List Izhala dvakrat na mesec.
Posamezna št. 75 p Naročnina mesečno 150 D.
Rokopisi se ne vračajo.
Nefrankirana pisma M ne sprejemajo.
Poštnina plačana v gotovini.
Uredništvo in upravništvo v Št. Peterski vojašnici.
Glasilo izvršnega odbora udruženja vojnih invalidov, vdov in sirot kraljevine SHS.
Na dan z zakonom.
Narodna skupščina se bo v oktobru zopet sestala k jesenskemu zasedanju. Poroča se, da bo vzela v pretres tudi invalidski zakon.
Pred kratkim se je vršila seja ministrskega sveta v navzočnosti N j. Vel. kralja, ki je izrazil nujno potrebo, da pride invalidski zakon pri tem zasedanju skupščine na vrsto.
Naš središnji odbor poživlja v eni izmed zadnjih številk >Ratnega invalida« vse izvršne odbore, da naj pripravijo članstvo na organizirano borbo, da nam skupščina zopet ne preide preko zakona tako, kakor se je zgodilo lani. Naše zahteve morajo biti odškodnina in ne miloščina ali podpora, katero nam vlada ponuja 3 svojim načrtom zakona. Zadnje vesti govore, da bo minister za socijalno politiko g. dr. Pe-leš sklical zopet anketo, na kateri misli z zastopniki udruženja izdelati nov načrt zakona. Čemu nov načrt, ko smo ga vendar izdelali že lani o priliki kongresa? Povedali smo, kakšen naj bo zakon, da bo ustregel zahtevam vojnih žrtev in smo tudi dokazali, da je vsaka druga rešitev nezadostna, da ne more zadostiti našim nujnim potrebam.
Sedaj pa se hoče pričeti zopet s tisto dolgotrajno staro pesmijo. To se pravi mučiti vojne žrtve, ki so že itak dovolj veliki mučeniki po svojem položaju.
Celo postopanje je napravilo vojne žrtve že čisto apatične, življenje se jim je do skrajnosti zagrenilo. Samo dolgotrajno studiranje načrtov in preobračanje, kaj bi se dalo, kaj bi se ne dalo že vsem preseda.
Poleg tega pa večna pregledovanja in komisije, ki še v petih letih niso fiksirale stanja vojnih žrtev, ko se je vendar zdravnaj preštelo koliko duš ima sploh cela država. Izgleda tako, kakor da bi tresel velikan vse pohabljence in zapuščene v velikanskem rešetu tako, da je spravil že vse v omotico. Kar ni že odletelo skozi lukničasto dno, bo pa še polagoma odpadlo.
Današnji začasni zakon in odredbe veljajo le za tisto, kar se da vporabiti proti vojnim žrtvam, kar bi pa vojne žrtve lahko oporabljale za njih dobrobit se pa zavrača z izgovori, da se ima dotično še izvesti, da še ni te ali one naredbe in da morajo priti še sredstva in krediti.
Vse to izgleda tako, da sploh ni volje vprašanje vojnih žrtev kdaj temeljito rešiti, marveč flikati ga z različnimi umetnimi metodami, dokler se ne bo popolnoma likvidiralo.
Kdaj bi se že lahko sprejel pravičen, pošten in enoten zakon, kakor ga imajo po vseh (drugih državah, ki pa bi moral biti seveda trdno vpoštevan in izvajan.
Stopamo zopet v odločilni štadij, glede zakona. Tolažbe nam nalagajo zopet delo, ki ga gledamo in si ga predstavljamo pred seboj.
Saj smo že v tem pogledu izkušeni, ker doba našega negotovega lih mizemega životarenja, ki jo imamo že za seboj je že dolga.
Veliko smo se že borili, skoro že obupali v naši borbi, toda poskusili bomo sedaj z novimi odločilnimi metodami.
Ko se postavljamo v bodočo borbo na dve fronti, ogledujemo v našem nasprotnem taboru same znane osebnosti, ki jih dobro poznamo še iz lanskih bojev. Med njimi se ni nič spremenilo. — Spremenilo se je med nami veliko, ker vsak dan smo slabejši. in bolji decimirani. Poznamo dobro, da bomo imeli opraviti zopet z ljudmi, ki imajo malo dobre volje in srca za naše potrebe. Bolje nič, kakor reševanje po njihovem principu, ako ga ne mislijo zboljšati. Ono kar smo dosedaj imeli in kar imamo, nima nobenega pomena uzakonjevati. Mi rabimo nekaj novega, bolj socijalnega, rabimo zakon, ki bo nudil razmeram in potrebam primerno oskrbo vojnim žrtvam, sorazmerno z njihovo nesposobnostjo. Danes smo v takem položaju, da se nam hoče odvzeti to, kar že
imamo. Boriti se moramo za to, kar smo že imeli. Ali naj potem pričakujemo kaj boljšega? Imeli bi že zdavnaj lahko s pravičnim zakonom urejeno vprašanje. Zakaj pa se je našel takoj pravi smisel za druge zakone? Kdaj že imamo postave o invalidskem davku, o taksah, o carinah, o organizaciji vojske itd. Celo »kuluka« se ni izpustilo iz vidika.
Meric, ki je svojo dolžnost storil, pa lahko počaka.
Vojne žrtve, ki se z vsemi sredstvi bore za dosego svojih zasluženih pravic pa se pušča pozabljene. Njihovo vprašanje se ne zboljšuje, ampak poslabšuje. Polagoma se hoče skrčiti vsa državna skrb za vojne žrtve In ukiniti tozadevne urade in naprave.
Vedno se le sili in vzpodbuja, da bi se vojne žrtve postavile na lastno moč in lastno noge1, da bi sii nekoliko pomagale. Najraje bi se jih otreslo. Iz nič je samo Bog svet ustvaril. Ali sploh moremo danes govoriti o kaki znatni dajatvi in podpori od strani države? Kako naj se pohabljen, do skrajnosti izmozgan in reven človek postavi brez vseh opornih sredstev na noge? Ob taki podpori je nemogoč vsak napredek, ker so najtežje vojne žrtve v tako sramotnem stanju, da bo treba precej storiti, da se jih bo spravilo k takemu življenju, ki jim po vseh pravicah pripada.
Seveda so invalidi različnih vrst, da si manjši lahko tudi sami pomagajo, srednji težje, popolni invalidi, ki jih imamo precej, pa si sploh s svojo fizično nezmožnostjo nikakor ne morejo pomagati. Vendar pa je vsaka vojna žrtev kolikor toliko prizadeta, ker vsaka nosi posledice, ki niso prav prijetne. Zato je treba pomoč pravično regulirati, da bo imel vsak svojo odškodnino za to kar mu je zadala vojska. Kdor je
Nas je malo. Namreč malo nas je organiziranih napram neorganiziranim. Oe bi bili vsi, ki niso organizirani, v vrstah organizacije, in to kot delavni, požrtvovalni člani, kakšna sila bi bila to. Nepojmljiva sila. A tako nas je malo in mi maloštevilni vkljub temu delamo uspehe, ščitimo invalidska prava vseh invalidov, tudi neorganiziranih. Ali ni to veliko delo?! Če pregledamo mi svoje vrste organiziranih, tedaj vidimo, da nas je veliko število sebi in invalidskemu vprašanju zvestih. Ali še večje bi bilo, ogromno bi bilo število, če bi bili vsi organizirani. In ravno vsled tega smo zapisali v začetku »Nas je malo«.
Čudijo se tovariši invalidi, organizirani in neorganizirani, da ne žanjemo uspehov, kakor bi rad posameznik, da še nimamo invalidskega zakona, da se nam ne da to ali ono, itd. A ne pomislijo niti najmanje, da se oni čudijo svoji nedelavnosti in brezbrižnosti. Ker organizacija so oni sami, vsak posamezni član — invalid. Organizacija ni nikak čudežni, nadnaravni stvor ,ki doseže vse, samo če že izustiš to besedo. Organizacija je skupen nastop, nastop roka v roki, boj, naporen in dolgotrajen. In ravno zato je odvisen uspeh invalidskega vprašanja in invalidskih pravic od vrednosti tega boja.
Če samo nekaj ljudi vpije in kriči in zahteva, a večina samo gleda in pričakuje, kedaj bodo oni, ki jih je mainj, a so delavni, nekaj priborili, je to neizmerno težje in dolgotrajno, kakor pa če bi tudi tisti, ki samo gledajo, združili svoje glasove z ostalimi in talce vsi', kakor en mož, kakor ona zahteva, zahtevali svoje pravice.
In tako je z organizacijo.
Ni še invalidskega zakona. In če bi bil, kaj bi nam on prinesel. To, kar začasni invalidski zakon. Bil in bode na papirju, a papir, dasi podpisan in še tako lepo govoreč, pri današ-
bolj prizadet, temu se nudi več, kdor manj, naj se mu da njegovemu položaju primerno pomoč, gotovo pa je, da ni nihče tak, da bi imel vso poprejšnjo zmožnost.
Zakon, ki bo vse to nudil bo popolen in pravičen.
Dosedaj so dajali vsi zakoni in odredbe samo delno preskrbo; v pogledu podpore in gmotne pomoči lahko rečemo, da niso nič nudili. Vse zakonske podlage pa so bile tudi začasne, zato se niso dosti vpoštevale.
Zato je nujno potreben stalen invalidski zakon, ki bo sicer že precej prepozno, vendar enkrat za stalno in res demokratično uredil vprašanje vojnih žrtev.
Jesensko zasedanje parlamenta ga ima v programu. Vlada pa računa in odkimava, invalidske zahteve ji niso nič kaj po godu. Vse je težko, vse preobtežilno. Odstavki načrta se črtajo.
Invalidi pa se krčevito bore v svoji organizaciji!!, ki je močna in solidarna. Poskusilo se bo zopet barantati z invalidi in predelavah načrt. Tako želi sedanja vlada. Udruženje pa bo tudi ob tej priliki nastopilo s svojimi starimi predlogi, ki jih vsebuje lani izdelani načrt. To so naši življenjski pogoji, ki so vsestransko utemeljeni.
Ako bo treba podpirati celokupne zahteve za nov zakon pred parlamentom, vodili bomo energično borbo. V ta namen pozval je središnji odbor že sedaj vse izvršne obdore, da podružnicam in članstvu raztolmačijo položaj in pripravijo vse potrebno, da se eventuelno skliče ob času zasedanje skupščine zopet velik protestni shod v Beogradu, na katerega naj pride čimveč tovarišev iz cele kraljevine, ki naj prisostvujejo in dajo smernice našemu boju.
Razmišljajmo in delajmo, čas je resen, ako propademo — bomo upropaščeni za vedno.
njih razmerah ne bo sejal dobrot Ker tisto, kar je napisano in podpisano se mora izvršiti. Izvrši se pa le tedaj, ko kdo zahteva, da se naj izvrši.
In kdo naj zahteva? Posameznik? Menda je že vsak sam poskusil, kaj in koliko doseže posameznik. Vsi moramo zahtevati in to lahko le, če smo združeni, če smo organizirani.
Posamezen vojak, pa naj že bo tako hraber in odločen, iznajdljiv in zvit, ne bo zavzel okopa, ali trdnjave. Njegovi junaški naskoki se odbijejo le z mahljajem roke. Al če naskoči ta okop, to trdnjavo četa, o, to pa treba že proti-odpora močnega. A kaj še le se zgodi, če naskoči okop in trdnjavo cela armada? Ali jo vzdrži posadka? Sami ste videli in prepričali da ne vzdrži. Glejte, tako je organizacija. Posameznik prosi, rentači a že samo majhen uradnik ga zavrne in odbije. A če potrka na vrata vlade organizacija? O, tedaj pa zagovorijo v ministerstvih, v parlamentu. In če je ta organizacija mogočna, splošna, tedaj se tudi dele pravice.
Žalostno je sicer, da se moramo boriti za svoje pravice. Ali stvar je taka, da se moramo, da se tisti, ki nam jih kratijo, ne sramujejo laži. Zato pa se borimo, neizprosno in vsi, brez gledalcev.
Zgodi se večkrat, da kdo zabavlja čez odbor podružnice, čez Izvršni odbor, se jezi na Osrednji odbor. A sam s nikdar nie vpraša, zakaj se pravzaprav jezi. Kaj je ta podružnični izvršni, osrednji odbor?! Ali ni to izvršitelj sklepov in želj organizacije? In kakšna je organizacija, taki pa so odbori. Odbori so zrcalo organizacije.
Menda se vsi prav dobro spominjate zgodbe o Svatopluku in njegovih sinovih. Na . smrtni postelji ležeč je dal poklicati sinove in jim dal sveženj palic, češ naj ga prelomijo. Všii po vrsti
Vzdramimo sel
so poskušali, a nikdo ni mogel prelomiti palic. Tedaj pa je umirajoči oče, slab torej že, razvezal snop palic in prelomil z lahkoto vsako posebej, rekoč: »Tako se bo zgodilo z vami, če ne boste složni.«
Torej je že Svatopluk videl in vedel, da je le v organiziranosti, v skupnosti moč. Sinovi ga niso poslušali, kakor mnogi invalidi tudi našega klica nočejo čuti. Prepirali so se med seboj in tujci so jim zagospodarili.
Tudi med nami je vse polno kritike in za-
bavljanja. Zato pa ni čuda, če nas tako na vseh krajih in koncih tepo. Mesto, da se bavimo z z zabavljanjem in brezbrižnjostjo, se organizirajmo, pridobivajmo organizaciji novih članov, vse, ki so naši sotrpini. Širimo svoj list, vsak naj bo naročen nanj.
To naj bo naša parola, naše stremljenje in uspeh nam je zagotovljen, naše pravice izvojevane.
Vzdramimo se!
*
Razpis tajniškega mesta podružnice v Slo-venjgradcu. Trajno eksistenco bi se pripomoglo v Slovenjgradcu stalnemu vojnemu invalidu, ki je samec, po poklicu urar, fotograf, ipletar ali sličnega lahkega poklica, ki ga v tukajšnjem mestu manjka, da je organizatorično dovolj iz-vežban ter zmožen prevzeti tajniški posel tukajšnje invalidske podružnice. — Stanovanje in poslovni lokal se mu preskrbi. Resni in trezni reflektanti naj predlože ponudbe potom lastne (podružnice. — Tajniška plača po dogovoru in odobritvi izvršnega odbora. —
Slovenjgradec in Marenberg. Odbor podružnice vojnih invalidov, vdov in sirot v Slovenjgradcu se tem potom vsem članom, članicam ter slavnemu občinstvu najiskreneje zahvaljuje za pripomoček k povoljnemu uspehu društvenih veselic dne 2. 9. v Slovenjgradcu in dne 8. 9. t. 1. v Zg- Vižingi.
Natečaj za barvotisk. Udruženje vojnih invalidov kraljevine SHS središnji odbor v Beogradu razpisuje pod št. 5501 od 15. septembra i. 1. natečaj za tiskanje svojih diplom po že izdelanem načrtu :pod sledečimi pogoji: 1. Izdelava diplom mora biti chromo-litografska, to je, da se mora original reproducirati v osmih barvah tako, da iste popolnoma odgovarjajo originalu. Načrt se sme detajlno izpopolniti. 2. Potreben tekst bo treba postaviti v cirilici in latinici in dotični stavek predložiti na vpogled in odobrenja za reprodukcijo. 3. Format papirja biti mora v velikosti 45/63 cm, tisk' pa se mora izvesti; tako da bo okoli roba papirja 4 cm praznega prostora. 4. Papir mora biti brez celuloze in ne sme biti lažji od 45 g pri komadu. 5. Prvi odtis (korektura) mora biti odobren za tiskanje od strani Udruženja vojnih invalidov, katero si pridržujte pravico, da v slučaju nesolidne izdelave odkloni! sprejem. 6. Diploma se bo tiskala v 15.000 izvodih- Natančnejše podatke daje Udruženje vojnih invalidov, Središnji odbor v Beogradu, kjer se more pogledati tudi načrt, Ponudbe z vzorci papirja se pošiljajo na Udruženje vojnih invalidov v Beograd do 15. oktobra t- 1.
Podružnica vojnih invalidov v Ptuju naznanja svojim članom sledeče. Po sklepu invalidskega kongresa v Bosanskem Brodu z dne 11. 1. t. 1. se morajo izdati za člane nove članske knjižice, in sicer do konca tega leta. Vsaka
knjižica mora imeti na sprednji platnici znotraj fotografi ono sliko dotičnega imejitelja. Zato je nujna potreba, da člani predložijo čim preje v društveni pisarni v Ptuju fotografične slike, ki naj bodo izdelane na mehkem kartonu, 6 cm široke in 9 cm visoke. — Ako kdo nima primerna slike, naj si jo čim preje preskrbi. Opozarja pa se, da morajo biti slike čedne, da se oseba lahko spozna. Ako se dajo slike od trdega kartona odlepiti, so tudi dobre. Odbor se je dogovoril z tukajšnjim fotografom gosjp. Winkler-jem v Ptuju, da bo izdeloval za invalide In vdovo po najnižji ceni slike in sicer 3 komade
»Verfluchter Kerl,« je zamrmral stotnik.
Kako, da je ostal pešec?';
Pozabili smo nanj, gospod stotnik.«
»Donnerwetter, feldvebel. Preveč je prebrisan, a ne da smo pozabili. — Ali ima kakšne kazni?«
Da, gospod stotnik. Štirinajst dni kasern-aresta, gospod stotnik.«
; Mhm... Zakaj sem mu že dal tistih štirinajst dni?«
»Ker ni salutiral poročniku.«
»Mhm... Drzen vojščak. — Razume nemški?«
»Razume.«
Nemški jezik namreč mora razumeti, feld yubel. Kot vojščaku, borečemu se za domovino in cesarja, zadostuje slovenščina. Za domovino in cesarja lahko tudi s slovenščino umre. Častniški sluga s samo slovenščino pa ne more biti. To veste feldvebel?!«
»Janez Črpajič razume nemški, gospod stotnik.«
Feldvebel je vnovič spustil sapo skozi nos, ki se je nabrala v njegovih feldvebelskih prsih.
Stotnik Alfred Hinski je zakorakal po pisarni.
Pokličite ga,« je rekel za trenutek puhaje dim cigarete skozi nos.
Felvebel je urno skočil v sobo za moštvo in zakričal z groznim felvebelskim glasom:
»Pešec, Janez Črpajič!«
Hier, je skočil tisti visoki, s prebrisanim licem, s črnimi brkami pod nosom, z očmi, ki
Za zadruge.
V eni izmed prejšnjih številk našega glasila se je že pojasnjevalo pomen zadrug in njihov dobrobit za organizacije.
Načrt bodočega stalnega invalidskega zakona predvideva tudi določbe o naših zadrugah, ki naj bi jih udruženje osnovalo, v '-«vrho mate-rijelne odpomoči vojnim žrtvam.
Vlada jih bo pripravljena z vsemi sredstvi podpreti in subvencijonirati.
Misel ni slaba, saj smo tudi posamezniki iz naših vrst večkrat premišljevali in izražali svoje predloge za to koristno napravo. Ali kaj, ko nismo mogli najti nikdar opore za to, ker nam manjka vedno in povsod glavnega, to je materijalnih sredstev.
Ako pa je vlada tudi že sama pokazala, da je voljna podpreti osnivanje in vzdrževnje zadrug, naj bo to naše važno vprašanje stalno na dnevnem redu. Zdi se nam res, da ima vlada najbrž take namene, da bi samo spravila vojne žrtve do nekake samopomoči, potem pa bi se jim skušala počasi otresti iz svojih ramen.
Take misli bp močna organizacija že znala spremeniti, zato pa radi tega ne smemo vstaviti tako koristnega dela in naprave.
Zadruge so danes prišle splošno v program našega udruženja, saj se tudi središni odbor resno bavi s tem vprašanjem. Sklenilo se je tudi poslati odposlance na Čehoslovaško, da proučujejo sistem zadrug, Ivi jei med našimi bratskimi organizacijami tamkaj že močno razširjen.
Pri nas imamo dovolj vzgledov tudi doma. Ako pogledamo naše delavske in druge strokovne organizacije, kakor tudi trgovske in denarne zavode, vidimo veliko lepih koristnih naprav, ki se močno razširjajo ih nosijo mnogo koristi svojim članom, kakor tudi v splošnem na socijalnem in gospodarskem polju. Konzumi,
delavnice, denarni zavodi i. i. d., osnovani na tej podlagi, eksistirajo pri nas povsod.
Naše udiruženjjle je številčno eno najmioč-f nejših, tako, da bi dobile v njem zadruge1 močno razvitje in oporo.
Treba je samo stopiti k skupnem delu, pa bomo tudi na tem polju prišli veliko naprej. Koristi, klil se bodo pri tem brezdvomno kmalu pokazale, nam bodo zamogle dati veliko utehe v sedanjem mizemem položaju. Zato se apelira na tovariše in tovarišice, posebno one, ki so v tem vprašanju že kolikortoliko veščaki, da se poprimejo tega dela.
Pri podružnicah naji siel razmišlja o pripravah in daje predloge izvršnemu odboru.
To vprašanje naj bi po mnenju izvršnega odbora prišlo kot važna točka dnevnega reda v debato pri prihodnji anketi.
Treba je torej razmišljati, da se dobil denarna podlaga, za kar naj bi bile na primer merodajne delnice, ali kaj drugega, dalje je treba raziskavah in predvideti, kake vrste zadruge bi bile najbolj prikladne. Pri' tem pridejo v poštev lastne delavne moči in kje imamo največ izvežbanih strok delavstva. Pri strokovnih podjetjih je treba gledati tudi na odjemalce in prodajo.
Sploh je treba z združenim!!! močmi vse potrebno pripraviti in urediti, da bi se' koristna stvar med nami mogla čimpreje uresničiti-
Izvršni odbor je pri svojem razmišljanju sklenil apelirati na svoje podružnice in članstvo, da naj -stavijo tudi tozadevne pismene -predloge in miišljenja članov. K temu se tudi pripomni, da nam bodo pripuščene najbrž barake pred obrtno'Solo v Ljuhljanü, kjer je sedaj protezna delavnica, ki se premesti v Šent-petersko vojašnico ravno v te namene, da bi si osnovali kako zadrugo.
O vsem tem bo treba torej razmišljati.
Naše gibanje.
Žalni dan. Po čl. 12 društvenih pravil se praznuje vsako leto dne 19. oktobra parastos (spomin) za vsemi padlimi vojaki in umrlimi člani ter dobrotnikih Praznuje se po celi državi. Navadno se vrši ob tej; priliki prodaja cvetlic
in druge podobne stvari. Podružnice naj preskrbe, da se po možnosti v večili krajih vrše v domačih cerkvah žalne maše, ki naj «e naročijo pri župnijah. Drugo naj primerno ukrenejo po razmerah.

PODLISTEK.
Ivan Vuk:
Častniški siuga
(Predvojna bajka.)
Tisto leto na jesen, po manevru, ko je Janez Črpajič stopil v tretje in zadnje leto svoje odlične službe ces. vojščaka, je njegov stotnik Alfred Hinski, imenovan »Putifar«, bil brez svojega sluge. Dosedanji njegov sluga je namreč po triletni vojaški službi, izurjen v snaženju madežev iz uniform in v snaženju čevljev z »gutalinovo« mastjo, odšel na stalni dopust, zamenjavši snaženje uniform in čevljev s snaženjem dlakastih kož na živini svojega očeta.
Vsled tega je Ml stotnik Alfred Hlinski v nemali zadregi radi novega sluge.
Ta reč namreč ni bila tako lahka, kakor bi si kdo mislil, čeravno je imel v svoji stotniji dovolj ljudi. Ali vsak vojščak, ki služi cesarja, ni sposoben za častniškega slugo. V prvi vrsti mora znati nemški jezik, ker je bil stotnik rojen Nemec in ni znal nobenega drugega jezika. Res. je, da se je radi sporazumljenja z vojščaki svoje stotnije naučil nekatere prepotrebne besede v slovenskem jeziku (polk, kjer je služil Janez Črpajič in s tem seve tudi stotnija, je bil slovenski štajerski polk), kakor: »Proklete svinje«, »osli«, »zaprem te, da boš črn«, »trideset dni kasernaresta« in druge podobne. No, s
tem znanjem slovenskega jezika se pa seve ne more vedno pogovarjati s svojim slugom.
Tako je prišel stotnik Alfred Hinski neko jutro v pisarno svoje stotnije in rekel feldve-belnu, ki je stal pred njim raven, kakor lojeva sveča:
»Slugo potrebujem, feldvebel.«
»Ukažite, gospod stotnik!«
Stotnik Alfred Hinski se je nalahno nasmehnil pod košatimi brkami, kakor da hoče reči:
»Ne, ne, vas ne potrebujem.«
Feldvebel je spustil sapo skozi nos, ker si na usta, kakor je bila njegova navada, pred stotnikom ni upal dihati in je s feldvebelskimi možgani v hipu pregledal celo stotnijo.
Stotnik je vzel cigareto, katero mu je feldvebel jaderno prižgal in vprašal:
»Kdo bi bil primeren, feldvebel?«
Feldvebel je odgovoril s pridržanim glasom:
»črpajič, gospod stotnik, Janez črpajič.«
Stotnik Alfred Hinski je za trenutek pomislil, iskaje v svojih možganih vojščaka s tem imenom.
»Črpajič?!... Tisti vojščak, visok in s pre-brisainim licem?!«
»Da, tisti, gospod stotnik.«
Z majhnimi črnimi brkami pod nosom?!«
»Da, tisti, gospod stotnik.«
Z očmi, ki gledajo, kakor bi vse znaje in se nikogar ne bale?!«
»Da, tisti, gospod stotnik.«
za 35 Din dobro izdelane. Torej invalidi in vdove, kateri še nimate slik, pojdite k zgoraj imenovanemu, kjer jih dobite po omenjeni ceni. Vsak se mora izkazati pri fotografu s sedanjo člansko knjižico. Članske knjižice so nujno potrebne, in velike važosti, ker bodo služile v bodoče za marsikatere ugodnosti- Ob enem pa se obveščajo vsi invalidi in vdove, da bo, kdor po novih pravilih zaostane s plačilom članarine več kot šest mesecev, v bodoče izključen iz organizacije. Krivdo naj si potem pripiše sam sebi.
Podružnica Maribor: Poročilo prvega polletja 1923 glede izdajanja podpor je sledeče in sicer: Poverjenikom na deželi se je izročilo za razdelitev podpor: Sv. Lenart v Slov goricah 1032.— K, sv. Kungota 1548.— K, sv. lij v Slov. gor. 516.— K, sv. Martin 1548-— K, sv. Jakob v Slov. gor. 1548-— K, skupaj 6192 K. Za mesto in bližnjo okolico so se razdelile podpore sledečim članom: 14. II. Cecilija Rat 1200,— K, 15. II. Rozalija VKnezar 1200 K, 21. II. Mijo Čerpes 1200.— K, 20. III. J. Witzman 40.— K, 27. III. Antonija Čuš 400,— K, 29. III. Elizabeta Rogina (sedaj že pokojha) 400— K, 29. III. Ivana Brumen 400.— K, 4. IV. Dominik Pla-tajs 200.— K, 21. IV. Rozalija Knezer 400.— K, 5. VI. Rozalija Knezar 400.— K, podpora invalidu Ivanič Franjo, ki je prišel iz bolnice 400 K in istotako Stevo Jokičeiu 400.— K, skupaj na izdanih podporah 13.192.— K. Za ustanovitev 10 poverjeništev v polit, okraju Maribor, kar nas je stalo izredno veliko truda in požrtvo-valnega dela, ter za shode itd. se je izdalo 5550.— K, stroški tajništva 0000.— K, za pisarniški pavšal 4007.— K, za kongres v Splitu 4800.— K, za tombolo srečke 12.000.— K. — (Udruženjei priredi namreč tombolo dne 7. 10. t. 1. na glavnem trgu). Skupni izdatki znašajo torej 45.549.— K. Temu nasproti smo kasirali na članarini 17.468.— K. Deficit se krije iz dohodkov raznih invalidskih prireditev. Podpore so začasno ustavljene radi prireditve tombole in se bode njih nakazitev po potrebi nadaljevala po prireditvi1 tombole, glede katere apeliramo na dobra srca naše cenj. publike. S tem smo delno orisali požrtvovalno, ter vztrajno delo odbora za dobrobit vojnih žrtev v prvem policiju 1923. Obrekovalcem, ki so nam dali povod k temu in ki so jim v prejšnjih letih v blagajni predi pajki, pa s tem zavežemo jezik. — Podružnica Maribor.
Vinska trgatev. Podružnica udruženja v Ptuju priredi v nedeljo dne 7. oktobra t. 1. vinsko trgatev. Na sporedu sta tudi godba in ples. Veselica se prične ob 16. uri, trgatev pa ob 20. uri v prostorih Narcdenga doma. Vabijo se vsi ljubitelji grozdja in veselja, dobrodošli pa so to pot tudi vsi pošteni uzmoviči.
Tombola v Mariboru. Podružnica našega udruženja v Mariboru priredi v nedeljo dne 7. oktobra t. 1. veliko javno tombolo v prid vojnih žrtev na Glavnem trgu. Dobitki so bo-
gledajo v svet, kakor bi vse znale in se nikogar ne bale in ki je razumel nemški jezik.
»V pisarno! Takoj,: je ukazal feldvebel.
II gospodu stotniku!«
Janez Črpajič se je začudil in gredoč pre-gledaval vest, če ne leži na njej morda kakšen greh. Ker slučajno ni našel ničesar grešnega na sebi, je mirno stopil v pisarno.
»Na službo, gospod stotnik.«
Stotnik Alfred Hinski ga je pogledal od nog do glave.
Mnimda. — Razumete nemški?«
»Razumem, gospod stotnik.«
Stotnik je stopil bližje k njemu.
»Slugo potrebujem. Ali hočete biti moj častniški sluga?«
Po možganih Janeza črpajiča je zbežalo nekaj s strašnim skokom. Misel je bila to, dobra misel, ki je govorila Janezu črpajiču:
Glej, Janez Črpajič! Sreča te išče in mn ti je dan. Zvezd ti niso prišili, zakaj, tega ne veš. Najbrž jih je zmanjkalo, ko si prišel ti na vrsto. Dve leti si pretrpel, kakor pravi vojščak, vročino in zimo, žejo in glad in stenice so te dražile po noči. Zakaj bi se ti v zadnjem letu ne zboljšalo in godilo bolje, nego drugim? Častniški sluga je velik gospod in še feldvebel ga včasi zavida. Stenice te bodo še sicer dražile naprej, ali drugi te bodo pustili pri miru.«
Janez Črpajič je prikimal svojim mislim in rekel, kakor pravi vojščak, kratko in odločno: Na uslugo, gospod stotnik!«
»Dobro,« je odvrnil zadovoljno stotnik in pokimal z glavo.
gati. Vabimo tovariše in tovarišice in vse občinstvo, da se tombole polnoštevilno udeleže.
Amerikanski invalidi, Te dni se je zglasil pri nekem znanem gospodu v Ljubljani naš rojak, ki je postal v ameriški vojski na francoski fronti invalid. Na telesu se mu ni poznalo, da bi bil bogve kaj prizadet- Kljub temu pa se mož pohvalil, kako skrbijo Združene države Amerike za vojne žrtve. Poleg drugih ugodnosti dobiva dotični mož po 100 Dolarjev na mesec. — Res, da je Amerika bogata in ima primeroma malo vojnih žrtev, toda z našimi razmerami to ni niti primerljivo. Tam se veliko in popolnoma mirno žrtvuje za žrtve vojne. Zalo pa jim ni treba hoditi po kongresih za proučevanje invalidskega vprašanja, ker so ga znali sami na pravičen socijalen način rešiti.
Tudi zdraviti se ne bomo mogli. Invalidski odsek nima baje kredita niti za zdravljenje. Tovariš, ki sa ga je pred kratkim močno lotila stara bolezen, je moral iti! po pomoč k zdravstvenemu referentu. Ali kaj ko mu on pri najboljši volji ne more dati sredstev za zdravila, ker nima kredita.
Izredni občni zbor. Vsled nastalih potreb se ho vrši! dne 28. oktobra t. 1. iziredni občni zbor pri podružnici v Šmarju pri Jelšah. Čas in prostor, kjer se vrši občni zbor se naznani v prihodnji številki. Pride delegat iz Ljubljane.
Sestanek gorenjskih podružnic. V nedeljo 23. t. m. se je vršil v Bohinjski1 Bistrici IV. sestanek. Udeležba podružnic ni bila povoljna. Po pretresu nekaterih skupnih vprašanj, ki jih je predlagal tov. Rus, posebno glede podpornega sklada, se je dogovorilo vse potrebno
Reka postane Italijanska, tako je sporočila italijanska vlada jugoslovanski. Delta in Baroš pa prideta pod jugoslovansko suvereniteto.
Samostojna kmetska stranka in zemljoradnišča sta se zopet združile. Tako so sklenili na kongresu zemljo-radniške stranke v Črugu.
Nabiranje gob. Izredno veliko denarja so lani dobili nabiralci jedilnih gob. Izvozilo se je namreč iz Slovenije do 50 vagonov in če računamo povprečno za 1 vagon 1,000.000 K, tedaj vidimo, da se je za ta predmet, pri katerem so ponajveč udeleženi revni sloji, izkupilo okroglo 50,000.000 kron. Po vsem sklepati, obeta biti tudi letošnje leto zelo bogato in je le želeti, da bi ljude z vso vnemo nabirali ta živež. Skoro pri nobenem predmetu se cena tako ne menja kot pri gobah. Letos spomladi so n. pr. dosegle 300 K za kilogram, ker je bilo vse mnenja, da bo letos revno leto za gobe. Ko se je pa pozneje obilo tega blaga pokazalo, pa je cena padla za hip na 160 kron. Zadnje dni pa so se plačevale od 180 do 200 kron za kilogram, katera cena pa je po našem mnenju pretirana. Poročila, ki smo jili dobili zadnji čas iz Francije, Italije in Češke, govore, da so se gobe močno pojavile tudi v teh deželah. Tudi pri nas je bila zadnja rast zelo obila. In če še premotrimo se-
Janez črpajič je udaril s pelo ob peto, da je klapnilo, kakor zapah v ključavnici in hotel iti.
Stotnik se je nečesa spomnil:
»Počakajte.«
Janez Črpajič se je ustavil.
Ali še živijo starši?«
»Živijo, gospod stotnik.«
»Kje živijo?«
»Doma, gospod stotnik.«.
Stotnik Alfred Hinski se je nasmehnil pod košatimi brkami in rekel s strogim glasom:
Ali kje je to, doma?«
V	Trioglavi, gospod stotnik.«
»To je vas?«
»Občina, gospod stotnik. Vasi se pravi Mačkovci.«
Ali kje je ta vas ali občina?... Herrgott?! se je vznevoljil stotnik.
V	Prlekiji, gospod stotnik.
»Kje?«
Stotnik je nagnil glavo in uho. črpajič je ponovil:
»V Prlekiji, gospod stotnik.«
»V Prlekiji,« je ponovil stotnik z glasom neumevanja in pogledal feldvebelna, ponavljaje besedo »Prlekiji«.
»Wo liegt das Land?«
»In Oesterreich, gospod stotnik,« je poučil Janez črpajič.
Stotnik je uprl oči v tla, kakor da si predstavlja v duhu zemljevid avstroogrske monarhije z vsemi deželami in deželicami in išče na nji: »Prlekija — Perlekek. Nato je dvignil oči
glede oživotvorenja podružnice iz Srednje vasi-Navzočlli delegat izvršnega odbora tov. Krušič je pojasnil ob precejšnji udeležbi domačih invalidov in vdov položaj glede redukcij, glede invalidskih domov in zavodov teir o vprašanju bodočega zakona. Živo je očrtal današnje postopanje vladajočih in razložil našo bodočo taktiko. Prihodnji sestanek se bo sklical najbrže v Kranju.
Naši grobovi.
Smrtna kosa je odrezala dne 2. 9. nit življenja našemu marljivemu tovarišu Jankotu Kikl iz Ptuja. V starosti 43 let se je moral preseliti v večnost in zapustiti ljubljeno ženo ter 71etnega sina. Takoj po preobratu ga je prijeta mučna dolgotrajna bolezen, katero si je nakopal v vojni. Bolehal je in zadnjih osem mesecev trpel po bolnici in doma, kjer je moral biti stalno v postelji. Bil je 60% invalid, vnet član našega udruženja in splošno priljubljen tovariš. Odbor podružnice ga je spremil k večnemu počitku spremljan od velikih tovarišev invalidov. Vsem, ki so prispevali z gotovino in blagom revežu pred smrtjo in po smrti, iskrena hvala. Živel fe v jako slabem položaju s svojo družino, ki si je morala pri lakoti pritrgovati, da je olajšaa njegovo potrebo. Pokojnik je prosil oddelek za socijalno politiko za pomoč in jo je težko in dolgo pričakoval, želja pa se mu ni izpolnila, ker je revež prej umrl, predno je bila prošnja rešena. — Lahka mu zemljica.
danje deževno in gorko vreme, ki vpliva na rast gob naugodneje, smo mnenja, da cena 200 kron ni čvrsta, ampak je pričakovati njeno znižanje. Najvažnejše pri gobah je da so lepo sušene. Zatorej priporočamo, če bi trajalo dalj časa vlažno vreme, da naj se gobe suše na ta način, da se tanko narezane naberejo na vrvico in nato obesijo okoli gorke peči in nad pečjo. Gobe se posuše v enem ali v dveh dneh. Tako posušene gobe so čedne, obdrže belo barvo in se dolgo časa ohranijo čiste.
Bankovci po 1 milijardo. Nemška državna banka bo v kratkem začela izdajati bankovce po 500 milijonov iu po 1 milijardo mark.
Kilo kruha 7,000.000 mark. Minister za pretirano v Nemčiji je določil cemo kruha na 3,250.000 mark. Kruh trez nakaznic bo veljal 7 milijonov mark.
Aviatična nesreča. Blizu Londona se je ponesrečilo poštno letalo, ki je opravljalo službo med Londonom iu Manchestrom. Pet oseb je ubitih.
Porušeno mesto. Mesto Jose de Cabo ob kaliforn-skem obrežju je porušil naval valov.
Oproščena morilka. Sodišče je Maggie Metlo, ki je umorila svojega soproga, egiptovskega princa Ferid-beja, oprostilo.
in pogledal črpajiča. Videlo se je, da ni našel na zemljevidu Prlekije.
Feivebel je priskočil na pomoč svojemu stotniku in rekel s čisto drugim glasom, docela pohlevnim, nego je prej klical v sobi za moštvo Janeza črpajiča, čemur se je Janez črpajič silno čudil:
»Gospod stotnik, pokorno javljam, Janez Črpajič je Štajerc.«
On pravi, da je Prlek.«
Ali jaz mislim, gospod stotnik, ker on vendarle ne govori popolnoma pravilno nemško, se mu zdi, da živi v Prlekiji, a v resnici je doma iz Štajerske.«
»Najbrž bo tako,« je rekel stotnik in vpra-' šal črpajiča:
»Ti si Štajerc?«
»Da, gospod stotnik.«
Stotnik je pogledal feldvebelna in feldvebel je pogledal stotnika. Oba sta se lahno nasmehnila, kakor da hočeta reči drug drugemu:
»Da, tako je: Mož se ne ve izraziti.«
Stotnik se je vsedel za mizo in pomočil pero v črnilo, da podpiše nekatere uradne stvari. Feldvebel pa se je približal Janezu Črpajiču, spustil sapo skozi nos in rekel z vljudnim glasom:
»Lahko greste!«
»Kako je prijazen,« je pomislil Janez Črpajič. »Znamenje, da že vidi v meni častniškega slugo.«
Zapira je vrata za seboj je zamrmral: .
Častitljiv del moje vojaščine se začenja.«
(Dalje prihodnjič.)
Razgled po svetu in domovini.
Delorni spor v angleškem radniku. Vsled sklepa rudarjev, da omeje produkcijo, so lastniki delo v rudnikih ustavili.
Revolucija na Španskem. V Španiji se je izvršil prevrat. Vojaštvo se je spuntalo in vrglo dosedanjo vlado. Revolucijonarna vlada je zaprla vse dosedanje ministre in odstavila vse dosedanje guvernerje.
Tudi v Palestini revolucija. V Transjordaniji je izbruhnila vstaja. Vstaši so obkolili mesto Amman, kjer se je vnela borba. 82 ljudi je padlo. Vstaši so bili potolčeni in so zbežali. Vstaja je potlačena.
Mirna rešitev Grško-laškega spora. Svet društva uarodov je sprejel na znanje dopis na veleposlaniško konferenco, v katerem izraža svoje zadovoljstvo nad mimo rešitvijo grško-laškega spora. Kakor znano, mora Grčija dati zadoščenje za umor italijanske razmejitvene komisije. Vrana vrani oči ne izkljuje.
Tiskarski štrajk v Nowyorku. Jutranji listi v New-yorku 18. t. m. niso izšli, ker so grafični delavci vsled mezdnega spora stopili v stavko.
Številke iz Tokia. Japonska vlada je objavila uradno številke katastrofalnega potresa. V Tokiu je ob potresu zgorelo 36.155 hiš, 298.255 hiš pa je poškodovanih Število mrtvih znaša 72.600.
Volitve v avstrijski državni zbor se vrše dne 21. oktobra t. 1. Koroški Slovenci postavijo svojo listo. Proti tej listi se je pa združilo vse: vsenera-ci, bauerbiinderji, krščanski socialci in narodni socialisti.	(
Vojaška služba v Španiji se bo znižala na dve
leti.
Prost izvoz iz Nemčije. Izšla je objava pristojnih ministerstev, da bodo s 27. septembrom razveljavljene vse izvozne prepovedi.
Revmatizem. Revmatizem delijo v več vrst kakor so različni njegovi pojavi. Pojavlja se v bolečinah, nabreklosti kostnih sklepov in mišic, lahko je akuten ali omejen in lahko je kroničen. Revmatične težkoče se opisujejo kot revmatična vročica, mišični revmatizem in kostni revmatizem. Revmatizem včasi sledi kapavici (triper), Škrlatici, daviti itd., kadar je naturni telesni odpor tako slab, da ne more izločevati strupov iz krvi. Najnavad-nejši je kostni revmatizem, ki postane kroničen in povzroča bolniku grozne bolečine, posebno v kostnih sklepih ali zgibih. Temperatura telesa naraste včasi na 140 stopinj Fahrenheita in dihanje je težko. Jezik je suh in vroč. Bolnik nima apetita, toda žeja ga muči. Urin (voda) je rumen, gost, poln kislin. Revmatizem je znamenje strupov, ki se naberejo v telesu in zaidejo v kostne mrene. To je glavni vzrok. Lahko je tudi bacil, ki povzroča revmatizem, oziroma izzove razdraženost in, vnetje mren ter mišic. Poynton in Paine sta izolirala bacil, ki je dobil ime »diplodocus rheumati-cus« in kateri po njunem mnenju povzroča akutni revmatizem. Ampak bacil ne opravi ničesar, kjer je telo prosto strupov in odporna sila močna. NI ga človeka pod solncem, ki ne bi dobil bacilov vsake vrste na dan v svoje telo, toda vsi ljudje) niso bolni in vsi ljudje nimajo revmatizma. Kadait človeško telo oslabi vsled zlorabe, tedaj podleže tisti bolezni, napram kateri se najbolj nagiblje. — Telo s katarično tendenco podleže sistemičnemu katarju, ki napade želodec, čreva, jetra in mehur 5 prizadeta je lahko sluznata mrena pljuč, grla in nosa. Iz tega se lahko razvije vnetje sapnika in v; dolgem stanju zanemarjenosti sledi jetika. Telo pa, ki je bolj nagnjeno protinu, ne bo imelo težav s sluznatimi mrenami, pač pa dobi revmatizem ali protin, navadno nima kataričnih bolezni na pljučih, v grlu in nosu. Seveda so izjeme; nekateri ljudje so nagnjeni na vse. Toda glavni vzrok — kakor rečeno — je telo, ki oslabi pod težo strupov, ki se redno bašejo vanj z ničvredno hrano in pijačami. — Prva pomoč zoper revmatizem je torej, da se izčisti glavni kanal, to so čreva. Strupi morajo iz telesa. Posluži se klistirja in kastorje-vega olja, kolikor ga je treba, da greš trikrat do petkrat na dan na stran. Ustavi bolečino — ne z morfijem ali kakšno drugo drogerijo — z vročo kopeljo v banji, zavij se dobro v postelji in poti se dalje. Kadar se posušiš, pojdi zopet v banjo. — Ako nimaš banje pri roki, ožmi v vroči vodi dve ali tri rjuhe in se zavij vanje, dobro pokrij in lezi zamotan v postelji, dokler se pošteno ne spotiš. Na ta način sem jaz pomagal mnogim ljudem s hudim revmatizmom, ki so jemali razne medicine in mazila po cele tedne brez uspeha. Pomagati mora, ker Čiščenje droba in kopelj pomaga naturi. To je torej natumo zdravilo. — Vživaj pomarančni sok trikrat dnevno in nič drugega, razen vode. Ko se vrne temperatura na normalno stopinjo, uživaj po malem juho in zelenjave in pij pomarančni sok enkrat dnevno. #	Dr. Clarck.
Cerkveni rop v Palestini. Roparji so vlomili v cerkev bi. Device Marije pri Getzemaniju in ukradli veliko dragocenosti.
Morilci, ki so povzročili Italijansko-Grški konflikt pri Janini, so izsledeni. Prijeli so namreč neko osebo v bližini Argirokastra, Iti je izdala imena vseh «deležnikov na umoru italijanske komisije.
Francoska zaplemba. Francoske oblasti so zaplenile 3000 milijard mark, ki so bile namenjene za vzdrževanje pasivnega odpora železničarjev.
Italijani so začeli izpraznjevati Krf. Preiskava pa je dognala, da grška vlada ni direktno kriva umora, da pa je zanemarila skrb za varnost delegatov. Ne gre se za politično, nego za osebno maščevanje. Tako si je »Zveza Narodov« in veleposlaniška konferenca sama zadala zaušnico.
Revolucija in upori vsepovsod. V Bolgariji divja revolucija. Zemljoradniki in komunisti so nastopili z oboroženo silo in zavzeli že več okrajev. Tudi vojaški oddelki prestopajo k revolucijo-narjem. Železničarji in poštarji so napovedali generalno stavko. — V Španiji je opasno stanje. Prisiliti hočejo kralja, da se odpove prestolu. — Na Portugalskem je položaj zelo napet in je računati zmožnosti fašistovske revolucije. — Na Madžarskem se je posrečilo odkriti novo zaroto »Prebujajočih se Madžarov« proti vladi.
Velika rudniška nesreča na Poljskem je zahtevala mnogo žrtev. Vsled eksplozije je nastal v rovih požar. Dim je zadušil 27 rudarjev. Mnogo je ranjenih. 40 rudarjev je pa še v rovih, ki se smatrajo za izgubljene.
Rojstvo in značaj.
Neki holadski časopis prinaša naslednjo neverjetno statistiko, katero so baje sestavili učenjaki.
Mesec, v katerem zagleda človek luč sveta, upliva zelo na njegov značaj. Pred vsem se nanaša ta aksiom na nažnejši spol in sicer:
Ženska, rojena v januarju, postane izborna gospodinja. Njen značaj se nagiba sicer k otožnosti, toda ima pa dobro srce in se oblači v okusno, toda preprosto obleko.
Tiste, ki imajo v mesecu februarju svoj rojstni dan, postanejo dobre žene in matere, so pa zelo nečimerne.
Ženeske meseca marca rade vpijejo, so klepetave, so tudi pridne, a poleg tega pa zelo zaniker-ne. Sicer imajo smisel za sklepanje kupčij, toda to jim prav nič ne koristi, ker izdajajo denar v množinah za klobuke in obleke; obenem rade koketirajo. So pa kljub vsem tem napakam dobrohotne.
Tudi aprilske deklice niso posebno priporočljive; poleg tega so samo srednje zmerno inteligentne in zelo spremenljive.
Majske rožice so srčkane, mirne in elegantne.
Junijske rožice so površne, njih okus so vpijoče barve in pisane obleke.
Vse, ki pridejo na svet v mesecu juliju, sanjarijo o lepih toaletah, so vedno dobre volje in velike sladkosnednice.
Če je ženska rojena v mesecu avgustu, je njen značaj srednje dober. Nežna je in odpustljiva, toda tudi zapravljivost in očitno obnašanje ji nista tuji. |V tem oziru se precej razlikujejo od september-skih sestric, ki prijazne, ne zapravljajo denarja, temveč ga nalagajo v hranilnico in se zelo okusno oblačijo.
Oktoberske hčerke so prijetne v občevanju. Sicer veliko in hitro govorijo in je njihova fantazija skoro neomejena, odlikujejo se pa z veselim značajem, imajo smisel za šale in simpatično spravljivost, kadar se skregajo ali razjeze. V splošnem so pa zelo srčkane in prijazne vkljub lahkomiselne, ter površne narave.
Darežljive in dobrega značaja so one, ki so rojene v mesecu novembru. Malo bolj razburljive so in se hitro razjeze, toda ravno tako hitro tudi potolažijo. Posebnih talentov za hišno gospodarstvo nimajo, toda kot matere so izvrstne in se jih ne more nikoli dovolj prehvaliti.
In h koncu še ženske iz meseca decembra. — Navadno so vse zelo lepe in imajo manijo kupovati kolikor mogoče drage toalete. Rade nosijo kožuhovino in svilene obleke in si nezmerno lepo-tičijo obraz. Neredko so vzrok izgube moževega premoženja.
To pravijo učenjaki o ženskah. Po njihovi sodbi so torej najboljše žene one, ki so rojene v mesecih januarju, maju, septembru in novembru, medtem ko so one v mesecu marcu, aprilu, juniju in oktobru manj priporočljive. Naravnost nevarne so pa decemberske žene, posebno ker razumejo
prikleniti moža nase. Kaj pa je z moškim spolom? Tudi njihova klasifikacija bi ne bila neinteresantna.
üakaj zaradite?
Darwin označa zarudenje kot finočutno obzirnost na mnenje drugih, osobito z ozirom na našo osebno pojavo, ki je posebno v obrazu najbolj očitna. Španski pregovor pravi: Kako naj zaupamo onemu, ki ne more zaru-deti? in znanost hoče dognati, da notorni zločinci in duševno bolni nikoli ne zarudijo. Kakor hoče znanstvena preiskava v pulzu krvi, ki pljuje v obličju in izziva očividnejše zarudenje, videti znamenje finejšega in nežnejšega občutja, tako so pesniki ta »čar rožnih lic« slavili kot sliko deviške sramežljivosti in vzdržne nedolžnosti. Dandanes je prečesto zarudevanje mlademu dekletu mučno, ker s tem izpričuje svojo zadrego in notranje razburjenje ter se v življenjskem boju izdaja kot slabejši del, ki se da lahko premagati.
»Zarudevanje je izredno zanimiva prikazen,« pravi angleški dušeslovec Jauuarij Mortiner. Je znak orga-nične raztresenosti. Le misel ali pogled zadostuje, da povzroči nenadni hitrejši puls krvi, ki se razodeva na nežni polti lic. Ta čudna prikazen je često zvezana s tresenjem udov, podvojenim delovanjem srca, z mrzlico in nervoznim razburjenjem. Dame zarudevajo mnogo bolj često kakor moški, ker so bolj razdražljive in ob-čutnejše kakor močnejši spol. Čudno dejstvo je, da kratkovidne deklice lažje zarudijo, ako ne nosijo očal. Zelo mlada deca zarudi redko. Zarudevanje nastopi v dobi, ko človek doseže zavednost svojih občutkov. Z mladimi damami, ki so prekoračile nežno mladost, je po naših pojmih zvezana navada zarudevauja. Ko stopi mlad človek v polno življenje, so njegovi prvi koraki malodušni, sramežljivi in nesigurni. ,e doba, v kateri se nezavedno vprašujemo, kako izgledam, kak vtis napravljam? In s tem je pri nervoznejših mladih ljudeh zvezano neko gotovo stalno razburjenje. Ta nesigurnost in raztresenost poganja kri v lica, in zarudevajoča mladenka, ki se zaveda, da s toplim pulzom svoje krvi izdaja svojo zadrego, zarudeva bolj in bolj. V tej življenjski dobi zarudeva moški spol najčesteje, ako se čuti kot tarča ženskega prezira. Prva ljubezen vzbuja v mladih srcih toliko razdraženost občutij, da tudi telesno ravnodušje zdrkne z ravnovesja in marsikateri mladenič začne zarudevati samo ali pa šele tedaj, ko se zaplete v amorjeve mreže. Neobičajno močno zarudevanje je znak močne nervoznosti in se sme često smatrati tudi kot znak težjih notranjih konfliktov.
Muhasta strela. Strela je včasih čudovito muhasta in povzroča poleg škode Cesto neverjetna presenečenja. Med nevihto na Angleškem je nedavno neka gospa dvignila roko, da bi zaprla okno. V tistem hipu je treščilo; gospa se je silno prestrašila, a ko se je umirila, je opazila, da ji je izginila zlata zapestnica. Nekega moža v Natalu je strela zvila v pravi klopčič: eno nogo mu je vrglo okoli vratu in drugo nogo mu je skrotovičilo z rokami Ko se je zavedel, si je z največjo težavo poravnal ude v normalno lego. V Norwichu je strela gladko obrezala čašo, ki je stala narobe'obrnjena na mizi. Čaša se ni prevrnila, a rob ji je bil obrezan kakor z demantom. Nekje je strela porinila kazalec na uri za 4 minute naprej, ne da bi bila poškodovala uro. Na Angleškem je udarila strela ponoči v jablano, ki je bila' polna jabolk. Zjutraj je našel kmet mnogo jabolk opečenih na tleh. Dva dečka sta šla med nevihto k reki, utopit psa. Ljudje so našli dečka od strele ubita, a pes je stal čisto zdrav tik trupel. V Teksasu je stopal slepec ob konju. Strela je vrgla oba na tla; toda slepec je videl, konj pa je oslepel. V južni Afriki so v kraalu sedeli divjaki. Da bi dokazal, da se strele ne boji, je stopil neki divjak pred kočo in začel trobiti na rog. Toda hitro je utihnil; strela ga je zadela, vsi divjaki v koči pa so ostali živi.
Za smeh in kratek čas.
Redukcije: Janez ali kaj veš kdo bo reduciran? — Ne vem Miha, kako pa bo? — Slišal sem, da vsi tisti, ki so se podpisovali spredaj s »k. u. k.«
Čudni uslužbenec. Invalid je bil imenovan na nekem kraju v Sloveniji v službo. Ker še ni nastopil, ko je že potekel rok, je vprašal šef: Kdaj pa bo nastopil novi gospod službo? Tovariš pa odgovori. Prvi del ga je že prišlo po pošti, ves ostali pa bo tudi kmalu tukaj. Prišla je namreč najprej njegova proteza.
ZA TISKOVNI SKLAD SO DAROVALI:
Jaklič Franjo, glav. založnik v Radovljici Din 20.— Podružnica Braslovče	Din 79.—
Podružnica v Ptuju	Din 25.—
Skupaj Din 118.—
Razno.