z učenCi
malSI

/
/

I zeO® deOivmi tudi v
4
Zveza borcev za vrednote NOB Moravče VABI
v soboto, 21. 7. 2007 ob 11. uri na spominsko prireditev v Hrastnik pod Limbarsko goro.
Mineva 65 let od srhljivega dogodka, ko so nemški okupatorji požgali vas. Mučili in požgali so tudi moške.
Pripravili bomo zanimiv program. Slavnostni govornik bo Karl Erjavec. Po prireditvi pa bomo poskusili vojaški golaž. Vljudno vabljeni!
Milan i.p i Stegne 1,1251 MoraVče tel.: 01/723-14-76; P GSM: 041/641-4^6
Društvo upokojencev Moravče zeliščarska sekcija vabi vse ljubitelje
na razstavo zdravilnih zelišč.
Razstavo bomo odprli v petek, 10. avgusta ob 17. uri
odprta bo še v soboto, 11. avgusta od 8. do 20. ure in v nedeljo, 12. avgusta
od 8. do 20. ure ogledali si jo boste lahko v
društvenih prostorih v Moravčah, Trg svobode 5
PGD MORAVČE VAS VABI V SOBOTO 18. AVGUSTA
OB 17. URI NA SVEČANO BLAGOSLOVITEV PRENOVLJENEGA GASILSKEGA DOMA IN PREVZEMA NOVE MOTORNE ČRPALKE.
SLEDILA BO VELIKA VRTNA VESELICA Z ANSAMBLOM SVETLIN.
Sporočilo - Novice iz Moravske doline
V primeru, da želite v novicah oglaševati ali da pošljete svoj prispevek, vam sporočamo, da je zadnji rok za oddajo za sedmo številko 16. avgusta 2007. Iz-idemo pa 31. avgusta 2007. Obveščamo vas tudi, da imajo politične stranke, ki so zastopane v Občinskem svetu Občine Moravče, v časopisu Novice iz Moravške doline na razpolago cca. 625 znakovnih polj v velikosti 12, pisava TNR, kar znaša okoli 1/4 strani časopisa, v kar je lahko vključena fotografija in logotip stranke. Članek mora biti posredovan v elektronski obliki.
Uredniški odbor
Pozdravljeni!
Tokratno številko kar v precejšnji meri zaznamuje največji slovenski praznik, Dan državnosti. Kako smo ga proslavili v naši občini, vam predstavljamo v slikah in v razmišljanjih o poti, ki nas je pripeljala do današnje neodvisnosti in demokracije. Če se ob tej priliki ustavimo ravno ob slednji, je prav, da se zavedamo ne le možnosti vsesplošnega izražanja, temveč tudi odgovornosti, da izražene besede govore o preverjenih in verodostojnih dejstvih, kar velja na splošno v življenju in tudi za naš časopis.
Gotovo ta čas zaznamuje tudi konec šolskega leta. Tudi v našem časopisu z veseljem predstavljamo nekaj šolskega živžava, v pohvalo učencem in njihovim učiteljem pa tudi staršem. Vsem skupaj želimo prijetne in sprostitvene počitnice.
Opozarjamo vas na spremembo prostora za objavljanje strankarskih tem. Upamo, da bo že v prejšnjih letih ustaljeni prostor, oziroma število znakov, četrtinka, zadoščal za predstavitev dela strank. Še posebej, ker je druž.benega življenja in zanimivih objav zelo veliko, tako da dostikrat ostaja kaj tudi neobjavljenega. Četrtino strani bomo upoštevali že v naslednji številki.
Naslednja številka bo izšla 31. avgusta, kar sploh ni tako daleč. A vendar se nam bo vmes »dogajalo«počitniško, dopustniško življenje, ki nam ga do naslednje številke lahko posredujete v obliki zapisov.
Ravno v teh dneh, tako so nam sporočili iz Občine, prihaja tja nova direktorica. Najbrž bo z njo in skoraj prenovljeno občinsko upravo intervju, ki bo objavljen v naslednji številki, zanimiv.
Uredniki vam želimo prijetno branje in vesele dopustniške dni!
namestnica odgovornega urednika
Seznam uradnih ur instiucij in organizacij v občini Moravče
KARITAS	prvi in tretji ČET v mes 17.45- 18.45
RDEČI KRIŽ Tel: 031/291-564	prvi PON v mes. 17- 19
ŽUPNJSKI URAD Tel: 7231-055	PON in PET 9- 10; 16- 18
OBČINA MORAVČE Tel: 7321-044; 7231-035	PON 8-12; 13-15 SRE 8- 12; 13- 17 PET 8- 13
BANKA Tel: 7231-017	PON- PET 8- 11; 14.30- 18
POŠTA Tel: 7231-118	PON- PET 8- 9.30; 10- 15.30; 16- 18 SOB 8- 12
POLICIJSKA PISARNA	PON 16- 18 PET 8- 10 zad. NED v mes 8- 10
KNJIŽNICA Tel: 7231-359	PON, TOR, ČET 16- 19 (poletni delovni čas)
GASILSKA ZVEZA MORAVČE Tel: 7231-234	24-urna dežurna služba na tel 112
LEKARNA Tel: 7232-780	PON 12- 19 TOR, SRE, PET 7.30- 14 ČET 13- 19 prva SOB. v mes. 8- 12
ZDRAVSTVENI DOM	
AMB. SPL. MED. Tel: 7231-008	PON in ČET 13- 19 TOR, SRE in PET 7- 13
AMB. ZA OTROKE IN MLADINO Tel: 7232-943	PON 13- 19 SRE 7- 10.30 amb; 10.30-13 posvet PET 7- 8 amb; 8- 11 sistem.; 11-13 amb
DIAG. LAB.	PON 13- 18 TOR 9.30- 12 SRE, PET 7- 12
ZOBNA AMB. Tel: 7231-150	PON, ČET 13- 19.30 TOR, SRE, PET 7-13.30
ZOBNA AMB ZA OTROKE Tel: 7232-750	PON, SRE 7-14 TOR, ČET 13-19 PET 7- 13.30
Naslednja številka izide 31. avgusta 2007. Vaše prispevke pričakujemo do 16. avgusta 2007.
Novice iz Moravske doline junij-julij 2007, Letnik VIII, Številka 6.
Novice iz Moravške doline je informativno glasilo občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. Izhaja predvidoma desetkrat letno in ga prejemajo vsa
gospodinjstva v občini brezplačno. Sedež in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, tel 7231229.
Izdajateljski svet: Martin Rebolj (predsednik), Franc Kmetič, Roman Cerar, Stanislav Ravnikar, Roman Novak, Janez Vidic.
Odgovorni urednik: Matjaž Kočar. E-poštni naslov moravske.novice@moravce.si. Namestnica odgovornega urednika: Vojka Rebolj.
Uredniški odbor: Marko Kladnik, Edo Veselko,Tanja Ravnikar, Maja Hren, Janez Virk, Vojka Rebolj, Nevenka Marolt, Jana Konček Cigula, Nada
Mlinarič, Matjaž Kočar. Novice iz Moravške doline so vpisane v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374. Priprava
za tisk: Studio L.A. Andrej Lombar s.p.. Tisk: Tiskarna Januš. Naklada 1550 izvodov.
Govor na prireditvi ob dnevu državnosti, v Moravčah:
Spoštovane občanke in občani, oba podžupana, svetniki!
25. junij 1991 je za Republiko Slovenijo ter vse njene državljanke in državljane zgodovinski datum, saj zaznamuje presečišče kulturnih in političnih tokov, ki so omogočili nastanek slovenske države, njeno uveljavitev in nadaljnji razvoj. Dan, na katerega se je izpolnila tisočletna želja Slovencev po samostojni državi. Po stoletjih podrejanja in izkoriščanja drugih, smo dočakali dan, ki se je za zmeraj vpisal v zgodovino Slovencev, kot najpomembnejši dan v zgodovini celotnega slovenskega naroda. Nismo dolgo slavili in se veselili: že 27. junija se je začela agresija jugoslovanske armade na Slovenijo in desetdnevna osamosvojitvena vojna, ki sta jo zmagali teritorialna obramba in slovenska policija pa tudi slovenski narod, ki se je bil pripravljen boriti za samostojnost Slovenije.
Danes smo se zbrali, da praznujemo že 16. rojstni dan naše države, da se spomnimo poti, ki je pripeljala do njenega rojstva.
Daleč za nami je druga svetovna vojna, ko so slovenski partizani s podporo mnogih svobodomiselnih narodov osvobodili Slovenijo kot enega zadnjih koščkov v osvobojeni Evropi. Njihova zasluga je nesporna in večna. Temni madež povojnih izvensodnih pobojev nas ne bi smel več ločevati, kot podobna dejanja že zdavnaj ne ločujejo drugih evropskih narodov. Tudi zato, ker smo sedaj del Evrope in smo svojo usodo povezali z drugimi evropskimi narodi.
Usmerimo se v prihodnost in jo naredimo prijazno do vseh državljanov. Zgledujmo se po naših mladih.
Slovenija, od alpskih vrhov, do jadranske obale, od panonske nižine, do dolenjskih gričev je čudežna mala država v srcu Evrope. Nanjo moramo biti ponosni in ni prav, da nam morajo tujci govoriti, kaj vse imamo, da se potem tega tudi sami zavemo. Prav za našo občino nam obiskovalci vsakič povejo, kakšen naravni zaklad imamo. Na nas samih je, da ga tudi obdržimo. Neokrnjeno naravo, posebej vire zdrave, čiste pitne vode. Poskrbeti moramo, da ohranimo to in strogo nadzorujemo vse posege v okolju, da ne bi porušili občutljivih ekosistemov. Zato moramo upoštevati stroge državne predpise o varovanju okolja, ki je na tako majhnem prostoru še posebej občutljivo.
Ceste, vodovodi, gospodarski in socialni projekti, nova delovna mesta ter skrb za predšolsko varstvo in osnovno izobraževanje so seveda samo osnovni pogoj, ki je za življenje nujno potreben. Brez podpore raznim društvom, ki nudijo požarno varnost,
i
humanitarno delo, ohranjanje in širjenje kulturne dediščine, do vaških društev, ki pripravljajo odmevne občinske prireditve, pa čebelarjev in vseh ostalih, bi bilo življenje v naši občini mnogokrat pusto. Dediščina, za katero moramo skrbeti, kar smo dolžni tudi našim pionirjem kulture, ki so delovali v zelo težkih in večkrat nemogočih pogojih, mora ohraniti svojo pomembno vlogo. Nanjo moramo biti ponosni, jo čuvati in se truditi, da njen pomen spoznajo tudi drugi. Na tem polju našo občino še čaka nekaj dela. Terjalo bo kar nekaj napora. A smo ga dolžni našim prednikom in našim potomcem. Brez zavedanja naših korenin, nimamo bodočnosti kot narod. Brez negovanja naše kulturne identitete so utegnemo izgubiti v množici evropskih narodov.
Spomnimo se, da je Primož Trubar svoje prve prevode Katekizma v slovenski jezik leta 1551 moral skrivaj prepeljati iz Nemčije v sodih, pa ga to ni niti malo odvrnilo od načrtovanega dela. Sveto pismo je prevedel v Slovenščino že leta 1548, in Slovenci smo dobili to knjigo vseh knjig med prvimi dvanajstimi izdajami v nacionalnem jeziku. Vizionarska Zdravljica Prešerna je že v prvi polovici 19. stoletja razglašala, da »ne vrag, le sosed bo mejak«. Celo v težkih trenutkih vojne vihre slovenska kultura ni zamrla.
Nalog je veliko, izzivov še več. Usmerimo vanje svoje misli in energijo. In ne pozabimo, da ne mir in ne blaginja ne prideta samoumevno.
Spoštovane občanke in občani, vsem čestitam k prazniku slovenske samostojnosti!
Martin Rebolj, župan
Roman Cerar
Podžupan občine Moravče
Občani verjetno že sami opažate, da se intenzivnost pri izgradnji cestnega in vodovodnega omrežja v teh mesecih stopnjuje in prepričan sem, da bomo vse zastavljene projekte uspešno končali. Hkrati v ozadju poteka tudi veliko drugih aktivnosti, ki vam občanom niso tako znane ali pa so same po sebi umevne.
V tem mesecu smo na Občinskem svetu sprejeli sklep o podražitvi vrtca, vendar se s tem staršem oskrbnina ne bo povečala. Prav tako smo prejšnji mesec s sredstvi proračuna pokrili primanjkljaj pri vodi (Prodnik), tako da se ne bodo dvignili stroški na položnicah za občane. S tem uresničujemo tudi dve predvolilni obljubi, ko smo se v OO SDS Moravče zavezali, da vrtca in vode ne bomo dražili. Ta dogovor vsebuje tudi programska pogodba, ki smo jo podpisali z županom po volitvah.
Manjkajoča finančna sredstva pa je potrebno zagotoviti, česar se lotevamo z racionalizacijo porabe sredstev na vseh področjih, tudi v vrtcu, kar pri posameznih zaposlenih v vrtcu ni sprejeto z odobravanjem. Poudariti je potrebno, da gre tukaj predvsem za boljšo organizacijo in racionalizacijo, kvaliteta dela v vrtcu pa se bo posledično izboljšala. Občina je ustanovitelj vrtca in tudi zagotavlja vsa potrebna sredstva za vrtec, hkrati pa je tudi odgovorna za to, kako se porabljajo ta sredstva. Nad porabo je dolžna vršiti kontrolo in jo nadzirati. V preteklosti tega nadzora žal ni bilo, sredstva za nemoteno delovanje vrtca so bila vedno zagotovljena v celoti glede na zahteve. Pri preskrbi z vodo prihaja do velikanskih izgub vode med črpališči in porabniki. Omrežje se posodablja z novimi cevmi, a izguba ostaja skoraj nespremenjena. Ker imamo sistem vodovoda vezanega na prečrpavanje, gre pri tem za veliko porabo električne energije, ki jo je potrebno plačati in to plačamo vsi občani, s ceno vodarine na položnici. Nekaj vode iz sistema porabijo gasilci, ko vozijo vodo ljudem, ki nimajo vodovoda, a kljub vsemu to bistveno ne spremeni izgube vode do končnih porabnikov. Na nekaj načinov kako "izgine" voda, so me opozorili občani, ki vedo povedati, da imajo nekateri del vodovodnih napeljav "slepo" priključenih mimo števcev, in jo uporabljajo predvsem za zalivanje, pranje avtomobilov, kmetijskih strojev in tudi napajanje živine. Dokaj redno pa me občani in ne samo mene, obveščajo o nezakoniti uporabi hidrantov, ko si jih nekateri dovolijo uporabljati, ker stojijo neposredno ob njihovih objektih. Žal to niso redki in osamljeni primeri, saj si tako pravico jemlje kar veliko naših občanov. Tako početje je nezakonito in tudi kazni za te prekršek so visoke. Hidrante bomo v prihodnosti ustrezno zaščitili, kršitelje pa bomo prijavili, v kolikor bodo nadaljevali z nezakonito uporabo. Prav tako se bomo s podjetjem Prodnik dogovorili o kontroli pravilnih priklopov na vodovodno omrežje in proti kršiteljem ustrezno ukrepali. Ker se v javnosti širijo različne govorice o nakupu gasilske brizgal-ne za GD Moravče, naj v zvezi s tem pojasnim določena dejstva. S strani predstavnika GD Moravče je bil župan obveščen, da je odpovedala gasilska brizgalna in da je ni več smiselno popraviti, saj bi bili stroški popravila preveliki. Župan se je takoj posvetoval z menoj in podžupanom Ravnikarjem, kaj naj storimo, saj je cena nakupa nove 3.500.000,00 SIT. Takoj smo sprejeli odločitev, da sredstva za nakup v celoti pokrijemo iz občinskega proračunal. Vse ostale informacije pa so plod bujne domišljije. Vsem občankam in občanom čestitam ob dnevu državnosti.
Stane Ravnikar
Podžupan občine Moravče
Dne 23.5.2007 se je vršila 5. redna seja občinskega svet občine Moravče. Po že ustaljenem vrstnem redu sem to sejo vodil jaz.. Obravnavali smo 12 točk dnevnega reda. Že pri prvi točki smo bili priča velikim razhajanjem v stališčih glede zastopanja interesov v občini med koalicijo in opozicijo. Koalicijski svetniki smo podprli odlok o začasnem ukrepu zavarovanja o urejanju prostora na območju podrobnega prostorskega načrta M 63, to je predel za kulturnim domov v Moravčah, v skrajšanem postopku. Opozicijski svetniki niso želeli podpreti tega načrta, predvsem zaradi nezmožnosti razpolaganja oz. odprodaje dela cerkvenega zemljišča s strani slednje. Z nesprejetjem tega odloka pa bi si občina oz. bodoči investitorji onemogočili dostop do sosednjih parcel cerkvenega zemljišča, ki so predvidene za gradnjo objektov za stanovanjske namene, ter manjše trgovske dejavnosti in rekreacijske površine. Nekateri svetniki še niso spoznali dejstva, da je prva njihova odgovornost predvsem do občanov ter dobrobit občine, potem pa pridejo na vrsto ostali posamezni interesi. K sreči je prevladal le zdrav razum in občutek za splošno javno dobro in je bil odlok sprejet in so bili s tem do nadaljnjega zavarovani splošni skupni interesi občine.
V	nadaljevanju smo sprejeli sklep o pokrivanju izgube na področje vodo oskrbe ter določili ceno za odvoz komunalnih odpadkov. Nato smo sprejeli sklep o podpisu pisma o nameri o izvedbi in rekonstrukciji infrastrukturnih objektov centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik. Nadalje smo sprejeli odlok o potrditvi zaključnega računa oz. proračuna občine Moravče za leto 2006 ter potrdili premoženjsko bilanco občine Moravče za leto 2006.
V	nadaljevanju smo sprejeli brez pripomb sklep za zvišanje cen storitev oskrbe na domu za procent letne inflacije.
Do zapleta paje prišlo pri 8. točki, o prodaji občinskega premoženja. Tudi tu so opozicijski svetniki nasprotovali odprodaji starih stanovanj, ki so le v breme občine. S tem je bila povzročena škoda tudi kupcem, ki si želijo, da bi dobili možnost odkupa stanovanja in z njim gospodarjenja. Znano je, da so ta stanovanja, ki so v slabem stanju, občini le v stroške in nepotrebne obremenitve. Ta stanovanja so poceni in sedanji najemniki bi postali lahko lastniki za podoben znesek obroka kredita na banki kot je sedaj njihova najemnina in uresničila bi se jim želja po lastnem stanovanju. Ker pa je za veljavnost odprodaje občinskega premoženja potrebna dvotretjinska večina, v tem primeru zaradi nasprotovanja opozicije ta ni bila dosežena in s tem prodaja starih stanovanj ni možna na podlagi sklepa občinskega sveta.
Običajno je le potrebno nekaj razuma in odprtosti izven ozkih interesov, če želimo res delati v dobrobit občine in občanov. Proti koncu seje smo potrdili tudi odlok o ustanovitvi javnega zavoda Mestne lekarne (občina Moravče je soustanovitelj) ter sprejeli pravilnik za vrednotenje programov športa v občini Moravče in zvezi s tem sprejeli strategijo razvoja športa v naši občini. Na koncu bi želel čestitati vsem občankam in občanom ob dnevu državnosti- 25. juniju.
Če je nekdo dober gospodar, se to hitro vidi Vsak euro zna obrniti tako, da čim bolj zadosti vsem potrebam svojega gospodarstva in da so njegovi zaposleni primerno plačani za svoje delo. Dober gospodar skrbi za svojo lastnino in se res v le izjemnih primerih odloča za prodajo tistega, kar so predhodniki z velikim trudom pridelali, kajti ve, da bo s tako pridobljenim denarjem ustvaril novo vrednost in povečal svoje nepremičninsko premoženje.
Zakaj to pišemo? Na zadnji seji občinskega sveta je župan Martin Rebolj podal predlog programa prodaje občinskega premoženja, po katerem so predvidene obsežne prodaje občinskih zemljišč in stanovanj. Premoženje se prodaja pod krinko, kako občina na veliko vlaga v komunalno infrastrukturo. Dejansko pa razmetava z denarjem, ko izplačuje predobre plače dvema podžupanoma in visoke sejnine svetnikom. Občinska koalicija asfaltira ceste svojim prijateljem in nenamensko zapravlja denar za druge investicije, ki nimajo z blagostanjem vseh občanov nobene zveze. Za velike projekte pa občina išče investitorje od drugod, ki občini in občanom postavljajo svoje pogoje, namesto da bi občina z dobrim gospodarjenjem to sama vodila v dobrobit svojih občanov.
Kako dela občinska oblast, se je pokazalo tudi v primeru sprejema Odloka o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na območju podrobnega prostorskega
N.Si
Nova Siovenija
Krščanska if utiska stranka
načrta M63 v Moravčah, kjer se je, brez kakršnega koli pogovora s prizadetimi krajani, prepovedalo trgovanje in upravljanje z zemljišči. Za ta ukrep župan ni znal povedati pravega razloga, dejstvo pa je, da je s tem hotel preprečiti modernizacijo Kmetijske zadruge, ki je v pripravljene projekte vložila že veliko denarja in dela. Lastniki te zadruge pa so številni moravški ^kmetje. O odloku in njegovi vsebini, ki je najboljši primer birokratskega poseganja v zasebno lastnino, lastniki parcel na tem območju sploh niso bili obveščeni.
V OO NSi se sprašujemo, ali bi podžupana in župan dovolila izvesti na svojih parcelah takšen ukrep, ki prepoveduje trgovanje z zemljišči in samostojno razpolaganje z njimi. Davke pa bodo v vsakem primeru lastniki dolžni plačati, čeprav dejansko občina Moravče razpolaga z njihovo lastnino. Takšnega načina in tako grobega posega v zasebno lastnino si občani občine Moravče ne zaslužimo. Zato svetniki NSi nismo sodelovali pri glasovanju o tem odloku.
Občani občine Moravče, prav je, da veste, kako vas županova koalicija (SD, SDS in LDS) omejuje pri vaših osnovnih pravicah, kot je razpolaganje z vašo lastnino.
Pred nami so počitnice in čas oddiha. Želimo vam, da si odpočijete, ob dnevu državnosti, ki smo ga praznovali pred kratkim, pa vam iskreno čestitamo.
OO N.Si Moravče
trn
V Občinskem odboru SD Moravče smo prepričani, da med posameznimi lokalnimi volitvami ni čas za politično nastopaštvo, temveč za garaško delo, kajti besede je potrebno udejaniti.
Trdimo, da naša svetniška skupina z županom deluje v skladu s to usmeritvijo.
Da se občina hitreje razvija, je predvsem potrebno povečati prihodkovno stran proračuna. Možnosti je več. Ena je prodaja občinskih zemljišč, katera občani že desetletja uživajo in so tako ali drugače že lep čas odtujena in občina tudi ni nikoli poskušala iztržiti najemnine ali kaj podobnega. Potem prodaja starejših stanovanj, saj neprofitna stanarina ne pokriva niti nujnega vzdrževanja, kaj še le nujnih investicij. Z izdelavo prostorskih aktov se omogoča večja investicijska dejavnost zasebnikov in tudi gospodarstva. Tudi na ta način se povečajo prilivi v proračun. Seveda pa vse skupaj omogoča večjo investicijsko dejavnost same občine na področjih kot so cestna in komunalna infrastruktura, šolstvo, gradnja knjižnice, športnega parka, večja vlaganja v ohranjanje kulturne dediščine pa tudi izpeljavo vseh potrebnih korakov za pridobitev dodatnih finančnih sredstev iz kohezijskih skladov EU. Nenazadnje tudi
SOCIALNI

odprtje dodatnega oddelka vrtca ali pa pri uvedbi rezervacije za vrtce v času dopustov. Občasna natolcevanja s strani NSi-ja, da se razprodaja težko prihranjeno občinsko premoženje, ne vzdrži resne debate, kajti ves denar, ki bo pridobljen z odprodajo občinskih nepremičnin, bo tudi vrnjen v občinske nepremičnine in oplemeniten z evropskimi sredstvi. Nasprotovanje vstopu zasebnega kapitala pa je tudi nerazumljivo, saj bo občina na ta način pridobila prepotrebne socialne, trgovske in drugačne objekte, zagotovila delovna mesta, za kar sami ne bo potrebno prispevati finančnih sredstev.
Področju varovanja okolja se v sedanjem času daje vse več pozornosti, kar je prav, saj so eventualne napake pri ravnanju z okoljem lahko usodne za bodoče rodove. Zato župan z občinsko upravo že nekaj časa vodi postopke, s katerimi bo zagotovil občanom objektivno informacijo o odlaganjih v Termitovih peskokopih.
Odbor SD Moravče
V OO SDS Moravče smo na zadnjem sestanku ocenili dosedanje delo svetniške skupine SDS v Občinskem svetu.
Veseli in zadovoljni ugotavljamo, da delo na področju izgradnje komunalne infrastrukture poteka po planu, kar lahko občani vsakodnevno spremljajte, saj je že kar nekaj odsekov cest asfaltiranih, v pripravi pa jih je še kar lepo število. Prav tako uspešno potekajo aktivnosti na vodovodnem področju in kanalizaciji. Prepričani smo, da bo do zime vse planirano tudi dokončano.
Kot lahko sami spremljate, pa se nikakor ne da rešiti problema z dovozom idustrijskih odpadkov v opuščene peskokope v Drtiji. Občina se iz tega področja oskrbuje s pitno vodo, kar je splošno znano in zaskrbljujoče. Da ima podjetje Termit od države potrebna dovoljenja, je tudi res, vendar jih ne spoštuje, saj se ne drži predpisanih receptur in postopkov, ki so določeni v teh dovoljenjih. Kljub vsemu v našo občino dovaža industrijske odpadke in zdi se da občanke in občani nimamo pravice odločati o tem ali lahko in kaj lahko neko podjetje vozi v našo občino, posebej če so to stranski produkti industrije, količine pa enormno visoke. Tudi raziskave, ki so bile narejene, so pokazale velika odstopanja od dovoljenih.
Ker se po naši oceni tega problema ne da rešiti in se dogovoriti z odgovornimi v podjetju, smo v OO SDS pričeli s postopkom za razpis referenduma, ki naj bi bil jeseni skupaj s predsedniškimi volitvami. Nekaj političnih strank, ki so zastopane v Občinskem svetu je že obljubilo podporo za razpis referenduma. Že sedaj smo prepričani, da se boste občanke in občani znali odločiti v kakšnem okolju želite živeti.
Slovenija je 25. junija 1991 postala neodvisna in suverena država. Dan državnosti je najpomembnejši praznik, ki ne deli Slovencev, saj so bila takratna dejanja najlepša v zgodovini slovenskega naroda.
Vsem občankam in občanom čestitamo Dan državnosti.
DESUS bo sodeloval na
proslavi v Hrastniku ob 65 letnici požiga vasi.
Z veseljem pozdravljamo člane DeSUSa, sim-patizerje ter vse upokojenke in upokojence. Vabimo vas, da se proslave dne 21.07.2007 udeležite v čim večjem številu. S tem dejanjem boste izkazali spoštovanje žrtvam, ki so na tem kraju morali tako tragično dati svoja življenja za našo svobodo.Z OOZB Moravče smo zaprosili predsednika DeSUSa G. Karla Erjavca, da se udeleži proslave v Hrastniku. Na našo prošnjo je obljubil, da bo slavnostni govornik na proslavi. S seboj bo pripeljal podčastni vod Slovenske vojske, ki bo prisoten na proslavi in bo izvedel podčastni pozdrav, v čast požganim žrtvam Hrastnika.
DeSUS
no usmerjena v zaščito pridobljenih pravic upokojencev. Ker kapital vse bolj pritiska na pravice iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, jih naši predstavniki v Državnem zboru uspešno branijo.Brez naših poslancev bi upokojenci bolj občutili težo zakonodaje, ki se sprejema.
Vemo, da smo vseskozi delali za družbo, vendar s pričo spremenjenih razmer ta družba na vloženo delo lahko pozabi, zato se bomo borili za naše pravice tako kot smo se do sedaj.
Vsi vemo, da je vojaški golaž zelo dober, zato vas vabimo, da ga poizkusite. Prizadevanja stranke na političnem področju so še ved-
Nasvidenje dne 21.julija ob 11h v Hrastniku!
OO DeSUS MORAVCE
Iz dela občinske uprave
Poročilo s 6. redne seje občinskega sveta
Za desetino dražji vrtec
Kljub relativno kratkemu dnevnemu redu so se strasti med svetniki kar razplamtele.
Neža Zalokar je s svojimi argumenti razložila razloge za povišanje cen v vrtcih, ki jo je podprl tudi matični odbor. Da je premalo prostora in da gre za neustrezno, sicer upravičeno, nadomeščanje odsotnosti strokovnega kadra pa je menila predvsem opozicija. Župan je razložil, da je občina že odobrila sredstva za prenovo oddelka osnovne šole za potrebe vrtca in zagotovila sredstva za dodatno vzgojiteljico in pomočnico. Praktično bo zagotovljen prostor za vse malčke, ki jih bodo starši želeli poslati v vrtec.
Potem, ko je župan zagotovil, da so bile številne pomanjkljivosti s strani izvajalcev odpravljene, so svetniki soglasno sprejeli sklep o predaji prizidka k vrtcu v upravljanje osnovni šoli.
Po precej obširnem uvodu predstavnika Društva za bio-loško-dinamično kmetovanje Ajda iz Domžal, se je razvila vroča debata o razglasitvi občine Moravče za območje brez gensko spremenjenih organizmov. Moravče bi se tako priključile 4500 evropskim občinam in 170 regijam,
ki so to že storile. Ker je bilo nesporno ugotovljeno, da gensko spremenjeni organizmi prehajajo na avtohtone vrste rastlin in živali, vaš poročevalec meni, da bi se take odločitve morale sprejemati vsaj na nivoju držav, če ne kar na nivoju EU.
Ker se pričakuje skorajšen razpis za podelitev koncesij za opravljanje storitev institucionalnega varstva starejših, je občinski svet potrdil podjetje Comett domovi d.o.o. za nosilca te dejavnosti pri nas.
Predlog vlade RS o oblikovanju pokrajin je naletel na negativno mnenje sveta. Moravče so uvrščene v Osrednjeslovensko, kjer pa je Ljubljana najmočnejša in najštevilnejša in bo ostalih 24 občin, ki so uvrščene v to pokrajino težko uveljavljalo svoje interese. V postopku je več različic za rešitev tega problema. Jasno pa se je pokazalo, da imata škarje in platno v rokah vlada in DZ.
Sredstva občinskega proračuna za posodabljanje infrastrukture se bodo obogatila za skoraj pol milijona evrov, saj so svetniki menili, da je sedaj najprimernejši čas za odprodajo 4705 delnic Banke Domžale NLB.
Edo Veselko
Dela potekajo s polno paro
Kot smo pred časom omenili je proračun občine Moravče smelo in investicijsko naravnan. Nekatere je skrbelo
ali bo sploh možno tako obširen program uresničiti.
Župan Martin Rebolj nam je postregel z naslednjimi
novicami.
Najprej se ozrimo po nalogah, ki so že bile izvedene:
-	dokončana sta dva krajša cestna odseka v Zalogu pri Moravčah v skupni dolžini 300 m. Naročen je projekt, ki bo omogočil postavitev hitrostnih ovir. Problem odvodnjavanja, ki je dolgo pestil ta odsek, je končno rešen.
-	zaključeno je asfaltiranje 300 metrskega odseka med Vodicami in Limbarsko goro. Preostane še odločitev kje speljati povezavo, ki je pomembna tako za prevoz otrok kot komunalo.
-	izvršena je rekonstrukcija in asfaltiranje ceste Hrastnik - Kal
-	realizirana je tudi obnova in asfaltiranje ceste na Tlačnico v dolžini 640 m. Trasa je bila spremenjena tako, da bo z dodatnimi 400 m uresničena povezava med Tlačnico in dolino. Potrebna zemljišča so pridobljena.
Nato župan razloži, katera dela so v teku:
-	do konca junija bo asfaltirana cesta Velika vas - Se-nožeti. Z g. Dežman Janezom je dosežen dogovor o odmeri in vpisu lastninske pravice zemljišča, po katerem teče cesta, na občino Moravče.
-	nadaljevali bomo v Zalogu pri Kresnicah in položili 1km asfalta ter Dašenku, kjer je dolžina odseka 780 m
-	za odseka Sv. Florjan in Kovačijo čakamo le še na soglasje države
-	dosežen je dogovor med županom in Markom Zupančičem s.p. iz Lukovice, po katerem bo podjetnik v avgustu asfaltiral cesto Križate - Vojni Dol kot nadomestilo za uporabo lokalnih cest. V prihodnje pa bo prispeval v občinski proračun po 16,7 tisoč evrov letno.
-	gradi se tudi krajši kanalizacijski odsek pod gostilno Jurka, medtem ko pri gradnji črpališča v Zalogu pri Moravčah čakamo, da država sprosti sredstva komunalnih taks za odvajanje odpadnih vod.
Je pa še cela vrst del, ki nas čakajo v naslednjem obdobju: 300 m ceste med Kandršami in Križatami, 400 m med Smrkoljem - Pretrž in Pečami, 250 m v Goričanah, rekonstrukcija in asfaltiranje ceste v Belneku, Goričici in Gorici, Kovačiji ter asfaltiranje ceste in rekostrukcija odvodnavanja pod Grmačami (pri Ribiču).
Pridobljena so vsa soglasja lastnikov zemljišč za cesto Sp. Prekar - Velika vas. Župan pohvali občane in še posebej predsednika KS Merela Boštjana za dobro sodelovanje. Je pa nekaj težav s pridobivanjem soglasij pri geodetski odmeri trase od Zaloga pri Kresnicah proti Sp. Prekru in naprej proti Zg. Ribčam. Občina se trudi, da bi dosegla soglasje v splošno zadovoljstvo vseh. Ce bodo dogovori uspešni, bi z deli lahko pričeli že letos.
Iz dela občinske uprave
Gradbena in asfalterska dela na cesti Hrastnik - Kal
19. junija je po sijalo sonce z večjo močjo na hribovski del Moravške doline. Na makadamskem delu ceste, ki ga je vsako neurje popolnoma odneslo in povzročilo vsakokratni
odliv sredstev iz proračuna, je občina zgradila 800 m asfaltne ceste in tako z novo cesto povezala Kal s Hrastnikom. Potrebno je povedati, da so krajani in nekateri lastniki vikendov prispevali finančno ali z brezplačnim odstopom zemljišč. V soboto, 29. junija so cesto uradno otvorili, zadovoljni domačini pa so pripravili prijetno srečanje. (RV)
Letošnji največji projekt na področju vodo oskrbe pa je vrtina za novo črpališče med Moravčami in Sotesko. Dela bosta izvajala Geodetski zavod in Hidroinženi-ring. Predvideva se, da se bo tako rešila samo oskrba občine s pitno vodo za daljše obdobje. Rešeno bo tudi napajanje vodovodnega omrežja na južnem pobočju občine od Ušenišča do Velike vasi. Župan z zadovoljstvom pove, da je optimistična tudi napoved, ki zadeva rekostrukcijo ceste skozi Moravče. Ta je v resnici že nujno potrebna. Te dni bodo začeli z realizacijo tretje faze, medtem ko bo odpiranje ponudb za izvedbo druge in prve sredi julija. Če bodo vremenske razmere ugodne, lahko pričakujemo realizacijo še letos, čeprav je bila planirana za leto 2009. Občina je veliko pripomogla pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč, pa tudi njen tretjinski delež pri financiranju projekta ni zanemarljiv.
Na koncu naj poudarimo! Res je, najpomembnejši je denar pri realizaciji tako obsežnih nalog, toda brez vestnega dela pri organizaciji in še posebej sodelovanju z občani ne gre.
Edo Veselko
Asfaltiranje ceste med Češnjicami in Tuštanjem
Po dolgih letih, ko je bila cesta pripravljena za asfaltno prevleko, se je zadnje dneve aprila vendarle zgodilo. Cesta med Češnjicami in Tuštanjem je bila na veselje mnogih vendarle asfaltirana. Asfaltiranje tega odseka je pomembna pridobitev za okoliške prebivalce in tudi za mnoge obiskovalce, predvsem kolesarje, ki so si to pot izbrali kot alternativo bolj prometni glavni cesti. Vaščani obeh vasi pa jo vsakodnevno uporabljajo tudi za kolesarjenje, sprehode, tek, ^ (NM)



GRADBENAMEHANIZACIJA TOMAŽ SVETLIN s.p.
SPODNJI TUŠTANJ 8, 1251 MORAVČE GSM: 041 692 553
Razpis & policija svetuje
Na podlagi odloka o proračunu Občine Moravče za leto 2007 (Uradni vestnik Občine Moravče, št.02/07), 7. člena Pravilnika o vrednotenju programov športa v Občini Moravče (Uradni vestnik Občine Moravče, št.04/07), Občine Moravče, občinska uprava, objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH PROGRAMOV V OBČINI MORAVČE V LETU 2007
Predmet razpisa je sofinanciranje programov športa v Občini Moravče z naslednjimi vsebinami:
1.	PROGRAMI ŠPORTNIH DRUŠTEV
2.	ŠPORTNI PROGRAMI - OSNOVNA ŠOLA
3.	VZDRŽEVANJE REKREACIJSKIH POVRŠIN
Iz proračunskih sredstev Občine Moravče za leto 2007 je za sofinanciranje programov športnih društev predvideno 15.440,00 EUR, za športne pro-grame-osnovna šola 4.081,00 EUR, za vzdrževanje rekreacijskih površin pa 4.298,00 EUR.
I. RAZPISNI POGOJI
Pravico do financiranja imajo izvajalci letnega programa športa iz 8. člena ZSpo, ki izpolnjujejo še naslednje pogoje:
•	imajo sedež(društva) in dejavnost v Občini Moravče v Občini Moravče,
•	da zagotavljajo kontinuiteto svoje
dejavnosti skozi daljše časovno obdobje,
•	da razpolagajo z ustreznim strokovnim kadrom,
•	da imajo zagotovljen prostor za redno tedensko vadbo v okvir Občine Moravče.
II.	OBDOBJE ZA IZVEDBO PROGRAMOV ALI PROJEKTOV IN ZA PORABO DODELJENIH SREDSTEV
Prijavljeni programi in projekti morajo biti izvedljivi v letu 2007, dodeljena sredstva pa morajo biti porabljena v proračunskem letu 2007.
III.	ROK IN NAČIN PRIJAVE
Razpisni obrazci so na voljo v tajništvu Občine Moravče, Trg svobode 4, Moravče, vsak delovni dan med 8. in 14. uro in na spletni strani Občine Moravče, www.moravce.si.
Prijave programov morajo biti oddane najkasneje do torka, 31. julija 2007, osebno ali s priporočeno pošto na naslov: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče. Prijave morajo biti oddane v zaprtih ovojnicah z oznako »Športni programi 2007, ne odpiraj - vloga«, na hrbtni strani mora biti naveden naslov pošiljatelja.
IV. POSTOPEK OBRAVNAVE PRIJAV
Na podlagi Pravilnika za vrednotenje programov športa v Občini Moravče (Uradni vestnik Občine Moravče, št.04/07), na podlagi prijav in na podlagi sredstev namenjenih za nšport v občinske proračunu, pripravi občinska uprava predlog razdelitve teh sredstev. Predlog obravnava in sprejme odbor za šport in rekreacijo.
Na podlagi sprejete razdelitve sredstev sklene župan Občine Moravče pogodbe z izbranimi prejemniki sredstev, kot določa 11. člen ZSpo.
Številka: 671-0001/2007-1 Datum: 6. junij 2007
Župan Občine Moravče: Martin Rebolj, l.r.
POLICIJA SVETUJE
V tej rubriki bomo obravnavali najnujnejše ukrepe in aktivnosti, ki so nujno potrebne pri zagotavljanju lastne varnosti in osnovni element samozaščitnega ravnanja slehernega državljana.

KRONI^KA DOGODKOV V OBČINI MORAVCE V MAJU
JAVNI RED IN MIR:
Policijska postaja Domžale je v mesecu maju 2007 na območju občine Moravče obravnavala tri intervencije. V dveh primerih je šlo za kršitev v zasebnem prostoru (v krogu družine). V enem primeru pa je prišlo do kršitev na javnem kraju (gostinski lokal). V vseh primerih je bila kršiteljem izrečena denarna kazen.
KAZNIVA DEJANJA;
Na področju kaznivih dejanj so policisti obravnavali tri kazniva dejanja in sicer vlom v stanovanjsko hišo na Limbarski Gori, vlom v poslopje Planiskega doma, kjer je do sedaj še neznani storilec izvršil tatvino več različnih alkoholnih in brezalkoholnih pijač, ter kaznivo dejanja požiga in sicer je neznani storilec v naselju Katarija podtaknil požar v drvarnici, ki je pri tem v celoti zgorela. Za vsa tri kazniva dejanja policisti še zbirajo obvestila.

Rubriko ureja Marko Kladnik
PROMETNA VARNOST;
Policisti PP Domžale so v mesecu maju 2007 na območju občine Moravče obravnavali eno prometno nesrečo, v kateri na ni bil nihče telesno poškodovan, nastala je samo materialna škoda na vozilu.
POLICIJA SVETUJE;
Ker prihaja čas dopustov in daljših odsotnosti z doma svetujemo občanom;
-	da zaklepajo vrata in zapirajo okna objektov,
-	v kolikor imajo vgrajeno alarmno napravo, le to ob odhodu z doma vklopijo,
-	večjih vsot gotovine in dragocenosti ne shranjujejo doma,
-	ključev stanovanja ne puščajo na »skritih mestih«,
-	o vaši odsotnosti ne puščajte sporočil,
-	o daljši odsotnosti se dogovorite s sosedi in znanci, da vam praznijo poštni nabiralnik in poskrbijo za odstranitev drugih očitnih znakov vaše odsotnosti.
NASVETI ZA VARNO VOZNO VOZNIKOV KOLES Z MOTORJEM
Skuterji so med mladimi zelo priljubljena oblika prevoza in zabave, ki pa prinaša tudi nevarnosti, katere morajo vozniki tovrstnih vozil poznati in se na njih primerno pripraviti, da bi zaključek poletne sezone pričakali celi in zdravi. Poleg pešcev so namreč najbolj ranljivi udeleženci v cestnem prometu, saj se nesreče ponavadi končajo s telesno poškodbo.
Najpogosteje ugotovljene kršitve, pri tej kategoriji voznikov so;
-	vožnja brez vozniškega dovoljenja
-	vožnja z neregistriranim kolesom z motorjem
-	vožnja z predelanim kolesom z motorjem
-	vožnja brez zaščitne čelade
-	vožnja po kolesarski stezi
-	vožnja v nasprotno smer
-	vožnja po zelenici
-	agresivna vožnja
-	vožnja po zadnjem kolesu
-	vožnja v rdečo luč
-	prevažanje več oseb na kolesu z motorjem, kot je dovoljeno
-	vožnja pod vplivom alkohola^
Poleg tega je potrebno poudariti, da nimajo veliko izkušenj, ki so pri vožnji enoslednih vozil še toliko bolj pomembne, kar se še posebej izkaže, ko je v nevarnih situacijah potrebno reagirati hitro in pravilno. Vse to skupaj z drugimi dejavniki, kot so domače okolje, nezmožnost predvidevanja,podce-njevanje nevarnosti, postavljanja pred vrstniki, neizpravno kolo z motorjem in zaščitna oprema, ki si komajda zasluži to ime, je formula za nevarne situacije na cesti. Med mladimi lastniki in vozniki koles z motorjem je zelo priljubljena predelava vozila, z željo po doseganju čim višjih hitrosti, pri tem pa se mladi ne zavedajo nevarnosti, ki jim preti med vožnjo s tako predelanim vozilom. Tu ne gre samo za kršitev predpisov, ki ne dopuščajo predelave ( po predpisih policisti predelano vozilo zasežejo), pač pa predvsem za ogrožanje lastne varnosti in varnosti drugih udeležencev v prometu.
Policija vsako leto obravnava številne prometne nesreče, v katerih so udeleženi učenci in dijaki. Posledice so za udeležence, kot tudi sorodnike zelo boleče. V izogib prometnim nesrečam in neprijetnim srečanj s policisti, se s tem člankom obračan na vse učence in dijake, ki kot prevozno sredstvo uporabljajo kolesa z motorjem in jih opozarjamo, da bo le pravilen odnos do prometnih pravil (uporaba varnostne čelade, vožnja z neprilagojeno hitrostjo, vidnost, neagresivna in varna vožnja, idr.), prispeval k večji stopnji varnosti. Ob spoštovanju prometnih pravil in vozniške etike si bodo ti vozniki pridobili tudi večje spoštovanje, med drugimi udeleženci v prometu, ki bodo do njih bolj pazljivi in potrpežljivi.
Na koncu bi rad poudaril, da lahko za svojo varnost in varnost drugih udeležencev v cestnem prometu, največ prispevajo ravno vozniki sami, s spoštovanjem prometnih predpisov in previdno vožnjo. Pri udeležbi v prometu je potrebno vedno upoštevati izreke kot so » Pametno glavo varuje čelada«, » Z glavo na zabavo« in Počasneje je varneje«.
Policijska Postaja Domžale opozarja voznike na dosledno upoštevanje prometne signalizacije in jih naprošamo, da so še posebno previdni pri vožnji po zelo nevarnem odseku lokalne ceste med naseljem
V času od leta 2000 do feb. 2006 smo policisti na omenjenem odseku obravnavali 20 prometnih nesreč od tega 3 prometne nesreče s smrtnim izidom in 7 nesreč s hujšimi telesnimi poškodbami.
Na srečo se je veliko prometnih nesreč zgodilo brez telesnih poškodb in brez obravnavanja policije, na kar kažejo tudi poškodovani obcestni prometni znaki, številni sledovi voženj po polju, odpadli deli vozil.
SMRTNE NESREČE SO SE ZGODILE:
31. avg. 2001, 06. nov. 2005, in 09. feb.
2006.
Glavni vzrok nesreč je bila neprilagojena hitrost. Povzročitelji prometnih nesreč so bili le malokrat poškodovani. Hujše poškodbe so utrpeli predvsem drugi.
Asfaltna prevleka je ob mokri cesti zelo spolzka in nevarna za vožnjo. Na celotnem odseku je vozišče zelo neravno, zaradi manjših popravkov in sanacijskih del na cesti, prav tako so vidne že velike razpoke in udarne jame zaradi dotrajanosti vozišča.
Hitrost je na omenjenem odseku s prometno signalizacijo omejena na 70 km/h. Večja hitrost od navedene omejitve je zelo nevarna za voznike in druge udeležence v prometu. Upoštevajte prometne predpise, predvsem glede hitrosti in varnostne razdalje med vozili. Ne bodite sebični in pomislite tudi na druge, ki jih lahko z nevarno vožnjo spravite v nesrečo ali tudi ob življenje!
A V T O S O L A
Slamnikarska 1a, 1230 Domžale
pri stanovanjskem objektu KRIZANT (bivši Toko) oz. za kitajsko restavracijo v Domžalah
Marko Lončar: 041/785-735, Barbara Lončar: 031/209-501, Janez Vrankar: 041/697-971, Milan Šinkovec: 031/303 - 033 in Janez Per GSM 041-988-961
Tečaj CPP 9. 7. in 20. 8. 2007 ob 18. uri
Potreben je predhodno opravljen zdravniški pregled in prijava na tečaj!
Dan državnosti v Moravčah
Na predvečer dneva državnosti se je v središču Moravč zbrala množica občank in občanov pa tudi obiskovalcev iz drugih krajev. Slavnostni govornik je bil župan Martin Rebolj. V programu so letos sodelovali vsi domači pevski zbori, Oda, Mešani pevski zbor DU, Grajski oktet, Moški pevski zbor Tine Kos. Zapeli so skupaj s pihalno godbo, pod vodstvom Mira Capudra. Združeno in mogočno, iz vseh grl pevcev in godbenih inštrumentov je mogočno zadonela slovenska himna, Prešernova Zdravljica. Vsak zbor se je potem predstavil še s samostojno točko, namenjeno praznovanju domovine. Zbore so spremljali Moravški trio in Klemen Logaj na harmoniki.
Slišali smo še Nastjo, Karin in Tjaša na flavtah. Samostojno je zapela mlada moravška pevka Nastja Zajc. Zaplesala je domača otroška folklora, mlajša in starejša skupina, v spremljavi sester Ravnikar na harmoniki. Povezovalca Tina Žnidar in Matic Hrovat sta med posameznimi točkami brala slovenske pesmi in odlomek vsakokrat zelo doživete Cankarjeve Skodelice kave. Kot zadnja točka je obiskovalce navdušila Eva Černe, zmagovalka Bitke talentov.
Predvsem mladi pa tudi le mladi po srcu so do zgodnjih jutranjih ur po prireditvi rajali ob zvokih Yuhubande. Za hrano in pijačo je poskrbela Pihalna godba.
Vsem številnim obiskovalcem se lepo zahvaljujemo.
VR
JAZ - DRŽAVA - OBČINA
Jaz. To je vedno na začetku, to je središče družbe, s tem se zame, za posameznika, vse začne. Družba je sestavljena iz množice JAZ-ov. Vsak od nas se verjetno spomni nekaj velikih besed o človeku, katerih je danes (ni pa bilo tako vedno: v komunizmu in »samoupravnem socializmu« je najvišja vrednota DRUŽBA) polno dnevno časopisje in govori politikov: »človek je naša največja vrednota«, »človek je naša prva skrb«, »človeku prijazno okolje«, »človeku prijazna šola« in podobnih. Hvala bogu, da je danes tako, kajti to je res. Zame, za posameznika, svet (in družba) in ljubezen in sploh vse, je - obstaja, le dotlej, dokler sem živ. Zato mora biti, v tem smislu, »jaz« na prvem mestu.
V minulih številkah Novic smo pokazali, da se je »jaz« - posameznik, čedalje bolj, kajti vse več nas je na zemlji, primoran organizirati v družbeno obliko, ki se je doslej v zgodovini človeštva izkazala za najboljšo: v državo. Država, kot oblika organizacije družbe, je znana že najmanj 5000 let, če omenimo iz tistih časov le staro egiptovsko državo. Danes je ves svet organiziran v države, čeprav še obstojajo ljudstva, ki živijo v svojih družbenih oblikah (plemenih, rodovih, tudi še v družinah), ki ponekod še niti ne vedo, da jih je »beli« človek že vključil v svojo državo in jim določil »rezervate«, v katerih živijo. Taka so nekatera ljudstva na otokih Oceanije, v pragozdovih južne Amerike, Inuiti (Eskimi) na severnem polu zemlje, pa nekaj afriških ljudstev (n.pr.:prastaro ljudstvo Nuba v Etiopiji). Seveda je na mestu vprašanje: kakšna pa je mogoča drugačna oblika organiziranosti moderne družbe? Da, obstaja. Njen utemeljitelj pa je bil koncem 19. stoletja ruski filozof Bakunin: anarhizem. Anarhizem seveda ni mogoče resno upoštevati, pravzaprav, ni ga mogoče imenovati družbeno obliko, ker gre za ne-obliko. An-arhija (starogrški besedi: brez - red) je torej stanje brez reda, kjer naj bi živel vsak zase, kakor sam želi. Izgleda sicer naivno in neuresničljivo, a je bil anarhizem zelo razširjen v začetku minulega stoletja in zanimivo, kot ideologijo - vero mladih izobražencev - ga je tedaj nadomestil komunizem. Danes pa se anarhizem že nekaj časa spet pojavlja, pretežno v vrstah antiglobalizma.
Tak uvod je zastavljen zato, da se spomnimo, da država ni kar nekaj samoumevnega, za vse ljudi sprejemljivega in od nekdaj danega, ampak je premišljena organizacijska oblika za urejanje vseštevilčnejšega prebivalstva Zemlje - da je sploh možno živeti in preživeti.
Organizacija (človeške) družbe pa, še predvsem v svojih zgodovinskih začetkih, ni bila v prvi vrsti namenjena urejanju cestnih pravil i.p., ampak zagotavljanju (ekonomskega) preživetja posameznika. Čisto enostavno: medveda, kot hrano, ni mogel pokončati posameznik, ampak so združili moči. Tako so zagotavljali hrano za prebivalce določenega območja. Torej: družbena oblika - recimo država - je zagotavljala, da so imeli prebivalci hrano, ki je temeljna potreba za življenje. Spomnimo se svetega pisma in egiptovskega Jožefa (okoli 3.000 let pred Kristusom). Ko je faraon sanjal sanje o sedmih suhih in sedmih debelih kravah, mu je edini Jožef (Abrahamov potomec, Izraelec) znal pravilno razložiti te sanje in tedaj, v davni preteklosti, je faraon zgradil silose, v katere so spravljali pšenico za tista leta, ko je bila slaba letina. Država - faraon - je skrbela, da ljudje ob slabih letinah niso umirali od lakote - in žeje. Kasneje, z rastjo mest (vse še pred Kristusom), je država skrbela tudi za red v mestih itd. Država je že od vsega začetka prevzela obrambno nalogo svojih prebivalcev. Počasi se je začelo (najbolj urejene so bile stare grške države - že z zakoni in zakoniki) od prebivalcev pobirati davke. Učili smo se v šolah, da so morali v
naših krajih kmetje plačevati za svojo obrambo (in sodstvo) državi desetino. Spomnim se, kako so nam v šoli razlagali, kako ogromno so morali plačevati ubogi kmetje. Koliko pa plačujemo sedaj, za delovanje moje države? Morda se suče današnji davek okoli polovice naše plače (tu so všteti vsi davki, ne le od moje plače, ampak vsi prispevki, ki jih iz rezultatov mojega dela plačujejo delodajalci v raznih oblikah, vključene so tudi registracije motornih vozil in podobno, skratka vsa plačila, ki jih moramo redno plačevati). Seveda ni mogoče primerjati razmer in družbenega standarda obeh obdobij, gre le za prikaz delovanja države, a primerjava je zanimiva.
Torej. Osnovno, kar hoče povedati naslov tega razmišljanja je, da se v najbolj osnovni obliki ljudje združujemo v DRŽAVO (in ne v občine) in to zato, da si zagotovimo varno (na vse načine: vojaško, ekonomsko, varnostno - pred roparji, tatovi) življenje. To mi mora zagotavljati država. Občina je samo oblika, kako sodelujemo pri upravljanju te svoje države - kajti država ni nekaj na nebu ali v višavah, država smo ljudje, vsi prebivalci te države - državljani. In mi si skupno, s skupnimi močmi, z različnimi znanji in sposobnostmi, zagotavljamo varnost.
To, da si pogosto posamezniki predstavljajo, da so nekaj več kot drugi sodržavljani, da menijo, da jim pripadajo zaradi njihovega položaja večje pravice, časti ali privilegiji, kot sodržavljanom, to je bilo tako v zgodovini kot tudi danes vseskozi bolj ali manj prisotno. Se spomnite (iz šolskih klopi, seveda) francoskega Sončnega kralja Ludvika XIV., ki je rekel : DRŽAVA SEM JAZ. Takih posameznikov ni bilo in jih tudi danes res ni malo. Pogosto se tako obnaša kak predsednik države, politik, (evropski) poslanec ali minister, pa župan ali občinski svetnik. Ne, gospe in gospodje, vsi državljani smo enaki, enakopravni, razlike so le v tem, kakšne dolžnosti - funkcije - kdo (trenutno) opravlja. Vse funkcije v državi pa so, po Ustavi Republike Slovenije dostopne vsakemu državljanu, torej sem lahko tudi jaz, ali ti, jutri predsednik države, politik, občinski svetnika
Država ima temeljne pristojnosti zame in temeljno skrb za mene! In kaj je to?
Obramba - vojska, varnost - policija, šolanje - od osnovne šole do univerze, zakonodaja, sodstvo - sodno varstvo, zdravstvo, promet - ceste, železnice. Vse navedeno zagotavlja država, tako je zapisano v USTAVI REPUBLIKE SLOVENIJE, ki je najbolj zavezujoč zakon naše države. Navedem le nekaj, za našo občino, najbolj pomembnih zavez države, zapisanih v USTAVO:
Člen 140/I. odst.: »V pristojnost občine (kaj sodi v pristojnost občine smo brali v prejšnji številki MN) spadajo lokalne zadeve, ki jih občina ureja samostojno in ki zadevajo SAMO (poudaril J.V.) prebivalce (te) občine.«
Člen 57/II. odst.: »Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev.«
Člen 66.: »Država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo in zagotavlja njuno zakonsko varstvo. »
Člen 71/III. odst.: »Država skrbi za gospodarski, kulturni in socialni napredek prebivalstva na gorskih in hribovitih območjih. »
V II. odstavku člena 140 pa USTAVA zagotavlja: če država katero od svojih pristojnosti prenaša na občino, tedaj mora občini za to zagotoviti tudi posebna sredstva. Ta opomba je pomembna predvsem zaradi pravkar minule proračunske razprave v občinskem svetu Moravč. Država je dolžna skrbeti za naša hribovita območja
in če tega ne izvaja dobro, ima občina ustavno pravico to zahtevati - v imenu svojih prizadetih občanov.
Pozornost je potrebno nameniti še 66. členu USTAVE, ki ga v javnosti in sami pri sebi večinoma napačno razumemo. Država ne zagotavlja možnosti za zaposlovanje, pač pa ustvarja te možnosti. To pa pomeni, (ob vsej skrbi države: zavodi za iskanje službe, podpora brezposelnim, šolanje za prekvalifikacijo i.p.) da si je vsak posameznik - državljan - dolžan sam prizadevati, da si najde delovno mesto. Tega država pač ne more, tega nismo upravičeni prelagati nanjo.
Samo primer: ni tako dolgo, ko so bili časi (dogaja pa se še danes), da se je na neko fakulteto - recimo za jezike - vpisalo ogromno študentov. In nato so vsi pričakovali službe. Kje ? Kako ? Kdo naj to plača ?
Ta pripomba je pomembna zato, ker še premnogi zahtevajo, da jim da država delovno mesto. Mimogrede, že daleč v zgodovini so države v določenih (kriznih - težkih) razmerah to tudi počenjale. Na primer: ko je v starem Rimu zmanjkalo dela, je rimska država
začela graditi ceste (temu se reče : javna dela), da so se zaposlili vsi državljani, ki v časih med eno in drugo vojno niso imeli dela. Tudi v prvi polovici minulega stoletja so mnoge države tako reševale svetovno gospodarsko recesijo.
Danes, po spremembi družbenega sistema v Sloveniji, je stanje pač drugačno. Mnogi zahtevajo delovno mesto od države, ker še nismo navajeni, da je moje delovno mesto moj problem, moja nuja, kako zaslužiti za moje preživetje in ostalo. Sam si moram domisliti, kaj sem sposoben delati in kaj narediti, ne pa tega zahtevati od sodržavljana. Lastne pobude, lastne zamisli - ideje, to je temelj napredka, napredne, bogate in SOCIALNE države. Take države, ki ima dobro šolstvo, uspešno varovanje bolnih in za delo nesposobnih, ki ustvarja pogoje za mirno starost opešanih. Vse to - in vse ostalo - o ostalem prihodnjič - pa lahko zagotavljam le jaz.
JAZ - potem DRŽAVA - in potem OBČINA, ki v njej živim in se s sovaščani, sodržavljani družim v društvih »civilne družbe«, pevskih, gasilskih, kulturnih, športnih itn.
Janez VIRK
Praznovanje 60 letnice ustanovitve čebelarske družine Moravče
Vzhodno od Moravč, na ravnici, rahli vzpetini pod nekdanjim slovitim Zaloškim gradom stoji prikupen dom Čebelarskega društva Moravče, kjer se je 15. junija 2007 odvijalo praznovanje šestdeset letnice ustanovitve čebelarske družine Moravče.
S pozdravnim nagovorom ter voščilom župana se je pričel uradni del prireditve. Predsednik društva g. Brane Peterka je v svojem govoru poudaril pomembnost čebelarstva za kmetijstvo in kulturo slovenskega naroda. Izpostavil je izumitelja in učitelja Antona Janša, kije služboval v čebelarski šoli na Dunaju in v svet ponesel avtohtono čebeljo pasmo Kranjska sivka. O prizadevnem delovanju društva je med drugim povedal:«Po letu 1980 so se pričele prve priprave za gradnjo čebelarskega doma, ki so ga gradili pretežno čebelarji sami in so žrtvovali prekoSOOO delovnih ur. Tako jim je leta 2000 s pomočjo občine Moravče uspelo uresničiti dela prireditve so svoje želje in voščila slavljencem prenesli dolgoletne sanje in uradno otvoriti čebelarski dom.«	gostje sosednjih čebelarskih društev in ostalih neprofitnih
Najbolj prizadevnim članom ČD je g. Maks Gregorc v imenu organizacij.
častnega razsodišča podelil plakete. Na koncu uradnega Svojstven del je k praznovanju prispeval moški pevski zbor
Tine Kos Moravče pod vodstvom zborovodja g. Mira Capudra. Prireditev je popestril tudi nastop mladega glasbenega talenta Lenarta Zajca.
Po končanem uradnem delu je sledilo druženje gostov ob prijetni glasbi še dolgo v noč.Članom ČD Moravče želimo še veliko energije, dobre volje ter ustvarjalnosti, predvsem pa dobro letino in veliko sladkega medu.
Praznovanje je bilo združeno z otovoritvijo cestnega odseka mimo Čebelarskega doma, ki sta jo izvedla župan g. Martin Rebolj in predsednik ČD Moravče g. Brane Peterka.
Tanja R.
Minimalni tehnični pogoji na turističnih kmetijah
V	tem članku se bom osredotočila na vrsto dopolnilne dejavnosti na kmetiji, za katero je potrebno izpolnjevati veliko število pogojev. To mnogokrat upočasnjuje sam proces registracije in pridobitve dovoljenja, prav tako pa terja veliko energije, volje in seveda finančnih sredstev. Menim, da je ta članek dobrodošla informacija za vse, ki premišljujete o uvajanju katerekoli dejavnosti, saj se je treba zavedati, da je danes potrebno imeti vse formalnopravno urejeno.
Predvsem je potrebno izpolnjevati veliko tehničnih pogojev, zato se bom podrobneje osredotočila prav na Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave ter o pogojih glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah (Dostopno na: http://www. uradnilist.si/1/objava.jsp?urlid=199623&stevilka=1319). Minimalni tehnični pogoji se nanašajo na: označevanje gostinskega obrata, zunanje površine gostinskega obrata, ločene površine za pripravo hrane s hrambo jedi in pijač, ter za njihovo strežbo, po potrebi prostor za izvajanje programa, v skladu s predpisi urejena stranišča, primerno urejeno odlaganje oziroma odstranjevanje smeti, poslovne prostore v gostinskih obratih, pri sobodajalcih in na kmetijah. Ti so namenjeni za: nastanitev gostov ter za pripravo in strežbo jedi in pijač.
V	pravilniku so se turistične kmetije deli na: kmetije z nastanitvijo in prehrano (podrobnosti opisane spodaj), izletniške kmetije ali kmetije odprtih vrat (podrobnosti opisane spodaj), vinotoče in osmice.
Kmetija z nastanitvijo gostov Kmetija z nastanitvijo gostov ima: sobe za goste, apartmaje, kmečke hiše ali prostore za kampiranje, domačo kuhinjo za pripravo jedi, prostor za strežbo jedi in pijač (kmečko izbo), stranišče za goste. Kmetija lahko sprejema goste na nastanitev, če ima urejene nastanitvene prostore v skladu z določbami 16.do 19., in 44. člena tega pravilnika. Ti členi se nanašajo na ureditev sob. Soba mora imeti najmanj: enoposteljna soba 8 m2 površine, dvoposteljna soba 12 m2 površine, na vsako dodatno ležišče 4 m2 površine, okno z naravno
svetlobo, splošno razsvetljavo, električno vtičnico, posteljo, velikosti 90 x 190 in pri francoskih posteljah 135 x 190 cm, omarico ali polico pri ležišču, omaro z obešalniki za obleke in perilo, mizo in 1 stol na ležišče, nočno svetilko, zavese za popolno zatemnitev sobe, pred vsakim ležiščem položen predposteljnik (če tla niso obložena s tekstilno oblogo), košarico za odpadke, navodila v primeru nevarnosti, splošne informacije in cenik storitev, ki se nudijo v sobi, protihrupno zaščito. Prav tako mora imeti soba, ki nima lastne kopalnice mora imeti: umivalnik s tekočo hladno in toplo vodo, ogledalo z osvetlitvijo in vtičnico, pred umivalnikom položeno pralno preprogo, obešalnik za brisače, 2 brisači na osebo.
V prostoru, v katerem strežejo jedi in pijače, mora biti najmanj toliko stolov kolikor je ležišč oziroma toliko miz kot je sob na kmetiji. Gostom nudi nastanitev na kmetiji, prostor za kampiranje, prenočišče z zajtrkom, celodnevno oskrbo na osnovi pol ali polnega penziona. Kmetija pripravlja za goste praviloma en meni za kosilo ali večerjo, oziroma ne nudi hrane po naročilu.
Izletniška kmetija (kmetija odprtih vrat) Kmetija ima: domačo kuhinjo za pripravo jedi, prostor za strežbo jedi in pijač (kmečko izbo), stranišče za goste. Izletnikom nudi: jedi in pijače (lastne jedi, vino, mošt, sadni sok, žganje) ter mineralno vodo. Gostinske storitve nudi konec tedna (petek popoldan, sobota, nedelja in prazniki) po dogovoru pa lahko tudi med tednom, vendar le v naprej najavljenim skupinam. Kmetija, ki ima v prostoru za strežbo jedi in pijač več kot 50 sedežev, mora prilagoditi minimalne tehnične pogoje določbam 25., 26., 27., 29. in drugega odstavka 31. člena tega pravilnika. Prostori za opravljanje nečistih postopkov so: sprejemni prostor za živila in druge neživil-ske izdelke, hlajeno in nehlajeno skladišče živil, prostor za predpripravo živil, prostor za pomivanje (kuhinjske posode in inventarja, jedilne posode, pribora in inventarja, transportne posode), prostor za kratkotrajno odlaganje odpadkov.
Maja Hren
Slavni domžalski blagovnici Vele v spomin in slovo
»Spoštovani, prišel je čas, ko se bomo morali sprijazniti z dejstvom, da bomo za vedno izgubili naš Napredek-Vele. Vzeli so nam tisto, kar smo imeli zelo radi^že nekaj časa je minilo od trenutka, ko sem zadnji dan delal z vami, z nekaterimi sem delil vse slabo in dobro skoraj 35 let^vsem bi se zahvalil za vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli skupaj^«, s temi besedami je Franci Cerar, organizator velikega srečanja vseh bivših zaposlenih v blagovnici Vele, ki je bilo 2. junija v Spodnjem Tuštanju pri Moravčah, povabil 200 svojih nekdanjih sodelavk in sodelavcev, povabilu se jih je odzvalo več kot 100.
Katarina Karlovšek - kratek povzetek, uredništvo
Premierna in krstna uprizoritev gledališke igre Grajski vrtnar v izvedbi KID Limbar
Iskrena ljubezen zmore čisto vse
Grad Tuštanj, 1. junija 2007
Kulturno in izobraževalno društvo Limbar ima za seboj desetletno gledališko udejstvovanje. V prvih letih so uprizarjali pretežno dela zelo znanih slovenskih avtorjev, obudili so Detelova dela, zadnja leta pa predstavljajo avtorska dela predsednice društva Ljudmile Novak. Po odmevnih in uspelih premierah Umetnik na poiskanju ali vse za fasado, Razkritja na gori Limbarski in Mlin na Rači njeno četrto delo živo predstavlja čas ključnega dogodka zgodovine edinega gradu na Moravškem, ki je kljuboval vsem zgodovinskim dobam in vihram, ki so jih prinesle s seboj. Skupno vsem igram je, da skozi zgodovinska dejstva avtorica odstira prah pozabe in na novo opominja na preteklost, ki zaživi, živi in bo živela v občutljivem, domoljubnem in morda celo nostalgičnem gledalcu. Tudi tokratna premiera ima veliko odlik in gledalci smo se z veseljem vračali na ponovitve, ki so se vrstile v juniju, svoj odmev pa bodo doživele še 31. avgusta in 1. septembra ob 20.00.
Grad Tuštanj v svojih mogočnih zidovih skriva 517-letno dogajanje. Prenove, prezidave, menjajoči se lastniki, neizčrpna zgodba, ki pa ni bistveno drugačna od drugih grajskih zgodb. Tuštanjska posebnost je poroka, ki ni bila sklenjena preračunljivo med pripadniki fevdalnega stanu, temveč jo je spletla grajska vrtnica vzgojena s skrbnostjo in znanjem vrtnarja Luke Pirnata (Simon Kušar). Človek, ki zna streči rožam, je tankočuten in umno gospodari. Grajska gospodična Maksimilijana (Katja Cerar), dedinja zadolženega in razpadajočega gradu, ob svoji razsipni mami Heleni (Darja Lavrič), ki se navkljub vsem tegobam da portretirati slikarju (Blaž Slapar) in se prepusti njegovemu znanju Prešernove poezije, ki jo je avtorica spretno vnesla v besedilo igre, se znajde v nezavidljivem položaju. Grajski oskrbnik (Franc Slapar) s figo v enem žepu in v drugem z mošnjičkom od nepoštenih poslov grad »rešuje« z nenehnimi obiski kupcev dragocenosti in seveda snubcev, ki jim vse pomeni dober posel, gospodična je le obvezni privesek. Gospa z zaloškega gradu (Fani Capuder) in njena hči (Anja Urbanija) privedeta Hansa iz Gradca (Jurij Kočar), oskrbnik pa premetenega Benečana (Mitja Lovše). Še dobro, da v potek zgodbe ključno posežejo hlapci, ki se vedno dele na poštene in delavne ter
lene in prebrisane. Hlevski hlapec (Avguštin Fale) se zaradi spora z gospodarico, ker je pretepel vaška otroka (Luka in Matjaž Pirnat - pravnuka vrtnarja Luka ), ki ju je zalotil pri nabiranju češenj za beračico (Marjeta Capuder), odseli. Nadomesti ga hlapec s češenjskega gradu (Tilen Novak). Skupaj z vrtnarjem in hišno Nežo (Sara Novak) uženejo v kozji rog vso fevdalno smetano. Vrtnar Luka popelje svojo ljubljeno Maksimilijano pred oltar in ji zagotovi varno in ljubečo prihodnost. Igra se sicer tu konča, zgodovina pa izpričuje, da se je zgodba iskrene ljubezni med njima razpletla v čudoviti rod Pirnatovih, ki z vso odgovornostjo skrbijo za dediščino svojih prednikov, saj grad v zadnjem desetletju pridobiva na izgledu in širšem kulturnem dogajanju. Vrtnar Luka je z gorečnostjo ohranil delček slovenske zgodovine, gorečnost pa se preliva tudi po žilah njegovih potomcev.
Nenavadno zgodbo odlikuje bogat jezik in domiselnost prepletanja zgodovinskih dejstev s spretno pisateljičino domišljijo in Prešernovo poezijo. V skoraj prelepih kostumih, posnemajoč tedanjo nošo, se igralci v avtentičnem grajskem atriju zares dobro znajdejo in izkoristijo celotno prizorišče od vhoda, atrija, stopnic, salona od koder se sliši igranje na klavikord in zgornjega hodnika tako prepričljivo, da se z lahkoto vživiš v sredino 19. stoletja, kamor datira resničen zgodovinski dogodek. Scenska rešitev je preprosta, vendar dovolj premišljena, da zagotavlja vsa prizorišča (salon, vrt in dvorišče) v eni postavitvi. Dve dejanji z odmorom, v katerem prepeva Grajski oktet, v uri in pol naslikata to, kar za mnoge gledalce ni novo, je pa prepričljivo, doživeto in konec koncev prinaša pozitivni pogled in pomislek za potrošniški način življenja, kjer velja le tisti, ki se »znajde«. No igra podkuri prav tistim, ki se »znajdejo«, da odidejo z dolgim nosom in praznim žepom.
Igralska zasedba je preizkušena in na odru odlično uporablja vse igralčeve inštrumente; telo, pogled, mimiko in kretnje, kar pa besedilo samo dopolnjuje. Igra je dovršena. Posebej je potrebno izpostaviti, da so novi trije igralci Jurij Kočar, Mitja Lovše in Blaž Slapar z igralsko prepričljivostjo in govorom obogatili celotno predstavo s svežino, ki vedno prija. Na odru sta nekoliko zadržano delovala le glavna igralca, ki nista svojih čustev potencirati do te mere, da bi gledalcem ob čudoviti ljubezenski zgodbi zagomazeli mravljinci po telesu in jih prepričala, da je ljubezen tisti gradnik, ki ne pozna ovir.
Bernarda Mal, foto Jernej Prelac
»STROGO ZAUPNO«
V soboto, 12. maja 2007 je Dramska skupina KŠD Peče premierno predstavila igro avtorja Marca Camolettija z naslovom »Strogo zaupno«.
Igralci so tudi tokrat postavili na oder igro, katere vsebina je zanimiva širokemu krogu občinstva. Tema jed zanimiva in aktualna, pravzaprav zelo resna pa vendarle na trenutke silno zabavna.
Dogajanje je postavljeno v manjši hotel, v katerega pripotuje oseba, ki v pudrnici tihotapi majhen jedrski reaktor. Do nje bi radi prišli tako ameriški kot ruski vohuni. Njihova iznajdljivost je neizčrpna. Seveda se vsi po vrsti izdajajo za naključne hotelske goste.
A pot do pudrnice ni lahka, dogajajo se številni zapleti, prihaja do komičnih situacija Dogajanje je ves čas napeto in gledalca dobesedno prisili, da ves čas predstave budno spremlja dogodke, si o osebah ustvarja lastno mnenje in mu pravzaprav dopusti možnost, da si sam ustvari vtis o tem, kdo je pravi vohun in kdo ima pudrnico^ Napetost tako narašča iz minute v minuto, vse do presenetljivega konca. Igralci so se tudi tokrat potrudili in pod budnim očesom režiserke Nuše Mlekuž pripravili pravo kulturno poslastico. Že preizkušeno dobra igralska ekipa, ki jo sestavljajo Karla Barlič, Silvo Kos, Boris Huber, Klemen Barlič, Ida Kos in Boštjan Mal, se je tokrat okrepila. Po opaznih vlogah so posegli tudi Nejc Kokalj, Milan Uštar in Matija Klopčič.
V predstavo je bilo vloženega veliko truda in dela, besedilo so imeli vsi v malem prstu, zato šepetalki Milena Novak in Ajda Lalič nista imeli veliko dela.
Vsi skupaj so se resnično potrudili in dali vse od sebe. Da so mladi in polni idej, je bilo opaziti tudi po domiselni scenografiji in raznih rekvizitih, odlična je bila tudi kostumografija. Gledalci so bili nad igro navdušeni in nekaj je bilo tudi takih, ki so si ogledali še ponovitev čez en teden, v kulturnem domu v Moravčah.
Vsekakor je bila ta predstava eden od lepših kulturnih dogodkov. Vsebina je bila na prvi pogled zabavna, pa vendarle ne pozabimo, da je takšen scenarij popolnoma mogoč tudi v resničnem življenju. Le z razliko, da se izkazovanje moči in trgovanje ter rožljanje z orožjem žal ne konča z aplavzom!
Jelka Lalič, foto: Darko Brvar
Ljubitelji zborovskega petja so prišli na svoj račun v nedeljo 6. Maja, ko je v cerkvi sv. Mihaela potekala vsakoletna revija otroških in mladinskih zborov domžalske dekanije. Tokrat so nam na sončno nedeljo v Mengšu zapeli in pokazali, kaj so se novega naučili zbori iz Mengša, Ihana , Domžal, Moravč, Vrhpolj, Brda in Vira.
Uredništvo, povzetek
Koncertni večer vokalne skupine ODA
Na gradu Tuštanj je bil v ciklu grajskih kulturnih večerov in praznikom Dneva državnosti koncertni nastop Ženske vokalne skupine ODA. Tokratni nastop je po vsebinski plati ponudil mozaik popularne glasbe. Pevke so ob inštrumentalni spremljavi glasbenikov izvedle zimzelene melodije domačih in tujih avtorjev. Koncert je obsegal več programskih sklopov. V prvem delu smo slišali uspešnice slovenske popevke, ki so se vpisale v zgodovino slovenske popularne glasbe. Sledil je splet svetovnih uspešnic, ki so bile prevedene v slovenski jezik in so jih izvajali slovenski izvajalci zabavne glasbe. V tretjem delu je skupina ODA izvajala črnsko duhovno glasbo, kjer je v a ca pella izvedbi pričarala pravo vzdušje swinga s tipično interpretacijo tega glasbenega stila. Zadnji del koncerta so poslušalci prisluhnili avtorski glasbi legendarnih Avseni-kov. V izvedbi inštrumentalnega ansambla in priredbami za malo vokalno skupino so znane melodije zazvenele v vsej popolnosti koncertnega nastopa. Vse skladbe je skupina izvajala v živo. Večglasni vokal ob podpori in-štrumentalne skupine je zazvenel v bogati harmoniji, ki je ob prepričljivem odrskem nastopu dosegel pravi namen in sporočilnost koncertnega večera. Gost na koncertni prireditvi je bil znani pevec Ivan Hudnik, ki je predstavil nekaj najbolj znanih skladb iz njegovega repertoarja. Vsekakor lepa programska popestritev grajskih večerov je zadovoljila obiskovalce, ki so z navdušenjem spremljali ta koncertni večer.
Milan Kokalj
Novinarska konferenca v Termitu
Dne 27. junij 2007 so se v Termitu zbrali novinarji vseh pomembnejših časopisov, radiev in televizij, da bi razjasnili, da je kremenov pesek, ki se uporablja za športna in otroška igrišča neškodljiv. Ob tej priložnosti je Termit tudi prejel certifikat za vodenje sistema varnosti in zdravja pri delu po standardu OHSAS18001.
»V Termitu smo zazrti v prihodnost, zato nenehno izboljšujemo svoj odnos do okolja. Poleg standarda ISO 9001 za kakovost in 14001 za sistem ravnanja z okoljem smo pred nedavnim pridobili še standard OHSAS 18001 za varnost in zdravje pri delu, kar dokazuje, da sta Termitov kremenov pesek in mivka neškodljiva, « je na tiskovni konferenci podjetja Termit d.d. - Rudarskega podjetja kremenovih peskov in oplemenitenje nekovin povedal njegov direktor Peter Janežič.
»Do narave se obnašamo odgovorno in ji to, kar nam daje, poskušamo tudi vrniti. Naši vplivi na okolje so v dovoljenih mejah.« je ob tej priložnosti omenila tudi mag. Alenka Sešek Pavlin, vodja službe za kakovost in ravnanje z okoljem v Termitu. Predstavila je Termitov izdelek za saniranje odkopnih jam. V Termitu v zadnjih treh letih predelujejo in odstranjujejo tudi materiale, ki drugim industrijam predstavljajo breme in bi drugače končali na komunalnih deponijah. »V skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem v Termitu odkopne jame saniramo z našim izdelkom, imenovanim umetno pripravljena zemljina, ki je sestavljena iz različnih neželenih materialov drugih industrij. Skupaj ustrezno predelani in
pripravljeni ti materiali nadomeščajo in bogatijo naravni material, sanacije pa potekajo hitreje in bolje. »Ta postopek pa ni pozitiven samo za Termit in naše kupce, temveč za vse industrije, kjer se kopičijo velike količine neželenih materialov primerne sestave. S predelavo velikih količin teh materialov v koristno snov podaljšujemo življenjsko dobo komunalnih deponij in s tem zmanjšujemo stroške odvoza smeti za vse.« je še dodala Alenka Pavlin.
Neškodljivost kremenovega peska in izdelavo umetno pripravljene zemljine za sanacijo odkopov so na tiskovni konferenci potrdili tudi priznani strokovnjaki in direktorji slovenskih podjetij, ki se ukvarjajo z proizvodnjo nekovin.
Roman Capuder Vodja obrata Peskokopi
32. tradicionalno srečanje invalidov MDI Domžale
15. aprila 2007 je potekalo v Hali komunalnega centra v Domžalah 32. tradicionalno srečanje invalidov Medobčinskega društva invalidov Domžale, Lukovica, Moravče, Mengeš in Trzin. Teh srečanj se invalidi navedenih občin veselimo, saj nam vsak dan v letu, ki je preživet v dobri družbi in v družbi s sebi enakimi, pomemben. Našega srečanja so se udeležili mnogi gosti, za kar smo še posebej veseli. Poleg godbe in Eve Černe so sodelovali v programu še drugi zanimivi izvajalci. Nagovorila nas je
Ob dnevu slovenskih izgnancev
V spomin in opomin
Društvo izgnancev Domžale je v soboto 9. junija 2007 organiziralo obisk osrednje prireditve ob dnevu slovenskih izgnancev v Brestanici pri Krškem. Na tem mestu je bilo leta 1941 do 1945 v hlevih, konjušnicah in barakah pri rajhenburškem gradu največje zbirno taborišče za izgon Slovencev. To je bilo taborišče, iz katerega je nemški okupator poslal v izgnanstvo in smrt 66.000 Slovencev.
Jože Novak, povzetek - uredništvo
predsednica našega društva, ga Vida Perne in izpostavila namen dela in aktivnosti društva. To je, izboljšati življenje invalidom. Brez prostovoljnega in srčnega dela poverjenikov, društvo ne bi moglo delovati. Res je tudi, da se v novih prostorih društva povečujejo dejavnosti društva. Vsak invalid, ki želi, poskrbeti za svoje zdravje, dobi na društvu strokovno pomoč in nasvet in tudi zdravilno prijazno besedo.
V društvu se zahvaljujemo vsem, ki jim ni vseeno, kako živijo ljudje, ki so zaradi različnih razlogov zaznamovani za vse življenje. Hvala vsem, ki del svojih sredstev namenjate socialno šibkim in težkim invalidom. Vem, da se veselite z nami.
MDI Domžale, povzetek uredništva
Turistično društvo Moravče v sodelovanju z drugimi društvi
Rača - rekreativna hoja
Zaradi poletne vročine, kakršna se nam napoveduje v času, ko pišem tole obvestilo, smo se odločili, da redno tedensko rekreativno hojo po učno sprehajalni poti Rača v juliju in avgustu prestavimo za uro kasneje. Torej, če ste za hojo, se dobimo vsak torek ob 18.30 pri gasilskem domu v Krašcah.
V	torek, 12. junija se je peščici pohodnikov pridružila ga. Pavla Lavrač in nam predstavila nordijsko hojo. Zanimivo, koliko prednosti ima pred običajno hojo, ki jo vsi »obvladamo«! Le nekaj vaje je potrebno, da pravilno uskladiš gibanje in obremeniš prave mišice! Takole piše na letaku (povzeto):
Nordijska hoja je sproščena, enostavna, družabna^ Učinkovita je kot tek, a nežna kot hoja in je odlična za vadbo v skupini. Pri hoji uporabljamo palice, s katerimi razgibamo celotno telo, vse večje mišične skupine. Rezultat je pospešeno delovanje srca, večja vzdržljivost, bolj razgibane mišice ter boljše razpoloženje. Ne potrebujemo veliko, le posebne palice in udobno opremo. Hodimo lahko kjer koli in kadar koli. Starost ni pomembna. Najpomembneje je, da smo v naravi. Nordijska hoja je odlična izbira za vse, ki bi se radi več gibali.
Rača - celoletni projekt učencev Podružnične osnovne šole Vrhpolje
V	soboto, 16.6. 07 so učenci s kulturnim programom in piknikom zaključili celoletni projekt o življenju ob Rači. Zahvaljujemo se vam, ker ste učno sprehajalno pot Rača vključili v svoj program dela in tako dali tudi najlepše priznanje vsem s strani Občine, Turističnega društva in krajanov ob Rači, ki se trudimo, da bi pot zaživela. Čestitamo učencem in njihovim učiteljicam za priznanje in diplomo, ki so ju prejeli za 2. mesto na nacionalnem natečaju »VODNI DETEKTIV« za raziskovalni projekt VODA IN KULTURNA DEDIŠČINA!
Kamnik - srednjeveški dnevi 007
Agencija za razvoj turizma in podjetništva Kamnik je na Občino Moravče in na Turistično društvo Moravče naslovila vabilo Kulturnega društva Priden možic iz Kamnika za sodelovanje 9. junija na Srednjeveških dnevih 2007 in sicer na prvem tekmovanju v streljanju s srednjeveškimi katapulti za Vrtomirjev prstan. Lahka naloga, smo menili, saj je v občini veliko društev, ki premorejo mlade, iznajdljive in spretne člane! A se je izkazalo, da je bilo ravno ta vikend napovedanih več drugih tekmovanj in srečanj.
ŠKTD Bicikl je le uspelo sestaviti petčlansko mešano ekipo, ki je zastopala moravške barve, za kar zaslužijo vso pohvalo. Trudili so se: Simona Zore, Jasna Klopčič, Marko Kokalj, Franci Kokalj in Brane Jerman. Njihova prva naloga, ki se je tudi ocenjevala, je bila: poskrbeti za srednjeveške kostume in pred tekmovanjem opremiti katapult s zastavami in znaki, da je bil prepoznaven. Samo tekmovanje je obsegalo spretnostne naloge v stilu »iger brez meja«: z žogicami zadeti na vrvi obešene ptiče, »očarati« orientalske plesalke, čim hitreje rešiti na grmadi privezano princeso in končno z žogami iz katapulta
zadeti sedem zmajevih glav. Sodelovalo je šest ekip, ekipa Moravče - Šktd Bicikl je zasedla 5. mesto. Ni šlo bolje! Premalo je bilo navijačev in nismo bili dovolj glasni. Več sreče prihodnje leto!
Najlepše se zahvaljujemo za nakazana sredstva družbi Termit in Občini Moravče za podporo in snemanje. Sodelovali smo: ŠKTD Bicikl, Turistično društvo Moravče, Društvo tabornikov Moravče.
Dani Jančar, TD Moravče
Občni zbor Društva upokojencev Moravče
smo pripravili marca 2007 v Kulturnem domu.
Pred uradnim delom so nas s doma pečenim pecivom
postregle naše upokojenke.
Trenutno je v naše društvo včlanjenih 408 upokojencev, na občnem zboru pa nas je bilo 118. Z nami so bili gostje: župan Martin Rebolj, podžupan Stane Ravnikar, nekateri svetniki in veliko število predstavnikov sosednjih društev. Delo društva v preteklem letu in načrte za leto 2007 je predstavil predsednik društva Franc Novak. O delovanju ostalih sekcij so poročali njihovi predsedniki.
Po uradnem delu se je na odru odvil kulturni program. Vesela družba upokojencev pa je ostala še pozno v noč.
Jože Novak - povzetek uredništvo
Zaključek šolskega leta in podelitev spričeval v naravi
Predstavitev celoletne raziskovalne naloge na učno-sprehajalni poti Rača
Na čisto poseben način je šolsko leto zaključila podružnična šola Vrhpolje. Otroci, učitelji in starši so se zbrali ob Mohorjev mlinu na Učno-sprehajalni poti ob Rači. Pri pripravi samega prizorišča so sodelovali vsi. Vzdolž ob kanalu Rače so postavili mize in klopi za gledalce, razobesili risbe in izdelke učencev, na drugi strani kanala pa je bil »oder« za nastopajoče.
Čez celo šolsko leto so učenci sodelovali pri raziskovalnih dejavnostih, ki so potekale na Rači (mlini, perišča), spoznavali so rastline in živali v Rači in ob njej v posameznih letnih časih. Poleg obiskov Rače in okolice, je spoznavanje temeljilo na spraševanjih tamkajšnjih prebivalcev. Zapisovali so si izsledke, pisali pesmice in spise, celo pekli kruh. O tem so izdali knjižico in osvojili 2. nagrado na državnem tekmovanju, natečaj za raziskovalni projekt Voda in kulturna dediščina.
Ta dan so učiteljice in otroci izbrali, da tudi staršem prikažejo svoje raziskovalne dosežke pa tudi letna spričevala in pohvale. Kot pri projektu so tudi pri prikazovanju sodelovali prav vsi. Ko so končali uradni del, je bilo na vrsti družabno srečanje in v naravi pripravljene jedi z žara. Vložen trud je bil poplačan, obrazi vseh zadovoljni. Vodja podružnične šole Vrhpolje, Fani Pačnik je imela izvirno zamisel in najbrž bi bilo skupino, ki je skusila tako obliko zaključka šolskega leta, težko spraviti nazaj v zaprt prostor. Pa saj imamo v naši občini lepe in zanimive narave dovolj.
VR
O obisku v Termitu
V pretekli številki ste verjetno že brali o sodelovanju OŠ Jurija Vege in podjetja Termit. Direktor podjetja je ponudil nagrado za najboljše literarne prispevke o obisku v Termitu. Učenci šestih razredov, ki so imeli tehniški dan v Termitu, so se po ogledu lotili še pisanja. Učitelji smo izbrali najboljša dva prispevka avtorjev Katje Vesel in Aljaža Pirnata. Ta dva učenca sta bila v petek, 15.5.2007, na sprejemu pri direktorju Petru Janežiču, ki je obema izročil nagrado. Srečanje smo zaključili z mislijo na dobro sodelovanje tudi v prihodnjih letih, saj se je izkazalo, da so bili učenci z obiskom zadovoljni, predvsem pa so si veliko ogledali in se novega naučili.
Petra Peterka
TERMIT
Za tovarno Termit sem že vedela. Ko smo se odpravili na pot, sem pričakovala, da bom izvedela kaj novega o tem podjetju.
Pot ni bila preveč zanimiva, saj se med njo ni nič kaj posebnega dogajalo.
Tovarna Termit deluje že 45 let. Ima dva obrata, in sicer v Moravčah in Ihanu. Včasih so pesek kopali ročno, danes pa je vse to strojno. Z vprežnimi vozovi so razvažali pesek do tovarne. Danes se vse to nalaga in razvaža s kamioni, bagerji in buldožerji. Za Britofom, kjer kopljejo, je bilo včasih morje. Iz vulkana so reke prinašale pesek itd. Graščina v Moravčah je narejena iz moravškega peščenjaka. Moravče stojijo nad plastjo kremenovega peska. Pesek je treba oprati z vodo. Na Plesu pa je geološka točka pridobivanja peska. Zalog je še za 5 let, nato pa bodo prenehali in kopali drugje. Dnevno pripeljejo 1500 ton peska. Naložijo ga v 8 urah. Varnostni steber imajo zato, da vse ostane stabilno, oz. da se hiše ne porušijo. Kamioni, ki so tam, ne smejo umazani na glavno cesto, zato se zapeljejo čez vodni bazen, ki jim očisti kolesa. Zaposlenih je približno 140 in vsak od njih opravlja svoje delo. Rezerve peska je za 30 let. Tiste materiale, ki ostanejo po odkopavanju, jih uporabijo oz. izkoristijo. Voda, ki jo uporabljajo pri čiščenju peska, je 10 % iz potoka. Pri naslednjem čiščenju pa zlijejo v vodo neko snov, ki jo očisti. Glino, ki ostane na dnu, predelajo.
Zelo sem zadovoljna z vsem, kar smo izvedeli. Najbolj mi je bil všeč peskokop na Plesu, saj je velik in je dobro prikazano kopanje. Tudi razlaga mi je bila všeč. Najboljše od vsega pa so bili prijazni ljudje oz. delavci v tovarni Termit. Hvala.
Katja Vesel, 6.a
MORAVČE IN ŠPORT V ŠOLI
Šport se pojavlja v vsakdanjiku v čedalje več oblikah. In vsak od njih ima svoja pravila, pristope in pomen. Tako ima vrhunski šport svoj smisel ( vzpodbujanje k doseganju čim boljših dosežkov, to pa je možno izključno s trdim, rednim, discipliniranim delom). Svojska oblika je profesionalni šport, pri katerem gre za poklicno dejavnost, službo, namenjen pa je zabavi gledalcev (brez gledalcev profesionalnega športa ni - naj ga ne bi bilo). Rekreacijski šport (to je pravilni naziv in ne le: rekreacija) je namenjen posameznikovemu razvedrilu, doseganju lastno zastavljenih namenov: razvedrilo, druženje, še posebej skrb za svoje zdravje.
Država Slovenija pa vsem državljanom zagotavlja šport v šoli. To pa velja tako za predšolsko vzgojo, obvezno devetletko, kot tudi za neobvezne srednje šole in fakultete. Povsod je na programu šport.
V občini Moravče imamo predšolsko vzgojo in osnovno šolo. Za ti dve obliki velja naslednje: obvezni program, ki ga mora obiskovati in obvladati vsaka učenka in učenec je: ŠOLSKA ŠPORTNA VZGOJA. Učijo jo učitelji športne vzgoje in je na urniku vseh razredov, od 2 do 3 ure tedensko. Pri šolski športni vzgoji si (po enotnem državnem učnem programu) učenci pridobijo osnovna športna znanja, tista, ki so nujna za zdrav razvoj in zdravo življenje. To pa so: hoja - tek, gimnastika, igre z žogo in plavanje. Vsa navedena znanja si učenci pridobijo v večji ali manjši meri (predmet športna vzgoja se ocenjuje in je sestavni del šolskega spričevala). Plavati pa šola MORA naučiti prav vsakega učenca. Nihče ne sme zapustiti osnovne šole, da ga šola ni naučila plavati. Ves navedeni program plača država - šola. Drugiobveznidelšporta,kigašolaMORAponuditišolarjem je: INTERESNE ŠOLSKE ŠPORTNE DEJAVNOSTI. Sodelovanje šolarjev pri tem ni obvezno, pač pa nadvse priporočljivo. Šola jih mora ponuditi in voditi. Tudi za to dobi šola denar od države. Res pa je, da v kolikor šola ta program izvaja dosledno po strokovnih navodilih, zanj zmanjka denarja. Tu ne gre za nadstandardni program, ampak za redni, obvezni program za šolo. Zato je ta program dolžna sofinancirati OBČINA. Bistvo tehINTERESNIHŠOLSKIHŠPORTNIH DEJAVNOSTI pa je, da gre za redno dejavnost skozi vse šolsko leto (to pomeni najmanj 30 tednov po najmanj dve uri ( 60 minut in ne 45) tedensko.
Teh interesnih dejavnosti se ne sme zamenjavati s ŠOLSKIMI ŠPORTNIMI TEKMOVANJI. Šolska športna tekmovanja so, v skladu z veljavnimi pedagoškimi principi, sestavni del in istočasno nadgradnja INTERESNIH DEJAVNOSTI: Samo TEKMOVANJA, brez redne vadbe pa so, če se izrazimo slikovito: PAVJE PERJE.
Vse navedeno je potrebno izpostaviti, da bomo pravilno razumeli športna dogajanja pri Juriju Vegi.
Seveda je potrebno še enkrat pohvaliti in rokometaše in odbojkarje, dečke in deklice, ki so v svojem tekmovanju prvi v domžalski regiji, z izjemo deklic, ki so v rokometu na drugem mestu. Toda, rokomet in odbojka sta (žal) športa, v katerih sodeluje najmanj šol, torej je najmanj interesa za ta dva športa. In še to. V rokometu so tekmovanja zaključili že decembra, kar nikakor ni v skladu z zgoraj predstavljenim namenom šolskega športa. V športih, ki
pa so, tako v domžalski regiji kot v Sloveniji med mladimi daleč najbolj priljubljeni, to sta košarka in nogomet, pa so moravški šolarji sodelovali le v nogometu - in bili v vseh treh starostnih kategorijah zadnji - razen pri starejših dečkih, ki so bili predzadnji.
Slika v krosu in atletiki je prav tako pestra, kot pri zgoraj navedenih športnih igrah. V nekaterih disciplinah so tekmovalke in tekmovalci dosegli prva mesta v domžalski regiji, v drugih disciplinah pa ni nastopil niti eden. Na primer: težko je verjeti, da ni v Moravčah nobenega mlajšega dečka, ki bi zmogel preteči 600 m, ali mlajše deklice, ki bi v višino lahko preskočila 1 meter in 5 centimetrov, da se najde v Moravčah le en starejši učenec, ki lahko skoči v višino in enako le ena starejša učenka. In da ni nobenega rokometaša, rokometaši pa so prvi v domžalski regiji, ki bi zmogel vreči žogico vsaj 25 metrov in nastopiti na tekmovanju. Pač pa zmaga Blaža LAVRIČA med mlajšimi dečki z odličnim časom 8,4 in prednostjo dveh desetink sekunde pred drugouvrščenim, drugo mesto Tjaše SMRKOLJ z odličnim dosežkom 3,99 metra v skoku v daljino, le 3 cm zaostanka za zmagovalko, drugo mesto Monike PRVINŠEK pri mlajših učenkah v metu žogice z odličnim metom skoraj 40 metrov, tretje mesto Davida STENKA pri mlajših pionirjih v metu žogice, tretje mesto Maje PIRC pri mlajših učenkah v teku na 300 m z odličnim časom 48,99 sekunde in Marjana GRILJA, prav tako v teku na 300 m pri mlajših pionirjih, vse to kaže, da gre za velike talente. Ni uvrstitev tista, ki pri zgoraj navedenih navdušuje, pač pa rezultat.
Zakaj dosežki moravških učencev in učenk niso boljši, pa je mogoče spoznati iz dosežkov obeh štafet, dečkov in deklic: oboji so, s slabimi časi, na predzadnjem mestu. Pri štafetnem teku je namreč, bolj od hitrosti posameznikov pomembna njihova uigranost, to pa se doseže le s primerno veliko vadbe.
In še o krosu. Jesensko tekmovanje je zelo oddaljeno, zato se osredotočimo le na spomladanski kros. Tudi tu gre za podoben pristop, kot pri atletiki. Kar nekaj moravških tekmovalcev, ki so se dobro uvrstili na jesenskem krosu spomladi ni nastopilo. Sploh pa se krosa niso udeležili najmlajši Moravčani in Moravčanke, vrtičkarji. Prav tako se tekmovanja v krosu ni udeležil noben deček letnika 1998 in 1992 ter nobena deklica letnika 97. Nerodno je tudi, da je v marsikateri skupini nastopil le po en Moravčan, v nekaj disciplinah pa so zasedli Moravčani zadnja mesta.
In enako kot pri atletiki: odlični tretji mesti sta v svojih letnikih osvojila Kristijan URANKAR v letniku 1999 in Rok MEHLE v letniku 1993, medtem, ko je Živa KOŠAK zmagala med starejšimi deklicami. No, Živa je ena najboljših mladih igralk tenisa v Sloveniji, za to pa potrebuje veliko vztrajnosti, kar se je poznalo tudi na krosu.
Torej. Prepričani bodimo, da so moravški otroci zelo talentirani za šport in obrestovalo se nam bo, če jim bomo posvetili več pozornosti, dobre vaditelje in več vaditeljev ter več denarja iz občinskega proračuna.
Janez Virk
Pusti me! Naj pokažem, da zmorem!
Osnovna šola Roje je pripravila 39. državno prvenstvo v atletiki
Telo članka: Letos je čast gostiteljice državnega prvenstva pripadla OŠ Roje. Tako se je na domžalskem stadionu v petek, 25.5. zbralo 235 učencev iz 32 osnovnih šol s prilagojenim programom. Na državno tekmovanje so se uvrstili prvi trije učenci posameznih disciplin iz osmih področnih tekmovanj. Učenci so tekmovali v skokih v daljino, višino, metu žogice in teku na 60, 300 in 1000m. Letos so prvič tekmovali tudi v demonstracijski disciplini štafeti 4 x 100m. Med zelo uspešnimi tekmovalci sta bila tudi moravška občana, Matej Debeljak z drugim mestom v teku na 1000 m in Marko Kokalj, s skokom v višino, z doseženo zlato sredino.
Med številnimi drugimi donatorji, ki so s svojimi darovi omogočili prireditev, je bila to tudi občina Moravče.
Štefan Petkovšek, povzetek - uredništvo
Ribištvo na Moravškem
Če v moravški občini omeniš Ribiško družino, se misli nehote dotaknejo ribnikov v Zalogu. Če kdo pozna te ribnike, se spomni tudi na ribiško brunarico.
Ribiška družina Bistrica Domžale, pododbor Moravče piše svojo kroniko. V tej kroniki najdemo zapisano zgodovino: Na koncu Moravč, kjer vodi cesta na Limbarsko goro, je nekoč na blagem griču stal zaloški grad. Imel je vse, kar se je grajski gospodi spodobilo: graščaka s plemkinjami in plemiči, služinčad s hlapci in deklami. Imenitno življenje na gradu so si popestrili z gojenjem rib, saj so si naredili pod cesto v zamočvirjenem grabnu pravi ribnik. Na vzhodnem delu grabna je bil dovolj močan izvir čiste vode, ki tudi ob najhujši vročini ni usahnil. Na zahodni strani pa so graben zaprli z nasipom. Tako je bilo v ribniku vedno dovolj vode s potrebnim pretokom. Ko pa so gradovi propadli, se za grajski ribnik ni nihče več zmenil. Dolga desetletja je tam ostala mlaka, porasla z močvirnim rastlinjem, ki ni bila nikomur v korist. Sedanji ribniki so se začeli razvijati šele po letu 1960, a zelo počasi. Med prvim in drugim ribnikom na neuporabnem, močvirnem terenu so ribiči počasi uspeli postaviti brunarico. Dela ne zmanjka tudi sedaj. Če ni drugega je potrebno kositi okolico ribnikov, čistiti ribniško dno, pobirati smeti.
V PO Moravče je trenutno 32 članov, od tega štirje mladinci in ena mladinka. Vsi novi člani pripravniki in mladinci imajo za čas pripravništva določene svoje mentorje. Sedanje vodstvo sestavljajo: Andrej Črv, predsednik PO, član UO in čuvaj, Boris Klemenc, gospodar brunarice in čuvaj, Tone Stenko, blagajnik in tajnik, Rajko Gostič, član UO.
Tekmovanja v PO Moravče v letu 2007:
5. maj 2007, tekma pododbora. 1. mesto - Feliks Lukati, 2,25 kg, 2. mesto - Stane Ulčakar, 1,60 kg, 3. mesto - Rok Prestor, 1,40 kg.
12. maj 2007, odprto tekmovanje RD. 1. mesto - Andrej Dornik, 9,60 kg, 2. mesto - Martin Lampe, 9,60 kg, 3. mesto - Žiga Lampič 6,80 kg.
26. maj 2007, tekma mladincev.1. mesto - Nejc Končar, 2.80 kg, 2. mesto- Luka Stare, 2,10 kg, 3. mesto - Žiga Strniša, 1,90 kg.
Zaključek bralne značke na OŠ Roje
Ob zaključku letošnje bralne značke smo imeli na šoli posebno prireditev. Vsak učenec je moral prebrati določeno število knjig. Nekateri učenci naše šole imajo zaradi telesnih okvar težave pri branju in jim berejo knjige njihovi straši, učitelji in drugi vzgojitelji. Za ohranjanje pridobljenih navad, jih v višjih razredih spodbujamo, da čim pogosteje obiščejo knjižnico in posežejo po knjigi. V razredih s prilagojenim programom so učencem knjige prebrale njihove učiteljice. Zapeli so pesem s podobno vsebino, z rokami pokazali dogodke in dramatizirali vsebino knjige. Pravljico so tudi narisali in izdelali živali iz kaširanega papirja prilepljenega na balon. Da bi učenci razumeli velik pomen branja knjig, smo v goste povabili mladinsko pisateljico Tatjano Kokalj. Sledila je podelitev priznanj in knjižnih daril. Vsak učenec, ki je bil poklican po imenu, je prišel na oder, kjer je s ponosom prejel knjižno darilo in diplomo (knjige nam je poklonila MK in pa Dnevnik).Iskrice sreče v očeh otrok, vesel nasmeh na obrazu, ko so ob stisku rok dobili priznanja za svoj trud, so povedale več kot tisoč besed.
Irena Jarc - povzelo uredništvo Komentar urednika: članek gospe Irena Jarc objavljamo zaradi velikega števila moravških učencev na tej šoli.
Ob naštevanju tekmovalnih uspehov, še zapis o največji trofeji, ujeti v moravških ribnikih. Jože Prestor je leta 1993 ujel 127 cm dolgega soma, težkega 24,80 kg.
V planu dela za leto 2007 imajo v PO Moravče očiščevalne akcije v občini, urejanje okolice ribnikov, več tekmovanj, družabna srečanja.
Na koncu pa še pomembno obvestilo za ribiče - turiste:
Ribolovne dovolilnice lahko ribiči kupijo pri Ulčakar Mariji, Zalog 6a, telefon 723-1254 (pri ribniku). Pogoji ribolova in dovoljeni načini ribolova ter vabe so vidno napisani na prvi strani ribolovne dovolilnice. Prav tako je potrebno upoštevati opozorilne table, ki so postavljene na ribnikih.
Pa dober ulov!
Povzetek iz arhiva Ribiške družine Bistrica,
PO Moravče, RV
Rockovsko obarvan dan mladosti v Moravčah
Na dan mladosti, 25. maja, so pri lovski koči v Moravčah že tretje leto zapored odmevali zvoki rocka v takšni ali drugačni obliki. Na koncertu so nastopali Nove Konzerve, The Leftovers in The Matching Suits, pri katerih igrata tudi dva Moravčana. O dogodku sem se pogovarjala z Mitjo Majdičem, ki je bil glavni organizator koncerta, poleg tega pa je tudi menedžer skupine The Matching Suits (o njih se podrobneje pozanimajte na: www.matchingsuits.net ).
Vsako leto pripravite koncert pred kočo, letos je bil že tretji. Kako so potekale priprave za letošnji večer?
Resje,sedaj lahkogovorimo že otradicionalnim koncertu. Tudi letos sem ostal zvest prvotni programski shemi in sicer da naj bo dogodek zamišljen kot kulturno-družabno-koncertno doživetje na prijeten, topel, pomladni večer. Namreč po zimskem času se ljudje radi spravimo ven na kakšen sprehod v naravo, se družiti, udariti kakšno debato zunaj na terasi. Tovrstni večeri imajo poseben čar. Lovska koča se mi zdi še posebej primerna, tako s tega vidika, kot tudi z organizacijskega. Priprave na večer so že utečene iz prejšnjih let. Ce zelo na grobo rečem: izbira bendov, ki naj bi igrali, dogovori s potencialnimi lokacijami izvedbe, skrb za čim širšo in raznoliko promocijo, pogostitev obiskovalcev, skrb za mize in klopi, ozvočenje, varnost in nenazadnje je tu še birokracija. Ali ste imeli kakšne probleme z organizacijo? Ne, vsi so bili zelo korektni in prijazni. Še najtežje se je zmeniti s "tistimi tam zgoraj", da bo na večer izvedbe lepo vreme.
rock koncertov pa ni. Za ta del glasbenega občestva je slabo poskrbljeno. V začetku prihodnjega leta (nekje konec januarja, v začetku februarja) imam v načrtu pripraviti nekaj podobnega, kot je bil septembrski koncert Vlada Kreslina. Z njim sem v kontaktu in pravi, da bi z veseljem prišel še enkrat, namreč bil je fasciniran nad ozračjem, vzdušjem, ki smo ga vsi skupaj ustvarili v dvorani KD.
Sicer pa sem v fazi dogovarjanja z ansamblom Igor in zlati zvoki. Za oktobra pripravljam v Moravčah njihov glasbeni kabaret v sklopu turneje "Halo, Evropa". Zaradi drugačne programske sheme bo koncert zelo neobičajen. Prepletalo ga bo zabavno odrsko delo, sestavljeno iz skečev in igre članov ansambla in gledališkega igralca, komika Kondija Pižorna, ki ga med drugimi poznamo iz komične nanizanke TV Dober Dan.
Maja Hren
Ste zadovoljni z izvedbo koncerta?
Seveda! Ce so obiskovalci zadovoljni (o tem pa mislim, da ni dvoma), je cilj dosežen.
Obisk?
Raste, nivo se stopnjuje in širi, število obiskovalcev je vsako leto večje in to mi je glavno. Dejstvo je, da je potrebno vsako leto pripraviti večjo število sedežev.
Na moravških tleh smo sedaj prvič slišali rock skupino Nove Konzerve, po koncertu se je veliko govorilo o njih, mogoče par besed?
Res je, poskrbeli so za izvrsten zaključek večera, ki je zaradi fenomenalnega navdušenja in odziva publike trajal več ur. Bend je takorekoč "na-novo-nastal", ki pa že žanje odlične odzive širom Slovenije. Zelo zgovoren je podatek, da so bili izbrani za nastop na bližnjem Rock Otočcu, njihove skladbe vrtijo po radijskih postajah. Skratka, so izredno perspektivni, zato sem tudi sprejel ponudbo, da pri njih skrbim za menedžerski del. The Matching Suits, Pravi Trije, Nove Konzerve, The Leftovers, odmevni koncert Vlada Kreslina... kaj sledi? Vizija?
Delam z velikim zanosom, namen koncertov je dvigniti kulturno raven dogajanja v občini Moravče kar se tiče rock glasbe. Vajeni smo običajnih veselic, tovrstnih
Devetdeseti rojstni dan je 12. junija praznovala Antonija Učakar iz Velike vasi 8. Za rojstni dan so jo obiskale mlade vaščanke in ji pomagale pripraviti praznovanje, ki so ga imeli v krogu svojih najbližjih. Obiskal jo je tudi župan.
Antonija Učakar se je k možu priselila iz Vrhpolj. Malo drugače in težje je že bilo živeti v Veliki vasi, a se je hitro privadila. Stala je ob strani možu, ki mnogokrat skoraj ni imel časa za družinsko življenje in za majhno kmetijo, ki sta jo obdelovala, kajti potrebovala ga je Krajevna skupnost, katero je dolga leta vodil. Mož Peter to prizna še danes in jo potem rahlo stisne k sebi. Antoniji Učakar želimo še veliko zdravih in srečnih let skupaj z njenim možem.
ZLATA POROKA
9. junija pred petdesetimi leti sta na skupno življenjsko pot stopila Štefka in Franc, poročena Gorjup. Flegarjeva Štefka iz Sp. Dobrave se je preselila v Moravče k Kovačevim. Rodili so se jima trije sinovi. Toda kruta usoda je prekinila srečno družinsko življenje, ko jima je mnogo prezgodaj iztrgala dva sinova. Ampak huda življenjska tragedija ju je še bolj povezala s snaho in vnukinjo, sinom Branetom. Še bolj sta se vpregla v družinske vezi in v delo. Kovačeve pač vsi poznamo kot delavne in napredne. Svojo jubilejno poroko sta zlatoporočenca opravila v drtijski cerkvi. Potem pa sta se v krogu svojih najbližjih na kosilo v gostilno Kavka popeljala z »zapravljivčki«. Mogoče zaradi tega, ker je Kovačev Franc mnogo ur porabil tudi za delo na takih vrstah vozov.
Ob tej priliki je Štefki in Francu čestital tudi župan. Iskrene čestitke z željami na mnogo zdravih in skupnih let življenja!
Uredništvo
Srečanje Jemčeve žlahte
V soboto, dne 2. junija 2007, je bilo pod Miklavžem na Katariji spet veselo. Naša pota so se srečala na sobotno popoldne brez žalosti, z veliko žlico radosti in veselja. Srečanja se je udeležilo 111 ljudi, zbralo se je več različnih generacij. Najstarejša je bila teta Tinca, najmlajši pa je bil star nekaj mesecev. Dan je bil obsijan s soncem in z nasmehi na obrazih, mnogim pa je kanila solza iz oči ob pogledu na vse nas zbrane skupaj.
Polni novih poznanstev in ponovnih srečanj smo skupaj ostali do poznih ur. Sklenili smo, da se ponovno srečamo.
Barbara Jemec
Kraje na pokopališču
Nedolgo nazaj je bilo precej izrečenih besed glede kraj avtoradiev in ženskih torbic iz avtomobilov parkiranih pri pokopališču. Žal pa se kraje sedaj pojavljajo tudi na pokopališču oz. na grobovih. V zadnjem času namreč vse več občanov opaža, da z grobov izginjajo rože in sveče. Samo v zadnjega pol leta je bil z istega groba odnešen keramičen podstavek za svečo, steklena posoda za vosek, izruvan je bil macesen, prejšnji teden pa si je nekdo postregel še s cvetočim encijanom. Podobne predmete so pogrešili tudi na okoliških grobovih, v zadnjem tednu pa na sosednjem grobu ravno tako ni več dveh encijanov, ostala je le črna luknja. Le kdo potrebuje tako velike kose te modre cvetlice in ostale predmete? Brez dvoma nekdo, ki ne ve kaj je tuja lastnina, vsekakor pa ta oseba nima nikakršnega spoštovanja do mrtvih, katerim so rože in ostali predmeti na grobovih namenjene, niti do tistih, ki za grobove skrbimo. Morda pa bo tudi na moravškem pokopališču potrebno namestiti varnostne kamere s katerimi se bo izsledilo storilce?! (NM)
Kmečka idila
Ko v pomladni dan bo tvoj traktor brnel, nad tabo škrjanček veselo bo pel, iznad sv. Miklavža pa sonce gorko obsevalo bo tvojo rodno zemljo.
V dolini moravški bodeš oral, veselo si boš žito sejal, da krmlja domač'ga za vse bo dovolj, kar nas je odšlo po svetu okol.
Spominjaj se dni, ko praded je tvoj, s plugom lesenim oral pred teboj. Zdaj traktor tvoj na polju brni, reže brazdo za brazdo, vse več in vse dni.
Naj plug se umakne, vse staro v kraj, na vasi poraja nov čas se sedaj. Veselo zavriskaj v pomladne dni, saj lep'šga stanu od kmečkega ni.
Mladina današnja v tovarne, pisarne beži, zapušča kmetije in stare ljudi, jim s strojem v pomoč boš hitel zato, ker sami več ne zmorejo z zgarano roko.
Da trud bo poplačan in sosed vesel, za svoje boš delo plačilo prejel, jesen' pa tebi poplačano bo, kar vložil boš truda v zemljo svojo.
Vdolin'ci zeleni hišica rojstna soji, nad njo pa Cicelj mogočni šumi. Pozdravlja te sivi, stoletni grad, pozdravljen ti, moj dragi brat.
Peterka Minka, Stegne
www.moravce.si
Uspešno zaključen projekt prenove gasilskega doma Moravče
V	Prostovoljnem gasilskem društvu Moravče smo v letošnjem letu zaključili dve veliki investiciji. Uspešno smo izpeljali celovito prenovo gasilskega doma, ki je v vsej svoji lepoti zasijal v teh dneh.
Kupili pa smo tudi novo prenosno motorno črpalko, saj je bila prejšnja črpalka stara prek trideset let in tako dotrajana, da je prišlo do strojeloma.
V	preteklih letih smo večino sredstev namenjali posodabljanju gasilske tehnike in vozil, precej pa smo odlagali vzdrževanje našega gasilskega doma.
Tako smo se v letu 2005 odločili, da gremo v celovito prenovo gasilskega doma. Dogradili smo novo večnamensko dvorano nad garažo, zamenjali ostrešje s kritino, okna ter v letošnjem letu zaključili obnovo z izdelavo izolacijske fasade ter zamenjavo dvižnig garažnih vrat.
Ob zaključku tako velike investicije smo se odločili , da pripravimo veselico, ki bo 18. avgusta ob 17. uri na kateri bomo blagoslovili naš skrbno obnovljen dom. Ob tem pa bomo predali namenu še novo mo-
torno črpalko Ziegler.
Ob tem se zahvaljujem vsem občanom, sponzorjem in donatorjem, ki so nam kakorkoli priskočili na pomoč, da smo uspeli izpeljati tako veliko investicijo. Zato ob tej priložnosti vabimo vse, da se nam pridružite v soboto 18. avgusta, da se skupaj poveselimo, saj je to praznik vseh občanov in ne le nas gasilcev.
Vse skupaj lepo pozdravljamo z gasilskim pozdravom Na pomoč!
Franci Urbanija
Pisma bralcev
Članki v rubriki PISMA BRALCEV lahko vsebujejo do 2500 znakov. Avto^ 7<5u^ članka ima možnost dvakratne replike. Žaljivih člankov ne
Poslovna morala na podnu
Dne 7. 5. 2007 med 8. in 8,30. uro sem vstopil v trgovino Kmetijska zadruga Cerklje v Moravčah po nakupih. Še preden pa sem do konca razložil, kaj želim kupiti, me je Romana Capuder zavrnila z besedami: »Vi par kar pojdite kupovat drugam, ker ste glasovali proti širitvi naše trgovine.« Čeprav sem bil zanjo v tistem trenutku samo stranka, sem ji skušal vseeno dopovedati, da na to temo še nismo razpravljali v OS in še manj sklepali. Ona pa mi je odvrnila, da je o tem slišala govorice. Name je vsula dolgo ploho političnih floskul, vse kar ji je prišlo na misel. Tega ni sem mogel več poslušati, zato sem zapustil trgovino in o tem izpadu zaposlene delavke v KZ Cerklje obvestil direktorja. Ostali zaposleni so korektni, zaradi Romane Capuder in njenega neposlovnega obnašanja pa sem zamenjal trgovino.
Franc Kmetič
Tokrat ne z orožjem, z vedrino v naših srcih
V dneh ranega poletja praznujemo naš največji državni praznik, Dan državnosti, ki zaznamuje enotnost slovenskega naroda.
Na ta dan, leta 1991, smo Slovenci raz-
glasili svojo državo in s tem prerasli okvire naroda, postali smo nacija. Postavili smo se ob bok evropskim sosedom in se s tem jasno opredelili za našo skupno evropsko domovino.
V	njej danes uspešno bivamo in jo soustvarjamo.
Ta dan pomeni v slovenski zgodovini še več.
Bil je začetek konca jugo-socialistične zablode, ki smo se ji odrekli že leta prej z demokratičnimi volitvami. Preživete politične strukture takratne države so skušale osamosvojitev preprečiti z agresijo JLA. K sreči smo imeli hrabre fante in može, ki so jih ustavili, tako tiste, ki so se kot slovenski teritorialci zoperstavili z orožjem, kot tiste, ki so znotraj JLA kljubovali pritiskom. Agresija JLA je še okrepila našo odločitev, da ubranimo svojo mlado demokracijo, sadiko, ki je vzklila tako pri nas, kot pri ostalih prebujenih narodih Nove Evrope.
V	tem delu Evrope se je po desetletjih totalitarnega enoumja znova prebudila ideja evropskega razsvetljenstva, iz katere so se današnji narodi tudi razvili.
V	nas se je znova prebudil zdrav nacionalizem, ki so ga imeli v sebi očaki slovenskega naroda, kot sta sodobnika Slomšek in Prešeren.
Človeka, ki sta pripadala različnima kulturnima krogoma, pa vendar enotna v slovenskem nacionalnem vprašanju. Po tem dogodku ni več sramotno biti zavedni Slovenec, kmet, kristjan, ali intelektualec.
Danes nam gre dobro, kot še nikoli prej.
Pod zdajšnjo slovensko vlado dosegamo izjemne gospodarske in zunanjepolitične uspehe.
Tudi v notranji politiki smo dosegli že precejšnjo mero uravnoteženosti političnega prostora, kar žal nekatere spravlja ob živce.
Človek težko diha, če ima levo pljučno krilo večje od desnega. Takšna nesimetričnost ni ne zdrava ne estetska.
Vemo pa tudi, da nestrpnost bolj prizadene nestrpneža samega, kot tistega kateremu je namenjena. Pred nami so novi izzivi. Slovenija in z njo Moravče morata najti svoje mesto v demokratični Evropi.
V	naših srcih se morajo umiriti ideološka čustva in dati moramo prednost enotni ustvarjalnosti.
V	naš politični prostor morajo stopiti mlajši, ki bodo znali preseči razprtije iz preteklosti, a ob tem prisluhniti starejšim, ki so vir znanja in prenašalci starodavne modrosti.
Zato pozivam vse Moravčane, da na ta dan znova stopimo skupaj, a tokrat ne z orožjem, kot pred 16. leti, pač pa z vedrino v naših srcih zapojmo Prešernovo Zdravljico. To storimo za naš lepši jutri in za naše zanamce. Jurij Kočar, predsednik KS Moravče
V SPOMIN
dragemu Klemenu Smrkolj
Spomini na tebe se kar vrstijo in misli nate vsak dan k tebi pohitijo. Dragi Klemen, kje zdaj si ti, da nikjer več videti te ni? Ni dolgo tega, kar si bil med nami, vedno vesel in nasmejan. A prišlaje tista lepa sončna nedelja, 15. aprila, ko si zadnjikrat za vedno prestopil prag svoje hiše in vesel odšel s prijatelji v tiste prelepe bovške kraje, kamor si tako rad zahajal. A niti slutil nisi, da ti bo to nedeljsko popoldne usoda pretrgala življenjsko pot za vedno. Obnemeli smo, ko smo izvedeli, kaj se je zgodilo. Tvoje plemenito srce nas za vedno zapustilo je. Nisi dočakal 1. julija, svojega rojstnega dne, ki si ga vsako leto tako vesel praznoval s prijatelji, starši in sestro Tjašo. Zaljubljen si bil v veter v laseh in na svojem motornem kolesu si preživel veliko prelepih trenutkov. A na zadnji vožnji se je tvoje življenje ustavilo. Bil si pošten, dober in human fant, ki je lahko zgled vsem, ki so te poznali. Svojim staršem si bil v ponos in veselje. Imeli so te srčno radi. Hiša tam gori zdaj sameva, vse tiho in mirno je okrog nje, a v naših prsih se je naselila bolečina, ki nam strla je žalostno srce. Zdaj na gomili tvoji lučke naj vsak dan gorijo in tvoj prerani grob naj rožice krasijo. Da v naših srcih bo ostal prelep spomin na tiste srečne dni, ko med nami, dragi Klemen, še bil si ti. Naj ti bo lahka ta domača zemlja.
Vsi, ki se te bomo spominjali, žalujemo za teboj.
Mama Francka in vsi njeni iz Moravč
Mami, babi ni umrla, le očke je zaprla.
V SPOMIN
Z žalostjo v naših srcih se spominjamo 23. julija, ko nas je pred petimi leti nenadoma zapustila žena, mami in babi
ANČKA KVEDER
iz Vrhpolj 36
Hvala vsem, ki se je še spominjate, ji prinašate cvetje in prižigate svečke na njenem preranem grobu.
Pogrešamo te.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 85. letu starosti je umrla naša mama, babica in prababica
MARIJA LAVRAČ
rojena Berdajs iz Moravč
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se poslovili od nje ter jo pospremili k zadnjemu počitku. Hvala vam za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter mašne namene. Iskrena hvala pogrebnemu zavodu Vrbančič za spoštljivo opravljene storitve in pevcem kvarteta Dominika Krta za lepo petje. Hvala župniku za pogrebni obred.
Prisrčna hvala vsem, ki ste ji kdajkoli storili kaj dobrega. Njeni domači.
Ko čas bi se zavrtel nazaj, bilo bi to, kar zdaj ni več. Vendar upanje še ostane, da vidimo se spet.
V SPOMIN
ALEŠU RESNIKU
Iskrena hvala Aleševim sošolcem in sošolkam, ki se ga tako nesebično spomnite tudi ob veselih trenutkih, kot je obletnica valete. Spomin seže nazaj na vaše brezskrbne osnovnošolske klopi in na sošolca Aleša in njegov smeh,
ki ga ni več med vami. Iskrena hvala za cvetje in verjemite, tudi misel nazaj nas bogati in hrabri. Hvala tudi vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem preranem grobu. Pogrešamo ga! Njegovi
Pride čas prelep, ki daje ^
Pa se ne zaveš takrat.
Pride čas preklet,
ki iztrga, vzame,
kar imaš brezmejno rad!
V SPOMIN
6. julija, ko vse zori, spominjamo se žalostni, saj že leto dni te med nami ni. Z nami živijo le tvoje sledi, tvoja podoba in tvoje oči.
FRANC AVBELJ
Zg. Koseze 7, Moravče
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje.
Vsi njegovi.
Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric
ANTON AVBELJ
iz peških Kandrš
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Zahvaljujemo se Zdravstvenemu domu Domžale za takojšnjo pomoč, Pogrebnemu zavodu Urbančič, župniku g. Janezu Zaletelu iz Vač, župniku g. Francu Povirku iz Peč in g. Bogu Brvarju za poslovilni govor.
Žalujoči: žena Joži, sin Toni z družino, hčerki Marija in Tinka z družinama.
Kandrše, Domžale
Tako tiho, skromno si trpela, takšno tudi si življenje imela, sedaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
DRAGICA KOLENC
iz Negastrna
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za cerkev ter svete maše. Hvala moravškemu zdravniku Marjanu Dežmanu, patronažni sestri Kristini in ostalim zdravstvenim delavcem, ki so naši mami kakorkoli pomagali pri zdravljenju in lajšanju zadnjih bolečin. Zahvalili bi se radi g. župniku, Viktorju Primožiču, pevskemu zboru Limbar, podjetju Pogrebne storitve Vrbančič, prijateljem in ostalim za spremstvo na njeni zadnji poti.
Sinova Stane in Drago z družinama ter ostalo sorodstvo
V SPOMIN
2. avgusta mineva pet let, ko je prenehalo biti tvoje srce, dragi
FILIP MIHELČIČ
Bilo je življenje in bil je čas, bogat in plemenit. Spomin na tvoj življenja čas ostaja lep, globok in neminljiv. Hvala ti, da si bil.
Vsem, ki z lepo mislijo ohranjate spomin nanj, hvala. Tvoji
Trgovina
f Mercator
Franšizna trgovina Mercator
1.
i i
i
OLJE RAST. IL PVC, GEA
0,83 EUR 198,90 SIT
W
PIJ.GEN.1,5L POM./ COLA 0,33 EUR 79,08 SIT
ili!
KIS VINSKI ILPVC, FRAM 0,54 EUR 129,41 SIT
SIRUP IL MAL./ POMAR.
0,41 EUR 98,25 SIT

KUMARICE IN RDEČA PESA, 6S0g 0,62 EUR 148,58 SIT
SOK ILBP. JABOLKO/ POM. 0,40 EUR 95,86 SIT
SLADOLED IL V BANJICI VAN./ KAKAO / TIRM.-STRAC./ JAG. 1,04 EUR 249,23 SIT
IN SE VELIKO KVALITETNIH IZDELKOV PO ZELO NIZKIH CENAH NAJDETE V NAŠIH TRGOVINAH.
Obiščite našo internetno stran na: www.spina-slo.eu
sam
Dtopclom
skupina
Za male in velike mojstre.
DARILO
vodna denarnica
o
SAM d.0.0. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje
PC Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel: Oi/ 729 88 00" PC Latkova vas, Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 PE Nazarje, Lesarska 26, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 PE Stranje, Zg. Stranje 1a, 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82 PE Trbovlje, Bevško 3a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 561 47 80
www.sam.si