: pišite prodajalcu, da Vam mora tekom 8 dni vrniti kupnino in mu zagrozite, da ga boste sicer prijavili državnemu tožilstvu radi zločinstva prevare. Ce kupnine ne bo vrnil, spišite kazensko prijavo in jo naslovite na drž. tožilstvo v N. m. Notri pa opišite vse tako, kot ste storili v pismu ki ste ga poslali nam. Ker najbrže prodajalec ni premožen, Vam ne svetujemo, da bi ga »izročili« advokatu, saj bi morali tozadevne stroške Vašega zastopanja trpeti sami. Po kaz. prijavi. Id je prosta takse, bo postopalo drž. tožilstvo in sodišče uradoma, ne da bi morali plačati kake stroške. Fr. O. Lj. a) April je Vaš zadnji najemniki mesec; kdaj morate izročiti stanovanje 1. ali 8.? b) Kaj je z Vašo električno napeljavo ob izselitvi ? c) Dodatno ključavnico ste Vi vdelali smete pridržati ključ? — a) Stanovanje ste imeli najeto najbrže proti enomesečni odpovedi. Izročiti ga morate 1. maja 1938. Ce ste imeli najeto stanovanje proti četrtletni, v Ljubljani običajni odpovedi, morate polovico stanovanja izroč'ti na večer 4. maja. drugo polovico pa do opoldne 8 .maja. b) in c) Električno napravo ta ključavnico morete nekvarno zidu ta vratom odnesti: samega ključa ne smete pridržati. Svetujemo Vam. da se glede teb naprav mirno dogovorite s hišnim lantn kom ali z bodočim nniemnikom. kar se običajno reši obojestransko in zadovoljivo. XVI. kolo v ligi Ljubljana igra proti Baska ▼ Beogradu — Najvažnejša tekma je med Hajdukom in Haškom v Splitu Tri nedelje nas še ločijo od konca letošnjega državnega prvenstva V teh treh terminih se bo moralo v tablici še marsikaj razčistiti in odločiti. Povsem odprta so še vsa tri prva mesta, prav tako vsa tri poslednja, a v sredini je tako že precej gneče Drži le to, da se niti oni iz sredine ne morejo vež preriniti v prvo fronto, niti oni s konca ne morejo več do sredine. Toda v samih »skupina« je mogoča še po nekatera sprememba Današnji spored je zopet popoln in obsega naslednjih pet parov: Bask—Ljubljana Belo-zelemm se še sedaj toži po onih »izgubljenih« dveh točkah, ki jih je Bask z rezultatom 2 :0 odnesel s seboj v Beograd V povratni tekmi dajejo, seveda, Basku zopet vse šanse. Lepo bi bilo, če bi se tudi tokrat vsi taki špekulanti ure-zali Ljubljani bi bil tak prirastek točk kakor mana z nebes. Moštvo je zadnje čase. razen velikonočne tekme, zadovoljilo in ne bi bilo niti preveliko presenečenje. če bi mu res uspelo, da bi se malo osvetilo za jesenski poraz. V vsakem primeru pa smemo računati z najtesnejšim rezultatom Coneordia—BSK Prvi v tablici igra z zadnjim. Po tem bi se dalo sklepati, da je Bsk »nebotič-no« visok favorit 6 :1 Je bilo v Beogradu za »plave« in tudi ta okolnost bi govorila v njihov prilog. Obema moštvoma gre za veliko Bsk ne sme, če hoče ostati na prvem mestu, izgubiti prav nobene točke več; Concordiji pa gre prav za kožo Vse kaže, da tbi se to srečanje utegnilo razviti v veliko borbo, če bi ne bili obe moštvi, zlasti Bsk. v dvomljivi formi Slavija—Jedinstvo Z 1:0 je Jedinstvo zabeležilo jeseni svojo prvo zmago. Slavija je bila dobavitelj obeh točk. Jedinstvu gre prav tako za kožo kakor Ljubljani, s to razliko, da ima prav obupen količnik. Seboj jemlje v Sarajevo zunanjega sodnika, pa mu proti Slavi ji ne prisojamo velikih nad. Jugoslavija—Gradjanski Po nedeljskem uspehu »purgerjev« proti Bsku v samem Beogradu in po neuspehu »rdečih« v Ljubljani bi rekli, da imajo Zagrebčani tekmo že skoro v žepu. Uspeh Jugoslavije bi bil že skoro mala senzacija. Počaka j mo do večeral V grebu je bilo 3 :2 za Gradjanskega. Hajduk—Hašk Hajdukovci so v Zagrebu doživeli jo katastrofo. 6 :1 za Haška je bil takrat rezultat Hašk z vso vehemenco pritiska na prvo mesto, a Hajduku gre za osveto in za prestiž. Poleg tega malokdo prinaša točke iz Splita. Ta zadeva bo vsekakor zanimival Edna tekma iz VIL kola V LJubljani Celje—Hermea ob lfiJM na igrišča Hermesa Hermes - Celje. V Šiški bodo ob 13.50 pričeli povratno tekmo Hermežani tn Celjani Nemala senzacija Je bila, ko so Slikarji sredi Celja odnesli rezultat l: a Tudi danes bi jim prisodili skoro vse šanse. ★ _ ODPOVEDANI NOGOMETNI TEKML ISSK Maribor je včeraj opoldne prejel brzojavno obvestilo SK Kranja, po katerem je prvenstvena tekma ISSK Maribor t SK Kranj v Kranja odpovedana. Tudi je bila odpovedana tekma med SK Železničarjem in Čakovačkim SK, ld bi se morala vršiti danes na stadiona SK Železničarja. Nižjerazredne tekme V okviru današnjega prvenstvenega sporeda bo odigrana še vrsta tekem za točke po raznih razredih v Ljubljani in na deželi ter tudi dve juniorski tekmi v LJubljani. V ljubljanskem FL razredu bodo igrali trije pari, in sicer Grafika-Moste ob 13.45 na Igrišču Hermesa (v pred tekmi pred prvenstveno tekmo I. razreda med Herme-som in Celjem), Adrija - Slavija ob 10 JO na igrišču Adrije in Korotan - Mladika Ob 17. na igrišču Korotana. Izven Ljubljane bodo v nižjih razredih igrah v Celju Laško - Jugoslavija ob 16, dalje na Jesenicah Kovinar - Savica ob 15, ▼ Hrastnika Radeče -KSK ob 15 in ▼ Domžalah Domžale - Mengeš da 15 na igrišču Domžai Juniorska para bosta danes samo naslednja: Mladika - Jadran jun. in Svoboda - Slovan jun. Obe ketmi bosta v dopoldanskih urah. Kaj mislijo bolgarski športniki o naših ? Zanimive izjave predsednika bolgarskega kolesarskega saveza generala Nikole Nedeva (Športno pismo iz Sofije) Sofija, konec aprila Bolgarski kolesarski savez ima svojo zgodovino in svojo tradicijo. Kolesarstvo je zelo razvito po vsej državi Bolgarija je po zaslugi predstavništva kolesarskega saveza prva v tej športni panogi med vsemi balkanskimi državami Bolgarska kolesarska zveza je začela delovati kot majhen kolesarski klub, Id je bil ustanovljen 1. 1887 v Sofiji, torej pred 51 leti. Po prvem klubu so se kmalu ustanovili še novi in tako je nastala potreba ustanovitve kolesarskega saveza, ki je bila i 1902. 2e i 1912 je imel savez bolgarskih kolesarjev 74 društev. Iz dneva v dan je nato rasla ta športna organizacija in dandanes šteje 18.500 članov v 218 društvih. i Met v Genovo. 2e danes opo7arjamo na skupni izlet Zveze za tujski promet v Ljubljani k mednarodni tekmi Italija Jugoslavija ki bo dne 22 maja t. 1 v Genovi — Prospekti so na razpolago v vseh biljetarnah Putnika v Ljubljani Maribo- Nedavno sem obiskal predsednika bolgarskega kolesarskega saveza upok. generala g. Nikolo Nedeva, moža impozant-ne vnanjosti odličnega športnika in velikega prijatelja razvoja kolesarstva na Balkanu. — Pa vidite, pravi med drugim, člani našega kolesarskega saveza so vsi od kraja, od delavca do generala in od trgovca do uradnika. Sicer pa ima naš saves upravni odbor, ki ga volijo vsako leto. — Kakšen je program kolesarskega saveza, g. predsednik? — Po programu, ki se v resnici vsako leto tudi popolnoma izvede, morajo naša društva organizirati svoje kolesarske dirke, savez pa prevzema organiziranje velikih mednarodnih prireditev. — Kaj pravite o samem savezu? — Naš kolesarski savez je eden med najbolje organiziranimi in finančno najmočnejšimi športnimi organizacijami v Bolgariji. To bodo potrdili tudi ostali naši športniki Iz lastnih sredstev je savez zgradil 32 dirkališč s 333 m dolgimi dirkalnimi progami. Od teh 32 dirkališč imajo dirkališča v Varni. Ruščuku, Pasardži-ku ta Sofiji betonirane dirkalne proge, letos pa bomo v Plovdivu zgradili novo dirkalno progo, dolgo 600 m. Po aaCrtik bomo polagoma dali betonirati sploh vse dirkalne proge. — Kaj pravite o bolgarskem kolesarju? — Bolgarski kolesar se odlikuje po veliki vztrajnosti v vsaki športni borbi za dosego športnega uspeha, toda prav po tem — tega ne smem pozabiti — se odlikujejo tudi jugoslovenski kolesarji Lani so bili srečni naši kolesarji, da so mogli tekmovati s svojimi brati jugosloveni iz Beograda do Sofije ta odtod do Varne. Takrat smo videli kakšne kakovosti imajo Jugoslovenski vozači Grgac, Prosenik, G&rtner ta njihovi tovariši obetajo še zelo mnogo ta trdno upam, da bodo letos opravičili nade, ne samo moje, temveč tudi na-de športnih krogov v Jugoslaviji — Kaj pravite o sodelovanju med bolgarskimi ta jugoslovenskimi kolesarji ? — V Bolgariji so prepričani in to boste slišali tudi sedaj, da bodo tako srečno doseženi odnosi med vašimi ta našimi kolesarji kmalu dosegli popolno spoznanje bratskih narodov v kolesarskem športu. Samo sodelovanje med jugoslovenskimi ta bolgarskimi kolesarji ki je zdaj na dobri poti bo gotovo mnogo pripomoglo k našemu bratskemu zbližan ju, ld dobiva lz dneva v dan zmerom globlje korenine v narodu. Bolgarski kolesarji so preko svojega saveza v stalnem stiku z jugoslovenskimi in to bo dobro služilo nadaljnemn razvoju kolesarskega športa pri nas, pa tndi v Jugoslaviji — Kaj pravite o skoraJSn£ tekmi med bolgarskimi ta jugoslovenskimi kolesarji? — Savezna uprava Izdeluje program za to tekmo, ki bo najbrže meseca Junija. Seveda upamo, da bodo tudi naši bicikH-stl tmeH priliko gostovati v Beogradu aH kjerkoli drugje v Jugoslavifr da bi tako mogli pomagati našim bratom za razvoj ta športne panoge v Jugoslavifl. — Kaj mislite g. predsednik, glede te kolesarske dirke med Jugoslavijo ln Bolgarijo? — Tukaj Je težko reffl kaj sigurnega. Upam pa, da se bodo od Bolgarov izkazali Ni kola Nettov. Jordan Konstantinov, Cvetko Georgijev, Georgij Veltaov, od Ju-goslovenov pa Gartner, Rozman, Prosenik, Grgac ta Drljačič. Vsekakor pa presenečenja niso izključena ... — Kaj pravite o mednarodni tekmi Sofija—Varna? — V mednarodni dirki iz Sofije v Varno (630 km), ki bo od 7. do 10. julija t L, bodo sodelovali Jugosloveni Bolgari ta Rumuni Tu bodo gotovo velika presenečenja. Nato govoriva o Jugoslovanskih kolesarjih. G. Nedev, ki poudarja kvaliteto, toda ne organiziranje jugoslovenskih kolesarjev, pravi h kraju: — Na svidenje v Beogradu! Pozdravite vse športnike, najbolj pa jugoslovenske kolesarje in jim izročite preko »Jutra« naše najlepše želje, ne samo glede na bližnjo tekmo med Bolgarijo ta Jugoslavijo, temveč tudi glede na njihov napredek v splošnem... Tih. MlllsavljeviC Tekma Rapid - Atfetik odpovedana. Prijateljska tekma med mariborskim Rapi-dom in celjskimi Atletiki, ki bi se morala pričeti danes ob 16.30 na igrišču pri »Skalnati kleti« v Celju, je zaradi slabega stanja igrišča odpovedana. m M & strani!) »JUTRO« tL 100. CENE MALIM OGLASOM P* 50 par za besedo, Din 8.— davka aa vsak oglas in enkratno pristojbino Din S.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki ttčejo služb. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 12*—» Dopisi ta ftenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din S.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—t Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L,— za besedo, Din 8.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objave oglasa Dta 11- - lliili vijhui Ponudbam na šifre ne prilagajte znamki La, Oglasnega oddelka »Jutra« T)|f| če zahtevata od t znamkah obenem "z naroflOam? jfl p^po nI Doložnid na čekovni rafa " * poitni pdloftnkri na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, __._ »zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipnlsHjaka pristojbina Din ▼m naročila In vprašanja, tttoča m nami oglasov, je naslavljati nas Oglasni oddelek ^Jntra44, Ljubljana« Beseda i Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Bivanje ob morju Penslon, vila Rosuja. Njivice, otok Krk. Kra 6ixa lega, mir. odpočl tek, kopanje na prostem. Izboma kuhinja, Kompletni penslon z vk; učnimi taksam) din 58. 10134 38 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šliro ali dajanje maiova o Din Maj manj znesek 17 Din Danes i. maja pridite vat v gostilno k »PANJU« Vegova, ul. 10. Kjer se bost® najbolje ln najce obje z&bav&U. 10818 :8 Naznanilo Cenjenemu občinstvu ■j»ročam. da sva pre-»sseia vodstvo gostilne Uuuls (prej Krušif) Lju bLjanska ul. točimo naj Onejša Štajerska, dal Oiatlnska vina, dobra damača kuhinja. Danes o<;vorltverfci koncert. Za otolleai oblak se priporoča tta Rezka in Nande Drbaja 10840-18 Ciostflna Martine Zg. Šiška Danes velika pomiadan BiLa prireditev, združena • plesom in prosto za buvo. 10847 18 Na pojedino ocvrtega koziičt, piSke in Araga jedili ter kapljico izvrstnih dolenjskih, Štajerskih ki dalmatinskih vin rabi Rezika Velkavrh, gonilna »pri Univerzi«, Židovska steza. 1086J-18 L maj as praznuj« danes prt EIramarJu na Dolenjski cesti z veselico in god-to. 10938-18 V restavraciji Frankopanski dvor (Reininghaua) danes rn vsako nedeljo koncert — znamenitega jazz »Akordeon«. Izboma vina, dobra kuhinja, mlado iagnje, pečeno na ražnju, 28 con kg. 11085-18 Gostilna Kočar Celovška c. vabi na 1. zeleni maj, zabava in kratek čas pr. Igranju ra klavir. 11017-18 gZEBEESEB Seseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje -laslova 5 Din Najmanj št znesek 17 Din. Več krojaških pomočnikov za velika in mala dela takoj sprejme — OstrovrSnik Ivan, kroiaJtvo, Sevnica J. 10670-1 Izvežbano pletiljo na stroj 4 m več pletilj na stroj 10 takoj sprejmem. — Janko Novak, tovarna pletenin, Radovljica. 10645-1 —f Sobarico izvežbano, dobro in pošteno. ki Je poleg tega izprašana krojačlca (šivilja) iščem. Kukulje-vlč. Vldovec poleg Va-raždlna. 95721 Brivsko-frizerska pomočnica dobi takoj adi pozneje stalno službo. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Dobra moč« 10631-1 Stenotipistinjo z znanjem slovenskega hrvatskega ln nemškega Jezika, prvovrstno moč sprejme koncem Junija t. L tovarna Titan d-d. Kamnik. Po nudbe naj ae pošljejo direktno na tovarno. 10616-1 Krojaškega pomočnika za stalno sprejme Ivan Komčina, šklendrovec, 45, Zagorje ob Savi. 106151 Dekle vodeno meščanske ku he »prejme maločlan-ska družina na deželi. Ponudbe pod »din 300« na ogl. odd. Jutra. 10664-1 Modistinjo mlado, jzvežbano tako) sprejmem v staino siuž bo. Ponudbe na naslov R. Turzanski v Kočevju. 10659-1 Brivski pomočnik s obrt. listom &e takoj sprejme. Predstaviti ae Kreutz, Sevnica. 10687-1 Osebo ki ima osebno gostilniško koncesijo Iščem za otvoritev gostilne. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Koncesija« 106951 Natakarica ki zna šivati, z nekaj kavcije toihko takoj prevzame podeželsko re stavracljo na račun. Po nudbe na Gustav Kac, SlovenJgTadec. 10689-1 Mehanika ki Je vešč v popravilu koles, šivalnih strojev in motorjev sprejmem takoj za samostojno vodstvo novo otvorjene ga mehaničnega podjet j a. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod šifro »Kavcije zmožen« 10633-1 Mizarski delovodja e znanjem vseh mizarskih del dobi stalno službo v tovarni. Ponudbe z navedbo dose-danjeoa dela na ogl. od delek Jutra pod »Znanje rtolarstva« 10691-1 Kuharica katera pozna potrebe letori-ičarjev na deželi, dobi mesto na Krki. Zaje, Stična. 10860-1 Samostojno kuharico e večletno prakso v več Jih hotelskih obratih, natakarico eervirko, sim patično, mlajšo z znanjem nemščine, pomožno sobarico po možnp-8ti z znanjem nemščine ln kuhinjsko pomi-valko Iščemo za sezono. Ponudbe na nasl. hotel Plesni k. Logarska dolina, p. Solčava, dravska banovina- __10690-1 Dekle za vsa domača dela razen kuhanja Išče manj 6a družina. Pogoj: poštena ln zdrava. Priznam potne stroške. — Ponudbe na naslov: Dra gan GJorgJevlč, advokat, Požareva« (dunav-ska banovina). Plača: 200 din mesečno, hrana in stanovanje. 11010-1 Ključavničarja samostojno moč za lzde lavo železnih rolet sprej mem. Nasl. v vseh posl. Jutra. 10751-1 Gradbeni tehnik dob) zaposleni« Kratke pismene ponudbe. Obnova, Smartlnska 22. 10720-1 Pošteno dekle vajeno gostilne sprejmem. Ski&J Jože Unec, Rakek. 10715-1 Pletiljo za rokavice sprejmem, nastop takoj, delo stalno, začetnica ni Izključena. Polzve se Sv. Petra cesta 27, pri kroja-bVU -r - . 10841-1 Trgovsko pomočnico pošteno ln asmesljivo takoj sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra 10763-1 Dekle ki zna negovati ln vzga Jati male otroke sprejmem. Ponudbe na ojl odd. Jutra pod »Na Go renjskem« 10761-1 JANKO TIČE K IN NJEGOV OČF Tedaj se je pričela zabava! Vsi so veselo poskakovali in plesali po palubi ter zmagoslavno nosili kapitana na ramah. Oče jim je igral na gosli. Skratka, razpoloženje ni moglo biti boljše, in zgodba s klobuki je bila zdavnaj pozabljena. Le Džimi se ne more veseliti; mislite si, kako je, če okoli vas vse raja, vi ste pa privezani k mizi! In da bi bila mera polna, obstane pred njim velik pes in zarenčL Džimi pihne kakor jezen muc, pes pa renči čedalje huje in huje. Mizar aa izdelovanje modelov prvovrstna moč z večletno prakso, dob; takoj zaposlenje. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Ml aar« 10765-1 Mizarskega pomočnika sprejme Jamšek Robert ml«, mojster, GuštanJ. 10781-1 Krojaškega pomočnika sprejme takoj za stalno Pranjo Skrbeč v Ložu. 10780-1 Frizerko samostojno moč sprejme takoj ali po' dogovora salon v centra Ljubljane. Naslov v vseh poslovalnicah Jutri. 10870-1 Služkinjo ki zna kuhati in ima ve-selje do otrok sprejmem. Vpralati: Kolodvorska knjigarna Zidani most. 10895-1 Steparko sprejmem takoj. — Mulej Lovro, čevljarstvo, Frančii-kanska 8. 10862-1 Brivskega pomočnika mlajšo dobro moč, sprejmem takoj v stalno službo. Kralj Stjepan, frizer, Tyr-ševa 55, Ljubljana. 10883-1 2 kleparska pomočnika ki sta popolnoma samostojna delavca v avtokleparstvu in avtogenskem varenju, — sprejmem. Dobro stalno mesto. Zagreb, Deželičeva ul. br. 79. 10735-1 Kontoristko veičo knjigovodstva in nemške korespondence, ki ima veselje, smisel in okus za damsko konfekcijo sprej me pod ugodnimi pogoji ugledna tvrdka v Osijeku. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Zaupna«. 10611-1 Službo dobi fant vajen konj in po možnosti sodavičarskega obrta ali ima veselje za to. Ponudbe na ogl. odel. Jutra pod »Brezpogojno pošten«. 10800-1 Oskrbnika za planinski dam !Sče-mo. Biti mora Izurjen v gostilniških poslih ln zmožen kavcije. Prednost imajo oženjeni. Po nudbe s potrebnimi podatki pod »Oskrbnik« na ogl. odd. Jutra. 10910-1 Natakarico do 30 let staro, veščo nemščine, ki zna šivati ali pa pomaga pri gospo dinjstvu sprejme Marija SflllgoJ, gostilna in mesarija št. I1J v Slov. goricah. V ponudbi naj se navede natančno dosedanje službe. Začetnice niso izključene. 10772-1 Solidno, izobraženo gospo v starosti 35 do 45 let, ki dobro obvlada slovenski, nemški ln po možnosti tudi hrvatski jezik, za predajanja v mestu ln po deželi ter v starosti 30 do 40 let 2 propagandistki za obiskovanje privatnih strank iščemo Ptsme ne ponudbe s navedbo referenc: Reklam Roa man, LJubljana, Praža-kova 8-1. 10905-1 Krojaškega pomočnika mladega sprejmem za stalno delo. Kovač ec. Ljubljanska XI. Zagreb. 10922-1 Strežnico tedensko th dni, a bBna in vrtna dela, iščem. Trnovski pristan 40. 11046-1 Natakarica ki je obenem dobra serviifca zmožna tudi nemščine, v starosti od 20 do 25 let — dobi mesto za čas sezone. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Zanesljiva«. 11051-1 Pisarniško moč za opoldanske are, iščemo. Oferte poslati: Podsavez muzičaca, Ljubljana, Opera. 11043-1 Krojaške pomočnike sprejme Lindič Alois, De-vinska ul. 7, Kolezija. 11044-1 Prodajalko manufakturlstko, ki — ima veliko poznanja bi sprejela kot družabnico Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana« 10077-1 Pek vajenec ali mlad pomočnik dobi mesto. Na slov v vseh posl. Jutra 11014 1 Postrežnico za ves dan, ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dela, sprejme boljša obitelj k dvema osebama. Naslov v vseh poslovalnltah Jutra. 11037-1 Vrtnarja izurjenega, — sprejmem za stalno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vrtnar«. 11024-1 Raznašalca kruha dobro vpeljanega, sprejmem takoj. Kranjc Franc, Ljubljana, Stepanja vas 74. 11019-1 Plačilni natakar s kavcijo, zmožen nemščine, dobi mesto za hotelsko restavracijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra. 11028-1 Pletilja rokavic, dobi delo na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvovrstna«. 11036-1 Trgovskega pomočnika za trgovino z barvami v Ljubljani iščemo za 1. julij ali za takoj. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Samostojen poslovodja«. 10877-1 Žagarja ki je popolnoma vešč v tnr^suiqjn4 s nlaiAO}rjqo pogonom, sprejmem takoj. Ponudbe na Anton Urbic, Fram pri Maribora. 10883-1 Trgovskega slugo lz poštene blše, mlajšo moč za razvažanje blaga sprejmem v trajno službo. Pismene ponud be s sliko in navedbo dosedanjega službovanja pod »LJubljana specesri-jac 1098&-1 Vrtnar ali kdor se razume na vrtnarstvo ali sadjarstvo in ki M Imel ve selje za trgovskega slu go za razvačanje blaga in par dni v mesecu delo na vrtu, dobi stalno službo Ponudbe B sliko in navedbo dosedanjega službovanja na ogL odd. Jutra pod »LJubljana, špecerlja« 109891 Mizarja saroo prvovrstnega za pohištvo, ki Je bil stalno zaposlen prj kakšni firmi, sprejme »Sava«. Gajeva, Nebotičnik. 10926-1 Praktikantko sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Gorenjsko 10955«. 10959-1 Šiviljsko pomočnico Izurjeno sprejme atelje Vida Renčelj, Aleksandrova 4. pasaža. 10064-1 Mehaniškega pomočnika mlajšega, izurjenega ▼ montaži koles, potrebujem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10894-1 Frizersko vajenko sprejme takoj Rožič Franja, Ljubljana 7, Celovška cesta 81. 11076-1 Dekle čisto, pošteno, sprejmem k dvočlanski družini. Postrež-nica od 7 do pol 10. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10891-1 Pletiljo tu ročičnem stroju (Kurbel masehine) za izdelavo tančic, sprejme tovarna v Zagrebu. Nameščenje stalno. Pogudbe z zahtevami pod »49671« n* Publicitas, Zagreb. 10736-1 Postrežnico sprejmem za par ur dnevno. Resljeva 4, Ljubljana. 11070-1 Dekle ki je že nekoliko vešča v cveličarni, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11068-1 Več krojaških pomočnikov sprejmem v večjo konfekcij' sko delavnico v Mariboru. Ponudbe pod »Disciplina« na podružnico Jutra Maribor. 11055-1 Šivilje za moško navadno in boljše perilo, dobe delo na dom. Vprašati pri Gluhak, Gospo-svetska c. 16. 10907-1 Prvo kuharico zmožno samostojno voditi veliko restavracijsko kuhinjo, kakor tudi blagajničar-ko z večletno prakso, sprej mem takoj. Ponudbe n^ ogl. odd. Jutra pod značko »Večletna praksa«. 11041-1 Vsaka beseda 50 par. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 12 Din. Trgovski potnik Kolonialne stroke b več Letno prakso, dobro vpe [jan želi stalno službo. Ponudbe na ogL odd Jutra pod »Soliden« 196 2 Absolventka mešč. m gospodinjske Wt želi kakršnekoli zaposlitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10698-2 Kuharica pridna in poštena išče sfa-žbo pri samostojnem gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vzorna«. 10672-2 Gospodična vešča nemškega in slovenskega jezika želi mesto za rodajalko v kakšni trafi-_i, pekarni ali kaj podobnega. Cenj. dopise as ogl. odd. Jutra pod »Marljiva in agilna«. 10669-2 Proda jalka- poslovodkinja ■ večletno prakso ftett mesto podružnice v 1*-tovškem kraju. ev. tudi drugje. Cenj. dopise na podr. Jutra v Celju pc>d »Prvovrstna moč 750« 10633-2 Gospodična a znanjem državnega ln nemškega jezika, slo venske stenografije ln strojepisja išče mesto blagajnlčarke aH uradnice. Nasl. v veeh poslov Jutra. 10046-2 500 din H»w tistemu, ki mj preskrbi stalno delo v tovarni. Najraje v Celju ah kje v bližini. Naslov T vseh poslov. Jutra. 10680-2 Mesarski pomočnik mM, dobra moč, želi premernltl službo, najra je ca kuhinjskega mesarja v večjo restavrar rt jo. Gre tudi v sezljo. Dopise podr. Jutra. Ma ribor pod »Štev. 21« 10682-2 Iščem službo v večjem podjetju, ▼ tovarni aH večji trgovini najraje za šoferske ga pomočnika. Znam tu dl sam vosltl. Založim lahko višjo kavcijo. Sto rast 21 let. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šl fro »Vozač« 10673-2 Dekle lSfie službo sa m hišna dela. Naslov v vseh posL Jutra. 10766 2 Postrežnlca ifi kuharica iiče zapori H-»t čez dan. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10631-2 Šofer trezen k zanesljiv, t večletno prakso, ki je obiska-ral tečaje o Diesel motorjih, zmožen popravil in kavcije, išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10783-2 Vrtnar samostojen, v vseh panogah svoje stroke popolnoma izurjen, v neoikazam službi želi premenih sedanjo službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Neoženjen«. 10603-2 Mlad šofer trezen, dobei m siguren vozač išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Nekadilec«. 10592-2 I- Blaga jničarka za kuhinjo išče službo. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Blagajmčarka«. 10542-2 Fant absol. 5. gimn.. priden, pošten, garancije zmožen, — išče primerne službe sluge, raznašalca ali kaj podobnega. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10527-2 Strojepiska sprejme službo v kakršnikoli pisarni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spretna 777« 10563-2 Damo na morje tudi bo«ehno bi spremljala Intel, mlajša gospa z znanjem nemške ga ln 1 tali j. Jezika, rar zumna ln poštena. Cenj. ponudbe pod »Družabna in postrežljiva« na ogl- odd. Jutra. 10532-2 Mesto gospodinje Išče starejša kuharica, vajena vseh hišnih del Gre kamorkoli. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Zanesljiva kubarl ca« 10769-2 Fina krojačica aa šivanje kostimov ln oblek se priporoča na dom. Siva tudi za otro ke. Gregorčičeva 7a pri tličje, levo. 10998-2 Prodajalke dobro vpeljana v vseh strokah mnam samostojnega vodstva, b sna nJem nemščine išče me sto. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Vestna in marljiva«. _ 10785-2 Postrežnico srednjih let išče zaposlen je. Ponudbe na ogL odd. Jutam pod »Utna« 10906-2 Trgovski sotrudnik s 81etoo prakso želi pre meniti službo, najraje v mestu. Ponudbe pod »Trgovski sotrudnik« na ogL odd. Jutra 11000-J Mlado dekle Ifiče službo natakarice začetnice aH kaj »lične ga. Ima večletna spričevala ls gospodinjstva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošteno de kle« 10623-2 Nadvse zanesljiva samostojna gospa trgovsko m gospodinjsko izobražena. * dolgoletnimi spričevali, želi zaupno mesto. Ponudbe pod »Služba v Ljubljani« na ogl. odd. Jutra. _10933-2 Natakarica Išče službo ali gostilno na račun. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poštena gostilna« 10969-2 J jtttauttttsti IsSr SIS Ižg&m&vž, Gospodična vešča slovenskega m italijanskega jezika, želi mesto r man-' 'cturni trgovini. — Gre tudi na deželo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11029-2 Bti-rgit vas reši kurjih očes In trd* ko4e aa podplata. —• Triumfalni uspehi SOletnega delovanja Vam ju»-«jo aa hitro in tarez bolečin ter sigurno delovanje — Zato zahtevajte v apoteki, drogertjl ah parfu-merijl samo BURGIT za Ijaja, CelovSca 90 Sprejemajo se naročila. 73-12 Prodam gostilniški inventar ln btijard Itd. F»oizve se Krakovski nasip 18. 10963-6 Sodavičarji! tJpodno naprodaj 500 belih sifonskih pollitrskih stekle nic. Narakš. Celje. 11048-6 Baročno mizo ln stol, renovirano poceni prodam. Metelkova 3/L Od 12 do 16. ure. 11086-6 Otroški voziček lepo obran j en poceni prodam. Sp. Slška, Ze-Veznikarjeva UL 5 11032 6 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje nasJova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Nakupovalec raznih. korenin, cvetja ln drugih, zelišč bi pre vzel blago. P on. na ogl ocld. Jutra pod »Na-feuj>o-alec< 10740-7 Železno blagajno ogrijavamo. dobro ohra njeno, kupim. Modela D St 7 — 9 ali modela G. št. 7 — 9. Ponudbe na ogl. odri. Jutra pod »Fcctd« do T. maja t. L 10833-7 Tricikl laMfiu! kupi Hafner, Celovška 61. 10878-7 Potrebujemo Pvsini in pisal al stroj, štedilnik, pečko, kolo, tehtnico. radio, razno rabljeno pohištvo ter trgovski inventar. Nasl. V vseh posL Jutra 10928-7 Fotoaparat bofjle optike, kupim. Sterie Franc, Sv. Vid nad Cerknico. 11030-7 J' Beaada 1 Din. davek 3 Ea za šliro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj znesek 17 Dm. Damsko kolo novo prodana po zelo ugodni ceni. Trdinova 5-1 V. pri g. Rozman, 10710-11 Kolesa iivalne stioje prvovrstnih znamk Diirkopp, Huper z garancijo, nove in rabljene cd 250 Din naprej prodaja trgovina TRIGLAV, Reslje-*a 16. 10889-11 Tricikel v dobrem stanju ln pa žensko kolo prodam. Vila Stanič, Dolenjska C. S5 10901-11 Nemška kolesa od din 500 naprej na-prociaj tudi več malo rabljenih pri »Promet« nasproti križevniške cer kve. 10775-11 Kolesa nova ln maio rabljena, najcenejša od 250 din naprej pri Satlerju na Ježlci. 10999-11 Pohištvo novo m fce rabljeno, ki ga želite prodat) ali aa mo dati v shrambo — sprejmemo v posebni od deiek v komisijsko pro dajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev Je tem oddelku vedno do volj za dobro ohranjeno pohištvo. Vso reklame oreskrbimo sami. Sporoči te nam na dopisnica ali ustno. Prevoz potu štva v naš Komisijski Ford avto S efl. limuzina s 4 vrati kupim. Ponudbe na I oddelek preskrbimo sa podr Jutra Jesenice mi. Ivan Mathian, Ljub pod »Avto* 10692-10 i Jana. Tyrševa cesta 12. | 79 12 Rudge , 500 cem s športno prikolico IrOniStVO prodam. Ogledati Zaloška moderno, spalnice, kuhinj cesti 2L. ske oprave in drugo pohi- BS-10 | štvo po nizki ceni prodaja Kurnik Jože, mizarstvo, Zg Motor 350 ccm I fj^'1 J?ri!}r'bom- -Spre- emamo naročila. malo rabljen novejše 1 tipe kupim takoj. Nasl. v vseli posL Jutra. 10634-12 Spalnico in kuhinjo 10733-10 | dobro ohranjeno, zaradi preselitve Iz LJubljane Saurer Diesel I poceni prodam. Valja/v- 5 tonski v najboljšem K™ ^ Kem' Visok°- stanju ugodno prodam. Pntucje. lrB?17 .„ Ponudbe na ogl. odd, 1 imu Jutra pod »Prilika«. 10350-10 | Moderno spalnico Madono, gramofon s plo ščami, belo posteljo in otoman, ugodno prodam Vprašati: Beethovnova ulica 15TH, levo, Graf HJ. 10814-12 Prilika l-tonski avto, ekonomičen Lieferwagen) v zelo dobrem stanju ugodno prodiam. Linhartova 3, kolarstvo. 10776-10, , Jedilno sobo Športni avto I črno, trd les, po ugod alf«, Romeo odDrt. ido h1 ceni prodam. StreH-5 Slbnem U^ 24, pritličje (uprav stanju prodam za naj- I 10991-12 nižjo ceno 8000 din. Na. _ _ . slov v vseh posL Ju- Spalnice tra. 10797-10 j fcubtnje ln drugo pohi štvo po solidnih cenah priporoča Andlovic, mi- Motorno kolo ., _ DKW 97 cmS kupim. Po- J®18^"**® ***** nudbe 2 navedbo cene po- ta posteljnih zičnto slab na Trampuš, mehanič- vložkov. Komensk^a 34 na delavnica Črnuče. 10886-10 Več rabljenih avtombilov Vsakovrstno pohištvo moderno S*7 DOMTur11 Dd najflne;šega do naj cenejšega. FIAT Balilla, PONTIAC, pripraven za taksi, CHEV- Spalnlce že od 1.600.— kuhinje .... .800.— madraci . • . • . 190— likvidacijskih cenah DKW I g*^*« T ^^ zastopstvo J. _ Lovše, Tyr- . ROLET mod. 1936, vse li-1 muzine, PACKARD 7 sed. etc. zelo ugodno proda po ševa 35, Telefon 27-28. 10890-10 Kupim logi pohištva »SAVA« Mizarstvo, Rožna dolina c. 4, št 18. Trgovina po hištva. Nebotičnik. Ga motorno kolo !eva" 200-250 ccm, novejši mo del, brezhibno. Dobav šek. Ljubljana, Sv. Pe tra cesta 90. 10927-12 Moderno spalnico .poceni proda ter spreJe 10778-10 | ma vsa naročila po last nlh ln danih načrtih Vlotor in avto Opel mizarstvo Ignacij Oblak prodam. Bezlaj, Gospo Gosposvetska c. 13 (Ko svetska 12 10979-10 | llzeJ) 10973-12 Motorno kolo I Pohištvo 98 200 ccm kupi bufet in razne predmete — na na Ljubljana, i^r- I proda Ramovš, Me- ševa 12. 10941-10 telkova 4. 11074-12 Mercedes 170 Cabriolimuzino, — voženo I jr ■ j;i ._ 13.000 km poceni proda ži- Krasno jedilnico rovnik, Ljubljana, Gajeva 6. I ugodno prodam. Naslov v 10961-10 j vseh poslovalnicah Jutra. 11062-12 3—i tonski Ford dobrem stanju, prodam. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. Glasbila 10952-101 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje Motorno kolo I 5 17Na^fnJ , . ,. št znesek 17 Din, kupim, v dobrem ali pokvarjenem stanju od 200 do Harmoniko 500 ccm. Ponudbe z opisom I in ceno na ogl. odd. Jutra trOVrstnO pod »Kupim takoj«. malo rabljeno poceni 10932-10 j prodam ali zamenjam aa daonsko kolo. Poizvedbe Zg. Slška 180, — Kosovo polje. 10822-26 Nov Opel Olimpia 2000 km vozen, poceni naprodaj. Haselbach, Celje. 11052-10 Vri km^MC^ui tez j poletje (hranimo, obenem is- I dobijo država ia vršimo potreba« popravila uprav* uradniki. Dopise z« polovično ceno. Plačljivo n« odd*i. Jmtn pod šele ieseni ob prevzemu. L I »Koda«. ROT, Ljubljana, Mestni I MS26-16 trg 5, Telefon 20-03. ra-501 Knjižico Vzajemne posojilnice As 50.000 kopan, aH Novost za damef!! ^fL^t I menjam knjižico Kmečke adjo na najnovejšem „ Vzajemno do if^^^J^^861 S- Jš oddd. Jutra pod »Nujno«. 10789-16 danjostL, posebno pri-pc«očlJlv za občutljive dame. Frizerski salon— i>Rakar«, Prešernova ul. 7, nasproti slaščičarne Košak, vežm vhod. Vlogo Ljubljanske kreditne banke 140-30 | cca 200.000 din prodajem samo izravnom kupcu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10802-16 Seseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje Kmečki hranilni in aaslova 5 Din. Najmanj- ..... št znesek 17 Din. posojilni dom „. | . , . vloge do 50.000 din pro- risaini stroj dam. Ponudbe na oglas v dobrem stanju kupimo. — odd Jutra pod »Kmeč-Ponudbe na ogl. odd. Jo- ki dom«, ra pod »Intakten«. j 10325-16 10980-29 1 ~ 7~ i I Družba Mizarski stroj „ otnejenc (kombinlrko) rabljen csnuje v svrbo odkupa ali posamezno kupi ta- dobro vpeljanega podjet koj Martin Rozman, Ja- Družabniki morajo miCTir Store. 1068129 razpolagati s 30 do 50 1 tisoč din. Interesenti 1 . I naj se HglaeUo osebno sivaim stroji alj pismeno na Angela Slnger, Platf ta drugi, Hočevar. Ljubljana. Gro pogrezljlvl, skoraj po- | harjeva 27. 10937-16 v l^obljani, stnega trga ta Pod tran te it 1 oddam v najem p prvim JonlJem 1938. Potzve trn prt tvrd ki Feliks Urbane v LJu MJandL 10823-19 Trgovski lokal i pisarno oddam. Vprašati pri hiiniku Celovška cesta 30a 10879-19 Špecerijsko trgovino vpeljano z inventarjem, oddam 1. avgusta ali takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Periferija 999«. 10861-19 Trgovine, trafike, industrije hotele, gostilne, bufete, restavracije, kavarne, krčme, vinarne, mlekarne, parfu-merije, drogerije, lekarne itd. prodajamo in posredujemo nakup uspešno in naglo. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 10805-19 polnoma novi I oceni aa prodaj pn Promet, na I Več Kmetskih sproti krlžansks cerkve . 10774-29 | knjižic vata 200.000 takoj pro-Kminski I d8™ Ponudb« na ogL J . , , odd. Jutra pod »Najbolj Šivalni stroj šl ponudnik dobro ohranjen kupim. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra J pod »Krojač«. 10876-29 Razne pletilne stroje po zelo ugodnih cenah proda Henrik Franzl, Ljubljana, Privoz 17. 10790-29 10030-16 Posojila daje m hranilne vloge (prejema Splošno kreditno društvo, Ljubljana, Aleksan drova J. 10957-16 Šivalni stroj pogrezljiv, ženski, poceni prodam. Novak, Resljeva 30 podpridičje. Knjižico Mestne 100—120.000 kupim. — Ponudbe na ogL odd. Jutra 10951-16 Pletilne stroje raznovrstne ln specialne šivalne stroje za tri kotažo prodam. Naslov vseh posl. Jutra 11002-28 Hranilne knjižice zaščitenih zavodov vred 10962-29 I nostne papirje, delnice kupone, dobropise 3°/o obveznice kupujemo po najvišjih cenah Različna posojila Obi. dovoljena pisarna Rudolf Zore LJUBLJANA Gledal, uL 12. Tel. 38 10 10995-16 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro aH dajanje I Posojil do 300.000 riMfl C nifi Mn 4 »vi n vi 4 I " naslova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din iančno kom zavod MARIBOR Aleksandrova cesta 40 kupi takoj m plača najbolje hranilne knjižice bank ln hranilnic vredostne papirje: 3'/• obveznice. bone srečke, delnice itd. valute vseh držav. Prodaja srečk državne razredne loterije | gotovine in knjižice Kmečke iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurno 300.000«. 11069-16 Ureditev dolga potom sodnih in izvensodnih poravnav Nasveti v konkurznih za-devah in vseh drugih trgovsko obrtnih poslih. Stro kovne knjigovodske revizije Sestava in aprobaciia bilanc. Preskrbe kreditov. Nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. Vsi posli kmečke- zaščite. Edina koncesionirana komercialna pisarna. LOJZE ZAJC Ljubljana, Gledališka 7. TELEFON 38-18. Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj šl znesek 17 Din Razpis 174-16 | Tujsko prometno dra štvo v Kranjski gori raz pisuje oddajo svoje restavracije kakor tudi pallšča Jasna v najem posamezno al; skupno. Ponudbe poslati najkas ne je do četrtka 12. ma Ja 1938 10641-17 Pečarsko delavnico oddam v najem za dalj šo dobo z vsem lnven tarjem na prometnem kraju. Najemnina po dogovoru. Naslov v vseh posL Jutra. 10731-17 nonadstropna vila Gostilno na Gorenjskem vzamem na račun aH v najem. Naslov v vseh posl Ju tra 10782-17 Hlev garažo in vrtom v Ljub-^ počen 'naproS To- | * nudbe na ogl odd. Jutra pod »Hipoteka« 10531-16 ev. enosobno stanovanje oddam v najem v Ko lezljskl ulici 8. 10942-17 Prodamo delnice Mizarsko delavnico Klavir ter več pohištva, porce dobro_ ohranj^oj:limuzino; | ^ E^ut^ ' Avto Chevrolet 10997 26 Avto ,7moto Besesia 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj šl znesek 17 Din »Steyer« avto 6-sec!ežen, rabljen, vendar v izvrstnem voznem stanju, ze lo primeren za pregraditev v tovorni voz ali omnibus, — odda najcenejše Bernhard Adolf, Maribor, Aleksandro va 51. 10583-10 Motorno kolo Harley Davidson ss pri kolioo popolnoma reno rirano prodam. Naslov F vseh posi. Jutra 10157-10 Tovorni avto 1 ta pol tonski v do brem stanju prodam, ali vzamem v zameno Špecerijsko blago. NasL v vseh poslov. Jutra. 10665-10 Saurer avto tovorni 3 tonski z gene ratorjem na plin, v naj boljšem stanju prodam Ogledati pri E. Suppanz Pristava. 10688-10 Pridelki prodam za 8000 din. Banjai Miklošičeva 20. j 11042-10 | Fiat Balilla mali 4sedežen v do- , „ „ , . . . j Beseda 1 Din. davek brem stanju ugodno Dln ^ šlfro aJ1 dajan]e proda garaža Škafer, | naslova 5 Din Najman.1 &l znesek 17 Din Cviček in druga sortirana vma dobavlja V. Gregi. Raka, Do lenjsko. 144-33 Rimska cesta. 11081-10 7-sedežna limuzina in 3 tonski Chevrolet odlično ohranjena naprodaj. Informacije: j Cvetlični med Stražar, Ljubljana — domač, nudi najceneje Moste, Na Klančku J- Menart Domžale 1. 11079-10 I 204"33 Avtomobile tovorne, osebne ln avto buse. dobro ohranjene, vseh Jakosti kupite naj ceneje pri O. 2;užek. Krupp zastopstva Ljub ljana, Tavčarjeva 11. 10978-1S Topljenega loja I dobrega, 6000 kg prodam [ F. Slamič, Ljubljana. 107 50-33 Kupim seno sladko ln polsladko, v vagon naloženo proti plačilu ob predložitvi duplikata. Dobava takoj do 20. maja t. 1. Kirblš, Celje. 10770-33 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj čl znesek 17 Din. Hrastov les 10 m3 30 ta 50 mm, šl- ___ _ rok do 60 cm prodam. I 2 50 m dolge. Banco Franc, St. Vid, 1 24. 10706-15 Seno sladko in pol sladko pre-šano vagon najmanj 9000 kg za takojšno dobavo kupi Rudolf Dergan, Laško. Kupim tudi hrastove prage 10787-33 Za sezono sprejmemo uradnika zanesljivega računarja, ki obvlada perfektno slov., hrv. in nemščino v govoru in pisavi, ki je dober strojepisec in zmožen samostojne korespondence ter ima vljuden nastop za občevanje s strankami. Ponudbe na oglasni oddelek »JUTRA« pod »Sezona«. 3914 Beseda 1 Din, davek 3 I Din za šifro ali dajanje | naslova 5 Din Najmanj št znesek 17 Din Tvrdko družbo z omej. zavezo z obrtnim listom pro dam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ood »Celje«, j fro »Dobra naložba«. 10833-30 1 a 0816-16 Zanartske banke. Poaiud na prometnem kratu, vza be na ogl. odd Jutra mem v naiem Ponudbe po-pod »Delnice« 10611-16 | siatj na podružnico Jutra Maribor pod »Imam univer- zalni stroj«. 11058-17 Lokali Družabnika s kapitalom do 70.000 iščem za usnjarsko pod | jetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobič kan osno«. 10653-16 Beseda 1 Din. davek 3 Družabnika I Din za šifro ali dajanje s kapitalom 200.000 din ^^ ali več išče za takoj pro 61 mesM 17 um tokoiirana tvrdka v sio | Stavbno skladišče vodo, zaprto oddam v Sišk; veni ji v svrho dobavlja nja fabrikata v sosedne 1 __.. , ^ne države m nujno | {-J- * ffmpoSlovaln.. potrebne razširitve obra rah iutr, ta. Tovarniško lzdelova ' nje in razpečavanje na trgovce oblastno zaščite nega kakor v vsem sve tu brezkonkurenčnega ter v nekaterih severnih velikih državah ln v 10703-19 Trgovski pomočnik (-ica) ^ _ _ anko prevzame dobro Jugoslaviji" najbolje vpe I idočo špecerijsko Drgovi Ijanega aparata Je v pol \ t v<^jem trgu Po nem teku Doplse na po -reben kapitad 20 do 30 družn. Jutra Maribor ilsoe Lf "»m to- pod »Visoka rentabll teresentl naj pošljejo nost« 10747-16 ponudbe na podr. Ju tra v Celju pod značko ______ .Eksistenca« DENARNE POSLE | 1063219 Posredovanje kreditov. Vnovčevanje vlog prt de Gostilno narnlh zavodih Naložbe v trgu ali na deželi kapitala Poravnave. — iščem. Najraje na Go Uprava nepremičnin. — renj6kem. Ponudbe na Davčne napovedi Infcff | ogL odd. Jutra pod £i- maclje. Ureditve revizi je. bilance ln stalno sontrolo knjigovodstva ln vse druge trgovske ta gospodarske posle Izvede »Svetovalec« koncesionirana trgovsko gospodarska POSLOVALNICA M. Kovačič LJUBLJANA Cesta 29. oktobra 7 (preje Rimska cesta) 10734-lt Kapital 2 — 3,000.000 za finan clranje dobro vpeljanega podjetja, z Izrednimi razvojnimi možnost mi proti popolnemu krit ju Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šl fro »Gorenjsko« 10701-17 Svetlo skladišče suho, v Izmeri 113 m2 z napeljavo elektrike na pogon v LJubljani v— Frančiškanski ulici 4. takoj oddam. 10712-19 Brivski lokal se takoj odda na Go -renjskem za časa sezo ne. Ponudbe na ogl. od delek Jutra Jesenice pod »Dobra točka 99« 10737-19 Lokal za špecerijo z Inventarjem ta stano vanje se skupno ugodno odda ob Tyrševl c. 124 Poizve se: Figar Vo šnjakova ul. 6. 1 10904-19 Meščansko gostilno prometno zagrebško, naj močnejšega delavskega k on zumnega področja, z veli kimi prostori, vrtom, pivnico, pop. opremo (40 miz in 160 stolov) prodamo — skupno z inventarjem za din 18.500. Izvrstna priložnost za agilne gostilničarje. Poslovnica Pavlekovič, Za greb, Uka 144. 10804-19 Bufet s trafiko r najprometneišem zagrebškem središču, renomiran in dobro vpeljan in idoč obrat s celotnim inventarjem pro ti zajamčeno nizki najem nini prodamo za 15.000 din Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 10805-19 Veliko manufakt. trgovino za izdelavo posteljnine in posteljnih pregrinjal na debelo in drobno, z vso zalogo modnega, manufaktur-nega, kratkega in pletenega blaga in posteljnih pregrinjal obenem z enonadstrop-no hišo za stanovanje in industrijo pod najugodnejšimi pogoji Zaradi smrtnega primera na prodaj v velikem mestu Slovenije. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 10806-19 Buffet menza v strogem centru Zagre ba. ogromen promet, stalni gosti; najemnina nizka naprodaj radi bo leznl za 17.000 din. — Brez odstopnine. Vprašati : Zagreb. Bulfet, Draškovlčeva 44. 10985-19 Dvoriščni lokal pripraven za obrt ali skladišče, oddam. Vidovdanska c. 1, poizve se pri hišniku. 10963-19 Delavnico tudi na dvorišču, 4 krat 5 v Mostah, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zračno«. 10954-19 Trgovino oddam takoj v centru Bleda radi preselitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Centrum Bleda«. 11040-19 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanj šj znesek 17 Din Hišo — vilo trgovske oz. gostilniške hiše. stavbne parcele ln posestva kupite ali prodaste še vedno naj ugodneje najhitreje ln aajsolldneje le potom moje pisarne. P. P ris ta vec. real. pisarna. Ljub ijana. Erjavčeva c. 4a Telefon 23-81. 141-2U Dve stavbni parceli po cca 400 kvad. m v centru Ljubljane za trinadstrop-niče, posamezno ali skupno, takoj ugodno naprodaj. Po-lasnila daje »POSEST«, re-alitetna pisarna, Liubljana, Miklošičeva cesta 4-II. 10619-20 Čitajte nekaj za Vas Prodam za 75.000 stano vanjsko hišo, primerno aa upokojenca ali leto vlšče. 100 m oddaljeno od kopališča ln smreko vega gozda v večjem kraju na Gorenjskem. Naslov v vBeh posl iu tra. 10156-20 'osestvo na Dolenjskem v TVebnJem pod ugodni ml pogoji prodam Je 13 velikih parcel z gospodarskim poslopjem ln 1000 m3 še stoječih bukovih drv. Potrebno 20.000 din takoj, drugo po dogovoru. Stane Ga brijel, krojaštvo. Litija. 10545 20 vrtom v Be* nI dolim ugodno napro daj. pripravna aa vsako obrt. Naslov v leeh poslov. Jutra. 10714-20 Novejšo vilo y^»i»LTi/w».r» )«lrn kupim aa gotovino v bližini centra ali za Bežigradom. Posredovalci izključeni. Ponudbe pod »do 280.000« na ogl. oddelek Jutra. 10721-20 Kupim hišo trgovsko afil stanovanjsko v sredi mesta, novo zidano, davka prosto. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Renta bel do 1.500.000« 10738-20 Vilo z vrtom m Bežigradom prodom. Prodsim tudi parcelo blteu Stadiona. Naslov 7 vseh posloval. Jutra. 10821-20 Hišo z vrtom ta njivo oddam takoj v najem. Event. tudi prodam. Belo ugodno. — Naslov v vBeh poslovalnicah Jutra. 1089-20 D vostano vanjsko hišo s vrtom, podkleteno ta koj prodam as 50.000 aH tudi na obroke. Po nudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Center Ljubljane«. 10819-20 Tristanovanj. vilo e lepim vrtom ob Tržaški cesti ugodno pro dam, bres posredovalca za 300.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hipoteka 110.000 din«. 10813-20 Parcelo Ker nujno potrebujem denar za Izplačilo dedi ščine, prodam parcelo za vilo ob ryrSevl ce 5 ti vredno din 140 000, za 90.000 din. Prostor Ima tako ugodno lego. in okolica da mora resnemu Interesentu ugaja jati. Naslov v vseh po slov. Jutra. 1065820 V sredini mesta Ljubljane se naprodaj: prvovrstne stavbne parcele odobrene od Mestnega poglavarstva. Leže ob Poljanski cesti, Zarnlkovl in Clril-Metodovl nBd, uBd Stare Pravde, ob samostanu 00. jezuitov in cerkvi Sv. Jožefa; njih okolica je že vsa zazidana. Stavbišča merijo: a—r. 6 parcel od 500 do 700 m* predpis: strnjena —rtrtum m tri nadstropne visoke stavbe. b— 3 parcele, 500, 500 ln 900 m3, predpis: odprta sistem sa vila Krasna sončna lega, čist zrak. V bližini nI veC$h prometnih cest, ne tovarn in ne železnic; tedaj ni prahu, saj in okuženega zraka. Prvovrsten, suh, peščen svet, ne močvirnat in ne ilovnat Na licu mesta je dovolj peska za zidanje in gramoza za betoniranja, vsled tega velik prihranek pri stavbnih stroških. Deloma izpeljan vodovod, električna in plinska napeljava ter kanalizacija. Naprodaj je tudi več parcel v Rožni dolini. Pojasnila daje tvrdka F. P. VkMe 6 Komp„ Ljubljana, Prešernova nt Hiša s posestvom te ugodno proda na Čatežu ob Savi 20 minut od Čatežkih toplic. Hiša ima lepo lego, sobe se lahko oddajo letoviščarjem. Natančnejše informacije dlje: Mirko Golob Novomesto. 10784-20 Stavbo za obrt aal malo Industrijo 14x 7, podkleteno, elektrika vodovod z aH brez stro Jev na Ježlci prodamo, ali oddamo v najem. — Vprašati Roje, Triglavska 9. 10919-20 Letoviška vila sredi Ljubljane z večjim sadonosnlkom obilnega donosa v bližini tramvajske postaje na prodaj. Informacije na ogL odd. Jutra pod šifro »Letoviška vila« 10711-20 V Kranju ugodno prodam trlsln-novanjsko hišo s vrtom Leopold Batlč, Stara cesta 16, Kranj. 10639-20 Stavbne parccle tudi 15.000 kvad. m -elektrika, vodovod ob banovinskl c. ta železnici Vltžmarje, ugodno naprodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra. 10844 20 Parcelo v Zg. Slškl 1010 kv. m. na lepem prostoru prodam za 25.000 din. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Radi odipotova nja« 10796-20 !nodružinsko . vilo moderno v severnem delu jubljane (Brinje prodam za 140.000 din. Ponudbe pod »Hipoteka 979« na ogl. od. Jutra. 10869-20 Hišo ali vilo kupim, donosno, novejšo —5 stanovanjsko, v bližini mesta. Ponudbe na ogl. oddel Jutna pod »Denar 77«. 10854-20 Hišo dobro vpeljano trgovino na prometnerr prostoru v Ljubljani prodam. Dopise pod »Donosna 8« na ogl. oddel. Jutra. 10855-20 Parcela okoli 870 mi velika, ob Ljubljanici, v bližini sana-torija »Leonišče«, oddaljena 5 min. od tramvajske postair po ugodni ceni naprodaj. Ob parceli obstoja že plinovod m kanalizacija. Informacija: Ivan Bricelj, Slomškova 19. 10827-20 Hišo z gostilno ali brez gospodarskih poslopij, davka prosto ter majhno stavbno par celo prodam v Ljublja nI. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10911-20 Stanovanjsko hišo novo aH čim novejšo večjo kupim v Ljublja nI Ponud pod »Takoj v gotovini« na ogl. oddelek Jutra. 10845-20 Lepa vila s gosp. poslopjem, vrtom, njivo ta sadonosnlkom ugodno naprodaj v Slov. Bistrici, me sto. Naslov v vseh poslov. Jutra. 10644 20 Več parcel po 900 mi v bližini mitnice na Opekarski cesti po zelo ugodni ceni proda Henrik Franzl, Ljubljana, Privoz 17. 10791-20 Industrijsko poslopje pripravno predvsem za tekstilno, konfekcijsko aH sllčno stroko ugodno naprodaj. Vprašati na ogl. odd. Jutra pod »Tretjina gotovine« 10603-20 -stanovanjska hiša vrtom naprodaj v No vem Vodmatu, Moste Naslov v vseh posl Ju tra. 10902-20 3-sobno hišo s komfortom, iščem za takoj v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Enodružinska« 11027-20 Hiša na periferij" mesta Cdja, primerna za vsako obrt — ugodno naprodaj. Vpraša se v Zavodni 8, Celje. 11050-20 4-stanovanjske hiše dvo oa. tr In aostropne. aovozidane, rentabilne, cena 700.000 do 850.000 din v bližini centra proda realitetna pisarna Adamič. Ljubljana, Gosposvetska 7. 10944 20 V Braslovčah prodam posestvo, h So z gospodarskim poslop jem in vrtom v trgu. ne posredna bližina cerkve hiša pripravna za vsako obrt adl trgovino. Ce na 120-000 din. Ponudbe na ogl. odd.. Jutra pod »Hmelj« 10946 20 Dvostanovanjsko vilo novozktamo, v aačetku Rožne doline, cena 165 tisoč, proda realitetna pisarna Adamič. LJubljana, Gosposvetska 7. 10943-20 Novo hišo 12-stanovanjsko, podkleteno prodam za 420.000 din. — Ugodni plačilni pogoji. Obrestuje se čistih 8%. Posredovalci izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Renta«. 10947-20 Stanovanjsko hišo večjo v centru mesta prodam. Obrestuje se po 8%. Naprodaj radi družinskih razmer. Ponud be na ogL odicL Jutra pod »Ugodni nakup« 10967-20 Naprodaj imam več trgovskih stanovanj sklh hiš, vU, gostiln, ln parcel v sredi mesta vse po zelo ugodni ceni. Pojasnila Jančar Sv, Petra c. 27, telef. 48-39 10966-20 Hišo dobro vpeljano gostilno ugodno prodam zaradi težke bolezni. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Le gotovina«. 11049-20 Stanovanje ženski, ki bi Imela na hrani nekaj IJudL Ljubljana — Moste, Zaloška oesta 213. 10848-21 Enoeob. stanovanje oddam aa L junij. Janševa ul. Vi. Bežigrad. 10852-21 Stanovanje moderno dvosobno in Jtiri-sobno oddam Ponudbe na ogl. oddeL jutra pod »Ugod no 777«. 10856-21 Dvosoh. stanovanje komfortno, t kabinetom — oddam junija ali julija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10864-21 Trisob. stanovanje sredi mesta, solnčna lega, ves komfort, centralna kur-(ava itd., oddam za 1. avgust. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10871-21 Stirisob. stanovanje t vsem modernim komfor-om v bližini Tivolija se odda takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10673-21 Dvoriščno stanovanje dvosobno, pritlično oddam takoj. Več pri kamnoseku Vodnik, Ko lodvorska. 10900-21 Enosob. stanovanje veliko, s predsoba v bil žlnl sv. Krištofa oddam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1075821 Enosob. stanovanje z vsemi prlUkllnaml ta koj oddam. Stožlce 141 11008-31 Dvosob. stanovanje oddam za junij v bližini bežigrajske šol« s ko palnloo ta vrtom Po-zve se. Podmllšč&kova uUoa <1. 11007-21 Dvosob. stanovanje sončno, psfketinano od dam samo mirni ta solidni stranki aa avgust Stari tog a. 11015-21 štirisobno stanovanje komfortno v vili s vrtom ev. garaža, oddam Ogled med poi 12. — pol 2.. Naslov v vseh po siov. Jutra. 11012-21 2-sobno stanovanje s kopalnico oddam za 1. avgust. Podaljšek BI čevja 5, n dr. Kančevo vilo. 11005 21 Enosob. stanovanje v podpritličju oddam v vili stranki bree otrok, ^atistlč, Rutarjeva uL 10982-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom, komfortno, plin v novi ie nedograjeni prezimljeni, suhi hiši, od-dam za junij na bivši Iliriji. Malga;eva ulica 4. 11059-21 Stanovanje vifokopritlično, 4-tobno, — oddam takoj. Bleiweisova cesta J. 11018-21 Stanovanje dvo ali trisobno, lepo, vrtam. ev. vso hišo zelo ugodno odam solid ni stranki. Pot na Rož nlk. Pojasnila trgovina Verbič, Stritarjeva. 10990-21 Dvosob. stanovanje za 1. junij oddam v Valjavčevl ulici 19. pri Kolezlji, Trnovo. 10925-21 Vilo na krasnem prostoru za Bežigradom z velikim vrtom prodam. Naslov v vseh posL Jutra, 11003 20 Hišo v Ljubljani z gospodarskim poslop Jem hlevom ln vrtom,; pripravno za gostilno aH drugo obrt prodam Potrebno 120 tisoč goto vlne. ostalo hipoteka. Ponudbe na ogl. odde lek Jutra pod »Ugodna lega 77« 11006-20 Hiša s 4 sobami ter velikim vrtom naprodaj v Celju, Zavodna številka 63. 11055-20 >- ' " "» » I '«4 «■»'■ Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj št znesek 17 Din Enosob. stanovanje podpritlično. pod enim ključem, oddam za Junij. solidni, stalni stran ki Podjunska 27. Spod. Šiška. 10835 21 Enosob. stanovanje v novi vili s pritlkllna-ml oddam s 1. junijem Gerblčeva uL 1-L, Ko-lezljsk. 10795-21 Bežigrad št. 7 v novejši vili, oddam 1. junija lepo, solnčno stanova nje treh sob, parket, svetla kuhinja, kopalnica ter vse ostale pritikline za din 750 mesečno. Ogled pri špeletič istotam, od 11. do 1. ure. 10940-21 Sobo s kuhinjo oddam v Vrhovčevi ulici 9. Povpraša se pri hišniku Sa-mar. 10935-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico ta pritikll-naml oddam z Junijem Stožlce 165. blizu kisar ne Produkt. 10965-21 Trisob. stanovanje manjše z vsemi pritiklinami oddam za 1. junij v Mar-montovi uL št. 18. 10788-2 i 2 eno sobni stanovanji cena 230 in 270 din. oddam. Kavškova ul. 3, Sp. Šiška. 11075-21 Dvosob. stanovanje komfortno in garsoni ero s kopalnico na plin oddamo za avgust v novi stavbi na Tržaški cesti, nasproti tobačne tovarne.— Informacije od 14. do 16. ure. 11072-21 3—4 sobno stanovanje sončno na Miklošičevi cesti oddam mirni stranki ali za pisarno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. LBK-21 Dvosob. stanovanje kabinet, pritikline, oddam za 8. maj, vse preslikano. Istotam oddam tudi opremljeno sobo gospodu z vho-dom s stopnišča. Židovska ul. J, IL nadstr. 11025-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami, oddam 1. julija v Sp. Šiški, Milčin-skega ul. 57. 11031-21 Enosob. stanovanje s pritiklinami za 1. Ju nlj oddam. Ribniška uL 15, Moste. Ljubljana. 11001-21 tanovanja Beseda 1 Din, davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje s kabinetom in ostalimi pritiklinami v mestu ali ne daleč od centra, (ob tramvajski progi) išče za 1. junij mirna, boljša stranka. Takojšnje ponudbe z vsemi podatki na ogl. odd. Jut« pod »Stanovanje — junij«. 10732-21* Dvosob. stanovanje ali enosobno s kabinetom iščem za 2 osebi za avgust, blizu centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Učiteljica, avgust«. 10597-21« 5-sob. stanovanje komfortno v vili iščem za 1. junij. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Vila«. 10588-21« 5-6-sob. stanovanje z vrtom aH lepo teraso v širšem centru iščem. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Lepa terasa« 10509 21a Stanovanje sestoječe lz 3 sob, kopalnice ta ostalih priti klin Išče 4 članska dru žina zia, 15. maj v bllžl nI Tabora. Zaloške. Je-gllčeve al šmartlnske ul. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Zmerna cena« 10706-21» Dvosob. stanovanje Iščem s 1. junijem. Po nudbe pod »TudJ periferija« na ogL odd. Ju tra. 109C8-21* Krasno posestvo, par minut od centra Maribora, se radi preselitve zelo ugodno proda. Ponudbe na Desnica, Maribor, Košaki 71. »JUTRO« it 100. 17 Befetta. LT.ISSS. „ Za oomladno zdravljenje pijte ZDRAVILNI Reg. 2007/32. 4-sob. stanovanje i kopalnico, komfortno t dIižioi Vrtaf« ali sv. Jo že-fa čem za avgust. Ponudbe im ogl. oda. Jutra pod pod »Mirno«. 10130-21» Zakonca •rez otok driavni uradnik apokoienec, iščeta dvosobno itaaovanie, čisto, solnčno s topiilnico ali brez v sredini mesu za juni) ah inlij. — Ponudbe na ogl. od d. Joka jx»d »F«. 11045-21» Stanovanje Aocleriko, trutoDuo lMem aa t avgust. Ponudbe pud »Inženir« aa ogl Odd Jutra. 1100t-21a Stanovanje eno aH dvosoDno ▼ bil fcLol JugoelovazislLe tt »kajne Iščeta za maj ali pozneje dve odrasli 06€ pi. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Samo ctoJ Da uradnica« 106 85-Zla Solnčno stanovanje bomiortno dvosobno 6 poeelsko sobo lš6e dvo-iki-ciia družina za avgust. Ponudbe na ogl. Odd Jutra pod »Stalen plačnik 46« 1(7752 21a Dvosob. stanovanje c kopalnico, čisto, aoln-fino event. garsonlero — tečem v mestu za av-glis", ali preje Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Plačam točno«. 10610-21a Enosobno aH ■ Kabinetom tSčem za junij aH julij plavam za 3 mesece na prej Ponudbe na ogl. odd.. Jutra pod »2 osebi 222*. 10808 21« Komfortno stanovanje Ctfooobno s kabinetom ali trisobno Iščem za avgust. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Maicfc iiauov«. lanke. Soba je centralno kurjena. Vselitev je mogo-U takoj. Informacije daje uprava hiš ljubljanske kreditne banke. 10672-2} Lepo sobo i posebnim vbodom, oddam oa Masarykovi cesti 58, I. nacisti., nasproti vojašnic«. 10867-23 Opremljeno sobo oddam stalni boljši gospodični v bližini Trnovske cerkve. Cerkven* ulica 15. 10829-23 Kabinet v centru za gospodično 7es dan odsotno oddam NasL v ogl- odd- Jutra 10897-23 Soba s Štedilnikom teko] Oddana. Rorjanska ulica 34. 10759-23 Otroški voziček m gugalnl konj takoj prodam Rožna dolina £ VH-11. 10003 23 Sobo poleg univerze s poseb nim vhodom z uporabe kopalnice ln klavirja a vso oskrbo odda Boa-man, Dvorni trg 3-IL 10906-23 Opremljeno sobo lepo veUko. za banovino oddam. Naslov v po ■Sov. Jutra. 10917 23 Opremljeno sobo veliko, solnčno z balko nom za 2 ali 1 osebo aJi manjšo manzardno za 1 osebo. ev. a soupo rabo kopalnice, telefon v stanovanju, oddam v vili Kocenova ulica 6 za tobačno tovarno, 4 minute od tramvaja. 10974-23 Zelo lepo sobo opremljeno takoj oddam Naslov v vseh posl Jutra. 10976-23 oddam lepo, aoinčno sobo v centru za Din 250 Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10934-33 Opremljeno sobo v centru, lepo, ( posebnim vhodom, oddam takoj gospodični. Naslov v r»di poslovalnicah Jutra. 10936-23 Sobico v centru poceni odttem Naslov v vseh posL Ju tra. 10970-23 Sobo 3 posebnim vhodom ln souporabo kopalnice oddam stalnemu solidnemu gospodu. Streli ška uL 82, pritličje. 10993 23 Lepo sobo od$un enemu ali 2 gospodoma. HolynafcL 8 ta rl trg 28-IL desno, 10972-23 Prazno sobo »U lokal aa lahko obrt oddam solidni atoltii jtrankt StreliSka ul. 24 10992-23 Sobo oddam 2 gospodoma i vso oskrbo. — poseben vhod. v sredini mesta Naslov v vseh pcel Jutra. 1093923 Sredi mesta nasproti kopeli. — oddam opremljeno sobo. Poseben vhod s hodnika, električna razsvetljava. Najemnin* din 260. Naslov: Prečna ul. 8. 10958,-23 Veliko prazno sobo ulično, pripravno za karkoli oddam v bližini magistrata. Mestni trg 11 J. 10956-23 Sobo lepo opremljeno, oddam 15. maja stalni osebi. Jegličeva 7, L nadstr. 10953-23 Pri kolodvora oddam čisto in zračno sobo boljši osebi. Poseben vhod. Kopalnica. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10955-23 Mesečno sobo lepo, solnčno, s posebnim vhodom, oddam z vso oskrbo. Sprejmem tudi nekaj oseb na dobro hrano. Stari trg 28, III. šturm. 10949-23 Sobo lepo opremljeno ■ poseb nun vhodom oddam.— gmartlnska cesta 10 11011-23 Sostanovalko sprejmem. Čopova 10. 11025-23 Lepo sobo s posebnim vhodom, souporabo kopalnice in vrtom ter z vso oskrbo oddam, škrab čeva uL 4, 11082-23 Lepo veliko sobo oddam t zajtrkom in souporabo kopalnice solidni osebi. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 11059-23 mi Beseda 1 Din. davek 3 Din za Slfro alt dajanje naslova 5 Din Najmanj Si znesek 17 Din Sobico ali kabinet t strogem centru išče preko dne odsotna dama. Ponudbe aa ogl. oddel. jutra pod »Plačam točno 777«. 10892-23» Opremljeno sobo v vili s posebnim vbodom, »koj oddam. Zrinjskega 15. 11020-23 Solnčno sobo s posebnim vhodom, novo opremljeno, s souporabo kopalnice, oddam 16. maja. Je-senkova ul. 2, IL nad strop je. 11084-23 Krasno sobo prazno, strogi center in posebni vhod oddam dami takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11028-23 Opremljeno sobo oddam na Poljanski cesti. Naslov v vseh posloval. Jutra. 11080-23 Sobo lepo opremljeno v are dlnl mesta takoj oddam boljši gospodični. Naslov v vseh posl. Ju tra. 11013-23 Prazno sobo s posebnim vhodom ta koj oddam. Prednost Imajo upokojenci. Kraje Mestni trg 1311 10980-33 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj-!f znesek 17 Din Novofundlandce priznano krasne pse ln psloe raznih s taroku z rodovnikom proda Drve ali. Ptuj, Aškerčeva 10 10642-27 Mladega volčjaka kupim. Vprašati v go-sttlnL Krekov trg 11. 10709 27 Male papige t gnezda a 30.— dn. Beethovnova 14. vrata 34. 10882-27 Mladega psa čistokrvnega volčjaka, kupim. Ljubljana, Prisojna ul. St. 5, Kovač. 10860-27 Psa volčjaka Izvrstnega, hudega čuvaja ugodno prodam ra tU preselitve. Kocenova ulica t ob Cesti v Rož no dolino. 10875-27 Inteligentna gospodična a lepo doto, 20 tet stara Seli tem potom radi poznanstva dopisovati z akademsko Izobraženim značaj ulm gospodom.-Slika zaželjena. Dopise na podr. Jutra Maribor pod »Dlskreclja« 10745-24 Eleganten gospod sUppaOčen. 40 tet, pie meni tega srca, nakne dufle. osamljen, teli pri srčno. Iskreno prijateljstvo simpatične mlade nežne, četudi preproste skromne, razočarane da me. Samo neanonlmne ponudbe pod »Idealizem 1346« na ogl. odd. Jutra. 10754-24 »Zarje Vidove« Dvgnlte pismo I Prosim odgovora. 10685-21 »Autodrug« Pismo prepozno prejela. Danes ob 15. — Pbjatdji- 10639-24 Mlada gospa v zakonu nesrečna Ml znanja s dobrosrčnim go spodotn. Ponudbe na ogl. od Jutra pod Hr tra »Nežnost« 10916-24 Prazno sobo s štedilnikom od dam na Krakovskem nasipu 18. 10984-23 Lepo sobo oddam boljši osebi v centru Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11067-23 Prazne sobe v Selenburgovi ulici, oddam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11063-23 Zračno sobico oddam solidni osebi za din 150. Levstikova 25-IH. desno. 11034-23 Solnčno sobo lepo, oddam takoj prazno ali opremljeno, s posebnim vhodom. Ciril Metodova 19, L nads tropje. 11022-2» 2 sobi separirani, oddam takoj a dva gospoda ali dve gospodični. Mestni trg 19-L. Srajer. 11021-23 francoske buldog«, redkost, s prvovrstnim ro-"nikoir. prav poceni proda Ivanka Deveta k. LJubljana, Btelwelsova 0. 90. 1103:, 27 Družbe Besed« 1 Din, davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Javna dražba najdenih predmetov bo 4. maja 1938 ob 9 uri na glavnem kolodvoru v Lj ubijam. 10893-32 Steklen nastavek ta trgovino se proda na javni dražbi dne 2. t. m. ob U. uri, Wolfova ul. 10. 10832-32 Opozorilo! Podpisana zaloioa opozarja, da imajo nabiralci naročnikov za knjigo »Bog v Trbovljah« pravico do inkasa samo, če se izkažejo s posebnim pooblastilom. Plačil osebam, ki takšnega poobla-stils ne premorejo, založba ne prizna. Založba »Trbovlje«, Ljubljana^ Gajeva 9-R«D-32 Informacije} Beseda 1 Din. davek 3 Din za Slfro ali daianje naslova 5 Din Najmanj Si znesek 17 Din Izjavljam da nisem plačnik dolgov glasečlh se na ime Marija Bihar. roj Os trše k, trgovka. Rlhai Fe llks. 10921 31 Informacije trgovske m privatne, poizvedovanja itd., vrši strogo diskretno Informacijski zavod, Ljubljana Kolodvorska 41. 11038-31 Gospodično aH Tdo>«1-21 Poroka gospoda Kozamurnika Gospod KommundtL, ogleden član drn-feuboega kluba »Meta©«, se je nedavno oženil. 0 svojih zadnjih samdkih dneh pa pripoveduje naslednjo zgodbo: idol sem s nevesto v nedeljo v iapniS&e. Ker sva imela vse listine in ni balo ndikak-inih ovk, sam prosil župnika, da bi naju poročil ie v sredo, pa sva zvedela, da to m mogoče, ker ima Župnik v eredo krsL — »Pa drugo sredo«, sem prosil. — »Tudi ta-kmt ne bo mogoče, ker imam neki pogreb«, ie odvrnil župnik. — No. pa v ftetrtak«, sem naposled dejaL — »Tisto pa že«, je rekel župnik. In res naju ie župnik v četrtek poročile Ko eo »Metlarji« aližafl! to zg«tibo, so za-fielli takoj govoriti, da je na njej nekaj nemogočega. Kaj pa? Uganite to in pošljite rešitev do petka na uredništvo »Jutra«. Napisana naj bo na dopnuici, v kotu pa mora biti označeno »Ug«nka kluba Metle«. Med reševalce bo stric Matic razdelil spet nekaj lepili knjižnih nagrad. Požar na otoka Uganka, ki je med Metla«-ji vzbujata do> ali razbijanja glave. Pa ni tako težavna, kakor se na prvi pogled vidi. Gospod Ocvirek bo moral samo zažgati še ca ogenj na vedrini otoka aH pa kje dalje proti zahodu in itd potem sa njim. Prvotni ogenj se to usta-vft tam. kjer se je novi zafeJ in gospod Ocvirek se bo rešil Med reševalce je strte Marte vestoo žrebu razdelil deset knjižnih nagrad. Dobe tih naslednji reševalci: Joeip Jambrošič, poštni pripravnik, Ljubljana 1/4 odd. dobi roman »Misterija«. M. Medvešfek, Zakot 37 pri Brežicah dobi roman »Blagajna velikega vojvode«. Tatjana gmne. Trst, Via Ginoaobica 26/HL dobi roman »Pater Kajetan«. Stanko Zemljak, Savski MaroC, dobi »Je-kurjeve čuvaje«. Ema Kukanja, Trst Solite TreoovAa i, dobi »Roman treh src«. Ana Nerat. Ljubljana, Bi reka nlka 22/11, Josip Marolt, Zagreb, D rži deva 1/L Hilda Korošec, Slov. Bistrica 178, Bina Kriiman, Caee F. S Fab. 21. p. 837. Mestre—Vanezia in Jakob Cegnar Slov. Javomik 187 pa Jo-be po eno knjigo revitje »Življenje ln svet«. Iz Julijske krajine Drobne novice Novi poveljnik soške divizije. Pred kratkim je bil dosedanji poveljnik soške divizije general Roluti dodeljen poveljstvu ar-mijskega zbora v Vidmu, za njegovega naslednika pri diviziji je bil imenovan gene-ral Friderik Romero, ki je pred leti sodeloval v abesinski vojni. Predvčerajšnjim je prevzel svoje posle. Stroga sodba. Pred dobrim mesecem so v Rihemberku aretirali 19 let starega Draga čermelja, ki se ni prijavil k naboru. Kakor zatrjujejo, mu je bila pozivnica dostavljena. V sredo je prišel fant, kakor poroča »Gazzettino«. v Gorici pred sodnika, ki ga je na osnovi izpovedi nekih prič proglasil za krivega in ga obsodil za eno leto zapora ter plačilo vseh sodnih stroškov. Kmetijski tečaji v Brdih. S posebno manifestacijo so se preteklo nedeljo zaključili Mizarskega mojstra bi poročila vdova sred njih let s leto obrtjo. Dopisi na ogl. odd. Ju tra pod »Napredek — Obrti« 10671-25 Beseda 1 Din d" vek ? Din za Slfro ali dajanje naslova 5 Din Najpianj ti enesek 17 Din VELIKA IZBIRA reklamne cene rTBSEVA 51« BEŽIGRAD Imam te racfa ker tako lepo igraš. lahtevajfe brttp/aoen cenit HEINEL* HEROL c/.Zjcx2 ra/. trom/ce g/asi> HAR1B0R stlO Med mestom In deielr »osrednje aJotr«* mali oglasnik SMRT! 100 krai več «kode Vam napravi mrčes v stano-novanju, kot stane naJ odlikovani H a m a d prašek! Zah reva i U povsod originalno HAMAD Škatlico, Din S.- (znamke) za navodilo in vzorec. T o s i «, Liub'.i«na, — Stan Uf 6. Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam »S Pi EMONA "homnep. NMtfMMf 68-- 120.-1 l, ga je obsodil zaradi poskusa tatvine na 3 mesece strogega zapora in na 2 letno ogubo državljanskih pravic. NAPIS Na gledal likih vratih je napis: »Prepovedano je jemati pse s seboj v gledališče!« Spodaj je nekdo pripisal; »Društvo za 4teaiyt »JUTRO« 6L 100. 8 s Nedelja, L V. 1938. NFJPOLEONOUR 1 TfflNR LJUBEZEN Zgodovinski roman Prvi del — 1808 Sprejem pri cesarici »Njegova ekscelenca minister policije, gospod Fouche.« Vrvež glasov poneha, vse oči se napeto upro v Napoleonovega najbolj osovraženega svetovalca. V svoji bogati obleki iz škrlatnordečega žameta mirno stopi v dvorano, in ko se približa na poklon cesarici, je podoba, kakor da bi plaval po parketu. Jožefina, ki igra z višjim kancelarjem Cambace-resom triktrak, samo lahno privzdigne glavo. Kakor je drugače ljubezniva in prijazna, zdaj ne črhne besedice. Bogato je nališpana in kostanjaste lase ima posejane s cvetlicami in biseri. Obleko nosi belo, z zlatom pretkano, izrezano, da bolj biti ne more, in šminkana je od sile. Tako nalikuje negibnemu maliku. Fouche se naglo spet zravna in se brez zadrege bojevito in zvedavo ozre po okolici. Nato pozdravi Cambaceresa in krene naravnost v drugi konec velikega salona, kjer stolujejo cesaričini sovražniki, člani rodbine Bonaparte. Jožefina, ki je bila nekdaj zaupnica, da, zaveznica policijskega ministra, ne govori več z njim od tistega dne v Fontainebleauju, od katerega je zdaj tri mesece; takrat se je namreč predrznil, da jo je brez Napoleonovega privoljenja opozoril na ZANESLJIV VODIC nujnost ločitve. Ko ga Je cesar zaradi te samovolje pozval na odgovor, pa nikakor ni odložil orožja, ampak je ostal pn svojem. Kot gospodar javnega mnenja je poskrbel za to, da se je ta bolestna zadeva spet in spet obravnavala v pariških salonih in v javnem tisku. S tem je hotel Napoleona mučiti; hotel je, da bi cesar tako rekoč slišal odmev ljudske volje, ki terja prestolonaslednika, a ga od petinštiridesetletne Jožefine več ne pričakuje... Cesarica mehanično nadaljuje igra Tudi obča zabava spet oživi. Fouche se ta čas suho, kakor je njegova navada, pomenkuje z Leticijo, cesarjevo materjo, s kardinalom Feschem1, s Karolino Muratovo2 in z damo, ki je bila še včeraj preprosta gospa Bonapartova, danes jo pa imenujejo napoljsko kraljico. Kneginje Borgheške* ni tu. Napovedana je, a kakor zmerom, je Napoleonova dražestna sestra tudi nocoj zamudnica. A to pot ima njena zamuda vzrok, ki ga vsi poznajo. Dame, ki so zbrane v Tuilerijah, skrivaj govore o njem in pri tem kra-doma opazujejo cesarico. Fouchč se skloni h Karolini in šepne: »Bojim se, visokost, da bo treba cesarja nocoj dolgo čakati. Dobil je važna poročila iz Španije.« »Ze vidim,« smeje se reče Fontanes, predsednik zakonodajne skupščine, »da bomo morali še nastopati s slavnostnimi govori, in pariški guverner,« 1 Po poli brat Napoleonove matere. * Marija Anunciata (Karolina), Napoleonova sestra, žena maršala Murata, ki je postal 1.1808. napoljski kralj 8 Marija Pavlina, Napoleonova sestra, se je 1. 1803. poročila s knezom Borghesejem. dodA. obrača je se k svoji sosedi, ženi generala Ju- nota, »bo lahko postavljal v Invalidsko cerkev nove zastave.« »Nikar tako ne sklepajte, prijatelj,« živahno reče Fouche, »cesarju niti na misel ne hodi, da bi se vojskoval na Španskem. Imam poročila o tem...« »Jaz pa tudi,« mu seže Talleyrand4 v besedo. »Ce se hudo ne motim, bomo doživi j ah še letos velike izpremembe onkraj Pirenej.« »Tudi jaz tako mislim,« de Karolina Muratova, da bi se prikupila Talleyrandu, čigar vpliv se ji zdi zelo dragocen. Ko jame nato omalovaževalno govoriti o Hor-tenzi, cesaričini hčeri iz prvega zakona, sedanji holandski kraljici, ji Fouchč previdno seže v besedo: »Nikar, visokost, tamle prihaja njeno veličanstvo, holandska kraljica.« Karolina buhne v prevzeten smeh: »Hortenza! Oh, ta naj se ne briga za politiko, ampak za svoj zakon, saj vzroka ima dovolj Mar bi ostala v Haagu. Česa išče tu s svojim bledim obrazom in svojo napetostjo?« Kraljica Hortenza, ki se vodi za podpazduho s svojo prijateljico izza mladih let, ženo maršala Neya, je morala slišati nekaj teh žaljivih besed, kajti stopila je v kraj in jela govoriti s kneginjo Neuenburško. Med tem se oglasi Iz sosedniega salona resna in rahla godba. Goslači cesaričine kapele igrajo 4 Izprva škof, potem Napoleonov višji komornik, po cesarjevem padcu zastopnik Francije na dunajskem i kongresu. S Pafirjevo »Grizeldo«.. Nato se vzdigne lep moftki glas; Crescentini poje, najboljši pevec Italije Vrvež glasov najprej potihne, a ker cesarja ni, se tudi govorjenje polagoma spet obnovi. Samo Jožefina vleče z raztresenim obrazom na uho. Utrujena je videti Toda umakniti se ne more, dokler gospodarja ni! Poslala je že pažeta k Napoleonu, opomnit ga, da ga dvor pričakuje. »Takoj,« je cesar zamrmral. A čas mineva, njega pa ni. Tedaj se Jožefina odloči, da prične obhod po salonih. Sedenje s tem bledim in togim Cambaceresom ji je postalo neznosno. Vzdigne se, z oprstanjeno roko izpremeša biserovinaste in ebenovinaste kamne na igralni mizi in reče z ljubkostjo, ki ji je prirojena: »Pustiva to, knez. Poražena sem.« »Vaše veličanstvo se more pritoževati samo o takšnih porazih,« odvrne Cambaceres, ki ima pod svojo okorno vnanjostjo mnogo dvorskega duha, ter ponudi cesarici komolec. Ker ni v dvorani nobenega kralja ali vladajočega kneza, mu ta čast pristoji, in Cambaceres ni mož, ki bi se odrekel nagrade svojemu ničemurnemu stremljenju. Vse dame, cel6 cesarjeva mati, so vstale. Sredi iskren j a bogatih pozlat velikolepe dvorane, naki-tov in luči nastopi cesarica svojo pot Vsakomur, kdor jo pozdravil, se zahvali s smehljajem ali primerno besedo. Njen spomin za imena, rodbine in vse neznatne podrobnosti je čudovit. Po otrocih vprašuje, za ženitve se zanima, od vsakega posameznika si daje natanko poročati o njegovih službenih uspehih. Zmerom je nžred, da stori koma uslugo, in že za marsikaterega se je zavzela. Na naš nagradni natečaj, ki smo ga razpisali v nedeljo, dne 24. t. m., za tri najboljša imena, ki bi prišla v poštev za nov naziv naše tvrdka SMO PREJELI več sto predlogov, [tp^th^ ki kažejo pa je predolgih, Nekatera se tudi V ožjo izbiro Kvaliteks, Solidnost, Edinka, Primateks, Popular, Primaštof, Manukod, . Večinoma so to prav originalna, res dobra na duhovitost odpošiljateljev. Veliko imen ali pa 8e že tako nazivajo druge tvrdke. prav ne skladajo z našo stroko, so radi tega prišla samo sledeča imena: Ljudska blagovnica Komandru, Ta-Pa-Ta, Tkanina, Renom6, Blagodar, Manuteks, Pri Ljubljančanu, Manuprima, Teksta, Quality, Blago, M.K.D. Manica (manu-faktura nizkih cen) Zelo težko je sedaj izbrati pravo ime. Odločili smo se radi tega, da damo na javno glasovanje, katero izmed zgornjih imen bi bilo najprimernejše za nov naziv naše tvrdke. Kdo lahko glasuje T Vsakdo, ki se za stvar zanimal Kako se glasuje ? Izrežite ta oglas, podčrtajte ime, ki je po Vašem mnenju najbolj pripi-avno za našo tvrdko in napišite Vaš polni naslov na spodaj označeno mesto. Izrezek denite v na nas naslovljeno kuverto, pritrdite nanjo znamko za 25 par ter jo nezalepljeno odpošljite. To pa najkasneje do četrtka, dne 5. maja t. L Med glasovalce bomo potom žreba razdelili 8 nagrade: 1. Češki štof za moški površnik, 2. Vzorčasto svileno blago (lmprimč) za damsko obleko ln 3. 6 kom. prvovrstnih brisač. Prva nagTada se bo izžrebala med onimi, ki bodo po številu najmočnejše glasovali za isto ime. «M« Je« ttk na plaži. Topla trn mrzla voda. Dnevno koncert z zabavo. Sus€*(e izhodna točka za vse kraje na Jadrana. Prijetno bivališče v vsaki letni dobi. Moderni hoteli in kopališča. Izleti na Platak. Informacije: GradskA turistički odbor. Jlab čarobni, naJtepSl otok na hrvatskem IJadranu. Idealno morsko kopališče in letovišče. Informacije: Turistički odbor. RUDARSKI W INŽEN3ER DOBRO KVALIFICIRAN Z VEČLETNO PRAKSO SE IŠČE ZA VEČJI PREMOGOVNIK V DRAVSKI BANOVINL PONUDBE NA ALOMA COMPANT, LJUBLJANA, POD ZNAČKO .AMBICIJA 500* »JUTRO« ZAVARUJE! Zanesljiva vožnja s KRUPP- tovornikom s KRUPP- avtobusom nenadkrilflv matei-ila!! (Tločna konstrukcija l Ekonomičen pogoni Cene ugodne1 Zahtevajte ponudbe pr! zastopstva: Hugo Dittersdorf, Split, Jurga Biankinija ulica 15, O. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11, Krupp-Teretnih Zastopstvo AutomobOa, Zagreb, IBca 158 Auto Office d. d-, Vuka Karadžica ulica br. 18, Beograd, Banaz & Rusko, Dubrovnik n, Braca Popovič, Skopi je, Fruškogorska 1», Nemški auto-service, Vojvoda Mišica 12, Beograd, telefon br. 25-650. Skladišče originalnih rezervnih delov sa »JUTRO* K. 3WA 20 1 T. 1838. Airtobus^^ialmod^ ..AUTOMONTAŽA D. D." LJUBLJANA-PRAŽAKOVA ULICA 13 Tovarna: Liubljana, Kamniška ulica 25 MAr^lDIK HIP^FI tovorni avtomobili rlAvllKUj L/ICjlL in vsakovrstne tovorne šasije. I EXAKTA mnogostranska zrcalno-refleksna kamera v obliki 24/36 mm in 4/6.5 cm. | Zahtevajte brezplačen, ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih svojstev rastlin % uporabo »HERSAN-čaja, mešanice zdravilnih zelišč po predpisu doktorja R. W. Pearsona šefa-zdravnika v Bengaliji (AngL Indija). Z dolgoletnimi izkušnjami je ugotovljena vrednost »HERSAN-čaja« in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih: poapnenju arterij, bolezni krvnega obtoka, ženskih boleznih, zaradi menstruacije (mene), migreni, revmatizmu, ledvičnih boleznih, boleznih jeter, želodčnih motnjah, hemoroidih, zapeki, otrovanju, protinu, črevesnih obolenjih, splošni in prenagli odebelitvi ter proti zgagi — »HERSAN-čaj« se dobiva samo v originalnih zavitkih v vseh lekarnah. Beg. a br. 14001-1935 IŠČEMO trgovsko izobražene gospode za prevzem prodajnega zastopstva v posameznih srezih dravske banovine. Pri dnevnem rednem delu izredno visok zaslužek. Potreben majhen kapital. Nudimo vso propagandno pomoč. Ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod »Trajna eksistenca«. 3918 ZAHVALA Zahvaljujemo se tem potom bolniški blagajni samostojnih obrtnikov v Ljubljani za takojšno kulantno izplačilo posmrtnine za pokojnim gosp. Francem Kuncom, fotografom. Rodbina KTTNC. Trstle za strope ls najboljšega matezijala, vezano s pobakreno žico Izdeluje in dobavlja JoSeRePuh, Ljubljana ZALOGA PARKETOV. (rradaška ulica 22. Telefon 2513. V marcu In aprilu 1938 smo Izplačali cele zavarovane vsote po smrti sledečih zavarovancev s BREZINŠEK MAKIJA, Majšperk 8 — BRICMAN MARJETA, Maribor, Betnavska 67; URBAS MARIJA, Cerknica 274 — SLEMENŠEK JOŽEFA, Brezovo 2, Blanca — LAKGUS JANEZ, Slov. Javornik 81 — CEGNAR MARIJA, Glince, c. IX/3, Ljubljana-Vič — PIŠKUR FRANC, Skofja Loka, Novo predmestje 12 — CUCKO MARIJA, Maribor, Ob jarku 4 — VRANKO GREGOR, Trbovlje 99 — JAZBEC MIROSLAV, Novo mesto, Ljubljanska 11 — BRUMEC JERNEJ, Maribor, Košaki 60 — MIVšEK FRANČIŠKA, Vrhnika 346 — CILENŠEK FLORJAN, Marija Reka 86, Sv. Pavel pri Preboldu — MAROVT MARIJA, Prelesje 7, Št. Rupert — LOZEJ ANTON, Studenci, Kralja Petra 51, Maribor — KOŠENINA FRANC, Trnovlje 98, Vojnik — KEREC EVA, Maribor, Pobrežje, Dr. Verstovškova 16 — RAZBORŠEK PETER, Cemšenik 32 — ŽIDAN ALBIN, Ljubljana-Moste, Pokopališka 5 — ŠERBELJ KATARINA, Razgor 2, Laporje — VERLIC HELENA, Maribor, Hrenca 11 — MEDVED JOSIP, Ljubljana, Aleševčeva 35 — MALLY SIMON, Sp. Dobrava. Razvanje — RAZPOTNIK BLAŽ, Zg. Gortina 16, Muta — GRMEK NEŽA, Ljubljana, Poljanska 73; BRANC JOŽEF, Hrušica 29, Jesenice — ŠTANDEKER MARIJA, Gačnik 52, Jarenina; TERNEK AMALIJA, Maribor, Slovenska 9 — POLIČ FRANC, Sv. Marjeta ob Pesnici 29 — OREL IVANA, Draga 49, Št. Rupert — ROZMAN MARIJA, Polzela 90 — JAKOMIN HELENA, Brezovica 71 — KUTIN MIRO, Vurmat 61, p. Brezno — REZMAN JOŽEFA, Pekel 45, Poljčane — SAPUŠEK ELIZABETA, Sv. Martin na Pohorju — O ZIM TEREZIJA, Ruše 99 — ŠKAMLEC MARIJA, Vodole 12, Maribor; CAFUTA ELIZABETA, Trčova 7, Maribor — KLEMENČIČ MARIJANA, Ljubljana, Zalokarjeva 11/1 — ŠKRABL MARTIN, Novo mesto, K sodišču 1 — SAPUŠEK LIZA, Ruše 50 — JAMNIK GABRIJEL, Sv. Lovrenc na Poh. 64 — VIŠNAR MARIJA, Medvode 9 — KOTAR TEREZIJA, Ljubljana-Moste, Šmarska c. 15 — SATLER IVANA, Ivanjci 13 — LAVTIŽAR FRANJA, Ljubljana, Jegličeva c. 9 — KARPE MARIJA, Ljubljana-Moste, Zaloška c. 101 — TRUNKELJ JANEZ, Orlaka 11, Zagradec — KORENČIC FRANC, Rakek 78 — VAVTAR FRANC, Bistrica 35, Št. Rupert — SKODIC ALOJZ, Skoke 37, Hoče — CILENŠEK JOŽEFA, Loke 11, Trbovlje H — GAJŠEK ANA Celje, Slomškov trg — TOMAŽIč ALOJZIJA, Zagreb, Jošavska 47; LETNIK TEREZIJA, Sv. Lenart v Slov. gor. 5 — ŽEROVNIK MARIJANA, Voklo 59; BRUDAR KATARINA, Dolnji vrh 2, Novo mesto — VALENTAN ANTON, Brester-nica 32 — NATLAČEN MARTIN, Radmirje 58 — POR ANTON, Rečica 15, Bled — KROŠL TEREZIJA, Maribor, Krekova 4 — CERGULJ ELIZABETA, Hrašenski vrh, Slatina Radenci — LUSKOVNIK NIKOLAJ, Tržič, Fr. Ahačiča 6 — KOŠIR JAKOB, Jesenice, Ruardov trg 7 — SABLACAN FANI, Ljubljana, Bleivveisova 50/m — NOVAK PETER, Dobrova 35 — ZAPLOTNIK MARIJA, Tržič, Ljubeljska 13 — CIGLIC JANEZ, Kranj, Stara c. — LEVICNIK MARIJA, št. Pavel, Sp. Hrušica — KARNICAR PAVLA, Slov. Javornik 44 — BENCINA JOŽEFA, Stražišče 2 — SEMLIC SIMON, Stanetinci 17 — GREGORC IVANA, Ljubljana, Zvezdarska 4 — KRAJŠEK JANEZ, Svibno 41, Radeče — ŽAGAR MARIJA, Sp. Polskava 18 in FAKJN RUDOLF, Sevnica ob Savi 180; sozavarovanje otrok, ker sta bila zavarovana oče in mati — FRANGEŽ BOŽIDAR, Sp. Hoče 118 in FLORJANCIC RUDOLF, Binkelj 15, škofja Loka; tudi sozavarovanje otrok, poleg tega smo izplačali dvakratno posmrtnino, ker sta otroka umrla vsled nezgode. Dnevno pristopi nad 30 novih zavarovancev. KARITAS nI samopomoč, temveč pravo zavarovanje, ki sloni na zavarovalno tehnični | podlagi s kapitalnim kritjem. Jamstvo Din 75,000.000.— NAJVEČJE LJUDSKO ZAVAROVANJE V JUGOSLAVIJI LJUBLJANA, palača Vzajemne zavarovalnice. MARIBOR, Orožnova 8. Največji slovenski denarni zavod JHLESTJVA HRANILNICA LJUBLJANSKA Lastne rezerve nad Din 26,ooo.ooo«— Prirastek novih viog v januarju 1938 Din I4i075«00®.— Prirastek novih vlog v februarju 1938 Din 10,694.000.— Prirastek novih vlog T marcu 1938 Din 10,572.000.«— Prirastek novih vlog ▼ aprilu 1938 Din 10,150.000.—- Vse vloge izplačljive brez omejitve! Za vse obveze hranilnice jamči: MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA železnina v Zagrebu, dober tn vpeljan obrat, zanesljiva stenca, naprodaj. Blagovna zaloga cca di 500.000. — Resni reflektanti naj m javijo pismeno na: Interreklam d. (L, Zagreb, Masarykova 28, pod br. 282/B-6 Mlajšega uradnika s dovrdeno trgovsko akademijo, lepim rokopisom tn ostalo Izobrazbo za pisarniški posel I 8 C E »Moravi ja«, tovarna pletenin a. (L, Beograd, Cirila ta Metoda nI 8. — Ponudbi je dodati prepise spričeval o event. dosedanjem zaposlen ju, fotografijo m navesti plačilne pogoje. Parne stroje, Kotle, turbine, vodne turbine, pogonske motorje montira, preureja, popravlja, inducira ter Izdeluje kurišča, čistilce za vodo, zrak in olje DOAIZALE Oficirski dom V KRAGUJEVCU sprejme restavraterja s 1. Junijem 1938. leta. — Pogoje zahtevati do 8. maja od uprave. Iščemo za takoj absolventa tkalske šole s prakso kot MOJSTRA v pripravljanju za tkalnico pisanega blaga (bombažnega in svilenega). Pismene ponudbe pod »TZPI«-49647« poslati na Publicitas včjo volno govejo dla KO (aravco) - Kup' vsa ko množino &RBEITER. •laribot Oiavska ul 15 I CELULOIDNE 1 ŠČITE ZA VRATA CELULOID V PLOŠČAH naročajte pri F. Zrnec LJubljana, Kopitarjeva uL 1 RAZGLAS. TRGOVSKO BOLNIŠKO IN PODPORNO DRUŠTVO V LJUBLJANI razglaša v smislu § 12 svojih Pravil, da se vrše v razdobju od 1. do S. junija 1938 volitve 45 delegatov in njih namestnikov, ki tvorijo občni zbor društva in katerih mandat traja 4 leta. Aktivno volilno pravico imajo v smislu § 8 društvenih pravil redni člani po 3 mesečnem neprekinjenem članstvu in plačanih prispevkih, pasivno volilno pravico pa po enoletnem neprekinjenem članstvu in plačanih prispevkih. Podporni člani pa imajo aktivno in pasivno volilno pravico po enoletnem članstvu in plačani članarini. Volitve delegatov se vrše po kandidatnih listah, ki se morajo vložiti pri društvu najkasneje do 16. maja t L do 12. ure opoldne. Vsaka kandidatna lista mora biti opremljena s podpisi 50 članov z aktivno ln pasivno volilno pravico ter mora vsebovati število v volilnem razglasu določenih delegatov ter namestnikov, s točno navedbo imena in priimka, poklica, kraja zaposlitve in naslova delodajalca, odnosno bivališča. Prvo imenovani na kandidatni listi se smatra za nosilca kandidatne liste. Kandidatnim listam je priložiti pismene pristanke kandidatov. Kandidirati je možno le na eni listi. V slučaju kandidacije na večlh listah, je veljavna ona, za katero se izjavi dotični kandidat napram volilni komisiji najkasneje na dan poteka roka za predložitev kandidatnih list. Ob predložitvi kandidatnih list je navesti imena oseb, katere je obvestiti o vsem, kar zadeva kandidatne liste. Predane kandidatne liste se opremijo z zaporedno Številko, datumom in časom predaje. Prinosnika liste se izda pismeno potrdilo o predaji liste Pomanjkljive kandidatne liste se morajo v roku od 48 ur od poteka roka za vložitev kandidatnih Ust vrniti zaradi popravka v to svrho označenim osebam, ki Jih morajo izpopolniti v roku nadaljnjih 48 ur. Nato jih izvršni odbor ponovno pregleda in končno vel javno odobri ali zavrne. Izvršni odbor objavi odobrene kandidatne liste v dnevnem časopisju najkasneje 8 dni pred početkotn volitev. V slučaju, da se predloži, oziroma odobri samo ena kandidatna lista, se volitve ne vrše ter Je smatrati kandidate na tej listi za izvoljene. Volitve se vrše z glasovnicami, ki se dostavijo volilnim upravičencem po pošti, najkasneje 14 dni pred volitvami Ako kateri izmed volilnih upravičencev ne prejme glasovnice, jo more reklamirati še dva dni pred volitvami, nakar se mu pošlje duplikat glasovnice priporočeno, ali pa izroči proti podpisu. V tem slučaju je veljaven samo duplikat. Glasovnice, ki so dospele še drugi dan do 12. ure po izteku volitev, se smatrajo za veljavne. Vsak volilec izpolni glasovnico sam ter navede v njej številko in nosilca kandidatne liste, za katero glasuje. Zalepljeno glasovnico mora vložiti v posebno kuverto, na katere zadnji strani označi številko volilnega imenika. Tako izpolnjeno kuverto z glasovnico odda volilec po pošti ali osebno. Porazdelitev delegatov na posamezne kandidatne liste se izvrši na ta način, da se število veljavnih oddanih glasov deli s številom delegatov, ki jih je voliti Število glasov, oddanih za posamezne liste, se deli z dobljenim količnikom ter tako določi prvo število delegatov, pripadajočih posameznim kandidatnim listam. Določitev delegatov, izvoljenih na posameznih listah se izvrši po vrstnem redu delegatov na listah. V kolikor se na opisani način ne doseže popolna razdelitev delegatskih mest, dodeli volilna komisija njih ostanek po vrstnem redu onim listam, ki imajo največji ostanek, brez ozira na to, da-li so dotične liste dosegle količnik. V Ljubljani, dne 30. aprila 1938. Za Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani, Gajeva S. Predsednik: Tajnik: Peter Klinar Lr. Erle Gombač Lr. ZADRUŽNA GOSPODARSKA DANKA D. D. V LJUBLJANI PODRUŽNICE: Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split Dowoljuie kratkoročne kredite v tekočem računu - Eskontira trgovske menloe Vloge obrestuje po 4%, vezane na odpoved po 5% "OVE VLOGE. VSAK CAS IZPLAČLJIVE ZNAŠAJO Din 27,000.000^- DELNIŠK A GLAVNICA DIN 20,000.000,— Vrši vse bančne posle najkulantneje Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Yai y Ljubljani A