Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Cliini Zadružne zveze dobivajo list brezplačno. A Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Hokopisi se ne Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; w vračajo. — Cene inseratom po 20 b od enostopne petit-vrste, za za četrt leta eno krono; posainne številke po 20 li. r večkratno insercijo po dogovoru. Tslefon štev. 216. V Ljubljani, 10. junija 1904. Poštno-hran. št. 864.846 Z A DRUGA Gozdne zadruge. Naše zadružništvo se je poprijelo že različnih panog kmetijskega gospodarstva in doseglo tudi že lepe vspehe. Vedno več gospodar-skilt nalog, ki so za pojedinca deloma ali celoma neizvedljive, prevzema zadružništvo. Precej čudno pa je, da se še pri nas skoraj nič ni storilo za gozdarstvo. Gozdarstvo je samo na sebi jako važna panoga gospodarstva — za kmeta celo glavna podlaga za blagostanje, — a racijonelno gozdarstvo povzroča ravno malemu i t posestniku več težkoo, kakor kaka druga panoga kmetijskega gospo- darstva. Ravno radi tega bi bilo gozdarstvo primeroma najbolj potrebno pomoči, ki jo daje zadružništvo. Kolikor poznamo avstrijsko zadružništvo, ni mnogo zadrug, ki bi bile namenjene gozdarstvu. Na Slovenskem se je vstano-vila morda prva ali vsaj jedna prvih takih zadrug i. s. v St. Lorencu ob Dravi; ker pa nič ne zvemo o delovanji te zadruge, najbrž opravičeno domnevamo, ..da ne deluje. Naša zveza se s stvarjo že precej časa bavi in jo je imela svoječasno že tudi na dnevnem redu svoje skupščine. Dogotavljanje novih in ravno za naše gozde velevažnih prometnih sredstev nas sili k nadaljevanju zapričetega dela. Kolike važnosti so pri nas ravno kmečki gozdovi, pričajo nam številke: Na Kranjskem je 442.309 hekt. gozdov t. j. 44.4°/o cele površine v čemer nadkriljuje našo deželo samo le Stajarsko, ki ima 47,9°/o gozdov; od teh je v kmečkih ro- Podlistek. Friderik Viljem Raiffeisen. (Nadaljevanje.) Odločil se je torej, da se dobrodelno društvo opusti, in da se od različnih namenov društva le samo ureditev kreditnih razmer obdrži za koji namen je ustanovil v maju 18G4 zadrugo na podlagi samopomoči. Kakor so bile kreditne zadruge — ustanovljene po Schultze-Delitzsch — prikrojene in namenjene za mesta in trge i. s. za rokodelce, delavce itd. — tako se je oziral Raiffeisen pri svoji zadrugi na kmečko prebivalstvo. V tem tiči razlika med Selmltze-Delitzsch-em in Raiffeisenom: Sehultze-Delitzsch se ozira v prvi vrsti vedno le na rokodelce in delavce, Raiffeisen pa na kmetovalce in je tudi namenil svoje zadruge za kmetovalce. Novoustanovljena posojilnica v Heddesdorfu imela je v svojih pravilih sledeči namen: (lanom preskrbeti potrebne denarje s posojili in jim s tem omogočiti, da sami vživajo sadove svoje pridnosti ter dosežejo samostalnost, ki jih varuje revščine in njenih zlih posledic. Delokrog posojilnice bil je omejen na občino Heddesdorf. Ko je pa Raiffeisena njegov sorodnik W. Renckhoff, župnik v Anhausenu — opozoril, kako dobro da posluje posojilnica v Anhausenu — in pripisoval to posebno temu, da je okrožje posojilnice zelo majhno, je občni zbor posojilnice v Heddesdorfu dne 25. aprila 1869 sklenil, da se napravijo s posojilnice štiri posojilnice i. s. za vsako faro heddersdorfske občine t. j. za Hedderdorf, Bieber, Altvvied in Eeldkirehen jedna. Glavni znaki teh Raiffeiseno-vih posojilnic so bili: 1. Brezplačno opravljanje zadružnih poslov; 2. omejena okrožja; kali 224.950 hektarjev, torej veo, kot polovica. Na Štajarskem je, kakor smo prej omenili, 47,90/o površine po-gozdovano i. s. je gozdov 1,073.937 hektarjev in od od teh je 546.300 torej tudi več kot polovica — v kmečkih rokah. Na Koroškem je 456.871 hektarjev — 44,2°/o površine gozdov, in od teh 240-276 — v kmečkih rokah. Na Primorskem je 230.779 hektarjev — ali 29,3°/o površine — gozdov — in od teh 120.441 — v kmečkih rokah. Dalmacija ima 382.643 hektarjev gozdov — tj. 29-7°/o površine — in od teh je 139.719 v kmečkih rokah. Ker ima cela Avstrija 9,709.620 hektarjev gozdov t. j. 32,6°/o površine — in je od teh 2,799.136 ali 28-9°/o — v kmečkih rokah, pač ni treba posebej opozarjati na pomenljive številke, ki smo je gori navedli. Splošno znana je pa žalostna resnica, da se ravno za kmečke gozde premalo skrbi in ti vsled tega ne dajejo rednih in trajnih dohodkov — in celo zginevajo. Vzroki so različni: Kmečki gozdovi so po največ na malih in zelo malih parcelah, ki so vrh tega še raztrošeni in se še kosajo. Kmetu manjka poduka, kako se naj za gozd skrbi. Mnogo je krivo tudi, ker je pojedini kmet gospodarsko slab; da pokrije svoje potrebe, da zamaši luknje, ki so se napravile vsled zgube pri drugem njegovem gospodarstvu, sega po gozdu — sekira poje nemilo svojo pesem — na kaka načela umnega gospodarstva se ne ozira. Za pogozditev se ne zmeni; — zanaša se, da bo narava že sama skrbela za ponovitev gozda, — da bi jo pri tem vsaj malo podpiral s tem, da bi pravilno izsekaval, mu ne pride na misel; kar je ravno pri roki, mora pasti, da se le denar dobi — lepo in žlahtno drevje zgine — mesto njega se pa šopiri ničvredno grmovje. Prigodi se tudi, da vzame kmet vso steljo iz gozda i. s. pograblja vse do zadnjega listka — in ukrade svojemu gozdu naravni gnoj. Mnogo kvara napravi se gozdom s pašo. Da bi se paša po gozdih popolnoma opustila, tega pač od kmeta ne moremo zahtevati — a to se mora zahtevati, da s pašo ne škoduje gozdu. Za steljo pa še marsikomu ne zadostuje samo listje — sega še na drevo samo in ga obseka in oklesti, da izgleda kakor kaka dolga, stara, izsušena devica. Pa to še ni dosti, da kmet sam svojemu gozdu škodo dela, pomaga mu še prav pridno narava. Živali, bolezen, veter, sneg, mraz, vročina, požarji; ta naravina sredstva so večna nevarnost. Kmet žalibog na ve, kako da naj gozd obrani teh nevarnostij; da bi si najel izšolanega gozdarja, za to nima dosti sredstev in gozd tudi premalo nese. A česar ne zmore jeden sam, to zmore skupno z drugimi. Tudi za gozdarstvo velja: ,,Z združenimi močmi! Kmetje, osnujte si gozdne zadruge!“ Take zadruge naj bi imele namen, najeti izšolane gozdarje, ki bi pravilno skrbeli za gozde vseh članov. Seveda bi morali nadzorovati izkoriščanje gozdov, bodi si, da izkorišča vsak kmet svoj gozd, ali pa se izkoriščajo gozdovi vseh članov skupno — na podlagi primernega razdelilnega načrta, kar je posebno tedaj važno, če ima en del članov doraščene gozde, v kojih se more sekati, drugi del pa mlade gozde. Velevažna naloga take zadruge bi bila, da skrbi za prodajo lesa. (le le kje, je posebno pri prodaji lesa kmet na slabem in se 3. daljši posojilni roki; 4. čisti dobiček se ne deli, temveč se steka v rezervne zaklade. Ad 1. (Hani načelstva in nadzorstva opravljajo svoje posle kot častne brezplačno — povrnejo se jim samo le povzročeni denarni izdatki. Odškodnino dobiva samo računar. Proti temu načelu se je že večkrat ugovarjalo, češ, da se na kmetih brezplačno z vrše vanj e posojilničnih poslov ne more doseči in tudi ni opravičeno, ker vsak delavec zasluži svoje plačilo. S zadnjim ugovorom strinjamo se tudi mi — a z drugih ozirov; če da posojilnica še tako mala pla- čila onim odbornikom, ki zvišujejo njene posle, jim s tem že nalaga dolžnost za uzorno delo — med tem, ko se človek z leti neplačanega dela naveliča ali ga vsaj ne vrši s tisto natančnostjo, ki jo veleva dolžnost. Da bi se na kmetih pa ne doseglo brezplačno poslovanje — ta je bosa. Se povsod se dobijo nesebični možje, ki žrtvujejo svoj čas in svoje zmožnosti za posojilnico, samo le, da koristijo ljudstvu. Največ stori v tem oziru drugod in posebno pa pri nas duhovščina. Da je pri nas gospodarska or- ganizacija tako hitro in tako lepo napredovala, moramo se zahvaliti največ ravno duhovščini, ki se z vso vnemo žrtvuje za zboljšanje kmečkih razmer, za kar jo neprijatelji našega kmečkega ljudstva strastno napadajo in še ji celo vse mogoče postranske namene predbacivajo. Tudi učiteljstvo bi bilo poklicano, da sodeluje v prid ljudstva pri posojilnicah in drugih zadrugah, kar se drugod tudi godi — a pri nas so isti požrtvovalni možje učiteljskega stanu zelo redki, ki bi se brigali za zadružništvo. (Dalje prihodnjič.) mora zanesti na poštenost lesnih trgovcev. Seveda bi morala zadruga popolnoma na svoj račun prodajati — ne pa samo posredovati — a za to je treba, dajo vodi trgovsko izobražen mož, ki pozna dobro razmere lesne trgovine — in je poštenjak. Pravila za gozdne zadruge preskrbi „Zadružna zveza“, ki bo rada s svetom in dejanski podpirala in pospeševala ustanovitve. —n. O mlekarskem zadružništvu. (Iz predavanja potov, učitelja g-da VVozaka pri avstr, mlekarskem shodu na Dunaju dne 27 januarja 1904) Avstrijsko mlekarstvo, tu in tam sicer izvrstno, vendar ne stoji na oni stopinji, ki bi bila lahko vir velikih dohodkov za naše dežele. Leta 1900 je bilo v Avstriji 9'/a milijona goveje živine, mej to pa 4:i/4 milijona krav, ki dajejo ok. 50 milijonov hektolitrov mleka na leto, kar znaša, liter mleka poprečno po 10 vin., kosmatega dobička 500,000.000 K; temu nasproti dobimo za glavna žita poprečno po 832,000.000 Iv. Na Nemškem je znašal 1. 1902 dobiček iz mlekarstva 1625, oni iz prodanega žita za kruh in ječmena za pivo pa 1679 milijonov mark (1 marka = K 1'20). Umno mlekarstvo vodi za seboj vedno pomnoženo pridelovanje krmških rastlin, (v Avstriji je zasejanih 310/o cele obdelane zemlje, ki je je 28,3 milijonov ha s krmo) in umno živinorejo. Mleko in njeni izdelki niso samo ljudska hrana prve vrste, ampak tudi važno trgovsko blago. Avstrija je izvozila 1. 1901 putra v vrednosti 12:i/4 milijona kron. Ogrska pa je 1. 1900 izvozila v našo polovico mlekarskih izdelkov za 9‘16 mil. kron. Nemčija je dobila 1. 1901 od zunaj za 47,000.000 K več, nego je sama ven prodala. Angležka uvaža vsako leto za več nego 450,000.000 K mlekar- skih izdelkov in mala Danska izvozi tja polovico potrebovanega blaga. Anglija povžije vse mlekarsko blago, kar ga druge države ne potrebujejo, zato ima prvo besedo na svetovnem trgu. Avstrija zavzema mej ekspertnimi državami le ponižno mesto, naš glavni odjemalec je nemško cesarstvo. O kakem nadproizva-janju v mlekarstvu še ne moremo govoriti, kakor pri sladkorju, vendar pa moramo napeti vse moči, da si ohranimo in razširimo dosedanji trg, pred vsem je potreba, da izdelujemo finejše blago. Da se je mlekarstvo v obče tako povzdignilo, se imamo v prvi vrsti zahvaliti iznajdbi posnemal-nikov, dalje pa tudi tehničnemu, kemičnemu in bakterijologičnemu izboljšanju pripomočkov in metod v mlekarstvu, kakor tudi zadružnemu predela vanju in prodajanju mlečnih izdelkov. Mleko je produkt, ki se vsled velike množine vode, lahko pokvari in ga je torej treba ali hitro pov-žiti ali pa predelati v puter, sir i. t. d. Posnemalnik v najkrajšem času in zelo ojstro posnema mleko, posneto mleko ostane sladko ; mleko se ob enem tudi čisti, blago je tr-pežneje in več se ga dobi. Posamezne zasebne mlekarije so zelo različne. Od najpriprostejše, kjer se mleko povžije v domači hiši in poklada prašičem — do naj večjega gospodarstva z mlekom in do najmodernejših, naj popolnejših mlekaren. Mali kmetje pri prodaji mleka, putra, masla, odvisen v večini od prekupca, ki mu plača kolikor le more nizko ceno in ki je navadno tudi zelo nesiguren odjemalec; blago malega posestnika je le majhne dobrote in čim več je modernih mlekaren, toliko težje gre slabo blago v denar. Drugače je pri velikih posestnikih, ki imajo za mleko stalne odjemalce, dobro urejene mlekarne, ki so deležni vsega dobička veletrgovine in ki imajo zase tudi prednost samostojnega poslovanja, ki vsako konjunkturo brzo izrabi. Mali posestniki so pač že precej spoznali korist ročnih posnemalni-kov, ali kaj, ko se delo tako zelo drobi, blago vnič prodaja, ko je treba še vedno zatekati se k pre-kupcu; treba je v ta majhna podjetja vtikati veliko glavnice, ki se ne obrestuje in ne amortizuje. Toda umno mlekarjenje posameznih posestnikov je mnogokrat najboljša priprava za zadružna podjetja: ravnanje s strojem, z razno posodo, opazovanje. Koliko smetane in putra se dobi iz 100 litrov mleka, večji dohodek, slednjič pa tudi v poznanje napak mlekarjenja v malem, vse to mnogokrat vodi do snovanja mlekarskih zadrug. Tu pa je dovolj prostora, ne samo za malega, ampak tudi srednjega in velikega posestnika. Nujno je potreba, da podpiramo mlekarstvo malega posestnika do zadnje gorske koče in sicer: 1. ) S prirejanjem več dnevnih praktičnih mlekarskih tečajev. 2. ) Z nasveti pri nabavi mlekarskega orodja in strojev. A eno najvažnejših naših kmetijskih nalog je, organizovati kmete v mlekarskih zadrugah. Saj je mleko predmet, ki je za zadružno izkoriščanje zelo hvaležen, a ob enem je pa tudi delovanje pri mlekarstvu časih precej težavno in zamotano, zato je treba temeljite priprave in varne podlage. Dokazov, kako potrebna je stroga organizacija naših kmetov ozir mleka, ima dovolj pred nosom. Kolikokrat je že pisal „Kme-tovalec11 ljubljanskim okoličanom: „Zmenite se mej seboj in soglasno sklenite prodajati mleko po 20 vin. liter11; in vendar ni nobenega vspeha, kar je popolnoma umljivo in v okolici drugih mest je še veliko slabše. V Kranju n. pr. dobivajo bogati meščani veliko večino mleka po 10 vin. od okoličanov, po 12 vin. le malo, po 14 vin. je par izjem. Neumnost čez neumnost. Pri tej ceni bi kmet — 1G4 — lahko nesel mleko v mlekarno v sredi vasi in bi dobil za smetano najmenj toliko denarja ob mesecu, kolikor ga dobi sedaj za omejeno množino mleka v mestu, pa bi imel doma dovolj posnetega mleka in prihranjena bi mu bila pot v mesto. (Je bi pa take mlekarne bile blizu železnice in pošiljale ohlajeno mleko naprej, bi pa kmetje izhajali še brez primere bolje. Se eno besedo o tem v prihodnje. Občni zbor Zveze čeških kmet. zadrug v Šleziji. Ker pravi pregovor, da zgledi vlečejo, zato nas more le zanimati vsak veseli pojav na zadružnem polji drugih avstrijskih dežel, posebno slovanskih. Tz poročil o obč. zboru kmet. zadrug v Sleziji posnamemo, da se je v pretečenem letu tamkaj zadružništvo močno razširilo, posebno Rajfajzenovke so popopol-noma izpolnile nade stavljene vanje. Posebno se je povspelo „osrednje zadružno skladišče v Tropavi za Slezijo in Moravsko11, ki je v zadnjih 5 mesecih prodalo 342 vagonov žita. Lepo se pričenja razvijati doslej zanemarjeno mlekarstvo in v zadnjem času tudi kon-sumna društva, za katera se vpelje v kratkem enotno knjigovodstvo. C. kr. poljed. min. in šleski deželni odbor so dali pretečeno leto zvezi podpore 7000 K. 31. decembra 1903 je imela šleska zveza članov: 28 rajfajze-novih posojilnic, G drugih posojilnic, 3 mlekarske zadruge, 1 zadruga za kuhanje špirita, 1 zelenjadarsko zadrugo, 1 tkalsko zadrugo, 14 konsum. društev, 1 zadružno skladišče za žito, skupaj 55 zadrug s 314 zadružnimi deleži. Po predavanji zadružnega revizorja g. K. Husnika o reviziji rajfajzenovih posojilnic, je zastavil nekdo vprašanje, jeli smejo občine svoje denarje vlagati pri rajfajzenovih posojilnicah, oziroma jemati pri njih tudi posojila. Odgovoril je baron Storck, zastopnik splošne avstrijske zveze kmečkih zadrug iz Dunaja tako-le: Rajf-ajzenove posojilnice smejo dajati samo udora, zato je treba samo, da se vpiše občina pri domači posojilnici za uda in tako lahko dobiva pri nji posojila ali si da otvoriti tudi tekoči račun, kar je zanjo še najbolj pripravno. Ako pa hoče občina vložiti v rajfajse-novko denar, pa ni potreba, da bi morala biti njen ud. Avstr, zadr. 1. Nove posojilnice. 1.) Hranilnina in posojilnica na Colu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. C. kr. deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani vpisak) jo je glasom sklepa z dne 2. marca 1904 žadr. n 114-/1 v zadružni register. Udje prvega načelstva so: 1. Anton Rupnik, posestnik na Rolju št. 3, načelnik; 2. Ivan Janc, župni upravitelj na Colu; 3. Frančišek Pregelj, pos. na Polju št. 19 ; 4. Stefan Lampe, pos. in trgovec v Višnjah št. 28; 5. Frančišek Bizjak, posest, v Orešju št. 22, odborniki. 2.) Hranilnica in posojilnica pri St. Juriju pod Kumom, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. To zadrugo vpisalo je c. kr. okrožno kot trgovsko sodišče v Rudolfovem s sklepom od 21. marca 1904 gSI oŽ/S v zadruž. register. Člani prvega načelstva so: 1. Frančišek Avsec, župnik pri St. Juriju pod Kumom, načelnik; 2. Henrik Medved, posest, pri St. Juriju št. 50; 3. Jože Jakoš, posestnik na Osredku št. 13; 4. Janez Poterpin, posest, pri St. Juriju št. 48; 5. Ivan Vrtačnik, posest, pri St. Juriju št. 44, odborniki. Dragi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, — vpisana v zadružni register glasom sklepa c. kr. okrožnega kot trgovskega sodišča v Rudolfovem z dne 21. ('lani prvega načelstva so: 1. Tomaž Zabukovec, župni upravitelj v Dragi, načelnik ; 2. Juri Glatz, pos. v Dragi št. 6; 3. Jožef Ješeunik, pos. v Dragi št. 36; 4. Janez Košmerlj, posestnik v Podpreski št, 11; 5. Franc Lipovitz, posestnik v Dragi št. 5; G. Peter Modic, pos. v Dragi št. 8; 7. Jožef Pospischil, posestnik v Dragi št. 3, odborniki. 4.) Hranilnica in posojilnica na K r k i, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. S sklepom ckr. okrožnega kot trgovskega sodišča v Rudolfovem z ne 26. maja 1. 1904 vpisala se je v zadružni register, ('lani prvega načelstva so: 1. Jurij Sore, župnik na Krki, načelnik; 2. Janez Zupanc, župan na Krki; 3. Franc Rebolj, trgovec na Gmajni; 4. Matija Okorn, kaplan na Krki; 5. Ivan Pirnat, nadučitelj na Krki; G. Franc Hočevar, posestnik v Trebnjigorici, in 7. Janez Uršič, posestnik na Gmajni, odborniki. Število slovenskih rajfajzenovk, teh važnih kmečkih posojilnic, lepo narašča. Dokler nima vsaka slovenska župnija — vsaka večja slovenska občina svoje posojilnice, ne smemo in tudi ne bomo miro- vali — blagor slovenskega ljudstva zahteva to delo. Dosedanji res lepi vspehi nas bodrijo. Mnogo se je slovenskih krajev, ki se nimajo posojilnice, a bi jo morali imeti Vse potrebno za ustanovitev rade volje preskrbimo mi, — toraj se naj rodoljubni možje — brez ozira na stan — ki hočejo delovati na tem važnem polji, obračajo vedno na nas. Gori navedenim novim posojilnicam pa želji mo najlepših vspehov — v prid in blagor krajev, v kojih so pričele svoje koristno delovanje. Mesečni izkazi — pozor posojilnice! Mnogo smo že pisali o važnosti mesečnih izkazov, — tudi na zadnji Zvezini skupščini se je pov-darjal pomen izkazov (opozarjamo na poročilo o Zvezini skupščini v št. 9. — stran 129 in 130) — vse smo storili, da bi pripravili naše cenjene članice k rednemu pošiljanju mesečnih izkazov. Velika množina naših članic se tudi svoje dolžnosti zaveda — redno dobimo za vsak mesec izkaz — dokaz rednega poslovanja — a nekaj članic pa zaostaja ali pa splosno ne pošilja izkazov. Ker pa take članice s tem zelo škodujejo svojemu ugledu, — vzbujajo tudi — če tudi neopravičeno — sum, da se ne vršijo vsi posli redno in točno — je pozivamo zopet, naj vendar pošiljajo mesečne izkaze. Vse svoje članice pa prosimo, da naj neopustijo nikdar mesečnih izkazov. Ker bi radi v prihodnji številki priobčili popolen pregled za mesec maj — brez vprašajev — prosimo one članice, ki še izkaza za mesec maj niso poslale, naj ga takoj pošljejo. Računski zaključki za 1.1903. Se nekaj dni t. j. do konca junija t. 1. pa bo potekel rok, ki ga določa § 22. zadružnega zakona za p riobčenje računskih zaključkov. Lahko rečemo, da smo prejeli že od 9|io naših članic — torej od ogromne večine — računske zaključke, kar nas tembolj veseli, ker še se spominjamo časov, ko smo morali moledovati in prositi in rotiti in nazadnje se še posluževati različnih drugih sredstev, če smo hoteli dobiti računski zaključek. Nekaj nad 20 naših zadrug še nam do danes ni poslalo računskega zaključka za 1. 1903. Nadejamo se, da nam tudi te zadruge še v tem mesecu pošljejo računski zaključek za leto 1903., če bi jih na to tudi ne opozarjali — zato tudi nič drugega ne omenimo, kakor da je konec tega meseca blizo in da morajo biti računski zaključki do konca tega meseca razglašeni. Denarni promet. Na tekoči račun so sledeči zavodi: nam vposlali Šmartno pri Litiji, h. i. p. (28. 5.) 1000-— Zagradec, „ „ „ n 2500'— B. Bistrica, „ „ „ „ „ 3237 •— B. Bistrica, h. i. p. (29.5.) n 2020’— Ceklje, . „ „ » 1000 - Srednjavas„ „ „ „ 5000 — n n n n (L G ) 190-67 Bence, ,. ., ,, ,, M 1500-— Stari trg, „ ., „ )> 7000- — Ribnica, „ „ „ n 4000'— Draga, w w n „ 4800 - Šebrelje, „ „ n 800 — Št. Jur p. K. „ „ „ n 700-— Žužemberk „ ,, „ „ 1000 — B. Bistrica, „ „ „ „ 800,— Horjul, „ „ „ 1000 — Vel. Lašče, „ „ „ „ 1000-— Rečica, » » » » Leskovica pri Gor. n 6000-— vasi, h. i. p. „ )> 1600-— Tor n » 1000 — Crnivrh, „ „ „ n 1000-— Dobrepolje, pos. (3.6.) K 6000 — Št.Jurp.K. h. i. p. n n 1100 — Kranjskagora, „ ,, n 2000-— Horjul, h. i. p. (4.6.) „ 1300-— Tunice, „ „ ^ n 1700 — Šmart. p. L „ „ „ n 1500 — Velikovec, „ » >t „ 10400 — Češnjica, , n n » 1000 — Št. Jak. o. S „ n n 15912-87 B. Bistrica, „ n n n 2G64-18 P. Gradec, „ V n „ ff 380- n » » » n • 560’— B. Bistrica, „ » » Y> „ 2570 — Kanal, okr. » *» 10000-— Žužemberk „ n n 1000 — Marenberg, „ » » „ n 2000- - Preska, „ n v n 480 — Naklo, „ » n » » 800-— V. Lašče, „ „ „ n n 1500 — Hrenovice, „ n » „ n 4500'— Planina, „ n n » n 1200- — Tržič, „ « * y) „ 2000'— Dobrepolje, n „ „ 5000-— Škocijan, „ V 1) „ 2500- - Izlake, „ ” n (5. G.) n 3000-— Renče, „ „ * „ 1500-— Št. Jakob v R , p- n 4000-— Češnjica, h. i p. V 2000 — Preddvor, „ » n n 220'— Srednjav., „ n w n 4000 — Šmarije, n » n 4000-— Borovnica, „ n t) , n 1000-— Žiri, n n n „ 5000 — Škocijan, „ » » n n 1300 — S. Kunigunda, h. i. p- - n 1200- — Selce, h. i. p. „ M 1000-— B. Bistrica, „ v n n 2085-— Trnovo, „ n » n v 1000-— Horjul, v v 500-— Domžale, „ n n n n 2000 — Zg. Tuhinj, „ yf n » „ 3000"— Rova, „ » n M n 2000'— Gorje, n v n 3000'— Sv. Kunigunda, h. i p. „ i) 400 — Loškipot., „ n n n 2300 — Toplice, „ n n n 1500-— Draga, » n n 1400-— Šturije, n n (6. 6.) v 2000-— Zagradec, „ * n n n 1000- — Jesenice, „ n n n n 2000’— Kam., 1. ok. „ n » n „ 6000'— B. Bistrice, „ „ * n „ 13777 43 Ribnica, „ i n „ n 3000 — Naklo, „ n n n 1700 — Borovnica, „ n y> i) 1000 — Vipava, „ m n n „ 4000 — Srednjav., , r> n n 2000 — Preska, „ n n » 311-— Rečica, „ » » n n 2000'— Marenberg, n n 1500'— Denarni prometi in bilance. Hranilnica in posojilnica za blejski kot na Bledu, reg. zadruga z neomejeno zavezo, za drugo upravno leto 1903. Člani: stanje začetkom leta 33, v upravnem letu prirasllo 51, odpadlo 0, slanje koncem leta 84. Deleži: začetkom leta K 66'—, v upravnem letu prirastlo K 102, odpadlo KO, koncem leta K 168-—; odpovedano: 0. Denarni promet: K 269.609 88. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 102 Vzdignj. bran. vloge 13 656 76 Posojila 84 338 Deleži 168 Hranilne vloge . . 69.494 08 Dana posojila . . 72 854 — Naložen denar . . 16.795 71 Hranilne vloge s ka- Vrnjena posojila 28.667 — Naložen denar . . 40 811 76 Inventar premični . 214 70 pitaliz. obrestmi . 108.551 83 Vrnjeni nal. denar . 33 348 — Inventar premični . | 31 68 Zaostale obr. posojil 888 31 Predplač obr. posojil 581 24 Obr. nalož. denarja 786 63 Obresti branil, vlog Gotov. 31. dec. 1903 7 942 14 Dolžni prehodni 70 — Povrnjeni prehodni 70 — izplačane • • • 35 22 Rezerv, zaklad in °/o 80 91 Plač. obr. od posojil 2.812 49 Obr. hranilnih vlog Čisti dobiček . . . 726 88 Upr. in uradni prisp. 91 24 kapitalizovane 3.396 06 Pristopnine . . . 53 — Upr. in uradni stroški 41 48 Gotov. 31. dec. 1902 3.351 57 Ren dav. in nep. pr. 6 91 Gotov. 31. dec 1903| 7.942 14 1 138 776 01 I 138 776 01 110.178 86 Ti bi 78 86 1 | II 1 Posojilnica in hranilnica v Črnem Vrhu nad Idrijo, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za deveto upravno leto 1903. Člani: v upravnem letu pristopilo 8, odpadli 4, koncem I. 1903, 164. Denarni promet: K 200.469.90. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži 16 Deleži 8 Hranilne vloge . . 35 140 92 Vzdignj. hran. vloge 35 412 73 Izposojila .... 21 408 41 Vrnjena izposojila . 10.752 54 Vrnjena posojila. . 22.301 48 Dana posojila . . 42.680 — Vrnjeni nalož denar 13 295 67 Naložen denar . . 2 504 11 Na račun gozdov . 500 — Inventar .... 28 34 Prehodni znesek 200 — Poseb, nal čisti dob. 893 30 Obresti nal denarja 75 20 Obr. hr. vlog izplač. 117 12 Zamudne obresti 3 90 , » » kapit 5 543 24 Za seno in drva 222 35 Obr. pos. povrnjene 5 31 Razni prejemki . . 38 26 Upr. in uradni stroški 324 78 Plač. obr. od posojil 4 890 84 Prehodni znesek 200 — Upr. in uradni prisp 90 04 Ren dav in nep. pr, Najemnina posestva 1.563 94 zemlj. in hišnor. d. 453 60 Gotov začetkom leta 1.036 33 Popravila hiše št. 34 260 17 Obresti od izposojil 408 41 Razni stroški . . . 34 91 Gotov. 31. dec. 1903 1.096 78 100.783 34 100 783 34 II Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila 114.451 44 Deleži 328 Delež pri „Gospod. Hranilne vloge s ka- zvezi “ .... 200 — pitaliz. obrestmi . 142.665 75 Inventar zodp. 10°/o 368 05 Izposojila .... 10:655 87 Rez. zaklad . . . 2 874 17 1 1 1 173 49 Obresti rez. zaklada 129 32 Predpl najemnina . 421 79 Zaostale obr. posojil 2.267 09 Rezervni zaklad . . 2 874 17 Delež „Kmetij. dr.“ 4 — Obresti rez zaklada 129 32 Zaostala najemnina 48 — Čisli dobiček . . . 1 513 78 Vrednost posestva . 25.394 18 Prodani gozdi . . 12 029 14 Gotov. 31. dec 1903 1.096 78 || 158 762 17 |*58.762 17 Hranilnica in posojilnica na Igu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za četrto upravno leto 1903. Člani: stanje začetkom leta 159, v upravnem letu prirastlo 37, odpadlo 9; koncem leta 187. Deleži: začetkom leta K 795, v upravnem letu prirastlo K 185, odpadlo K 45, koncem 1. K 945; odpovedano: 0. Denarni promet: K 200.629,47. Prejemki (Debet) | K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) 1 K h Deleži 185 Deleži ..... 45 Posojila 68.325 58 Deleži 935 Hranilne vloge . . | 64.845 42 Vzdignjene hranilne Tekoči račun . . . 31.262 37 Hranilne vloge s ka- Vrnjena posojila . | 16.272 48 vloge 38 038 43 Inven pr. 10"/o odpis 177 31 pitaliz. obrestmi . | 102 294 97 Tekoči račun . . . 14 000 — Dana posojila . . 23 900 — Zaostale obr. posojil 628 53 Predplač. obr. posojil 466 92 Obresti nal. denarja 883 43 Tekoči račun . . . 31 933 43 Delež pri „Z. zvezi“ 200 — Rezervni zaklad, 0/o | 684 93 Plač. obr. od posojil 3 342 21 Obr. hranilnih vlog Delež pri „Lj. pos." 4 — čisti dobiček . . . j 568 02 Upr. in uradni prisp. 125 40 izplačane . . 315 49 Gotov. 31. dec. 1903 4.352 05 Pristopnine . . . | 18 — Obr. hr. vlog kapital 3.490 68 Gotov. 31. dec. 1902 2.818 82 Obresti posojil povr- njene .... 44 73 Upr in uradni stroški 332 57 Rentni davek in ne- posr. pristojbine . 38 38 Gotov. 31 dec. 1903. 4 352 05 102 490 76 102.490 76 104 949 84 104.949 84 M II 1 1 Okrajna posojilnica v Kanalu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za šesto upravno leto 1903. Člani: stanje začetkom leta 352, v upravnem letu prirastlo 51, odpadlo 4, koncem leta 399. Deleži: začetkom leta K 704, v upravnem letu prirastlo K 102, odpadlo K 8, koncem leta K 798; odpovedano: 5. Denarni promet: K 271.920-59. Prejenihi (Debet) K li Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 102 Deleži 8 Posojila 141.811 58 Deleži 798 Hranilne vloge . . 87 930 90 Vzdignj. hran. vloge 46 233 25 Naložen denar . . 43.266 73 Hranilne vloge s k a- Vrnjena posojila. . 16.163 80 Dana posojila . . . 45 550 — Inv. premič. z odp. 612 2# pitalizov. obrestmi 183 973 16 Vrnjeni nalož. denar 16 500 — Naložen denar . . 34.500 — Zaostale obr. posojil 1.831 20 Predplačane obresti Kapitaliz, obresti 6 339 68 Obr. hranilnih vlog Delež pri „G. zvezi" 200 — posojil .... 663 97 Plač. obr. od posojil 6 553 10 izplačane . . . 226 70 Delež pri „Lj. pos “ 4 — Rezervni zaklad, °/o 5.387 79 Upr. in uradni prisp. 86 29 Obr. hranilnih vlog Gotov. 31. dec. 1903 4.227 57 Cisti dobiček . . . 1.130 41 Pristopnine . . . 102 — kapitalizovane 6 339 68 Gotov, začetkom leta 4 306 31 Obr. pos. povrnjene 75 07 Upr. in uradni stroški 828 12 Rentni davek in ne- posr. pristojbine . 85 69 Gotov. 31. dec. 1903 4.227 57 138.074 08 138.074 08 191 953 36 191.953 36 Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico, reg. zadruga z neomejeno zavezo, za šesto upravno dobo 1903. člani : koncem 1. 1902 820, v I. 1903 prirastlo 190, odpadlo 79, koncem leta 931 z vplačanimi deleži K 56.25D20; odpovedano: 0. Denarni promet: K 885.614'GS. Prejemki (Debet) K b Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Hranilne vloge . . 287 374 06 Vzdignj. bran. vloge 134.567 89 Gotov. 31. dec. 1903 16.032 81 Deleži 56.251 20 Vrnjena posojila. . 59.192 74 Dana posojila. . . 149 527 — Inventar .... 572 27 Hranilne vloge s ka- Vrnjeni nal. denar . 46 129 75 Naložen denar . . 109.932 85 Knjige in koleki . . 57 — pitaliz. obrestmi . 369 872 39 Vplačani deleži . . 30.128 60 Izplačani deleži . . 26 324 20 V poštni hranilnici . 814 93 Pedpl. obr. posojil . 495 39 Plač. obr. od posojil 18.244 59 Obr. hr. vlog izplač. 1 153 05 Naložen denar . . 74 634 99 Rezervni zaklad . . 1.115 — Iz poštne hr. prejeto 5.358 86 V poštno hr. vloženo 5.954 95 Delež „Lj. posojiln." 4 — Zaklad za slučaj izg. 1.628 58 Obr. nal. den. prejete 2.441 53 Upr. stroški izplačani 1 348 45 Delež „Gospodarske Jubilejni zaklad . . 507 07 Zamudne takse vpl 361 59 Za tiskovine plačano 1.401 92 zveze." .... 1 000 — Zaklad za obr. zadrž. Za tiskov, vplačano 204 20 Efekti nakupljeni . 1 000 — Posojila 342 371 13 deležev .... 4.867 64 Pristopnine . . . 175 40 Izjubil. zaklada izpl. 200 — Tiskovine .... 1.264 41 Davki in doklad zaos. 227 48 Zam. obresti prejete 144 48 Za inventar plačano 252 60 Zaostale obresti . . 667 08 Čisti dobiček . . . 3 453 90 Upr. stroški povrnj 19 86 Narač. dob. in zg. izp. 530 — Efekti 1.000 — Za prod. inv prejeto 8 — Davki plačani . . 140 59 Gotov, začetkom leta 2.080 17 Na rač. knjig in kolek. 12 — Na račun zaklada za obrest, zadr. del. 3.485 52 Gotov. 31. dec. 1903 16.032 81 451 863 83 451.863 83 438.418 65 438.418 65 II | 1 Posojilnica v Križevcih, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za peto upravno leto 1903. Člani: koncem leta 1902 143, v letu 1903 pristopilo 45, izstopil 1; koncem leta 187. Deleži: začetkom leta K 286, v upravnem letu prirastlo K 90, odpadlo K 2, koncem leta K 374; odpovedano: 0. Denarni promet: K 1G7.48V37. Prejemki (Debel) K b Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži Hranilne vloge . Vrnjena posojila Vrnjeni nal. denar . Obresti nal. denarja Plač. obr. od posojil Upr in uradni prisp Pristopnina . . . Gotov, začetkom leta Izposojila .... 90 60.716 6875 4.230 20 3618 75 90 2.714 7 700 15 50 51 87 71 44 Deleži Vzdignjene hranilne vloge Dana posojila . . Naložen denar . . Vrnjena izposojila . Obr. hranilnih vlog izplačane . . . Obresti posojil povrnjene Upr. in uradni stroški Rentni davek in ne-posr. pristojbine . Gotov. 31. dec. 1903 2 30.253 32.700 10 000 7 700 45 212 408 27 4.780 79 64 01 84 91 99 Posojila Naložen denar . . Inv. prem. 10°/o odp. Zaostale obr. posojil Gotov. 31. dec. 1903 76.780 6.748 399 433 4.780 50 65 13 30 99 Deleži Hranilne vloge s kapitaliz. obrestmi . Predpl. obr. posojil . Rezervni zaklad . . Obresti rez. zaklada Cisti dobiček . . . 374 86.770 501 933 41 521 39 30 03 98 87 86.131 18 86.131 18 89.142 57 89.142 57 II Hranilnica in posojilnica v Leskovici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za šesto upravno leto 1903. Člani: koncem 1. 1902 83, v upravnem letu pristopilo 8, izstopilo 12, koncem leta 79. Deleži: začetkom 1. 1903 K 166, v upravnem letu prirasti« K 16, odpadlo K 24; koncem leta K 158; odpovedano: 12. Denarni promet: K 66.394'80. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) nn h Deleži 16 Deleži 24 Hranilne vloge . . 21 778 Vzdignjene hranilne Vrnjena posojila 7.454 — vloge 8362 51 Vrnjeni nal. denar . 1.000 — Dana posojila . . 8.170 — Obresti nal. denarja 371 01 Naložen denar . . 15.171 01 Plač. obr. od posojil 1.830 52 Obr. hr. vlog izplač 114 44 Upr. in uradni prisp 2 20 Obr, pos. povrnjene 29 58 Pristopnine . . . 4 SO Upr. in urad. stroški 143 58 Got. začetkom 1. 1903 1.905 17 Kentni davek in ne- posredne pristoji) 17 94 Gotovina konec leta 1903 2 328 64 I 34 301 70 n 34 361 70 II 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila .... Naložen denar . . Inventar premični . Zaostale obr. posojil Vrednost tiskovin . Nal. denar pri dr.zav. Got. koncem 1. 1903 35.780 14.404 240 343 15 1 204 2 328 24 09 47 05 64 Deleži Hranilne vloge s ka-pilalizov. obrestmi Predp.obresti posojil Rezervni zaklad . . Obresti rez zaklada čisti dobiček . . . 158 52.811 107 847 33 357 80 37 41 90 01 54 315 49 54.315 49 Hranilnica in posojilnica v Št. Rupertu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za četrto upravno leto 1903. Člani: koncem 1. 1902 171, v upravnem letu pristopilo 33, izstopilo 7, koncem leta 197. Deleži: začetkom leta K 850, v upravnem letu prirastlo K 165, odpadlo K 35, koncem leta K 980; odpovedano: 0. Denarni promet: K 95.298'94. Prejemki (Debet) K b Izdatki (Kredit) h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 165 Deleži 35 Posojila 49.706 Deleži 980 Hranilne vloge . . 22.485 30 Vzdignjene hranilre Naložen denar . . 201 — Hranilne vloge s ka- Vrnjena posojila 9059 — vloge 9 209 93 Inventar premični . 172 01 pitaliz. obrestmi 27.074 49 Izposojila .... 11 700 — Dana posojila 23 410 — Vrednost tiskovin . 75 — Predpl. obr. posojil 405 75 Povr. obr. od posoj 89 11 Vrnjena izposojila . 13 189 11 Zaostale obr. posojil | 353 92 Rezervni zaklad, 0/o 175 06 Plač. obr. od posojil 2.391 40 Obr. lir. vlog izplač. 168 41 Got. koncem 1. 1903 220 74 Čisti dobiček . . . 285 48 Upr. in uradni prisp. 342 85 Upr. in uradni prisp. 454 36 Izposojila .... 21.810 89 Pristopnine . . . 32 — Obresti od izposojil 1.072 26 Gotov, začetkom leta 1.495 18 Gotov. 31. dec 1903 220 74 1 i 1 47.759 84 47.759 84 50.731 67 50.731 67 1 1 1 Mlekarska zadruga v Dolskem, reg. zadruge z omejeno zavezo, za drugo upravno leto 1903. Člani: koncem 1. 1902 66, v upravnem letu pristopilo 84, izstopila 2, koncem 1. 1903 148 s vplačanimi deleži v znesku K 1.218-—; odpovedano: 0. Denarni promet: 49-873.09. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K b Imetje (Aktiva) li Dolgovi (Pasiva) K h Ulag. preost 1. 1902 171 71 Izplačani deleži . . 12 Vrednost premičneg. Deleži 1.218 Vplačani deleži . . 714 — Vrnjena izposojila . 210 — inventarja . . j 3.289 31 Izposojila .... 1 000 — Izposojila .... 210 — Izdatki za blago. . 18.934 60 Naložen denar . . 30 — Dolg na blagu nezad. 11 — Prejemki za blago . 22.493 98 Voznina 491 07 Soposest ledenice . | 250 — Dolg na inventarju 1.000 — Za konve .... 328 92 Naložen denar . . 10 — Gotov. 31. dec. 1903 2 53 Rez. zaklad, o/° . . 8 09 Podpora .... 1.000 — Inventar premični . 1 938 68 Čisti dobiček . . . 334 75 Mlekarske knjižice . 19 20 Davki 39 40 Upravni in uradni stroški .... 2.530 68 Obresti del. in izpos 107 11 Ml. popr. ledenice . 396 47 Za konve .... 246 07 Mlekarske knjižice . 19 20 Gotov. 31. dec. 1903 c2 53 24.937 81 24.937 81 L 3,571 84 3.571 84 II 1 1 1 1 I Mlekarna in sirarna v Žireh, vegistrovana zadruga z neomejeno zavezo, za šesto upravno leto 1903. Člani: koncem leta 1902 110, v I. 1903 pristopilo 4, izstopilo 4; koncem leta 110 s vplačanimi deleži v znesku K 580; odpovedano: 0. Denarni promet: K 46.128 03. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Blag. preost 1. 1902 672 27 Izplačani deleži . . 24 Vplačani deleži . 20 — Izdatki za blago . . 19 383 11 Prejemki za blago . 22.254 48 Voznina 34 — Za ročke od članov 87 — Inven nepr. in prem. 189 81 Najemnina od hiše . 200 — Davek 40 59 Prispevek ledenice . 74 — Neposr. prisojbina . — 40 Upravni prispevki . 27 95 Upravni stroški . . 2616 93 Dohodki tehtnice 72 90 Obresti izposojil • . 198 40 Vplačane globe . . 41 — Delež pri „Z zvezi' 20 — Za ročke in tiskovine 171 19 Gotov, konec 1. 1903 771 17 23 449 60 23 449 60 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . Ter na blagu prizad. Terjatve na blagu pri nezadružnikib . . Vr. nepr. inventarja Vr. prem. inventarja Delež pri „Zad. zv.“ Delež pri Logaški ml. Delež br. in p. v Žireh Vrednost na ročkah Gotov, koncem leta 26 13 1.620 6.029 712 20 10 2 24 771 72 40 25 03 17 Deleži Izposojila .... Dolg na blagu zadr. Brezobrestno posoj. od zadružnikov . Rezervni zaklad . . Cisti dobiček . . . 580 4.000 909 1.700 1.757 281 28 50 79 9.228 57 9.228 57 Konsumno društvo pri D. M. v Polju, registrovana zadruga z omejeno zazezo, za sedmo upravno leto 1903. Člani: koncem leta 1902 108, v upravnem letu pristopilo 16, izstopilo 11, koncem leta 113 s vplačanimi deleži v znesku K 2.322 68; odpovedano: 0. Denarni promet: K 94.17V30. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Blag preost 1. 1902 103 17 Izplačani deleži . . 330 _ Vrednost blaga . . 6.636 01 Deleži .... 2.322 68 Vplačani deleži . . 192 33 Vrnjena izposojila . 8 — Terjatve na blagu pri Neizpl. obr. deležev 78 — Pristopnine . . . 32 — Izdatki za blago . . 43.111 60 zadružnikih . . 8.376 57 Izposojila .... 429 86 Izposojila .... 7 78 Voznina .... 214 07 Vr. nepr. inventarja 7 379 78 Dolg na blagu nezad. 13 239 20 Prejemki za blago . 45 819 68 Užitnina .... 412 57 „ prem. 566 68 Dolg na hiši . . . 4.400 — Najemnina od hiše . 142 — Inventar nepremični 178 04 Delež pri „G zvezi' 200 — Dolg na zač. izp. blag. 788 69 Začasno izp. blagajn 788 69 Inventar premični . 56 72 Vrednost knjig . . 30 — Rezervni zaklad, °/o 1 515 08 Davki .... 22 86 Predpl. pos davek . 8 — Čisti dobiček . . . 578 21 Neposr. pristojbina . — 60 Predplač. obresti od Upravni stroški . . 1.574 — pos. dolga na hiši 121 — Obresti del. in izpos. 369 19 Pred. zavarovalnina 33 68 Na rač. dolga na hiši 600 — Dividenda .... 200 — Posebni davek . . 8 — 47 085 65 47.085 65 23.351 72 23.351 72 1 Konsumno društvo v Starem trgu, regislrovana zadruga z omejeno zavezo, za upravno leto 1903. Člani: začetkom leta 506, v upravnem letu pristopilo 10, izstopilo 5; koncem leta 511 s vplačanimi deleži v znesku K 11.598'—; odpovedano 1. Denarni promet: K 193.575 35. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Blag preost. 1. 1902 164 31 Izplačani deleži . . 92 Vplačani deleži . . 40 — Na gl. deleže vrnjeno 264 — Pristopnine . , . 20 — Izdatki za blago . . 87 985 27 Izposojila .... 6 200 — Voznina 2.852 03 Prejemki za blago . 91.494 28 Užitnina .... 1.232 41 Zemljiški davek 9 50 Pridohninski davek. 338 85 Plače uslužbencem . 2.014 86 Dnine 218 06 Poštnine in brzojavi 62 82 Kurjava in svečava 165 06 Zavarovalnina . . 49 20 Bolniški blagajni 24 30 Tiskovine .... 35 12 Obresti od izposojil 73 28 Najemnina.... 240 — Gotov, konec 1. 1903 2 261 83 97.918 59 97.918 59 1 II Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . Terjatve na blagu pri zadružnikih . . Vrednost posestva . Vrednost inventarja Naložen denar . . Obresti nal. denarja Vrednost deleža . . Gotov, koncem leta 1903 20.103 17 111 5.586 2345 117 5 202 2 261 03 76 49 99 30 83 Deleži Neizpl. obr. deležev Izposojila .... Dolg na blagu nezad. Rezervni zaklad, °/o Čisti dobiček . . . 11.598 579 13 380 16.093 5.712 369 90 49 73 28 47 733 40 47.733 40 — 170 - IZVANREDNI ZVEZINI SKUPSCINI „Zadružne zveze“ v Ljubljani registrovane zadruge z omejeno zavezo, v petek, dne 24. junija 1904 ob 2. uri popoludne v pisarniških prostorih — Sodnijske ulice št. 4. Dnevni red: 1. Potrjenje letnega računa in bilance za leto 1003. 2. Slučajnosti. Ljubljana, dne 9. junija 1904. Dr. Jan. Ev. Krek, 1. r. „Zvezin" predsednik. Izvleček iz pravil § 19.: Zvezina skupščina je občni zbor zadruge in sestoji iz odposlancev Zvezinih zadrug. Vsako Zvezino zadrugo zastopa na Zvezini skupščini njen načelnik. Če pa ta pri zvezini skupščini ni prisoten, zastopa Zvezino zadrugo pooblaščenec, ki se iskaže s pravilno izdelanim pooblastilom načelstva Zvezine zadruge. Pooblaščenje Zvezinega uradnika ali revizorja je neveljavno. Vsaka Zvezina zadruga, ki je založila glavni delež (po K 1000), ima na zvezini skupščini za vsak založeni glavni delež 5 glasov. Kot založen velja glavni delež tudi v slučaju, če v smislu zadnjega odstavka § 12. še ni popolnoma vplačan. Vsaka druga Zvezina zadruga ima na Zvezini skupščini jeden glas. Zvezina zadruga, ki ima več glasov, sme iste razdeliti na več pooblaščencev. V tem slučaju je v vsakem pooblastilu natančno navesti za koliko glasov da velja Če je pa načelnik Zvezine zadruge na skupščini navzoč, mora isti vsekako izvrševati jeden glas svoje zadruge. Če bi kaka Zvezina zadruga izdala raznim pooblaščencem pooblastil za več glasov nego ji pristoja, odloči predsednik skupščine, kateri pooblaščenci da bodejo izvrševali glasove te zadruge, izključivši odVečne pooblaščence. Pregled denarnega prometa „Centralne blagajne" za mesec januar 1904. Vloge K r e d i t Denarni I’ r e d m e t vloženo vzdignjeno izplačano povrnjeno promet K b K h K h K h K Stanje 31. dec 1903 . . 2,525 935 53 — — 3,064 184 50 — — - V mes. januarju 1904 . 345 537 79 87.899 20 99.951 — 141.966 32 Skupaj . . . 2,871 473 32 — — 3,161.135 50 — — 1,298 294 80 Po odbitku 87.899 20 141.966 Stanje 30. jan. 1904 . 2,783.574 12 — — 3,022.169 18 — — Vabilo na reetni občni, zbor Gospodarskega društva v Renčah na Goriškem, registrov, zadruge z omej. zavezo, kateri se bo vršil dne 29. junija 1904 ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Potrjenje računa za leto 1903. 2. Volitev načelstva in nadzorstva. 3. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Gorah, reg. zadruge z neotn, zavezo, kateri se bode vršil v nedeljo dne 19. junija 1904 ob 3. uri popoludne v župnišču na Gorah. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računov za 1. 1903. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4 Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Posojilnice v Zatičini, registr. zadruge z neomej. zavezo, kateri se bode vršil v nedeljo dne 19. junija 1904 ob 4. uri popoludne v prostorih posojilnice v Zatičini. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računa za leto 1903. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi člane Načelstvo. NB. V slučaju, da bi zgoraj sklicani občni zbor ob 4. uri ne bil sklepčen, vršil se bo ob pol 5. uri drugi občni zbor z istim dnevnim redom in v istih prostorih, kateri bode sklepal brez ozira na število navzočih članov. Vabilo na izredni občni zbor Konsumnega društva v Št. Juriju ob južni železnici, reg. zadruge z omej. zavezo, ki bode dne 26. junija 1904 ob 3. uri popoludne v deški ljudski šoli v Št. Juriju. Dn evni red; 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1903. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Sprememba pravil oziroma sklepanje o razdružbi zadruge. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabijo se vsi člani. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega društva v Žužemberku, reg. zadruge z omej. zavezo ki sc bode vršil v nedeljo, dne 26. junija 1904 ob pol 4. uri popoludne v župnišču v Žužemberku. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računov za 1. 1903. 3. Dopolnilna volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Kventuelna razdružba zadruge. 6. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na občni zbor Mlekarske zadruge v Cerknici, regist. zadruge z omej. zavezo, kateri se bo vršil v nedeljo dne 26. junija 1904 ob 1IA. uri popolud. v dvorani hranilnice in posojilnice v Cerknici. Dnevni red: 1. Poročilo predstojništva. 2. Predložitev in potrjenje računa za 1. 1903. 3. Volitev dveh članov predstojništva. 4. Volitev dveh članov nadzorništva. 5. Slučajnosti. V Cerknici, dne 7. junija 1904. Predstojništvo. Kmetijsko berilo. Živinoreja. Domači zajce — škodljivce. Izmed mnogih domačih živalij redi se tu in tam tudi kunec ali domači zajec. Najrajši ga ima mladina, ker ji je drobna in nežna žival v zabavo. To je tudi prav, ako otrokom privoščimo to veselje, da se mladina že za časa privadi na živali, zlasti naša kmetska mladež, katera bode pozneje več ali manj imela opravka s živino. Tudi je zajček nedolžna žival, zlasti ako je zaprt v hlevu, kjer more grizti le to, kar mu človek da sam. Drugače pa je ž njim, ako pride na prosto, da se pase po svojoj volji. To sc godi mnogo-kje tudi pri nas, da pa to ni v korist kmetu, povem nekaj lahko iz svoje skušnje. Dva para zajčkov skakalo je že blizo dve leti okoli doma. Četudi se je to število po leti pomnožilo včasili z mladim zarodom, vendar je bil navadno ta od maček in drugih živalij kmalo uničen. Po letu je šlo starim zajcem vse po volji, saj jim je bilo paše, detelje, trave in tudi zelja na izbiro, vendar za zadnje še niso marali. Drugače je bilo po zimi; vendar ker so mogli do sena in rezanice v skednju, jim zima tudi ni veliko škodovala. Pač pa so naši zajci si domislili nekaj, kar jim ni bilo za dovoliti. /e v jeseni, ko je bilo še kopno in dosti paše, lotili so se bližnjih sadnih drevesc. To videvši, namaže kmet vso mlajšo drevje prav dobro s znanim mazilom od apna, ila, blata in krvi. Toda čudno! To mazilo je branilo, da se drevja skozi celo zimo ni lotil divji zajec, pač pa je naš domači zlodej obral popolnoma kaeih petnajst deloma pač močnih dreves. Seveda ko se je škoda opazila, bila je ta „družba11 pokončana, katera bi v celoj zimi vso sadno drevje uničila. Iz tega sledi skušnja, da ako hočemo rediti kunce, da jih imamo vselej v zaprtih hlevih. Ako so na prostem, nam druge živadi pokončajo njih zarod, pa se tudi nič ne udebele tako kakor v hlevu pri primernej brani. Se večja pa je škoda, ako se spak iz same objestnosti loti sadja, tega ravnanja pač nobeden sadjar ne more mirno gledati. Sedaj pa že verjamem, kar sem nekoč čital v nekem časniku, da so se namreč v nekaterih pokrajinah Avstralije kunci tako razmnožili, da preti ondotnim ljudem vsled te nadlege — lakota. Po-končavajo jih na vse načine, pa ne izda to veliko, ker spak se strašno naglo množi. Torej kuncu ne velja dati prostosti, na samem je on kaj škodljiva žival. Pohorski. Mlekarstvo in sirarstvo. S smetano krmijo prašiče. Če bi vprašal enkrat kmeta, je-li krmi, oziroma napaja tudi on svoje prašiče s smetano — ne vem kako bi me pogledal, nemara bi me imel za popolnega norčka ali pa za malo dovtipnega šaljivca. Toda jaz se prav nič ne šalim. Cela vrsta gospodarjev dela to, kar pravi naš naslov, in ti gospodarji niti niso najslabši, nekateri se celo prav izvrstno razumejo na gospodarstvo. Istina je namreč, da pri starem načinu posnemanja v latvicah ne moremo dobiti in izvleči smetane dovolj natančno iz mleka. Zato sc nam pogubi dobršen — večkrat celo tretji del — smetane, katero mirnega srca v „posnetem11 mleku pokrmimo živini. Kaj ne, precej dragocena piča je to smetana, to že smemo reči. Ker veliko množino smetane takorekoč zlijemo proč, za to si za celo leto lahko izračunamo precej lepo svotico, katero izgubimo po starem načinu posnemanja. Kdor hoče poslušati dober svet starega, skušenega kmeta, ta napni sedaj svoja ušesa: Postavi v kot latvice in p iskre iz časov tvojega pradeda. Takrat so se vozili ljudje v daljne kraje s starim šklepetajočim poštnim vozom, danes rabimo v ta namen paro, po mestih elektriko. In najlmjši trdoglavce, ki je prisegel na stare, lepe čase in se rotil, da hoče celo svoje življenje potovati le s poštnim vozom, je moral sprevideti, da je novi način potovanja hitrejši, cenejši in zdravju ugodnejši. Ravno to primero lahko napravimo mej starim načinom posnemanja in mej napredkom novega časa, ko posnemamo z majhnim, bleščeče snažnim in baječno brzo delujočim strojem. Ta strojček se imenuje posnemalnik ali separator, zraven pa nosi še kako posebno ime, npr. Alfa, Krona, Vestfalija, Heureka, Melota, Aleksandra i. t. d. S to iznajdbo se ne ločuje samo smetana od posnetega mleka z osupljivo hitrostjo, ampak — kakor sem rekel — pri posnemanji dobimo tudi vk. */3 več putra kot sicer. Vsa nesnaga, ki se polagoma nabere v mleku mej molžo in pozneje pride tudi v puter in ga pogosti kazi. Drugače je pri sepa-ratorju, tu se tudi vsa nesnaga izloči in nabere v bobniču. Posledica tega je, da dobi puter krasno oko oživljajočo zlatormeno barvo, ima dražesten duh in oni pravi masleni vkus, ki se da doseči samo pri popolni snažnosti Kako prijetna je tudi zavest, da s pomočjo scparatorja nismo zagnali proč najmanjšega delca drage mlečne tolš-čobe in da je posneto mleko pri vsem tem, ozir. ravno zato prav izvrstno krmilo, posebno za prašiče. Kdor se zanima za ta strojček, ki prihaja vedno bolj mej ljudstvo, lahko povpraša kar pri Z. Zvezi v Ljubljani. Značilno pri tem stroju je to, da ravno oni kmetje, ki najbolj pazijo na vinar, najraje kupujejo mlečne posnemalnike. Star kmet. Splošno. Zapravljanje na kmetih. Eden najboljših poljedeljskih učiteljev na Angleškem, profesor Wrightson (izg. Wrajtzcn) je postavil* 20 točk ozir zapravljanja, ki se godi dan na dan na kmečkih posestvih ; tudi slovenski kmet bo bral te reči z velikim pridom. Naše skromno mnenje je, da naj si tudi najboljši gospodar še zapomni eno ali drugo teh točk in ne bo mu žal. So pa te-le : 1. Zapravljanje vsled nevednosti. Mnogim gospodarjem se ne zljubi, da bi poizvedeli, katero orodje in stroji so najboljši, katera semena, gnojila, živina za pleme in vožnjo, katera pcrotnina itd., ampak kupijo precej prvo, kar jim pride pod roke. Ako si pa nabavljaš malovredno blago, tedaj si zapravljivec. 2. Zapravljanje pri delu; ne mislimo sicer, da naj se dela več kot je potrebno, izguba tiči v pomanjkljivi organizaciji in vodstvu dela. V tej reči skoro vsi kmetje zapravljajo in tudi delavci tratijo s tem minute in četrtinkc ur. Eden mendiA dolgo časa po cesti sem in tje, da bi počakal tovariša Janeza, da bi šla skupaj par sto metrov dolgo pot h kovaču, od koder mora prinesti železno za-gojzdico ali žebelj za podkev. Mnogokrat vidiš vprežena 2 konja, kjer bi bil eden popolnoma zadosti, ali se pošlje odrasel delavec po opravku, ki bi ga lahko izvršil vsak otrok — povsodi potrata pri času in delavskih silah. Ko se voziš po železnici, opažaš redno, da obstajajo po polji ljudje in vozovi, dokler ne odpiha luka-matija naprej in ne izgine izpred oči radovednega ljudstva. 3. Zapravljanje zemljišča. Mar-sikak meščan bi dal Bog ve koliko za vse vogle in kote, ki za tvojimi mejami leže leta in leta prazni. 4. Zapravljanje pri semenskem žitu. Kol ikra t se seje pregosto v škodo pridelku. Se večkrat se greši pri izbiranji semena, ker se jemlje nečisto žito in tako poskrbi, da mora žetev izpasti slabo in da je polje za dalje časa temeljito bogato preskrbljeno s plevelom najslabše vrste. Tedaj ob enem potrata zemljišča. Možje, čistilnike, pajkelne, trijerje v roko! 5. Razmetavanje sena. O tem ni treba veliko pisariti. Le poglej enkrat malo bolj natanko, kako ravnajo hlapci s senom, posebno zdaj po leti opazuj, koliko se potroši po nepotrebnem zelene krme, ki jo živina zmeče v gnoj, ko bije po muhah (leni hlapec namreč noče zelenja nekoliko porazrczati) in kmalu boš vedel, koliko bije ura. 6. Ravno to velja o slami, zlasti ako jo rabimo nerazrezano za steljo. 7. Potrata pri korenjstvu. Ta je zelo pogostna, ker se napačno krmi. Množina korenjstva (pese, repe, kolerab) ki ga pokladamo živini, je mnogokrat prevelika in vsled tega nevarna za živinska prebavila. Posledice so: Izvrženje in bolezni, pogostoma smrt. 8. Zaprovljanje pri gnoju. Puščate gnoj, da ga izpira dež in sneg, zgubljate dušik v gnojnici in gnoju, prekmalu ga trosite po polji in puščate v kupcih po veliko tednov itd. 9. Potratnost pri košnji, ker prepozno kosite, t. j. ko je trava že najboljše svoje redilne snovi izgubila. Ali pa, kadar ne devate sena pravi čas v kopice, ampak puščate zmešano ležati, da ga dež dobro izpere in izluži. 10. Izguba zrnja na polji, ako se zrelo žito prav dolgo ne poža-nje, kot se večkrat opaža pri za-nikernih gospodarjih. Vrabci in miši se take zanikernosti prav vesele. 11. Zguba po miših in molju pri žitu, časih v veliki množini, ako se opušča postaviti mačka za varuha v kašči in če se ne prevetrava večkrat žitnih prosto- rov in žita samega ne premeče z lopato. 12. Zguba pri umetnih gnojilih. Marši kak gospodar upa z dokupljenimi gnojili posebno pospešiti kako poljščino. Videz tudi govori, da dobro ravna; toda če bi kmet vzel v roko svinčnik in po-pir, bi našel, da ga je gnoj več stal, nego je vreden večji pridelek. So celo ljudje, ki prodajajo gnoj iz domačega kupa in potem dokupujejo kalij in žlindro. O ti ljuba priprostost, kje si pustila pamet! 13. Tudi pri nakupu močnih krmil se lahko zapravlja, bodisi po nevednosti, da se napačno krmi, ali pa po trdoglavosti, ker kupuje to blago vsak kmet zase, mesto da bi se jih več skupaj vzelo in si nabavilo zadružnim potom potrebnih krmil. 14. Zapravljanje vsled slabega ravnanja pri reji živine, naj ti bo že goveja ali konjska ali prašiči. Zaduhli hlevi, napačno oskrbovanje breje živine, zapiranje mlade živine v hlevu, mesto ji dati kar največ prostoti zunaj, nevarnost potopa za živino v gnojnici in pod. dobrote. 15. Potrata vsled slabe mlačve in pomanjkljivega čiščenja žita je nekaj čisto vsakdanjega pri nas. IG. Velikanska zapravljivost ima svoj vir tudi v zanemarjanji naukov, ki jih podaja znanost. Kot zgled naj navedem le par slučajev: Pogostoma se opušča, kužno obolele živali postaviti na poseben prostor, slabotne živalice izključiti od nadaljne reje; zanemarjajo sc prva znamenja bolezni toliko časa, dokler ni prizadeta vsa živina; premalo se skrbi za čisto pitno vodo, za svež zrak in druga zdravstvena pravila. 17. Škoda, ki jo imamo odtod, ker ne damo proč slabe in večkrat prestare plemenske živine. 18. Potrata vsled tega, ker ne varujemo raznega orodja, plugov, bran, mladinih strojev i. t. d. pogubnega vremenskega vpliva, dežja, snega, vročine in zmrzline i t. d. Vsled take nemarnosti moramo orodje večkrat obnavljati, ker bi si lahko prihranili z nekoliko skrbjo. 19. Zapravljanje s tem, da vrat, podbojev, ograj, sploh vseh lesenih delov pri stavbah ne prevlečemo večkrat s karbolinejem. V tej napačni varčnosti ni skritega nič druzega kot zapravljanje. 20. Zapravljanje pri živinski kupčiji. Mesar in prekupec precenita težo živine samo po očesu in nikdar v svojo škodo, ampak vedno le v kmetovo, ki lahkoverno in zaupljivo ogleduje to čudovito cenitev. V tem tiči grozovito zapravljanje. Samo prodaja po živi teži te obvaruje škode in goljufije. Kako da sc more pameten človek, ki mora sam vse svoje potrebščine plačati po meri in teži, kako da se more on spustiti v pogajanje z mesarjem na podlagi kupčeve cenitve na oko, to je pač uganjka, kakoršnih je še več skritih za človeško naravo. Renski kmet. Česa sc moremo učiti pri Američanih? O Američanih je splošno znano, da so vobče zelo praktično ljudstvo, od kojega se moremo, če imamo le količkaj dobre volje, marsičesa naučiti, in tudi ameriški kmetovalec baje nikakor ne zaostaja v razumnosti za svojimi rojaki. Zato smemo biti veseli vsakega spisa, ki nas hoče seznanjati z ameriškim kmetijstvom, saj so take vesti za našega kmeta močno bodrilo, da naj se tudi on bolj pobriga za tehnij-sko povzdigo svojega stanu v pri-hodnjosti, z večjo vnemo in ljubeznijo nego doslej. Ako imamo priliko opazovati Amerikanca pri njegovem delovanji, lahko razkrijemo korenine njegovih moči in najdemo tudi pot, po kateri se moramo ustaviti njegovi mogočni konkurenci. Nedavno je izšla velezanimiva knjiga ,,Kmetijstvo v Zjedinjenih državah severne Amerike11*, ki ima mnogo podučnega v sebi. Posebno koristna so poročila, ki opisujejo življenje na ameriških farmah (kmetijah). Tam nahajamo resnice, ki so naravnost zlate in jih ne moremo dovolj priporočati tudi našemu kmetu. Poglejmo najpreje Amerikanca pri delu. Da, delo in sicer težko delo, to je njegovo geslo. Ljudi, ki bi živeli samo za kratek čas, Amerika ne pozna, tudi najpre-možnejši Amerikance je delaven. In ne samo delo v splošnem smislu, tudi, in še posebno telesno delo se v Ameriki vse drugače ceni nego v Evropi. Vže nežni mladosti se vceplja naj višje spoštovanje do „plemstva, ki ga daje delo11. Pri vseh stanovih se domača vzgoja ozira bolj na praktično stran življenja in šole delujejo v ravno tej smeri. Znanje obrajtajo zelo, toda samo koristno znanje, t. j. tako, ki se v življenju lahko vpo-rabi. Zato se naslanja amerikanska ljudska šola tesno na praktično življenje in izključuje iz svojih učnih načrtov vse, kar se v praktičnem življenju ne da vporabiti. Pri tem pa ljudstvo zelo pridno obiskuje nadaljevalne šole in nič redkega ni, da mladi ljudje do 20. leta hodijo v nadaljevalno šolo. Okoliščina, da stoje vsi slojevi ljudstva in vse šole s praktičnim življenjem v najožji zvezi, stori, da med posameznimi stanovi ni visokih sten in pregraj in da prestop iz enega stanu v drugi ne dela nobenih posebnih težav; na ta način pride sleherni človek lahko do poklica, do kojega ima nagnjenje in sposobnost in more v slučaju, da je zašel do neprimernega poklica, tega zapustiti in si izbrati drugega. Odtodi tudi mična, pri nas nezaslišana prikazen, da se ljudje iz najboljših mestnih družin za časa žetve udeležujejo „v potu svojega obraza'1 raznih del na far- * Die Landvvirtschaft in den Vereinigten Staaten v. Noidamerika, Oetken, Paul Perey, Berlin. mah, da n. pr. mlad pravnik vodi konje kosilnega stroja in da vzdiguje profesor botanike (rastlinstva) tisoče posušenih rastlin na travniku, ne da bi jih razkazoval v učne namene svojim študentom, ampak da se napolni veliki voz, ki stoji zraven njega. „Jaz sam,“ pripoveduje Oetken, „sem nekoč z mladim bogoslovcem na neki farmi vezal snopje. Mladi človek je bil zelo izobražen, fin mož; a to mu ni delalo napotja, da ne bi velikih počitnic na vseučilišču porabil za to, da si pri nekem sorodnem farmarju prisluži prispevek k stroškom za svoje študije.61 Da, mnogi meščani gredo po leti za nekaj časa na kmete, da se oddihnejo, ob enem pa tudi krepko pomagajo pri jesenskih delih na kmetih. Na ta način se razliva ob vsaki žetvi cela reka mož in mladeničev iz mest in tovarniških krajev na deželo, prepreči tako pomanjkanje delavcev, krepi pa tudi samo sebe z delom v čvrstem kmečkem zraku ; da, mnoge tovarne ob žetvi omeje svoje delo, da morejo njihovi delavci hiteti kmetu na pomoč ob času naj večjega dela. Odtod si lahko razlagamo, zakaj da ima ameri-kanski farmar tako malo stalnih plačanih delavcev. Delavni čas v Ameriki ni ravno čez mero dolg, toda ta čas se pa prav energično porabi za delo. Ameriški delavec je navajen na vestno, krepko delo tako, da mu je to prešlo popolnoma v meso in kri, on ti dela pridno brez postajanja naprej, naj mu gospodar dela naprej, naj ga gleda ali pa če ga tudi blizo ni. Neprestano „hurry upp“ t. j. „naprej, urno!66 to je znak ameriške delavnosti. — „O ko bi bilo pri nas tudi tako!" slišim zdihniti tako mnogega našega gospodarja. — Pa ne samo pridnost Amerikanaca, občudovati moramo tudi njegovo ročnost. Tako je Oetken sam videl zgled, da je en mož nacepil na dan 21/-.!—3 korde drva — en kord meri 8 čevljev v dolžino, 4 v višino, 4 v širino, — da je en mož preskrboval poleg drugih del tudi molžo 20 krav in da je fantič, komaj 10 let star pomolzel prav dobro svojih 5 — 6 krav. Zelo prijeten vtis napravi na človeka opisovanje, kako se ameriški delavec obnaša in kakošno je njegovo razmerje do gospodarja; ljudje se že zmladega navajajo na lepo obnašanje (maniro). Ameriški delavec ti nikoli ne stopi v sobo, ne da bi popreje osnažil čevlje in in obleko, nikdar ne sede k mizi, ne da bi se popreje umil in počesal. Zato pa tudi gospodar tamkaj smatra delavca za svojega trgovskega prijatelja, ki mu pomaga in besede „hlapec66, „dekla66 so v severni Ameriki neznane; našega hlapca imenujejo „a help66 t. j. pomočnika ali pa „hired hand66 tj. roko. S tem se tudi vjerna, kar piše prof. Wilkens v svoji knjigi o severni Ameriki: „Povsodi po farmah, na polju, v hlevih, doma so me predstavili vsakemu posameznemu delavcu in vsakega delavca meni, bodisi s tem, da sva si imenovala drug drugemu ime ali pa z besedami: „Gd. N. stiska roko gdu dr. Wilkensu iz Dunaja66. Kakor vidimo, nagovarja ameriški gospodar svoje delavce z besedico „mister66 t. j gospod. Seveda je pa tudi omika kmečkega delavca v severni Ameriki precej višja nego pri nas. Kot prave tipe (vzorce) ameriškega delavstva navaja Oetken dva mlada moža, s kojima je delal skupaj na neki farmi v Kaliforniji, — res prava vzora marljivosti in zanesljivosti za vsakega delavca. Gospodar farme je bil zelo bolehen in se je mogel le semtertje prikazati pri gospodarstvu, toda ta dva hlapca sta držala celo gospodarstvo v tako lepem redu. sta izpolnjevala svoje dolžnosti s tako skrbjo in energijo in sta ravno to zahtevala tudi od svojih tovarišev s tolikim povdarkom, da je šlo gospodarstvo izvrstno naprej. Točno ob 4. uri zjutraj sta vstala Dean in Alvah (tako jima je bilo ime) in takoj poklicali svoje tovariše. Devet minut pred 5. so bili hlevi osnaženi, konji nakrmljeni in okrtačeni, krave pomolzene in oskrbljene, vozovi pripravljeni, orodje in vprega za čez dan pripravljena, z eno besedo, vsa mala dela so bila končana. Zdaj se oglasi zvonček za k zaju-treku. Ta traja največ 15—20 minut in takoj potem hite vsi po zgledu preddelavcev na glavno dnevno delo. Prišedši do polja se loti vsak z največjo pridnostjo svojega posla in dela brez prenehanja do blizo poldneva. Kaka šaljiva beseda tu pa tam za vspodbudo, za silo tudi kratka povestica je dovoljena, a nikdar ne sme razgovor prekinuti dela. Delo se konča toliko pred poldnevom, da pridejo delavci 10—15 minut pred 12. domu, da morejo opraviti mala dela (krmljenje in dr.) in da morejo vsi delavci umiti, okrtačeni in počesani točno ob 12. uri vstopiti h kosilu. Ob 1. se delo spet prične. Ob 7. uri je delopust, t. j. glavno dnevno delo je končano. Ko je vsakdo dokončal še potrebna postranska dela in je živina vsa lepo osnažena, gredo ob 3/i 8. k večerji in ob 8. uri se zbero možje skupaj, da se pogovore o kakih kmetijskih zadevah, eden bere naprej kmetijske liste ali kaj zabavnega itd. Zadnji čas ob 1j'i 10. gredo k počitku. Najstarejši delavec pa obhodi, predno se vleže, še enkrat vse hleve in celo domačijo, skrbno motreč, da li je vse v redu. Pri tem dnevnem redu se nihče ne čudi da je čas za obede precej omejen. Vse ameriške farme se strogo drže pravila, da se je samo trikrat na dan in sicer ob natanko določenem času, ki se ga drže na minuto natančno. Vmes sc razven vode ne sme ničesar uživati ne doma, ne na polji. Zato so pa oni trije obedi obilni in hrana zelo tečna: meso, krompir, zelenjava, močnate jedi, sadje, kruh in puter, te jedi prihajajo v raznih oblikah na mizo zjutraj, opoldne in zvečer. Juha, ki je pri nas dostikrat glavna reč, je v Ameriki redka prikazen, zato tudi v mnogih ameriških hišah žlic niti nimajo. Ker ni tekočih jedil, zato je tudi ameriški obed tako urno končan, pa tudi ameriški delavec je vsled bolj suhe hrane bolj vstrajen za delo, ker znano je, da preveč tekoča hrana napravi tudi človeka bolj „vodenega11 za delo. Glavni vir moči in zdravja pa ima Amerikanec v zmernosti, v zdržnosti od alkoholičnih pijač — naj bo že vino, pivo ali žganje --ki se v Ameriki ceni tako visoko, kot malokje na svetu. Zmernost pospešuje varčnost, boljša življenje, zdravje in telesno silo. Posameznih točk nočemo primerjati z našimi slovenskimi šegami in navadami, ker ni posebno težko izvajati posledic, kje nam more biti Amerikanec lep vzgled in vzor za posnemanje. Bistričan. Svetovna razstava v St. Louis-u v Ameriki. Praktični in podjetni Amerikanci kažejo na svetovni razstavi v St. Louisu zopet svetu, kaj premore razum in vstrajna delavnost, ob enem pa, kako velikanske zaklade ima kmetijstvo v živinoreji in praktičnem izdelovanju mleka. V velikanskem poslopju za kmetijstvo ima mlekarniški oddelek 30.000 kvadratnih čevljev prostora. Središče mlekarsko - gospodarskega oddelka je velika vzorna mlekarna. Po zadnjih statističnih izkazih zjedinjenih držav, je znašala vrednost mlečnih izdelkov letno nad 472 milijonov dolarjev, mej tem ko je znašala skupna vrednost pšenice 370 milijonov. Vzorna mlekarna je 180 čevljev dolga in 20 čevljev široka. Stene so iz samega stekla, tako da imajo obiskovalci priliko natančno opazovati izdelovanje mleka, bodi si v sir ali surovo maslo. Vsi vhodi in oddelki mlekarne so dobro zaprti, ’ da ne morejo muhe blizu. Vsaki dan se porabi 5000 litrov mleka za sir in sicer le z najnovejšimi modeli in mlekarskimi stroji. Praktično se predstavljajo najbolje metode (načini) kako je ravnati z mlekom, kako čistiti posode in kako se mleko pasterizuje. V posebnem oddelku poleg uzorne mlekarne, se nudi občinstvu prilika, pokušati mlečne izdelke, kakor: surovo maslo, smetano, sir in mleko. Dopis. Videm ob Savi. Naša šolska loterija prav dobro napreduje. Srečke se še dobijo po kroni. V kratkem začne loterijski odbor sestavljati listo dobitkov. Tiste trgovce, tovarnarje, obrtnike in posestnike, ki hočejo konkurirati z svojim blagom, opozarjamo, naj blagovolijo nemudoma vposlati cenike na loterijski odsek na Vidmu, Priporoča se: SJc”.*u Skodimi in poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Medjatova hiša. »Kmetijsko društvo v Vipavi« ima na prodaj še 3000 amer. ključev R. portalis za suho cepljenje sposobnih po 14 kron za tisoč, do 20 000 amer. ključev za bilfanje po 5 kron tisoč, 350 kom. cepljenih trt bel. burgundec in 4-00 komadov silvanca po 20 vin. kom. 221 0—3 1000—1200 jablanovih debele dobre vrste cepljene 2- 3 leta stare. Cena od 40—60 vin. postaja Škofja Loka. — Marija Jenko, Lipca pri Škofji Loki. Najbolje istersko vino sper,idkSr znano, v Tinjanu. Kdor hoče to izborno kapljico kupiti, naj se obrne direktno na „Tinjansko društvo za štednju i zajmove" ali pa na upravitelja tega društva gosp Šime Defar v Tinjanu. 206 20—10 pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo samo v zavojih z varstveno znamko župnika Kneippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte vseh manj vrednih posuemkov. Zahtevajte v svoj prid vselej Patentovano samotvomo orodje za škropljenje „Sgphonia" JisL za vinograde, za hmeljske nasade, za pokonče-vanje škodljivcev na sadnem drevju, v odstrani ■ 'jj njenje bolezni na listju, za pokončevanje gren-kuljice in divje gorčice itd. Samotvovna, nosljiva brizgalnica ? kotlom iz bakra za 10 ali 15 litrov tekočine z ali brez priprave za mešanje s petrolejem in samotvorne vozne brizgalnice , ri, ■ -.!>* izdeluje in prodaja kot specijaliteta 217 C—ti PH. MATFARTH & Co. tovarna poljedvlskih strojev, posebna.tovarna za vinske stiskalnice in strojev za vpo ra bij en j e sadja. Dunaj II., Tatiorstrasse št. 71. Obftirnl ilustrovani ceniki brezplačno. Zastopniki prodajalci se radi sprejmo. 1 1 1 _i Vvdrove žitne kave r,DOMAĆI PRIJATELJ" ^0303303033333333333CCCCCCCCCCCCTCCC€CC»žI C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne mr blagajne -»i prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlersfliigel založnik Raiffeisnovih posojilnic Dunaj, L, Franz Joseptis-Quai št. 13. 210 21-10 te SftCCCCCC33'333i333333333333333333333333333L Patentovane sprave za žveplanje trt jednostavno i duplo delajoč« ^ŠKROPILNICE PROTI' ^ PERONOSPORI TER VSE POTREBNE VSAKOVRSTNE POLJEDELSKE I VINOGRADARSKE STROJE, prodaja v najboljši izvršitvi, tlG-IElERmlOlEMU H. Praterstrasse 49 Zastopniki se iščejo ! Ceniki brezplačno. 212 20—9 Karol Kavšeka nasled. Schneider & Verovšek trgovina z železnino in zaloga pol jedel j. strojev Ljubljana, Dunajska cesta št. 16. -2:? x~2 priporočata: Pristne amerikanske kosilne stroje, stroje za preobračanje in grabljenje mrve ,z tovamc -v *" Mc.Cormik iz Chikage najboljše in najnovej.še, kar se do sedaj dobi. Novi motorji na bencin amerikanskega in angleškega sistema, izdelki prve vrste za rokodelce in kmetijo. Najnovejša vratila, mlatilnice, trijerje, čistilnice za žito in sploh vse stroje za poljedeljstvo. Najboljše blago 1 Nizke cene! Slovenske cenike pošiljamo na zahtevo brezplačno! -tv' wer Nad 360.000 v rabi! Nad 600 prvih odlikovanj! IBH o ^4 o f-t g ■= Delniška družba klfa-Separalor C0L|BRII * ti ti vi ti Zaloga za južne dežele: g 7 F 1 V ^rA^nviJ A nn An s Era.s.q a 96. II pr65im berite! prc5im berite! 9|S 12—9 ; o f-t OJ ▻> & c8 E\I Zadovoljno (Tfam potrdim, da so od $aše cenjeno tvrdke S1* *-* $» €-*“ O t> za našo mlekarno postavljeni stroji, in mlekarske oprave sploh O f-t najboljše kakovosti in nas v vsaki svrhi popolnoma zadovoljujejo. ti o (£ opravičenim ponosom se zato lahko sklicujete na tukajšno mle- o M karsko opravo, katera se gotovo lahko prišteva k najmodernejšim o m O P-. delov ršbam. Spoštovanjem Deželna mlekarna in šola ja sirarstvo v J^romeriju, jY[oravsko. Kromeriž, dne 20. maja 1903. (Anton .Liska, l. r. ravnatelj. Pl- CI> Izdajatelj: Zadružna Zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik: Ivan It o ž m a n, uradni vodja „Zadružne zveze«. — Tisek Zadružne tiskarne v Ljubljani.