Misel o novi skakalnici še ni pokopana
Oh, ti skakalci...
Mostec, Rožnik ... Koliko prelitega čmila je že bilo, koliko besed je že bilo zastavljenih ob tem problemu (če je to seveda sploh pro-blem). Saj poznate vso stvar? Nekaiteri bd radi skakalnico kar na Rožniku. In, da bi bila vsa stvar še bolj zanimiva, so tu seveda še drugi, ki se temu odloeno upirajo. Zaerikrat, vsaj na prvi pogled izgleda tako, so slednji uspeš-nejši. Kajrbi z izgradnjo 100-metrske plastič-ne skakalnice ob neposredni bližind že prej zgrajendh štirih manjših, pravdjo in uteme-ljujejo, bi se porušilo ekološko ravnovesje Rožnika; tako velik objekt bi bilo težko uskladiti dn bi okoldco bistveno spremenil. Skratka, kot smo že napisali v eni prejšnjih številk. Rožnik bi dzgubil svoj čar. mikavnost, množicd nedeljskiih sprehajalcev pa bi bila s tem prizadejana velikanska škoda.
Seveda ni treba ponovno poudarjatd, da so pri SSK Ilirija, ki je nosilec ideje o dzgrad-nji te skakalnice, na drugih pozicijah. Pri njih namreč menijo, da bi Rožnik ostal nedotak-njen navkljub tako obsežnemu projektu kot je morebitna izgradnja 100-metrske plastične skakalnice. In še več: predvidena lokacija je trenutno popolnoma zapuščena, drevje več ali manj uničeno in končno na tem delu težko srečaš nedeljskega ali kateregakoli drugega sprehajalca, pravijo.
Ali bo prdšlo do izgradnje. oziroma do re-alizacije tega .projekta je za sedaj še težko odgovoriti. Dejstvo pa je, da te male plastične skakalndce ne morejo več v popolnosti služiti svojemu namenu. To pa pomeni, da bi bila s tem prekinjena tradicdja skakanja na Rožni-ku, kd j,o je zastavil »-slavni« Viki Šubert; ki je na prvi »skakalnici-« v Kozlovl dolinici pred začudenimi dn zaprepadenimi Siškarji skočil s s vojimi smučmi »kar šest-« metrov, nadaljevali pa so jo našd proslavljeni olimpdj-ci Polda, Rogelj. Zaloker. Mežika in drugi. Na tej skakalnici so začeli svojo pot tudi ne-kateri drugi riaši skakalcd, ki nas še danes navdušujejo s svojo drznostjo in predvsem le-poto v skakalnem športu.
Pri SSK Iliriia pravijo, da je izgradnja no-ve skakalnice živlienjskega pomena za reši-tev našega steakalnega športa. In to bo ver-jetno tudi držalo. Kajti v zadnjih dveh letih se nikakor ne moremo pohvaliti s- kakšnim uspehom in napredkom v našem skakalnem športu. Dobri rezuiltata vse bolj izostajajo, na mednarodnih tekmovanjih se morajo naši tekmovalci zadovoljevati z mesti nekje pri dnu, nekdaj klasična središča našega skakal-nega športa pa so več ali manj propadla in ne dajejo ustreznega kadra, kot bi ga priča-kovali.
Vse to narekuje razumnost pri sprejema-nju odločitve o tem, ali naj se gradi ta ska-kalni objekt. ali ne. Vsekakor, gledano samo s tega zornega kota, ni nobenih ovir za grad-njo, vendar ne pozabimo ob item na vse tiste, ki si želijo, iz tega ali onega razloga, ohraniti naš Rožnik tak, kakršen je: samoten, zapeljiv in predvsem zdrav ter urejen.
Upajmo. da se bodo zadeve uredile tako, kot je edinole praviilno jn obenem razumliivo; zaradi Rožnika in vseh tlstih, ki jih skakalni šport navdušuje in pnivlači.
Andrej Logar