NAŠA ANKETA
Narava ne zna goljufati: kolikor ji daš, toliko ti vrača
Svetovni dan varstva okolja, ki smo se mu te dni pokloni-li ludi pri nas, naj bi znova opomnil, da naše življcnjsko okolje ni potrpežljivo brezno brez dna, ki bi v neskonč-nost prenašalo našo ekološko brezbrižnost in nekulturo. Narava se zdaj res upogiba pod človekom, toda nekoč ga bo udarila z enako neusmiljenostjo, kakor je zdaj človek neusmiljen do nje, je porekel nek ugleden mislec.
Lahko pa bi vse skupaj zasukali tudi čisto drugače in dejali: pokaži mi, kaj čutiš do narave in povem ti, kdo si! Narava kot sestavni del našega življenjskega okolja je torej veliko več, kot se zdi na prvi pogled: je najpristnejše zrcalo naše kulture in ekološke zavesti.
Marko Oblak, elektrotehnik s Črnega vrha: »Mislim, da je nujno, da naravo očuvamo tudi za kasnejše rodove. Ne smemo naravo gledati le skozi dobi-ček in profite, saj nam lahko nudi tudi mnoge druge radosti, samo če je dobro ohranjena. Zato sem tudi proti prevelikim posegom v naravni prostor tu v Polhograjskih dolomitih. Poglej samo vikende. Zdi se mi neprimerno, da se pojavljajo v tolikšnem številu. Saj so že na vsakem koraku in praktično izgledajo že kot nekakšna naselja. Kar je pretirano, je pa le pretirano.
Janez Šivic, avtoklepar iz Kamnika pod Krimom: »Po mojem se industrija vse preveč širi v podeželsko okolje. Žal brez ustreznih čistilnih naprav. Poglej, tu pri nas je voda že vsaj kakih osem let oporečna, a se nič ne
naredi. Rad bi vedel tudi, kdaj bodo zaprli odlagališče za smeti ob poti proti Rakitni. Gozdovi postajajo splošni problem. Družba jih vse preveč izkorišča, zato bi bilo bolje, ko bi v čimvečji meri prešli v zasebne roke.«
Matej Pirtovšek, dijak SNŠ z Dobrove:
»Nove stranke zelenih bodo zdaj vsekakor pripomogle k odločitvam skupščinc. da se začne resneje delati na varstvu okolja. Za to je že skrajni čas. saj je postalo ozračje že skrajno onesnaženo. To se posebej dobro vidi v Ljubljani: megla se tam zdaj zadržuje cclo pozimi, pa tudi količina smoga je večja. Treba bo zgraditi čistilne naprave, tako kot imajo to denimo v Švici. Tam proti onesnaževalcem nastopajo z izjcmno ostrimi kaznimi.«    ,
Danijela Stojadinovič, učenka OŠ iz Podpeči:
»Mislim, da je za varstvo narave še preslabo poskrblje-no. Moralo bi biti še več očiščevalnih akcij, več čistilnih naprav. Tu pri nas v Podpeči je sicer nekoliko bolj čisto kot v Ljubljani, zato pa je reka Ljubljanica, ki teče tu mimo še vedno zelo umazana.
Sicer pa največ opazujem naravo, ko se ob nedeljah včasih zapeljem s kolesom tja proti Ljubljani. Še posebno lepo je, kadar zagledam kake štorklje ali pa divje race«
Franc Rupnik, upokojenec s Škofljice:
»Vsakdo si želi, da bi bilo za varstvo okolja bolje poskrbljeno, toda to bo moč doseči le, če bo več sloge. Moralo bi biti manj govorjenja in sestankovanja o tem,
zato pa toliko več dejanj«
Janez Kovač, obrtnik iz Srednje vasi pri Polhovem Gradcu:
»Narava je gotovo nekaj zelo lepega. Prav zato jo je treba tudi za vsako ceno očuvati. Že pred leti sem se zavzemal za to, da se umaknejo divja odlagališča tu v Polhovem Gradcu. Tudi po naših hribih tu okoli bi bilo treba preprečiti odmetavanje smeti in odpadkov. Če ne drugače, s kazcnskimi sankcijami. Sam tudi nikdar ne bi zgradil zadrževalnika na Božni, saj bi bila to velika škoda za našo naravo.«
Zoran Rus, avtoličar iz Dolnje Brezovice pri Podpeči:
»Prav bi bilo, ko bi spuščali manj plinov in industrij-
skih odplak v naravo. In ko bi nasploh bolj pazili na
čisločo. A če že hodijo Ljubljančani semkaj na Jezero
(pri Podpeči) prirejati piknike, naj vsaj malo bolj pazijo,
kam odlagajo smeti in drugo nesnago. Žalostno je, da
moramo potem mi pospravljati za njimi. Mislim, da bi
bilo treba pri varstvu narave nasploh bolj drastično ukre-
pati, če ne drugače, kršitelje odločneje udariti po žepu.«
Klemen Trnovec, učenec OŠ iz Polhovega Gradca:
»Narava mi je še najbolj všeč poleti, kajti tedaj imamo
počitnice. V naravi lahko igramo nogomet in boj med
dvema ognjema. Ni mi pa všeč, da nekateri mečejo
odpadke, kjer se jim zahoče. Takšne ljudi bi jaz vsaj za
nekaj dni dal zapreti.«             BRANKO VRHOVEC