pi 

Poslovenjeni
MLAD N V ZABAVO IN PODUK.


lL zvezek 
:


Jozafat . 

V NOVOMESTU 1880 ,
Tiskal in založil J. Krajec.



V NOVOMESTU 1880.
Tiskal in založil J, Krajec,



Predgovor. 

Bistvene čerte te povesti so posnete iz živyenja Jozafata, in Barlama , ki ga je b(aje popisa l 
Janez Damaseen . 

Pervi in glavni namen jej je , naj pokaže, 
kako je prišel Jozafat do spoznanja Jezusa Kristusa . 

Jozafat namreč je sprevidel da ljudje niso tako 

dobri in srečni kakor bi moqli in morali biti. Barlam 
ga je podučil , da prave srene je najti le v kerkanski veri. 

Nova obravnava, stare povesti je vpletla mar

sikaj , kar naj bi časom primerno služilo v poduk 
in za, kratkočasno berilo. 


Ves deček. 

red več nego tisue leti je vladal v 

Indiji, najlepšem in bogatejšem km

'estvu jutrove dežele, kralj Abenar . 

Bil je sila mogočen, hraber v vojski, 

razumen in srečen pri vsem sva] ena 

podvzetji ; njegova lepa postava, pol

na plemenitosti in veličanstva pri 
dobila mu je spoštovanje vseh . Imel je neizmerne 
zaklade zlata, žlahtnih kamenov in biserjev ; bilo 
mu je v obilnosti vsega, česar le je njegovo serce 
poželelo. Le nekaj mu je manjkalo ; bil je brez 
otrok. 

Slednjič je dobil sinka ; neizrečeno se razveseli. Imenitne in mogočne svojega kraljestva 
povabi na gostijo ; ljudstvu priredi veselic in me d 
uboge po deželi razdeli obilnih darov. 

Najmodrejše može svojega kraljestva je po 
klical k sebi, da se ž -njimi posvetuje o izrej i 

novorojenega kraljeviča. Učeni te dežele, kteri 
so se nagi ali modri imenovali, terdili so, ali si 
vsaj domišljevali, da znajo iz zvezd vedeževati , 
kako se bode godilo novorojenemu v življenji,, 


Kralj jih je toraj poprašal ter jim rekel : „Povejte 
ma, kaj bode iz tega otroka? ” 
Vedežujejo Jam, hnabiti le, da bi se mu pri

kupili, da bode ta kcal ;evič postal največji in 
mogočnejši vseh kraljev .	 Jeder' iz med teli 
modrih, — star, častitljiv -mož, v resnici med njim i 
najmodre.ffi, , pravi : ,,Da, res je, bode postal na j 
močnejši in srečnejši kralj, ki je kedaj vladal rt a 
jutrovenI, če bode najmodjši in naj krepostneji . 

Moraš ga pa, o kralj, odgojiti daleč proč od kra

ljevega dvora, tet, mu preskrbeti najmodrejših in 
krepostnej šib odgojitelj ,e v . 

Ta svet kralju lopade ter sklene, ravnati s e 
po njem. Nekaj milj od stolnega mesta na dežel i 
je imel prekrasen grad, tu jc dal pripraviti lep o 

stanovanje kraljeviču. S pomočjo onega moža m u 
je izbral modrih odgoj itelj ev ; in ko je kraljevič 
odrastel, spremi ga kralj sam v novo stanovanje . 
Razkaže mu lepe sobe in dvorane, v katerih j e 
bila vsa oprava iz drazega cedrovega lesa lepó s e 
zlatom okirtéana', opozoril ga je na lepobarvane 
tapete, s kterhni so bite stene prepete, na vezen e 
perte, s kterimi so bile pokrite mize, stoli, — da 
celt> tla. Tudi mu pokaže mnogo =elito iz zlata 
izdelanih posod, ki so se drazih kamemw lesketale . 

Peljal je kraljeviča na veličasten vert, na 
kterem so bile gredice mnogobarven-lil čvetlie, 
dolge verste pomaranénill dreves, polnih rumenega 
ovoéja, margaranov, polnih redečega civetja in 
sadja, ter košatili palm, ki so prijetno, hladu( ) 
seneo delale. Pokazal mu je kot ribje oko čisto 
jezero ; v sredi jc vodomet bruhal vodo k-viško, ki 


'1' 

se je razpraševala v tisoč iu tisoč kot biserji les 
kečih kapljic. Po jezeru so plavali snegobel i 
Iabudi z lepo zakrivljenimi vratovi ; v globočini s o 
se pa svetile zlatice ali kitajski karpi. Cvetice so 
razširjale prijetno vonjavo, ter drobne ptice vesel o 
prepevale. Tam na solnčnati trati se jc ošabno 
šopiril pav se svojim kras'no leskeč'im perjem ; po 
lepih z drobnim peskom posutih tleh so pobiral e 
putke raztreseno zernje ; tam v lepo dišečem germovji so se sončili zlatorumeni fazani . Bolj še se 
je veselil kraljevič prelepega vata, nego krasn e 
palače ; veselja prevzet zagotovlja očetu, da rad 
tukaj ostane . Oče je obljubil, da ga bode 
obiskal sleherni teden vsaj jedenk~at, - se j e 
veselo vernil na svoj kraljevi dvor,. 

Kralj se je srečnega č'util, ker so se mu 
izpolnile do sedaj vse zelje ; a še srečnejšega ga 
dela nada, da bode njegov sin še mogočnejši kralj , 
nego je on sam. A pri vsem tem bogastvu in 
veselji 6e vendar kralj Abenar ne čuti v resnici 
srečnega. „Kaj je to vse, kar imam?” rekel j e 
pogostokrat. „Saj vse mine! ni stanovitno! To 
prekrasno palačo bode mi kmali treba zapustiti ; 
na jedni iz med teh lepih postelj bode znabiti v 
kratkem času počivalo moje truplo . Dolge verste 
drage oblečenih in v zlatu leskečih dvorniko v 
bodo me Žalostno k grobu spremile ; kajti smert 
tudi kralju ne prizanese!” „Pa to britkost,” de l 
je, „ki me tare in mi greni veselje, hočem svojemu 
sinu prikriti saj v cveteči mladosti.” 

Izbral je tora] kraljeviču može v naj boljših 
letih in terdnega zdravja za učenike, Le najbolj 


zali dečki plemenitih staršev so mu stregli . Tudi 
delavci na vertu so bili le rnočni, zdravi ljudje . 
Ostro je učenikom prepovedal o smerti in minljivosti govoriti. Če je kedo učenikov ali Služabnikov 
zbolel, moral je z dvora. Grad in vertóve je 
obdal z nasipom, terdnim zidom in globokim jarkom . 
Pod smertno kazenjo je bilo prepovedano kakega 
ptujea,	 ki bi vendar znal kako besedico o 
smerti čerhniti, — h kraljeviču pustiti ; še manj 
pa je bilo starim ljudem, katerih sami pogled už e 
smerti spominja, pripušeno kraljiču pred oči stopiti . 
Na tanko so se spolnovala kraljeva povelja . 

Kraljevič je vzrastel v zalega, veselega dečka . 
Prav srečen in zadovoljen je bil . Nič ni vedel o 
revah in težavah, ki tarejo ljudi. Še ne sluti ne, 
da jc ta svet mnogim dolina solz in britkosti ; zdi 
se mu le raj . Menil je v svoji srečni nevednosti, 
da na zemlji vse tako ostane, kakoršno je. Se v 
glavo mu ne pade, da bi se mu utegnilo kedaj 
drugače goditi. Ima se za, neumerjočega . 

Stareek. 

ed tem je čutil kraljevič, ko je v mladen gka 
ta stopil, da mu je v svojem prijetnem 

o 

bivališči vendar le nekako pretesno . Skozi 

zgornja okna gradil je imel krasen razgle d 
po dolini, po kateri se je vila reka Ind . Sprevidel 
je, da je vendar le jetnik in želel si je večjega, pro 
stora, v katerem naj bi se gibal. Njegovi učeniki so $i 


prizadevali, da mu take misli iz glave izbijejo. Pa 

kralj, njegov oče, se je udal njegovim prošnjam ter 
ga je vzel sem ter tje se sabo na popotvanje. Skerbeli so pa, da kraljevič ni videl kaj taeega, kar 
bi ga utegnilo žaliti. Povsod so ga veselo sprejemali in pozdravljali. Povsod vidi trume praznično oblečenih ljudi, ki se razveseljujejo po zeleni h 
livadah poleg ceste z godbo in petjem ter z raznim i 
igrami. 

Kraljeviču so kaj dopadli ti izleti, le preredki 
so se mu zdeli . 

Neeega dne je zapazil, da most, po katere m 
je hodilo v grad in na vert, ni vzdignjen. 
Straža se oddali in on smukne ven . 
Primerilo se je pa, ali bolje, božja previd

nost je hotela, da ga sreča onemogel devedesot 

eten starček. Pripognjena glava starčeka je bil a 
plešasta ; le na sencih je bilo nekaj belih les . 
Obličje mu je bilo zgerbančeno ; usta dolj viseča 
in brez zob ; oči slabe in kermežljave, ustnice ozk e 
in blede ; v tresoči roki je komaj deržal palico, 
opiraje se na-njo ; sključena kolena so se nm šibila 
in kratkih korakov se je dalje pomikal . Bil j e 
živa podoba človeške minljivosti . 

Ves zavzet in prestrašen stopi kraljevič nekaj 
korakov nazaj in vsklikne : „Kdo si? Si ti človek ? 
Ali si kako drugo bitje' Starček zmaje z glavo 
in reče slabim, hripovim gtasoni : „Kaj druzega bi 
bil nego človek ' vt: da, t.viovek sem kakor ti! ” 

„Pa kaj se ti je pripetilo,” zapraša kraljevič , 
„da si tako nadložen postal? Ali si bil znabiti 
zmiraj tak?” „Či dno!" reče starček . nmoja glava 


bila kodrasta, kakor je tvoja ; lice mi je bilo 
okroglo in rudeee, kakor je tvoje ; moji roki ste 

bile močnejši od tvojih, in nogi ste mi bile tubi, 
da bi bil lahko preskočil ta-le jarek . " 
.,To je čudno," zdihne kraljevič ; ,„a pove j 
mi, kako si takov postal! " 

„Čudno j e tvoje vprašanje dél mu j c starček; „sivček sem, star liže devetdeset let. Starost 
nese te slabosti sé sabo! Marii ne znaš tega?y` 

„Ne, rekel je kraljevič, nobene besede še 
nisem slišal o tem.” A sedaj mi povej, je li z 
vsemi ljudmi taka ? 

„Ne razumen, da me kaj tačega zaprašaš, ” 
rekel je starček, ,, \T sem, vsem se godi tako, kralj u 
kakor beraču. Spolnivši osemdeseto ali devetdeset o 
leto, podobni so le še človeški senči, kakor ja z 
sedaj. Pa le malo jih je, ki to starost dožive ; 
kajti veliko jih umuje liže v cvetoči mladost-i . " 

„Umreti?” zavpil je kraljevič ;	 „kaj je to ? 

Tudi tega še nisem slišal . ” 

„Kaj neveden mladenič si, zaveme mu starček ; „nisi li še slišal govoriti o umerljivosti in 
smerti? ” 

„Umerljivost? smert?” rekel ,je kraljevič	 

„to ste mi neznani, neumljivi besedi. Razjasni 

mi vendar, kaj pomenite?” 

,,Ker ne veš tedaj tega, kar vedó vsi ljudje, 
poslušaj, kaj znaki beseda umreti. Umeril ne vidi 

več ; zanj je soleče ugasnilo, ali bolje, njegov e 
oči so ugasnile. Ne sliši več glasu svojega prijatelja ; da, ne čul bi več niti bobnenje hudega 
°Toma. Kakor led merzle in terde so njegove roké 


ll 

in njegovo celo telo je nepremakljivo, kakor tal e 

kamen t-Trkaj . riali začne truplo trohneti ; nje

gova podoba se strašno spremeni, razširja, uesterpljiv smrad, Zaloraj ga zakopljejo v zemljo, globoko jam, ki se gomila imenuje, ali ga pa 
seŽgó po šegi nekaterih narodov . S-termi, kakor 
hoée'š! Tako je! " 

„Kaj,” zdihne kraljevič, „z vsemi vsemi 
ljudmi se tako godi? ” 

,,Vsem, vsem ljudem, naj bivajo v revnih 

kočah ali lepo-zidanih palačah, odločeno je jedenkrat 
umreti. Slišal si uže pregovor : Stari, morajo, 
mladi morejo umreti. Jaz uže stojim z jedilo nogo 
v grobu. ; znabiti, da še danes umerjeni . A če 
tudi si še mlad, znaš vendar le popred umreti 
nego jaz. 

Ves prestrašen in zannišlj en j e zdirjal kra

ljevič v grad, čez most, kterega so ravno hotel i 
vzdigniti. 

N. Otožni ff~adeneé. 
ed kraljevičevimi odgojitelji je bil neki mož , 
eremu je med vsemi naj bolje zaupal. 
Sordan mu je bilo imo . Bil je odkritoserée n 
mož, nikdar se ni prilizoval kraljeviču, ampak m u 
vedno resnico povedal . Sicer kraljevič ni tega na 
tanko spoznal vendar le je slutil. K njemu je 


12 

hitel in mu rekel : „Ljubi Sordan! Pojdi z mano na 

veli, kjer naju nihče ne sliši. Imam ti važne reč i 
povedati.” Učenika prestraši strahu vpadli obraz 
kraljeviča ter gre ž njim . „Nekaj posebnega 
se mi je pripetilo,” *l je kraljevič. „Videl 
sem neko bitje, ne vem, če je bil duh ali človek! ” 

Povedal mu je kraljevič pogovor sč starčkom . 
„Povej mi sedaj,”	- je sklenil	 „je li res, kar 
mi je povedala ta usmiljenja vredna stvar, ali me 
je nalagala, da me ustraši in oplaši? ” 

Sordana ta kraljevičeva izpovest jako osupne. 
Bolj kakor strah njegovega rejenca skerbi ga to , 
da je vkljub ostri očetovi prepovedi kraljevič z 
verta šel, in da se na radovednega mladenča ni 
dosti pazilo. Da, tolik strah ga je obletel, da je 
()bledel kot zid. Kraljevič tega obledenja ni pra v 
umel, in rekel je : ,.Obleduješ! Povej mi, ali tud i 
ti tega, kar mi je starček povedat, do sedaj nis i 
vedel? Ali še tudi ti nisi nikoli videl starčka? " 

„Oh moj kraljevič,” rekel je Sordan, „meni 
jc vse to dobro znano, Pa tvoj oče te niso hotel i 
s takimi žalostnimi rečmi seznaniti ; zato so to 
prijetno stanovanje preskerbeli. Ali prosim te, ne 
éerhni besedice o tem očetu ; kajti bili bi jako hudi . 
Jaz, tvoji čuvaji in učeniki bi zgubili očetovo milost , 
morali te za vselej 7iapustiti ter bi jako nesrečni 
postali.” 

„Ne boj se!” zavernil je kraljevič	 mol

čati hočem. A povej mi resnico, je li res tako, 

kakor je govoril starček?" 

„Oh predragi mi kraljevič,” od govoril je 

Sord ,,nehcern ti tajit* . tako je ; jaz *ti vsi tvoji 


13 

služabniki bomo postali nadložni, kakor oni starček ; 
če nas poprej srnert ne pobere in ne strohnim() ; vsi 
se bodemo v prah in pepel spremenili. 

„Ali tudi jaz in moj ljubi oče?” poprašal 
e deček. 
„Tudi ti, tudi tvoj oče,” priterdi Sordan ; 
„tudi kraljeva moč ne more tega odvemiti . 

,.To je strašno !” vzdihnil jc kraljevič. „Vsi, 
vsi brez razločka! Tudi ti, tudi moj oče! A poslušaj, kaj mi je sedaj padlo v glavo . Kam j e 
zginil oni veseli, prijazni mladeneč, ki je bil noj e 
starosti in velikosti, moj ljubi prijatelj Vali, 
kterega sem naj raje imel. Rekli ste mi, da s e 
bode zopet vernil. Zakaj ne pride? Je znabiti 
moral umreti, in ni vee? Bodi odkritoserée n 

in povej mi resnico! ” 

„Da bi pač tako ne bilo, kakor praviš, ljub i 
kraljevič,” rekel je Sordan. „Ne poverne se več ! 
Mertev je ; — njegovo truplo uže trohni v grobu 
in razpada v prah. ” 

Kraljevič se je milo razjokal, zbežal na 
samoten kraj, ter obupno roke vijoč gor in dol 
hodč milo klical : „0 moj Vali, moj predrag i 
Vali!”	- in ni ga bilo moč potolažiti . Vsi okrog 
stoječi prizadevajo si ga razvedriti, pa zastonj . 
Izmislili so si mnogoverstnih veselih iger, podali 
mu draga darila, ktera MU je prodni dan poslal 
oče. A kraljevič jirn je odgovoril : ,,Nesite pro č 
te igrače, ki so me nekdaj tolikanj razveseljevale . 
Tudi vse te dragocene reči, katere mi kažete, ne 
Tičejo me več. 'Vse okrog mene zdi se mi kakor 
prazne sanje, ki hitro minejo . Tale ve pol 


14 

osula cvetica pravi m.i bodeš zvenil tudi ti 
ter se spremenil v prah. D~, veli listič na drevj i 
mi kliče : „Spominjaj se smeri i” Vi vsi se m i 
zdite jcdnaki smertni senci ; okoli sebe ne zapazim 
drnzega, nego smert in trohljivost . " 

Čez nekoliko dni ,je kralj po navadi obiskal 
kraljeviča. A zagledavši vpadlo lice svojega drazega sinka, in zapazivši, da ga je prejšna veselost 
minula,	 prestraši se jako. „Kaj ti je? skerbno 
popraša — „živost te je minula in ves mertev si? ” 
Obernivši se k okoli stoječim služabnikom, popraš a 
jih : „Je bolan?” „Ne!” .odgovore mu 
„bolan ni! „Ali te je kdo razžalil? popraša n a 
dalje kraljeviča. „O ne, marveč prizadevajo 
me razveseliti, a zastonj. ” 

„Tedaj si na duhu bolan,” reče mu. 
„gotovo ste mu govorili o rečeh, kterih mu n i 
treba vedeti, o kterih z njim govoriti prepoveda l 
sem vam ostro.” Od jeze se svetijo kralju oči . 
Vsi pričujoči se prestrašijo in obledč . Tudi kraljevič se prestraši, vendar pa ne pove, kaj g a 
tolikanj žalosti. Ni hotel svojih učenikov in služabnikov v nesrečo pahniti, ter dani besedi nezvest 
postati, če tudi mu jc grozno težko, kaj zamolčat i 
svojemu očetu . 

Kralj se je, vernil ves potert na svoj dvor. 
Od sedaj obišče kraljeviča sleherni dan. Hoče 
(r ‘ vzeti sč sabo na kraljev dvor. »0 le tega 

e prosi kraljevič, ,,za kraljev dvor nise m 
seda . 

Več ni bil dobre volje, ter preživel žalostne 
dni v krasnem rad iu na e cm vertu. 


Žalostni dušni stan kraljevičev ni ostal dolgo 
prikrit ; a kaj da je pravi vzrok temu, ni nihče 
vedel, ker ga ni razodel niti kraljevič niti učexlik . 

Vse jc obžalovalo nesrečnega kraljeviča . 

IV. Slepi, lob* 'in bromovi . 
akrat oni starček ni znal, 'kdo je ta zal i 
mladeneč, s katerim se je razgovarjal. 
A kmali je zvedel in pripovedoval ljudem, ' 

o čem se je s kraljevičem razgovarjal . Tudi kralj 
zve, na kak način mu je spodletel namen, da kraljeviču revo človeškega rodu prikrije. 
Nepotrebno se mu zdi, da bi ga dalje tako pripiral. Kraljevič je jako hrepenel prehoditi zelene loge 
in sinje gore, ki so se iz gradu tako lepo videli . 
Kralj mu je privolil, da sme se svojimi tovariš i 
dvakrat ali trikrat na teden v te loge na lov iti . 
Izvoli mu tudi zvestega moža in izverstnega strelca , 
ki naj ga spremlja. Se sulicami, loki, in pušicami 
oboroženi so hodili na lov. A kraljevič je bil tako 
mehkega in usmiljenega serca, da ni pustil pti c 
pevk in drugih neškodljivih žival le za kratek čas 
streljati. Neznano so ga še le veselile lepo pisane 
papige, ki so v tistih krajih tako navadne kakor 
pri nas vrane ; in kaj rad je poslugal, kako so 
oponašale človeške glasove, , klicanje lovcev ali pa 
besede, katere je on sam izgovarjal, ali njegovi 
tovargi. Rad je gledal vesele in urne opice katerih 


je v teh krajih več nego pri nas veveric, kako s o 
spretno plezale po drevji, ali pa sedé na kaki veji , 
ljudi oponašale. Tudi lepih in živahnih gazel, 
nekaterih sern, ki so pa mnogo tank in gibke] še , 
kakor serne v naših krajih, ni pustil streljati. 
Streljali so le ropne ptice, lepo pasaste tigre, 
krasno pikaste pantarje in leoparde, ki moré i n 
žro druge živali . 

Taki prijetni izleti so pripomogli, da je kra

ljevič nekoliko pozabil na svojo žalost . Pa krnali 
je zopet naletel na kaj, kar mu jc žalost ponovilo 
in pomnožilo . 

Neeega dne ga je srečal lepo rejen mož, 
katerega je deček vodil ob palici. „Kako je to, ” 
rekel je kraljevič svojemu lovcu, „da deček vodi 
tega zdravega in terdnega moža, ter um pot kaže ? 
To je pač narobe svet! Mož bi moral otrok& vodit i 
in vladati . " 

, h,” zdihnil je lovec, „slep je ubogi mož!” 

„Slep ?” uprašal je kraljevič — „kaj je to ? ” 

„Kdor je slep,” mu odgovori lovec, ne vidi 
ne rumenega solnca, ne prijaznega mesca, ne 

svitlih zvezd, ne zelenih logov in livad, ničesar , 
kar se vidi lepega na zemlji. Zivi v vedni temi. 
ki je gostejša in temnejša, kakor najtemnejša noč, 
v kateri ne svetijo ne zvezde ne luna. 

Kraljevič je stopil bližje k možu, pogleda 
mu v oči in reče poln sočutja: ,,Tvoje jasne, čeme 
oči niso poškodovane! kako si vendar oslepel ? 

Slepec je milo zdihnil in rekel : »Slep sem 
liže na svet prišel. Drugi, od katerih sem slišal 
oslepili so le v mladosti ali o sivi starosti. 


Dostikrat se zze vč , zakaj . Ta nesreča se zna 
slehernemu pripetiti, ~e tudi skerbno varuje oči . 
Nihče si ni svest te nesreče . Najžalostneje pri 
tem je, da si slepec svojega vsakdanjega, kruh a 
ne more služiti z delom svojih rok. " 

Nesrečni mož se je prav v serce smilil kraljeviču ; podaril m t je zlat te• šel zamišljen in 
žalosten dalje. 

Drugi pot je zagledal kraljevič ribiča, k i 
ravno s temikom ribe lovi 

„No, ribič kako je? veliko rib vjel?” 

Mož ga debelo gleda in ne čerhne besedice . 
„No, kako je to,” dčl je kraljevič — „ali 
nisem vreden odgovora Zakaj mi no odgovoriš? ” 

Lovec, ki je kralj evra spremljal, rekel je : 
„Ubogi mož je tako nem, kakor njegov e 
ribe!” 

"Gluh in nen rekel e kraljevi( ,,t e 
besedi ste mi zopet 1 ovi, kaj pomenite ? " 

„Gluhee” odgovoril je lovec „ne slik 
ne prijetnega sum Janja potokov niti silnega groma . 
Njemu je celi svet tako ném, kakor on sam . Kakor 
se nahaja veliko slepih po svetu, tako se tudi velik o 
gluhih dobi . Kdor gluh na svet pride, ostane 
navadno tudi ném . Drugi manj nesreč-ni, o šé š e 
le na starost. Tudi nam se zna to primeriti. ” 

„Oj,” rekel je kraljevič , ,,gluhonem na svet 
prit. kolika nesreča! O rečeh, ki so se o pretekli h 
časih po svetu dogodile, o zgodovini človeškeg a 

tak človek ne vé ničesar, in ničesar o tem, 
kar se po *širokem svetu godi . O grozno je žalostilo 
če celo svoje življenje ne simi prijaznega govorjenja 

Kriktof ami . 2 


ljudi, in če nobenemu svojih misli in občutkov 
serca ne more razodeti! Veliko, veliko revščine j c 
po svetli. Oni slepec in ta ném mi -ne izgineta iz 
spomina. " 

Ko je kraljevič poleg potoka dalje šel , in 
čez berv hotel iti, zagleda nekaj stopinj pred sab o 
moža v travi sedečega, ki je roki proti njem u 
molil ter ga daru prosil . 

„Zakaj n.e vstaneš'? reče iu.aljevie. 
, da ti dar tje prinesem? Te stopinje do men e 

se pač lahko potrudiš. Pojdi sem in vzemi dar , 
ki ti ga 1,z serca rad dam. ” 

Lovec je odgovoril : esrečn.i je kralj av. 
Ne more hoditi ne stati. Najde se veliko ljudi, 
ki so hromovi na rokah ali na nogah ; taki ne 
morejo hoditi niti delat . Pač tudi mi nismo 
gotovi, da bi kedaj kruljevi ne postali . 

Kraljevič je stopil k hromovemu možu, izrazi l 
mu. svoje sočntj e 'rt stisnivši mu precejšni dar v 
roko, šel jc zamišljen naprej . Takih usmiljenja 
vrednih ljudi, slepih, ghihih, nemih in hr°oxrr ovi r 
je še več videl, 

Zopet drugi pot je srečal kraljevič . človeka, 
ki j e i inel ostuden obraz . Kraljevič se prestraši 
in pravi lovcu : „Strašno ga je videti! Kaj se j e 

človeku pripetilo, da ima tako Berd in 
ostuden obraz? ” 

„Oh,” i odgovori lovec, — ,,gobov je. Ta 
strašna bolezen je v naših krajih navadna in j e 
prav nalezljiva. Ne smeva se mu približati. Takega 

človeka se vse ogiblje, izključen je iz človeške 

,;:;,aioiitrio življenje ima ker se ta bolezen

r


19 

ne da ozdraviti, vidi smeri vedno pred očim: 
„Ali je mogoče, da se ta bolezen prime udi mene? ” 
popraša kraljevič . 

„Da bi tako ne bilo!” reče oN 2,,e,. „V akega 
zmore napasti, kakor druge brezštevilne bolezni , 
ki se nahajajo na svetu. Pa še druga, hujša 
nalezljiva bolezen je, ki se tako hitro razširja, d a 

pomori v kratkem času na tisoče ljudi. Pravimo 
ji kuga. 
Kraljevič je bil ves preplašen. „Prav žalostno 
je, da je človek podveržen tako različnim in. -

MttO

goverstnim boleznim,” milo zdihne . Slo mu je to 

tako k sercu, da se več dni ni razvedril . 

V. Mlad* Ovce . 
la ,i kraljevič e hod' ed tem od čas a 
do časa le od svojega lovca spremljan, 
ali pa tudi čisto sam na lov, ne tolikanj 
zavoljo tega, da 1)i streljal, marveč da bi premišljeval v samoti človeško minljivost in nestanovitnost . 
Tudi je hotel ljudi, ki so se mu prav revne stvari 
zdeli, in ktere bi imel kedaj vladati, bolj spoznati. 
Nosil je navadno lovsko obleko, kakor drugi

. 
sodrugi, ker se Inn ie bolj priliéna zdela, in ko . 
je lišp zlata in drazii ksaden, ev malo čislal. V 
take, kraje je bodi kterili še dosedaj ni prehodil . 
Ljudje niso znali , jc, imem)vali 


mladega lovca ali pa so ga imeli, za lovskega 

pomagača. To mu je prav dopadlo. Mislil si je : 
„Ker ljudje ne vedó, da sem kraljev sin, ampak 

me imajo za sebi enakega, bodo se mi kazali 
taki, kakoršni so v resnici . ” 
Tako je prišel jedenkrat k neki lepó zidani, 

čedni hiši ; okrog nje je bil lep velik volt zeleni 
travniki in njive skoraj zrelega riža. Pred hišo 
je sedel star mož z belo g-lavo ; milo joka in britko 
zdihuje. Kraljeviču se v serce smili, stopi k njmnu 
ter ga popraša : „Kaj vam je, dobri, stari oče, 
da tako britko jokate? ” 

Častitljivi starček odgovori : „O, moji otroci, 
moj sin in moja sinaha, sta me zapodila iz te hiše . 
Dal sem jima vse, kar sem imel ; to pohi'šje, ta 
vert, to polje in travnike, svoje goveda, koze i n 
ovce, vse moje imetje in blago. Sedaj mi pa 
potrebnega živeža le pičlo in z nejevoljo dajeta, 
ter zahtevata, da bi si svoj kruh služil s tel-dim 
in težkim delom, ki presega moje moči . Vsak 

-ižjej, ki ga v usta denem, mi štejem,. Le poglejte 
mojo obnošeno in raztergano suknjo ; tako slaba 

je, da ima komaj najrevniši berač slabejšo na sebi ! 
Moral bi imeti vsaj tako obleko, kakoršna -- ne 
rečem premožnemu, ampak	poštenemu možu gre . 
Prosil sem ju, da bi lili dala boljšo suknjo narediti . 
Za to sta me pa iz hiše zapodila . O kako mi 
hudo dé ta otročja nehvaležnost!” Zopet se j e 
pričel britko solziti. Kraljevič se je kaj razjezil 
nad nehvaležnima in terdoserčnima otrokoma, in 
solze pravega sočutja z nesrečnim starčkom so lesketale v njegovih očeh. ,,Pojdi je v kraljevičev 


grad," del je; „tam bodo za vas skerbeli.” 

Kraljevič sam je pa stopil v hišo, da okrega ne

usmiljenega sina in njegovo hudobno ženo. A oba 

ga napadeta z gerdimi besedami, ter zaničujet a 

iti preklinjata svojega starega očeta. Kraljeviču 

se le posmehujeta, ko jima njih nehvaležnost i n 

hudobijo očita. Da, prederznila sta se celo terdi.ti, 

da se je stana]. prav zgodilo. „Poberi se tudi ti 

vpila sta, — „če ne tudi tebe iz hiše verževa ; 

kdo te je najel, da očeta zagovarjaš!” 

A ko sta slišala, da je zali mladeneé, ki j e 
pred njima stal, kraljev sin, prestrašita se hudo , 
padeta na kolena ter ga prosita milosti . 

Kraljevič je rekel, da bode njih gerdo obnašanje do starega očeta kralju, svojemu. očetu, 
naznanil, in ta jih bode gotovo za to kaznoval ; in 
to se je tudi zgodilo. Kralj je zaukazal, da se 
premoženje zopet staremu možu izroči ; nehvaležna 
otroka je zapovedal obleči v oblačilo, kakoršn o 
-nosijo sužnji, in ju obsodil, da morata pri pičli 
hrani v rudnikih delati ; kakor sta se svojim starim 
očetom ravnala, tako se jima je sedaj povračevalo . 

Gredé nekega večera iz lova, sreča čedn o 
oblečenega, mladega moža, ki se je vedno opotekal, 

tako da mu je bila prečej široka, cesta preozka . 

Njegova obleka je bila vmazana, in videlo se um 
je, da je bil v blato padel. Večkrat je zavpil, 
aukalin neumnosti žlobudral . Ko bi trenil, padel 
je v jarek poleg ceste . 

Poprašal je kraljevič svoj ega ljevalea : 
„Kako meni neznano bolezen pa ima ta človek'? ” 
Hotel je priskočiti, da ga vzdigne. A loveč mu je 


reel : ,e trudi se, preljubi kraljevi, nesramnoŽ 

ne zasluži! Ni bolan, le preveč se je napil! Kdor 
omotnih, močnih pijač preveč zavžije, pride ob 
pamet nekoliko časa, ni več-zmožen svojega jezika , 
ne more več ravno in terdno stati, niti varno sto 
pati ; drugi dan ali pa še več dni mu je slabo :, 
lahko si nakoplje tudi nevarne bolezni, ter sam 
sebe, prezgodaj spravi v grob . Taka bode tudi s 
tem pijancem. Dobro ga poznam in večkrat sera 
ga že svaril. A ne pomaga nič. Ne neha pijan

éevati, in tako nakopava sam sebi nesrečo ." 

Med tem je mož zopet izkobacal iz blata v 

jarku, pogledal debelo kraljevič ter hripovim 

glasom mermral nerazumljive besede . 

Z ostudom ga gleda kraljevič. „Kako gerdo, 
ostudno jc to!” rekel je . „Kako zamore pač človek 
tako globoko zablesti, da, se vede gerše neg o 
neumna zver. Brezumni vol ne pije več, nogo 
potrebuje. Ta človek, ki je sedaj ob vso pamet , 
neumnejši je od nespametne živine . Zasluži., da 
ga zaničujemo. To so gerde in ostudne zmote 
človeške narave. Zdi se mi, da ljudje niso le 
milovanja ampak tudi zaničevanja \Tedne st vari, 

ker se udajo tako gerdim strastiru . ” 

Necega dne je prišel kraljevič z mi 

drugimi ovci z hriba. Videl ie v dolini dva 

moža, ki sta jarek kopala), cl~ bi vodo nape

ljala na travnik. - t se pričneta pre

pmti. Vpila in razgraiala sta, da odmeva p o 

okolici,. Iz prepira nastal pretep. Lovci so 
'hiteli k njima, da nju pomire . A preden so lovci 
k njima prišli, udaril je j eden druzea tuatik(, 


in bil bi ga ubil, ko bi lovci ne bili zaorani. 

Kraljevič se je približal in strahoma je videl , 
,je mož, ki na tleh leži, hudo ranjen in da m u 

lije kri curkoma iz rane . Drugi ie še poleg sta 
bled in tresel se od jeze, pač pa tudi od strahu 
zavoljo grozovitega dejanja, ki ga je uéinil v jezi . 

Kraljevič je hotel zvediti, za kaj sta se sperla . 
Jedcu, prav lahkomišljen in terrcrast človek, j e 
rekel drugemu : „Avša ;” drugi mu je avernil :

T 

„budalo .” To je bil vzrok . 

„bi zavoljo dveh besedij se raztogotijo ljudj e 

tako, da se hočejo pobiti!” začudi -se kraljevič. 

„Takovi so ljudje!” odgovoril je prileten 
lovec . „Večkrat sem že videl, da jc bila jedila 
sama beseda povod ne le krega in prepira, ampak 
celo umora, ” 

Kraljevič je odgovoril : ,Ne veseli me več , 
kedaj vladati ljudi, ki so tako sprideni in hudobni . 
Cel<} žal mi je, da moram med njimi živeti, " 
Zaukazal je loveem hudodelnika pravici izročiti, 
k ranjenemu pa zdravnika poklicati, da mu zavež e 
rano. Ves zamišljen in otožen je korakal proti 
(lomu. 

Zopet drugi pot se jc kraljevič, golič divj o 
/iver, oddali] od lovskih tovaršev. Zašel je. Ploha 
se je ulila, in temna noč ga prehiti . Kraljevič j e 
bil v nevarnosti mraza in mokrote poginiti . Čez 
dolgo zagleda od daleč bleščečo luč v daljavi . 
Hiti proti njej in pride srečno do neke koče , 
poterka in milo prosi, naj ga pod streho vzamejo . 
A térdoserčni ljudje nm nesejo odpreti . Vse prošnje so bile zastonj; z 'gerdo ga podijo proč . 


l jim. sledni denarja ; pomoli zlat skozi 
odpel-to okno. To je pomagalo. Odprejo mu naglo 
vrata, preprijazno ga sprejmó in dobro pogoste . 

„Tedaj pri vas,” mislil si je, „malovreden 

Obljubi

denar več premore, nego človekoljubje in gosto-
Jjubj č do nesrečnega popotnika. Resnično takovi 
ljudje so malopridneži! ” 

Take in enake izkušnj e so mladega kraljevič a 
napotile, da je začel bolj na tanko opazovati dejanj a 
in dela rnladenčev in mož, ktere mu je bil oče 
odločil v postrežbo, in ki so ž njim prebivali po d 
jedno streho, da jih bolje spozna . Tudi pri teh j e 
zapazil, kakor se mu je dozdevalo, prilizovanje , 
hinavščino in mnogo drugih napak . Zapazil 'e, 
da so služabniki nižje verste izmikali živež, kterega je bilo v gradu. obsi

ilo, in katerega je sleherndobil dovolj ; da, prepričal se je tudi, da si. je 
oelo hišnik, kteremu je kralj oskerbovanje grad u 
in grajskih posestev izročil, -in ga za to dobr o 
plačeval, zaračtmil visoke svote, kterih ni izda l 
ampak v svoj žep vtaknil. 

Se bolj nego minljivost vsega užalila j e 

kraljeviča spridenost in hudobija ljudi . Njegovo 
usmiljenje se je spremenilo v nezaupnost do ljudi . 
Vsa veselost in živahnost ga mine . Za vednosti, 
ktere je popred z vesoljem gojil, ni bil več vn e 
tudi na lov ni več hodil, ker ga ni veselilo . 

svoji sobi jo tičal ter bil kratkih besedi, Njegov 
dušni stan jo bil kaj žaloste n Vsak, ki je o tem 
slišal govoriti, bal se je znanj 


25


i . Pu~tavnik. 
akih petdeset milj od kraljevičevega grad ú 

živel v puščavi med gojzdi in pečevjem 

borni koči častitljiv puščavnik. Barlam 

mu je bilo ime. Ta mož je popreje, ko je bil 
kraljevič še otrok, imel častno službo na kraljeve m 
dvoru; kralj sam mu je jako zaupal. Bil je sila 
bogat in imel lepa posestva . 

Indijanci so bili ta čas še večinoma malikovavci. Ko se je keršanska vera, ktero so aposieljni po vsi jutrovi deželi oznanovali, tudi po 
mogočnem indijskem kraljestvu pričela razširjati 
vedno bolj, da celo po kraljevem dvoru, prizadevali 
so si malikovavski duhovni kralja od nje odverniti 
in njegovo serce napolniti se sovraštvom. „Ta 
vera” — rekli so	vse narode zmeša. Judom je 
pohujšanje, Gerkom neumnost . Še celo Rimljani, 
sedaj najmogočnejše ljudstvo na zemlji, ki vladaj o 
v treh delih sveta, prizadevajo si jo z ognjem in 
mečem zatreti. Tedaj je gotovo deržavi nevarna . 
Pazi toraj, o kralj, da ne postane tudi tvojem u 
kraljestvu nevarna — in ga ne razruši . " 

Kralj, če tudi sam na sebi ni bil hudobnega 
serca, verjel je tem besedam ter prepovedal svojim 
podložnikom pod smertno kazenjo, to vero sprejeti. 

Barlamovi nevošljivci so zatožili blagega mož a 
pri kralju, da je kristijan . Kralj ga pokliče k 
sebi na odgovor. Barlam pove brez ovinkov : ,,Da, 


kristijan sem!" Hotel je kralja podučiti o blaženosti, ki vsem narodom prihaja iz keršanske vere . 
A kralj je bil preveč sovražen keršartski veri, da 
bi ga bil poslušal. Zaukazal nm je, službo in 
dvor zapustiti. Barlam je bil pripravljen to storiti 
poprosil je le kralja, naj sme še toliko časa ostati, 
da svoje reči vredi. Kralj, ker ga je zelo čislal 
in ga nerad zgubil, dovolil mu je to slednjo ,milost . 

Barlamova žena je že umerla ; tudi otroci s o 
mu pomedi. Ni imel sorodnikov. Sklenil je toraj , 
svoje veliko premoženje med uboge razdeliti . Storil 
je to previdno in modro. Svoje polje in senožeti 
podaril je revnim, a pridnim družinam, da s e 
pošteno preživijo. Za stare jridi in revne vdove , 

ki niso več za delo, ustanovil je letne dohodke . 
Revne zapušene sirote je dal rokodelstva učiti, d a 
si bodo zamogle pozneje živež služiti. Precejšno 
svoto denarja pa je shranil in obljubil, nič za-s e 
ampak le za revne v prihodnje porabiti. Le malo 
svoto je za-se obernil, da ne bi bil v revščini 
drugim nadležen. 

Potem je šel v puščavo, kjer e tu ali 
tani ak pr.rščavnik bival , ki se je sem rrnraknil , 
da uide pr ,ranjanju ; ali pa, da se odtegne nevarnim skušnjavam sveta. Tukaj v ozki dolini si je 
postavil Barlam kočo iz brinov in jo pokril s terstjem. V nji ni bilo druzega nego lesen križ in nekaj 
knjig ; miza, nekaj slamnatih stolov in počivalnik 
iz mahu z volnatim pokrivalom . V lepó spletenem 
jer3aščekri si je hranil kruh., po kterega je rta 
teden jederikrat pošiljal ; vode za pijačo si je 
donašal iz blibjega vrelca v lončenem veličin 


Bhzo koče namreč je izviral bister vrelec ; 
poleg studenca so rastle palme, ki so 'e svojimi 
ko*ati.rai vejaro,i delale hladno senco. Tukaj si je 
napravil ver-t ; sam ga je obdeloval z lopato in 
mati.ko ; prideloval melone in drugo raznoverstno 
zelenjavo. Poleg vesta je zasadil oljke, smokve 
in drugo sadno drevje. Tako je živel v tej samoti 
kaj zadovoljno in veselo ter pridno molil in delal. 

Pa tudi tukaj ni ostal svetu neznan in prikrit . 

Njegova modrost je na daleč okoli slovela . 

vseh krajev so dohajali k njemu ljudje, da ga za 
svet poprašajo. Slehernemu je znal pravo svetovati in ga potolažiti. Celo njegovi nekdanji prijatelji na kraljevem dvoru so se zatekli k njemu , 

če so dobrega sveta ali tolažbe potrebovali, in m 
odkrili skrivnosti svojih sere. 

Neeega dne ga obiše nek star prijatelj , ki 
je bil tudi krisdjan ; pripoveduje rn.u. poln sočutja 

o kraljevičevi otožnosti Barlam je bil, če tudi j e 
moral zapustiti kraljevi dvor, kralju udau iz celeg a 
serca ; iskreno je ljubil mladega kraljeviča, kterega je nekdaj kot -.vznožnega triletnega otrok a 
videl. Smili se nm ubogi kraljevič. Goreče moli 
zanj in ,dsklene ga obiskati, nadejaje se, da ga z 
božjo pomočjo razvedri in k pravi Jezusovi veri 
pripelje . 

VII. upe 
arlam je dobro zna[ , da mu je vhod h 

kraljeviču v obleki ubornega puščavnika 

zapert. Vendar se mu ni bilo bati, da bi 
v njeni kedo spoznal nekdanjega kraljevega dvoruik.a, in ga kot kristijana ali zapodil ali pa š e 
cele ujel in umoril. Njegovo obličje se je od 
tistega časa, ko jc kraljev dvor zapustil, jak o 
spremenilo. Tudi so bili možje in mladenči, ki 
so sedaj okoli kraljeviča, takrat še otroci ali mali 
dečki. Oblekel se je tora] po nogi, ki je bila 
takrat navadna učenim ali modrijanom, umetniko m 
in bogatim kupcem, in se brez odloga podal na pot . 

Blizo dvora ga je srečal kraljevičev hišni k 
in misle, da je popotni kupec, pozdravi ga prijazn o 
in radovedno popra ga, kaj je novega po svetu, 
zavoljo kakih opravil potuje in s čim kupčuje . 

Barlam, ki je znal ljudi dobro presoditi, 

pogleda hišniku ostro v oči ; in hipoma spozna , 
da ima zvitega in goljuthega moža pred sabo, za t o 
mu reče : ,,Drag kalilen imam, ki ima, čudovit e 
lastnosti ; ima namreč moč ozdraviti vse dušne hi 
telesne bolezni in slabosti. Slišal sem, da ima 
kraljevič veliko veselje nad dragimi kameni in 
biserji ; njemu sem namenil neprecenljivi kamen , 

pred kterixu so nič vsi zakladi sveta . 

Hišnik mu je rekel : ,,Pokaži, pokaži mi 
kamen! IJmem se na take dragocenosti in znam 


29 

dobro presoditi, je li kamen toliko vreden, da g a 

kraljeviču ponudiš." „'Rad ti ga pokažem , 
reče Barlarn — „a ta dragi kamen ima prečudn e 
lastnosti. Kdor njegovo vrednost ceniti in njegovo 
zdravilno moč čutiti hoče, nora -imeti bistre oči i n 
čisto serce. Kdor ima bolne oči in potuhnjeno , 
hudobno serce, ne dopade mu kalilen, če tudi . j e 
lep in krasen . Celo bati se mu je, da bi ga ne 
izdal.” 

Hišnika to popari, da reče : „Če je tedaj 
temu tako, nečem videti drazega kamena ; kajti 
moje oči me že dolgo po malem bolé ; drugače, 
mislim, smel bi ga brez nevarnosti pogledati. Zakaj kar moje serce tiče, ne očita mi nič hudega . 
Vendar se ne obotavljam peljati te h kraljeviču . 
Ima zdrave, bistre oči in blago serce. Mislim, da 
mu bode kamen prav dopadel in koristil ; kajti že 
nekaj časa sem je kraljevič na duhu bolan in 
takova čudna pomoč bi mu dobro doka. Gotovo' 
ti bo dragi kamen dobro plačal in po verbu t e 
kraljevo obdaril. Ti. pa potem, — mislim	 tudi 
ne bodeš prezerel mene - svojega služabnika.” 

Po teh besedah je šel hišnik, da potujočeg a 
kupca oglasi kraljeviču ; pa kmali se verne in ga 
pelje v krasno sobo h kraljeviču . 

Prav prijazno je kraljevič pozdravil ptujeg a 

starega moža, pazljivimi očmi ga pogleda ter 

obstermi nad njegovo častitljivo postavo . Tudi 

starčka gane in razveseli zali, cvetoči mladeneč , 

iz kterega oči in modrega zaderžauja je sijal biste r 

um in blago serce, častitljiva ponosnost, priserčnost 

in ljubkost nepopačene mladosti ; če tudi so se n 


ljubeznivim ol ličj i videla znaannja notranje žalosti 
in bridkosti. Pervi hip se stari, častit * mož pri 
kupi kraljeviču. 

,, Častitljivi stari oče!" nagovoril -a je — 
„Hignik mi je pripovedoval o dragem kamemi , k i 
ga baje imaš, čudne reči ; ne morem tega verjeti . 

Tudi se mi vidi, da se to tvoje govorjenje ne 

strinja s tvojim res-ni-m, modrim in ponosnim obnašanjem, ki razodeva modrega moža, in bud i 
zaupanje. Kako more li kamen imeti moč d o 
duše in odpraviti, kar jo teži ter ji dati novo 
življ en * e? 

,-ln vendar tako!” zavemo Barlam ; 
govoril sem v drugem višjem pomenu o biser ji, ki 

ima to zdravilno moč , o biseiji, ki visoko preseg a 
po vrednosti vse zaklade sveta ." „a, da,' dé kraj evič, .,a'edaj te razumem ; mislil si pravo modrost! ” 

;Zadel si jo" — rekel je arlam ; „govorim o pravem spoznanji božjem in njegove svete 
volje. To je zaklad vseh zaklaelov. ” 

„Prav imaš in modro sodiš,” zavernil je kra

ljevič. „Misliš li, (hi, ne spoznam Boga? Resnično , 
dostikrat sem že občudoval božjo vsemogočnost , 
neskončno modrost in dobrotljivost v njegovi h 
stvareh na zemlji in na nebu, preser~no se tega 
veselil in goreče k njemu zdihoval in molil! ” 

,.Kaj to si storil, dragi kraljevič'?" začudi 
se Barlam ves ganen in zavzet. Pa saj vem, da 
tndijani verujejo v jodu() najvišje bitje, če tildi 
vcč bogov čas-te kakor mnogo drugih narodov . " 

„To spoznanje božjega bitja,” reče Jozafat, 

mi ,jc dosedaj jedim) veselje 'ti tolažba ; solnem 


jediiako nie j e ogrevalo in razsvitlovala . A nekaj 

časa sem mi to solnce gosti, čemi oblaki zak ivj . 
A usedi se k meni in poslušaj me!" :i: 
Bantani se usede kraljeviču na mehko nasonjača in kraljevič mu jame svoje serce odkrivati . 

„Gotovo ti je znano, - pričel jC pripovedovat' „da so me moj oče hoteli v tem gradu 
odgojiti, sto ločenega od sveta . V družbi veselih 
dečkov mladenčev nisem niti slutil o revščini 
in minljivosti ljudi. Pa nenaden pogled slabega 
starčka, ki je bil komaj še človeku podoben, in 
nepričakovana vest o smerti, grobu in trohljivosti , 
presune in gane me močnó. Bolj kot strela iz 
jasnega, iznenadile so me te vesti, ” 

,,er je spodletel očetu namen pOpOIB.Oala, 

da bi svoja mladenška teta preživel v sladki zmoti , 

niso mi več branili na sprehod hoditi. Tu sem 

videl in srečal slepe, gluhe, mutasto, kruljave i n 

druge nesrečne . V serce so se mi smilili reve :a . 

Razgovarjat sem se z ljudmi po okolici, ki me p a 

niso poznali, obiskaval sem reveže po kočah . 

Oj , koliko revščine sem tu našel, na kake 

različne bolnike naletel ; °' so hudo kašljali, 

kri pljuvali ter le težko di ° : bati se jim je bilo , 

da jih ne zaduši ; dnigi so od hudih bolečin tako 

glasno vpili, da mi je njih vpitje serce tergalo . 

Zopet druge sem videl, ki so imeli raka ali gobe ; 
bilo jih je strašno gledati v ostudnih ranah! O , 
naj molčhn o tem! Nihee ji-o ' mogel pomagat i 
v s rašnih bolečinah so s .eri želj lil Zvedel sem, 
da mora večina ljudi za tako hudimi boleznimi 
umreti. Nisem se bal hoditi na pokopaišéa. Serce 


me je bolelo, in groza me je bila, ko senz videl 
kosti in éepinje, obelene od solnca in dežja, okrog 
raztresene ležati, ki so bile nekdaj veselih ljudi , 

kterih postava je znal)iti bila tako lepa in cvetoča, 
kakoršnih je le malo na zemlji! " 

„O, kako je li mogoče,”	- zdihoval sem,	 
„da je Bog ljudem odločil toliko revščino ; da od 
božje modrosti in dobrotljivosti, kteri nam zemlj a 
in nebo kažete, pri ljudeh pogostokrat nasprotno 

vidimo ; da je Bog svojo najlepšo najpopolnejšo 
stvar na zemlji podvergel smrti , ki vendar z 
vse stvarjenje gospodari, in pripusti, da se v prali 
in pepel spremeni ? ” 

,.Pogostokrat in mnogo sem premišljeval o 

človeški revščini in minljivosti . Sé solzami in 
jokom pozdravi novorojeno dete ta svet ; med 
stokom in hudim zdihovanjem ga zapusti starček. 
Dá , vsa narava se bojuje s človekom! O, kolik o 
sem že skusil ta kratki čas svojega življenja! T u 
se jc otrok igral med evetljieami ; tiger se je nanj 
zakadil, raztergal ga ter požerl. Tam so se otroci 
igrali med germovjem in veselja poskakovali za 
gledajo lepe svetlo rud*, a strupene jagode , 

in zavživši jih, so umeril. Tu je mirno spaval 
popotnik v senci košatega drevesa ; kača se je 
priplazila, pičila ga in umeri je strašnih bolečin. 
Da, vse naravne moči se združujejo, da škodujej o 
človeku ter njega in njegova dela uničijo. Iz 

oblakov švigajo ognjeni bliski, in strele morij o 
ljudi, zažigajo koče in palače. Voda se razlije 
in preplavi lepe doline ; uniči polje in setev ; 
odnese hiš ter pokonča ljudi In' živino . Od časa 


33 

do časa se potresa zmij v svojih o. oboéinah , 
odpre svoje žrelo ter pogoltne stanovanja in ljudi . 
Zrak postane strupen, kuga in druge nalezljive 

bolezni ponorijo na tisoče ljudi.. — Ni še dolgo, kar 
je vihar s ploho in debelo točo pokončal na po l 

zrelo setev, polomil najle drevje, polno okusnega 

ovočja, pobil veliko živali in Belo ~jn€ti na Kolji r 

„a še hujše nevihte in piši vstajajo v No 
voških porsih. Večhu nevarnostim izpostavljena i n 
nesrečnejša je še duša nego telo . Ne vidimo in 
čutimo sicer tega ; a vendar jo tako! ” 

,,Ko sem začel premišljevati o ljudeh, o 
svojih prevdarkih dozorel, pretehloval sem bolj n a 
tanko dela in ravnanja ljudi . 1)a kaj sem našel ? 
Mislim, da jih ne obsodim preostro, ée rečem, da 
niso le slabe lahkomišljeue stvari, ampak da jim 

je tudi prirojen() nagnenje k hudemu . ekteri so 
tako hudobni, da so si med sabo nevarnejši, nego 

so jim tigri in kače. -moritvi, o uboji in o 
vojskah še ne govorim, ampak te o navadnih hudo

jah in pregrehah . Vsi ljudje, ktcre bolj natanko 

poznam, udani so več ah manj 'lapuhu . 'zdigujej o 
se čez druge, cenijo preveč to malo dobrega, kar 
imajo na sebi, svojih napak pa, Učilni so podverženi in udani, neéejo nikakor spoznati ; nasproti 

zmanjšujejo in tajijo dobre in lepe lastnosti 
drugih, pretirajo njih napake ali pa jim celo podtikajo take, kterih so prosti. Veseli jih, o drugih 
slabo govoriti ali pa njihova dobra dejanja grajati . 
Nimajo ljubezni jedel] do drnzega. Žaljujejo, e 

so drugi srečni, in škodoželjno veselje občutijo nad 
pLujo nesrečo. Skušajo 'eden druzega nalag 

Krffiof ~wi.d. 11. 


prekaniti ter p . kupčiji 'eden drugemu škodovati. 
Zavoljo kake žal besede ali malo denarja se hud o 
sprejo. Kedar se razjeze, so straš'ni ; jedcu dnizega preklinjajo, psujejo ali se pa še celo spopadej o 
in hudo pretepajo. — Mnogo je lakomnih. Če tudi 
so si nagrabili več bogastva, nego ga bodo za 
svoje potrebe porabili, ako bi tudi še sto let	 in 
več živeli , vendar si še zmiraj več želé ter se 
pehajo trudijo noč in dan, da si ga pridobé . 
Najmanjša zguba jih hudo peče. Od svojega obilnega premoženja ne podelč ubogim ničesar, če j e 
tem tudi pomanjkanja in revščine poginiti ; da ! 
komaj si upajo sami do sitega najesti se . Lakom-

IIOSt in. samopridnost zatrete pogostokrat otrokom 
ljubezen do staršev. Da, celo otroci — kaj more 

pač strašnejše biti! -	 želijo svojim staršem smeri. 
O kako strašne zmote so te pregrehe! Da molčim o 
drugih, ker me rudečiea oblije, če se jih le spomnim . 

alibog, da je ta spačenost splošna. Moj 
oče so mi odbrali najboljše mladeniče in male za 
tovariše in učenike. Pa tudi ti niso prosti škodljivih strasti, udani so gel-dim zmotam in napakam. 
Le vejo jih bolje skrivati. Cie jih jeza tare, smej ajo se in kažejo na videz prijazno obličje . Skušajo 
se sicer lni postreči, razvedriti me, ter mi p o 
mogočnosti prikupiti se. A ne delajo tega iz ljubezni do mene, ampak, da se mi prikupijo , in b i 
jih priporočil svojemu očetu, da bi jih potem z 
boljšimi službami obdaril za to . Kakor olikano j e 
njih obnašanje in vedenje, tako sirovo in terdo j e 
njih seme. Zapazil sem dostikrat, da ti prijazni 

podje, ki so proti meni tako prijazni in prilizileni, 


s svojimi služabniki prav ošabno in neusmiljen o 
ravnajo. Meni se prilizujejo in dobrikajo, jeden 
proti drugemu so pa polni nevogljivosti in sovraštva . 
Da, spazil sem celo, da je oni mož, kteremu so 

moj oče izročili oskerbovanje tega gradu., nezvest, 
in veliko svoto denarja v svoj žep vtikuje . Gerda 
nehvaležnost je to — moža, kterega so moj oče 
tako rekoč iz prahu povzdignili, zaupali mu in g a 
z dobrotami obsipali . 4 

vse to pomislim, ne morem imeti, kak o 

je zamogel stvarnik takov svet vstvariti! Ne mogoče 
je, da bi mu dopadli ljudje, ki rta svetu žive . Ne 
moren]. tajiti, da mi težko dé, da živim med ljudmi , 
ki so tako hudobni in spačeni — bodi si imenitn i 
bodi si priprosti." 

„Sebe — del je Karlam — menda izvzameš 
in se misliš boljšega, nego so drugi ? 

„0 ue” — odgovoril je kraljevič „nikako r 

ne. Da bi bolji bil kakor so drugi, sicer oljim, in da 
bi drugi bolji postali kakor sera jaz . Pa žalibog ! 
do sedaj nisem tega dosegel. ~utim, da me napuh 
in jeza, sovraŽtvo bi zavist skušajo. O koliko sla

bosti si imam očitati. Sedaj sem bil terasast ; 
terdil sem, da imam. prav, če tudi sem bil prepričal 
nasprotnega. Sedaj sem bil zamerljiv ; žalil sem v 
svoji nejevolji tovariše ali jim zavidal, če so bili pri 
orožnih igrah spretnejši od mene . - Pogostokrat 
sem si ostro očital to gerdo ravnanje in obnašanje . ” 

,,Sreéa mi je, kakor pravijo, milejša nego 

tisoč in tisoč drugim — in vendar sem le reven , 
milovanja vreden človek. Imam vsega v obilnosti, 
kar le moje serce poželi, A ti vera, če bodem 

3* 


jutri še -imel? In kako daleč se-ni še, da postanem 
dobe ' . ,rohlj vo dela i človek dnša, o na zrno 

sta moj delež. Vsaka stvar na svetu po svoj e 

dobra in popolnoma, le človek ' . Ne taj ina sicer, 
da sem na nekterih ljudeh vlcf.el veliko dobrega 
A kdor ni vsake hudobije prost, kdor ni popolnom a 
dober, ostane vendar še nepopolna stvar . " 

jedenkrat rečem! Vem, da bi imel bolji 
biti, a ne vem, kaj mi je storiti, da istinito botj i 
postanem. Glej, to je vzrok moje otožnosti in 
nezadovoljnosti. O, kdor bi mi znal moje dvome 
o svetu in o ljudeh razjasniti, kdor podučiti me o 
smerti in življenji, o nezapopadljivih božjih sklepih 
z ljudmi ; kdor mojo vest potolažiti in upokojiti , 
kdor mi svetoval pravih pripomočkov, da dobe r 
človek postanem., ta bi bil mož in bi pri meni 
kaj veljal! Moji učeniki tega ne znajo . ' mej() 
sicer kaj bistroumno govoriti o krogu, tri in éveterokotniku ; znajo o rasti in moči zelišč, o vertenj i 
in premikanji zvezd in o mnogib drugih reče h 
veliko zanimivega povedati, kar je vse prav lepo, in 
tudi za to kratko zémeljsko življenje jako koristno . 
Ali o tem, kar se mi vedeti zdi naj imenitnejše 
in potrebnejše, ne znajo me prav podučiti. 

tudi dajo marsikak dober nauk, vendar m* n e 

vejo povedati, odkod naj dobivam moči_, da g a 
tudi izpolnjujem in po njem živim . " 
„Blagi kraljevič” — rekel j e :Mrla	več 

si premišljeval o revnem stanu ljudi na svo neg o 

bi kdo mislil in pričakoval od n adonéa v tvoji h 
letih. Pogled onega starčka in pogovor ž njim 
spodbodla in nagnila sta te po božjem sklepu 


temu. A potolaži se! Mislim in upam, da ti bo m 
to dušno temoto razsvetlil, ter te pripeljal k. tistemu 
izveliéanju, po katerem hrepeni tvoje serce . Za to 

sem se napotil na daljno pot — več milj hoda, 
da te učim spoznati jedino pravega Boga in njegov o 
sveto voljo. Z njegovo pomočjo bodeš našel in 
zadobil mir serca, da, svoje izve liéanje. K temu 

je treba časa. A pripravljen sem, obiskati 
te tolikrat, kolikorkrat želiš, in vstati pri tebi 
toliko časa, kolikor hočeš . " 

„0 ljubi mož,” rekel je kraljevič — 
mi pozdravljen! To je tedaj oni dragi kamen 
biser, co katerem si govoril. Mislim, sam Bog te 
je poslal k meni! Ostani pri meni v tem gradu 
odkazal ti bodem stanovanje. Bodi mi, prijatelj, 
učenik in oče! i-- Pa glej, uže se je dan nagnil, 
sobice zatonilo in nastopila noč . Gotovo si trude n 
in zdelan od dalnega pota ter lačen in žejen. Pojdi 
sedaj in večerjaj z mano ; potem te spremim k 
počitku." Barlarn poprosi le nekoliko kruha a' 

palmovega sadja in kozarec merzle . vode . 
. — jevi~ je ukazal, naj se mu prinese vsegaBari= 

se je pokrepčal, in kraljevič je ostal pri njem , 
dotlej, da je povžil svojo pičlo večerjo, in ga potem 
spremil k počitku . Prišedši v spalnico, in ko je kra

jevič odšel , padel je ari= na kolena in goreče 
molil: „0 Bog, razsvetli me, da bodem zamogel 
oznamovati resnico temu kraljeviču, kteremu bo š 
jedenkrat izročil blagor celega kraljestva ! Omeči mu 
serce in dodeli, da se za-te pridobi ta blaga duša, 
ki te željno išče! Daj, da po njem mnogo ljud i 
resnico spozna in odide pogubljenju .” 


VIII. Barlam p p duje. 
o je jutranja zarja rumenila lepo zelene 
gozde veličastnih ceder in obsevala ver t 

grad, nže je hodil Barion po vertu in 
motil : „Vsemogočni Bog, Oče vseh ljudi! Kakor 
bode vshajajoče solnee kmali vse razsvetlilo, tako 
razsvetli tudi Ti dušo kraljeviča Jozafata, d a 
spozna Tebe in tvojega edinorojenega Sina, in 
doseže večno življenje. ” 

Jozafat je po noči malo spal . Težko je 
pričakoval, kaj mu bode Barlam oznanoval 
povedal. Kakor malo je še Boga poznal, vendar 
le je molil k njemu. pravi Bog, bitje vseh 
bitji! Razodeni se mi . in daj mi spoznati., čemu 
sem na svetu! Uči - me po ustih tega pobožneg a 
moža, svojega služabnika, ki si mi ga poslal, kaj 
mi je storiti, da dosežem namen, za kterega se m 
vstvarj en ! " 

Stopivši k oknu, zagleda kraljevič božjega 
poslanca pod palmovem drevesom klečati in moliti . 
Hitel je k njemu, prijazno ga pozdravil ter mu rekel : ,,No, povej mi, kar mi imaš povedati! Vse( 
se k meni sem na to-le klop in razloži mi', kar ti j e 
Bog razodel 

Barlam se vse& in reče kraljeviču : ,,Predragi kraljevič! Hrepeniš' zvedeti to, nad čemu r 
so najmodrejši in pametnejši ljudje vseh časov 


glavo ubij ali. A zastonj so si glavo belili, če niso 
d'

obili od zgoraj razsvetljenja. Želiš vedeti, od 
kod spridenost ljudi in njih nagnenje k hudemu ; 
od kod raznoverstne nadloge, ki, ljudi tarejo, in 
smert, ki človeka po kratkem življenji žalostn o 
konča. Mnogi modrijani tega sveta, kakor ti, niso 
vedeli tega zediniti z božjo modrostjo, dobrotljivostj o 
in vsemogočnostjo . Tedaj poslušaj!" 

„Veliko- in važno je vprašanje za sleherneg a 

človeka, ki srečen biti in se izveličati Želi : Od 
kod pride, da so ljudje grehu, nadlogam in smerti 
podverženi? ” 

„Na to vprašanje ti hočem edino pravo 
odgovoriti po razodenji božjem, kakor se bere v 
najstarejših in zanesljivših knjigah, kterit velimo 
sv. pismo. Najpervo ti hočem razjasniti, kako s e 
je Bog ljudem razodel. Tako bodeš namen božjega 
razodenja spoznal toliko jasneji ; videl boš, kako 
se revnemu človeškemu rodu pomagati zamore . 

a, bodeš pozneje tudi slišal posamezne dogodk e 
bolj obširno, vendar ti bode Lakov pregled tolik o 
bolj razjasnil zvezo celote . ” 

~astitljiyi, pobožni starček je sklenil roke k 
molitvi, zerl nekoliko časa molče proti nebu, in 
potem začel pripovedovati, kako je ljubi Bog nebo 
in zemljo vstvaril ; kako je na vsemogočno besedo : 
,Bodi svetloba!" gosta tema postala svetloba, kako 
se je lepo, modro nebo razpelo, in kako so s e 
zbrale vode na zemlji, ki so jo pokrivale, in s e 
tako vzdignila zemlja iz morja . Kako je nastalo 
na vsemogočno besedo božjo : „Bodi!” na nebu 
sol luna in prijazne zvezde . kako so na zemlji 


pognale zeli cvetice in vsakoverstne drevesa ; 
kako so \na božje povelje nastale ribe v vodi, ptic e 
pod ebom in vsakoverstna uvali na zemlji :, in 
kako :e Bog sledujiČ človeka vstvaril po svoj i 

podobi te- ga postavil iospodarja stvarjenju , 

Barlam prpoveduje dalje, kako je Bog p('r

vega človeka, Adarna, postavil v raj, prelepi ver l, 
po ktarem so tekle bistre vode, in v katerem j e 
drevje oknsno sadje rodilo ; kako ,je log Adarna 
dal Evo za tovaršico in pomočnico : in kako srečno 
sta živela v raji,. ,Zakaj bila sta še ~ — reke 

Bari= „nedolžna in dobra. Njn Zriši ste lili 

k, čisti in ne podverženi strastim : nju telo 
cvetelo v nevenljivi mladosti in lepoti. Z umom, 
ki jima ga ie dal Bog, spoznala in ljubila sta 

Boga svojega stvarnika. Bila sta le k dobremu 
nagnena. Boleznim nista bila podveržena, marveč 
prosta vseh slabosti, ki sedaj tarejo revni človešk i 
rod. Tudi njih toi o jo bilo neumerjoée. Bog ,je 

njima občeval, kakor dober oee s~' svojimi 

„To ,je vse kaj lepo in voselo ,” vskliknil j e 

kraljevič. „Pač se da misliti, da je bilo do»ro 

vse, kar .l Bog vstvaril. A zakaj ni tako ostalo ?
e o je dal” — odgovoril jo Barlam 

„človeku prost() voljo. Iz proste volje naj bi bila 
c otira -in sveta, Zato ju je Bog vstvaril ter jhn a 
dal potrebne, moči . Da bi se tedaj v dobrem vadila in skazala, dal jima je zapoved . Dovolil jima 
je jesti sadje vseh dreves na vertu ; le jcdnega 
drevesa sad pokusiti jima je prepovedal . lota 

jedla,” rekel jima je, „bota umerla.” Vaditi 

bi se imela, svojo voljo po božji ravnati . 'Morala 


bi to, kar Bog 'hoče, spoznati kot dobro , in bolj 

čislati, kakor pa to, kar je j r npoeutkom dopadalo . " 

perva človeka nista bila Bogu pokorna , 

ffudoben duh iz pekla zapeljal in prekanil j e 

v podobi kače. Pregovoril je ju 'osti prepovedani 

sad. „,Če bota jedlao” del jima je , bota vsega

vodna in Bogu jeduaka . " 

„Raje sta, veljala kači, kakor vsemogočnem', 
vsevednemu in neskončno dobrotljivemu Bogu, k i 
jima je dal življenje in vso, kar sta videla okol i 
sebe. Neumna misel , da postaneta Bogu jedrraka, 
preslepila ju je. Pogled lepega sadu ju mika. 
, edla sta ga. Tako sta bila Bogu nepokorna in 
odpadla od njega ; duh božji ju je zapustil. Poželjivosti sta v roke p,adla, postala sužna grehu. 
Strah in groza ju spreleti ; notranji nemir se j u 
loti, in vest jri peče. Srečno blaženost sta zapravla 
in zgubila..	 Sedaj jima je Bog napovedal kazen . 
On, najsvetejši, ki eeirti greh čez vse, reče Adam u 
strašne besede : „Prekleta bodi zemlja zavolj o 
tebe! Ternje in osat ti bo rodila . V pota svojeg a 
obraza boš jedel kruh, dokler se ne povelneš v 
zemljo. Zakaj prah si, in v prah se laodeš povemil.” Potem jrr je palmi] iz raja, " 

',Tako je prišla po grehu srnert na svet . 

Skerb, revščina, težavno delo in bolezni so nasledk i 

Greh pervih staršev so podedovali vsi 

e

lj rrdj t~jrr .j i niso bili več podobni Bogu, svojem u 
stvarniku, ampak pervim stark,m, pervim grešnikom. Več niso bili zedinjeni z Bogom v ljubezni 
in svetosti, kakor perva človeka pred grehom. 
temué njih serce se j e od Boga, od,vernilo . tra 


kakor je greh žalostna ded gina vseli ljudi., tako je 
tudi kazen. Zemlja še vedno le ternje in osat 

rodi, če se pridno ne obdeljuje ; vedno še moraj o 
ljudje v potu svojega obraza svoj kruh jesti, dokle r 
se po trndapolneni življenji ne spremene zopet v 
zemljo in v prah vernejo. " 

„Oh,” — del je kraljevič,	 „vse to je 
kaj žalostno ; pa žalibos, resnično! Jaz sani čutim 
še v sebi nasledke greha pervih staršev, njih 
prazni napuh in poželjivost. Tudi sprevidim, da 
zemlja ni' mogla več raj ostati. Trudapolno življenje in vedri strah pred smertjo sta kaj pripravn a 
berzdati poželjivost in napuh. A s tem jim še ni 
pomagano! Ali je Bog revni človeški rod v svoji 
revščini pustil, in se ga ni usmilil ? 

Barlani odgovori : .,Najsvetejši in najpravičnejši Bog, ki vse hudo kaznuje, pokazal je ljude m 
tudi svojo neskončno usmiljenje . Storil je vse, da 

regi žalostnega stanu, kterega so si z grehom 
nakopali, in da zopet dobri in sveti postanejo. 
Zakaj sami bi si ne bili mogli. pomagati, in se 
rešiti greha, revZ'ine ion smerti . Njih nepokorščin o 
je previdel že od vekomaj, in sklenil je rešiti jih . 

pervim staršem v raji in potem njih nasledni

kom je obljubil Odrešenika, ki jih bode rešil greha. 

-t premagal. ” 

%Hani jc pripovedolal na dalje, da se j c 

človeški rod zelo pomnožil na zemlji in postal sil a 
hudoben in razujzdan ; da je Bog ljudi opominj a 
po pobožnem očaku Noetu., naj se poboljšajo ; drugače bode svet pokončal z vesolnim potopom ; da 
je Bog zaukazal Noetu narediti veliko ladijo ali 


barko, da sebe m svojo družino rdi.; da pa 

lj udje 

niso slugah' njegovega opominovauja ter v grehu 
in hudobijah ostali , da je Noe v barko stopil . 
Povedal je potem Barlam, kako se je nebo stemnilo, lil dež curkoma in vode preplavile zemljo ; 
popisal je, kakov strah in stok je med ljudmi 
nastal in kako so se hoteli rešiti na drevji ir. 
verhuneih gora . Kako je pa voda vedno višje in 
višje narašala, pokrila tudi verhunee najvišjih gora 
in. kako so potonili vsi ljudje. „Slednjič,” — rekel 
je Barlam — „razjasuilo se je nebo in voda je 
upadla. Barka Noetova je obstala na, neki gori. 
Noe se svojimi je stopil iz barke, in opravil hvale n 

dar Najvišemu za čudovito rešitev. Bog pa je 
sklenil z Noetom, njegovimi sinovi in njegovi m 
zarodom zavezo ; in v večen spomin te zaveze se 
je prikazala mavrica na nebu . ” 

Kraljevič je vzdihnil in rekel : ,Strašno je, 
kako ljudje tako rekoč silijo Boga se svojim i 
pregrehami, da jih tako hudo kazni. Tolažim) j e 
pa, da ljubeznivo skerbi za svoje zveste in pokorne 
služabnike. Po toliki nezgodi in izkušnji so menda 
ljudje vendar sovražili hudo, in zavezo, ktero j e 
Bog ž njimi sklenil, natanko in zvesto deržal'i ? 

Karlam je dalje pripovedoval, kako so s e 
judje po vesolnem potopu zopet pomnožili in s e 
v celih narodih po zemlji razkropili ; kako korali 
jedilu) pravega Boga pozabili, naredili si malik.e, 
ktere so kot bogove molili . Kako je Bog izvolil 

pobožnega in pravičnega moža Abrahama, ki j e 
sredi hudobne množice 'še v Boga veroval in D1U 
pokoren bil, da bi se po njem in njegovih mlajših 


prava vera iu upanje v obljubljenega odrešenika 
ohranilo in razširilo . ,„Bog je Arahama," — nadaljuje arlam, ,.peljal v deželo, po kteri se 
mleko in med cedi. „Ilodi pred menoj, in bod i 
popolnoma,,” rekel nul j e Bog . „loéem te blagosloviti in pomnožiti tv(}j rod, kakor zvezd(' n a 
nebu, in kakor pesek ob brega] morja ; iu po 
nekóm izmed tvojih mlajših bodo oblagodarjen i 
narodi na zemlji.” Bog je ponovil to obljubo 
Abrahamovemu pobožnemu Izaku. Abrahamovemu vnuku, Jakopu, kterega so tudi Izrael a 
imenovali, in ki je imel dvanajst sinov, razodel je 
Bog, da se bodo iz jedriega sinov, Juda, v pri

hodnjih časih kralji rodili . „Kraljeva palica, obljubil je, ne bo vzeta od Juda, dokler ne pride tisti, 
ki ima poslan biti, kterega čakajo narod . . ” 

Barlam je, pripovedoval, kako je Abraham 
po pastirsko živel in v šotorih stanoval ; kako j e 
poln ljubezni in spoštovanja božjega pri svoje m 
šotoru postavil alta'', in bil pripravljen iz ljubezn i 
do Boga vse storiti, — celo svojega sina darovati ; 
kako je bil Abraham miroljuben, prijazen in mi l 
do vseh ljudi . Kako je log Abrahama oblagodaril, 
da je imel veliko hlapcev in dekel, obilo kamel 
iu oslov, goved in ovác, in bil bogat, kakor redko 
kakov knez. Kako sta Izak in Jakop v bogabo

ječnosti nasledovala Abrahama ; kako se je tudi 
njima Bog razo' deval in ju oblagodaril, kako sta 
zaupaje, na Boga bila vedno mirnega in veseleg a 
serca ; kako sta se tem svetu le za ptujca 
imela, in hrepenela po boljšemu življen v nebeški 
domovini . 


Kraljevič a atn je priprosto življenje téh 

.. 

pobožnih lm)ž, m njih občevanje z Bogom kaj 

dopadlo. Rekel je, da bi rajc živel v takem 
šotoru, or v vsi ti lepoti dvora v kraljevem 
grade. Najbolj pa j še kraljeviču dopadla zgodb a 

o 

&In. anjene. seiea :e poshišal, kako s o 
prijetne sanje o snopovih , o lani in jednajst zvez 
dah, ki so se Jožefu uklanjale, pomenile njegov( ) 

bodočo velikost in mogočnost ; kako so ga bratje 
iz zavida sovražili,' vergli v vodnjak in prodal i 
za dvajset srebernikov kupčem, ki so ga odpeljal i 
v Egipt. Kako ga tam kot hudodehiika po nedolžnem v ječo veržejo ; kako je kralju modro 
razložil sanje o sedem lepih in debelih, o sčdem 
gerdih in kumernilr kravah , in o sedem lepih in 
polnih, in o sedem drobnih in sneljavih klasih, te r 
prerok al sedem a°odovitnih in sedem nerodovitni h 

let ; in rešil se svojim modrim ravnanjem cel o 

deželo lakote in dosegel kraljevo čast . Solze so 
prišle blagemu kraljeviču v oči, ko je slišal, d a 
so se mu bratje vendar le morali uklanjati, in n e 
poznaje ga, pred njim klečali in milosti prosili ; 
da jim je pa Jožef odpustil, in se jim dal spoznati , 
rekoč : „Jaz sem Jožef, vaš brat! Ali oče še žive? ” 

Kaj dopadlo mu jo, da je blagi Jožef svojega 

očeta, brate in njih otroke vzel k sebi v Egipt, i n 

da jim je kralj dal seliška v najlepšem kraj egip

tovske dežele . Osobito se je čudil kraljevi(' božj i 

previdnosti, ki je blagega Jožefa iz vodnjaka in 

ječe pripeljala na kraljevi prestoa. . 

Sedaj je pričel Barlam pripovedovati o Moj

zesu. Z nejevoljo slini kraljevič da jederi 


poznejših kraljev Izraelce, ki so že velik naro d 
bili , grozovito zatiral in jih silil k težkim delo m 

v opeknicah in na polji, in slednjič svojemu ljudstvu zapovedal : „Karkoli se narodi pri Izraelcih 
možkega spola, verzite v reko.” Milo se stori 
kraljeviču, ko sliši, kako je Bog Mojzesa, kot nežnega otročiča v jerlaščkri iz bičja, čudovito otel, 
ter odločil rešitelja in vodjo svojemu ljudstvu, 

Sveti strah navdaja kraljevičevo serce, ko 
sliši pripovedovati o gorečem germu, iz kterega j e 
glas božji govoril in naročil Mojzesu, naj pelje ljudstvo iz Egipta nazaj v prelepo daljno deželo, kjer se 
mleko in med cedi, in naznani kralju božjo volj o 
da naj ljudstvo izpusti. Barlaro pripoveduje, d a 
kralj ni. hotel slušati Gospodov glas in usmiliti s e 
ljudstva, da je pa Bog poslal celo versto stisk če z 
Egipt, da ga prisili ; kakor na primir od začetk a 
male, nezmožne živali, žabe in komarje, prot i 
kterim je vsa kraljeva moč omagala, ki so kralj a 
in ljudstvo hude muke vzročile ; kako je huda 

kuga mnogo velblodov, goved in ovac pomorila ; 

kako je nastala strašna nevihta z debelo točo , 
kakoršne ni bilo nikoli poprej po vsi egiptovski 
deželi, ki je pobila vse zelika na polji in polomila 
drevje po deželi ; kako gorak veter privleče kobili c 
brez števila, ki pokrijejo vso poveršin .o in pokončajo vse, da celo nič zelenega ni ostalo na drevesih in zeliščih ; kako Mojzes še jedenkrat roko stegn e 
proti nebu, in nastane tako strahovita tema po 
vsem E°giptu, da človek ni videl več človeka, in 
da si ni upal nihče ganiti iz mesta ; kako je 
slednjič rtajstraš' e,ja, vseli šib prha, in o polunoči 


Gospod pomoril yse pervorojene po Egiptu., od 
pervorojenega sinu Faraonovega, do pervorojenc a 
kake sužnje. Kako zdaj Faraon Mojzesa prosi 

rekoč : „Vzdignite se in pojdite iz med mojeg a 
ljudstva i ” 

Poslušaje vse to , čudi se Jozafat vedno bol j 
in reče : „Resnično, ne bil bi se mogel Bog bolje 
pokazati, vsegamogoénega gospoda nebes in zemlje , 
vseh stvari ter življenja in smerti, maščevalc a 
stiskalcem in rešitelja stiskanim.” Se bolj pa 
stermi kraljevič, ko sliši, kako se je jel kralj 
kesati, da je spustil Izraelce, da urno zbere vozove , 
konjike in vso vojsko, udere jo za Izraelci, ter ji h 
doide pri rudečem morji, da so pa Izraelci vsled 
čudeža božje vsemogočnosti šli kakor po suhe m 

čez morje, kralj pa sč svojo vojsko poginil v 
morji' . 
,,Bog jc pravičen! rekel JC kraljevič ;	-

„kakor so Egipčani novorojena deteta Izraelcev 
metali v vodo, tako se je njim samim sedaj zgodilo . ” 

Barlam je pa še posebno opomnil, da so 

Izraelci, kterih stiske niso zadele, v noči njih 
odhoda iz Egipta zaklali jagnje brez madeža in z 
njegovo kervjo pomazali oba podboja in nadirje . 
„To” -- del je Bari»), -- ,,pomenilo je nekaj 
posebnega, in prideva še nazaj na to . 

Potem je pripovedoval Barlam o popotvanj i 

Izraelcev po puščavi, o kruhu, ki jim ga je Bo g 
iz nebes poslal, o vodi, ki je čudovito pritekla iz 
skale žejnemu ljudstvu, osobito pa o desetih božjih 
zapovedih, kterc je dal Bog izraelskemu ljudstv u 
na gori Sinaj med bJiskom in gromom . 


Božje zapovedi so kraljeviču jako dopadle . 
Poprosi Barlama, naj mu jih še jedcu pot ponovi ; 
potem reče : „Tako so mi umevne, tako so kratke, 
a vendar tako dobre, da si boljših kar misliti ne 
morem. Perve tri zapovedujejo vero v jedneg a 
Boga, njegovo resnično češenje, in očitno shižb o 
božjo, ki j e sleh~rnemu kraljestvu potrebna, ke r 
se brez nje ne more vzderžati . Četerta zapoved , 
ki zapoveduje otrokom spoštovati svoje starše, i n 
nič manj važna ; saj če starše spoštujemo, časti n o 
sten tudi Boga. Neljubezen in nehvaležnost do 
staršev bi imela tudi svetna gosposka kaznovati .”	 
Druge božje zapovedi : „Ne ubijaj ; ne prešestvaj ; 
ne kradi ; ne govori krivega pričevanja zope r 
svojega bližnega ; rte želi svojega bližnjega žene ; 
ne želi svojega bližnjega blaga!” so ljudem, kakoršni so sedaj, sila potrebne . Zapovedujejo to , 
kar se v dobro uredenih deržavah na tanko spolnovati mora : varnost življenja, očitno sramožljivost 

in poštenost, varnost imetja, zvestobo in svetost 
zakmla. O kako srečna bi bila ona deržava, kje r 
bi vsi deržavljani natanko spolnovali te zapovedi . " 

Barlarn je sedaj še popisal očitno služb o 
božjo, katero je na božje povelje -

Mojzes uredil, 
da bi ljudstvo zvesto deržalo zavezo, ktero je Bog 
ž njim sklenil. Opisal je skrinjo zaveze, ki j e 
bila zunaj in znotraj z najdražjim. zlatom prevlečena, in v ktero je položil tabli z zapovedimi zavez e 
božje, zlata kerubina, ki sta na nji klečasa , jeden 
proti drugemu obernjena z obrazom ' po jedno 
razprosterto perutnico nad pokrovom kjer je Gospod prebival nad skrinjo zaveze med kerub;.n a 


Mojzes njegov glas slišal ; veliki, krasni z dragimi 
zagrinjali prekriti šotor, sveti šotor (shodnica 
imenovan, v kterenx je bila skrinja zaveze, zlat 

svečnik se sedmimi svetilnicanxi in zlati kadilni 
altar, na kterem se j e zažigalo kadilo iz najdražjW 
dišečih reči ; bronasl- dariven altar pred šotorom, 
na kterem je veliki duhoven v dragocena, oblačil a 
oblečen daroval žgavne daritve . 

Vse to je kraljeviču kaj do padlo . „eri telesni 
ljudje moramo kaj vidljivega imeti,”	 rekel je, 
„da nas spominja nevidnih, božjih reči . a, če v 
resnici Boga častimo in molimo, sili nas že lastno 
serce, da notranjo pobožnost kažemo tudi vnanje . 

služba božja izraelskega ljudstva, ” 
rekel je Barlam „ni bila le lepa in veli

častna sama na sebi, ampak altar, daritve i n 

duhovni so bili predpodobe prihodnje, neskončno 

večje in svetejše daritve, kar bodeš, dragi kralj e-

vič, pozneje bolj razumel . ” 

Kar j e Barlam pripovedoval kraljeviču i z 

zgodovine kraljev, poslušal je, ker ima enkrat sam 

kralj postati, še z večjo pazljivostjo. Užalilo ga 

je, da je že pervi kralj, Savel , bil zavoljo svoj e 

časti in moči ošaben, posilen in krivičen, ter z a 

tega del zgubil kraljestvo in življenje . „Naj rai 

je v svarilen izgled t” reče Jozafat. Veliko veselje 

mu vzroči povest o pastiréeku Davidu, kterega j e 

Bog poklical od črede na kraljevi prestol, o po

gumnem mladenéu, ki je premagal in ubil sovraž

nega velikana Golijata, o navdušenem pevcu, ki 

je v svetih pesmih opeval slavo in hvalo božjo i n 

prerokval veličastvo prihod ega Odr6«ika. Zdib-

Kritof ~baid . 4 


nil je : „Naj bi kedaj te hvalne pesmi prepevalo tudi moje ljudstvo!” Salomonovi modri 
pregovori, kterih nektere mu je navedel, dopadli 
so mu zelo, tor je sklenil po njih uravnati svoj e 
življenje. Zavzel se je nad krasnim, veličastni m 
tempeljnom ; rekel je : „0 naj bi tudi jaz zamoo.e l 
kedaj takov veličasten tempelj Najvišjemu sezidati i ” 

alostnim sercem Barlam omeni, da Salomonov 
sin, kralj Roboam, ni slušal modrih svetovalcev 

svojega očeta, ampak se ravnal po svetu mladen

čev, ki so bili ž'njim vred v mehkužnosti izrejetú 

se svojo ošabnostjo razkačil ljudstvo, da si 
deset rodov izvoli dru.zega kralja in od njega 
odcepi ; da sta od tega časa vladala dva kralj a 
ljudstvo, kterih. nasledniki so v časi bili kaj hudobni ; bili v vodni vojski med seboj ter pustošili 
deželo ; da odcepljeni del ljudstva se svojim kraljem ni več hodil v tempelj molit in za to obdivjal , 
da, celo zabredel v malikovavstvo! da je pa Bog 
ostro kaznil ljudstvo zavoljo malikovanja in mnogi h 
hudobij. 

„V teh žalostnih easih,” — nadaljuje Bar-

lam, — ,,pošiljal je Bog od časa do časa svete 
može, kralja in ljudstvo boljšat in na pravo p o 
pripravljat. Z veliko serčnostjo so kraljem in 
ljudstvu očitali pregrehe, jih budili z izgledom i n 
besedo k pokori, in s čudeži sprič'evali, da jih j e 
Bog poslal. Reklo se jim je preroki. Kakor j e 
Bog po Mojzesu naznanil ljudstvu svoje zapovedi, 
tako ga je po prerokih opominjal j é spolnovati . 
Kakor je Mojzes ljudstvo učil v jeduega pravega 
Boga verovati, in mu pokoren biti, tako je preroke 


pošiljal, da ljudstvo pripeljejo zopet na pravo 
pot. 

Med temi preroki je bil Elija jeden največjih , 
in tako rekoč drugi. Mojzes. Kakor je Bog, ki jc 
v začetku vstvaril nebo in zemljo, za časa Mojzesa 
s čudeži pokazal, da je Gospod nebes in zemlje , 
tako tudi za časa preroka Elija. Na božje povelje 
naznani kralju in ljudstvu : „Kakor res živi Gospod, Izraelov Bog, pred čigar obličjem stojim ; v 
teh letih ne bode ne rose, ne dežja, dokler jaz 
rte porečem!” In od tega dne ni deževalo, ne 
padala rosa od neba na zemljo. Polje, travniki in 
drevesa vsahnejo . V deželi nastane huda lakota. 
Mnogo ljudi lakote pomerje. Tudi živina pogine, 
ker ni več rastla trava, in so viri usahnili. Ko 
j e tri leta in šest mescev ta revščina terpela, 
omečilo se je terdovratno ljudstvo in k Bogu povernilo, daroval je Elija Bogu, ogenj je padel i 
nebes in povžil dar, in ljudstvo se zopet spreobern e 
k Bogu, pade na svoj obraz in kliče : „Gospo d 

sam je Bog! Gospod sam je Bog!” Kmali s e 
zatemni nebo, in dež se vsuje in vse zopet oživi . " 

„Sedaj sprevidim” — reče kraljevič, * čem u 
so nadloge na svetu, kterih nisem mogel z božj o 
modrostjo in dobrotljivostjo zediniti . Vse nadloge 

zla, ki se nam sicer zdijo proti modri uravnav i 
sveta, so po božjem najmodrejšem namenu naj 
boljša sredstva ljudi poboljšati. " 

Radam govori dalje : „Preroki pa niso sam o 

ljudstva podučevali v veri na jenega samega Boga ; 
kakor je Mojzes zvesto zapisal božjo obljubo pri ” 
hodnega O(Ireknika tako s() tt('ili tudi prerok i 

i 


ljudstvo upati na prihodnega Odrešenika, katerega 

bode Bog poslal v 'tešenje in izveličanje ljudi . Vsi 
so ozuanovali prihodnega Odrešenika . ponižnim 
spoštovanjem, z velikim veseljem in radostjo te r 
zvestim zaupanjem so govorili o njem . Imenovali 
so ga : Prečudnega, Izvoljenca Gospodovega, nad 
kterim ima Bog svoje dopadajenje ; Svetnika svetnikov, Maziljenca gospodovega ; Gospoda nam danega 
v pravico ; Oblagrovalca in Odrešenika človeškega 
rodu, Kneza miru, ki bode ljudem prinesel večn i 
mir; velikega kralja, ki bo izhajal iz Davidovega 
rodu, čigar kraljestvo se bo razširilo po celem svetu 
in vekomaj terpelo, kteremu se bodo podvergli vs i 
narodi zemlje, in vsi kralji uklanjali ; sinu Najviš

jega, Svetovalca, Boga Očeta prihodnih časov , 
poglavarja miru, Bog z nami ." Prerokovali so pa 
tudi, da bode veliko terpel za rešenje ljudi ; da 
ga bodo kakor jagnje v mesnico peljali, in da 
bode svoje življenje kot spravni dar, daroval z a 
grehe sveta. " 

Serčno hrepeni Jozafat kaj slišati o Odrešeniku . 
Pa solnee je bilo že 'lisko, in sence gora so se 
že raztegnile čez dolino. Barlam tora] reče: „Za 
danes si dovelj slišal! Pustim ti časa, da bolj 
natanko premisliš, kar si slišal . Jutri, če Bog hoče, 
bodeš slišal na dalje, kar je tebi in vsem ljudem 
v izveličanje.” — Goreče se zahvali kraljevič, pobožnemu možu z'a prelepi poduk in komaj pričakuj e 
prihodnega dneva. 


53


X. arla pripoveduje daljeti 
je dan napočil in davica še svetila n a 
čistoj asnem nebu, šel je Barlam zopet n a 
vest. Zakaj pod milim nebom mu j e 

serce lože] bilo, kakor med obzidjem kake hiše 

ali celo najlepše palače, ki vendar ni še senca 
proti lepoti nebes in zemlje. Kmali pride tudi 
kraljevič k Barlamu in poprosi, naj povest 
nadaljuje. 

„Z radostjo” reče Barlam, „govorim ti o prečudnem in veličastnem božjem razodenji. Prav je, 
da si pazljivo poslušal, kar sem ti do zdaj pripovedoval . Prijazni jutranji zarji je bilo enako, k i 
sedaj okolico razsvitljava ; mislim pa, da bode z 

božjo pomočjo tudi tvoje serec davica razsvetlila 
in tvoji duši zasijal svetel dan . ” 

Kar je Barlam dalje pripovedoval bilo j e 
blizo tole : „Ko so se dopolnili obljubljeni čas i 
poslal je Bog svojega, preljubega, jediao~ojcnega 
Sina na svet. Sam Sin božji se je včloveeil, d a 
reši ljudi greha, zla, revščine in smerti. Marija, 
najponiknejša in čistejša devica, bila mu je za 

.

mater izvoljena. Se pred njegovim rojstvom j e 
angelj božji rekel, naj mu bode ime „Jezus, « to j e 
odrešenik, „ker bode,” rekel je angelj, svoje ljudstv o 
rešil greha.” Ravno tako ga je angelj imenoval 
Kristusa ziijenea Gospodovega ki bode 


kralj in veliki, duhoven za vse čase." „Jezus 
Kristus, sin božji, rodil se je v največji revščin i 
in nizkoti. Že njegovo rojstvo naj pokaže, da vsa 
svetna velikost nima veljave v božjih očeh . Marij a 
je morala svoje božje novorojeno dete, ker ni bilo 
boljšega prostora, v hlevu v jasli položiti. A Bog 
je rojstvo svojega edinorojenega sina poveličal tako, 
da je vse veličastvo zemeljskih kraljev proti temu 
le senca. Velika množica angelov božjih se prikaž e 
na nebu, ki so Boga hvalili rekoč : „tast Bogu 
na visokosti in mh' ljudem na zemlji, kteri so svete 
volje.” Oznanili so ljudem tisti mir, kterega so 
po grehu zgubili, in kterega sedaj vsi, ki so svete 
volje, zopet dobiti imajo . Pobožni pastirci, kterim 
so se angeli prikazali, hitijo gledat, kar so jim 
angeli oznanili, in najdejo v hlevu dete, v petnic e 
povito in v jasli položeno. 8é svetim spoštovanje m 
ga gledajo, preserčno se ga vesele ter ga molij o 
in Boga časte za vse, kar so videli in slišali. 
Modri iz daljne jutrove dežele, pripeljani od čudo 
vite zvezde, prišli so solit novorojenega kralja, 
odperli svoje zaklade ter mu darovali zlata, kadil a 
in mire. Ko ie mati svoje dete v tempeljnu Bogu 
darovala, pride pobožen starček Simeon, pripelja n 
od sv. Duha, spozna po božjem razodenji, da j e 
to dete priéakovani Odrešenik, in ga imenuje lu č 
v razvetljenje D.Cievernikom in zveličanje narodov . " 
„0 kako prijetna in lepa je zgodba o Jezusu! ” 
reče kraljevič in sklene roki. bi biti pastirček 
pri jaslicah. Ko bi bil za časa modrih živel, bil 
bi vse svoje zaklade daroval božjemu detetu . O 
kako me vesele in tolažijo Simeonove besede! 


Luč in izveličartje narodov ravrto, po 

hrepenim . " 

„Jezus Kristus je v resnici luč sveta!” reke l 
je %dam. Razsvetljuje ljudi sč svojem božjim 
naukom. Bog sam ga je poslal, da je učil ljudi . 
Na gori Taboru ga je pokazal v nebeškem veličastvu. Mojzes in Elija, ki sta pred več stoletj i 
živela na svetu in ljudi učila, prikazala sta se v 
veličastni podobi zraven Jezusa in ž njim govorila . 
Iz oblakov pa se je slišal glas : „Ta je moj ljubi 
sin, nad kterim imam dopadajertje, njega poslušajte ! ” 
Jezus je hodil po deželi od kraja do kraja, učil 
po mestih in tergih, pod milim nebom in v tempeljrtu. Zakaj, za to sem prišel na svet," rekel je . 
Učil nas je, da je Bog, vsemogočen gospod nebes 
in zemlje, naš dobrotljivi oče, in mi	 njegovi 
otroci. Njega moramo čez vse, svojega bližnjeg a 
pa kakor samega sebe ljubiti. Učil se je spoznavati božjo ljubezen iz stvarjenja. Bog je, ki pusti, 
da solnce vzhaja dobrim in hudobnim, da dež 
napaja mokro zemljo, da drevje raste, cvete in 
sadje rodi, da polje zeleni.. Bog živi ptice po d 
nebom in oblači cvetice na polji lepše, kakor j e 
bil Salomon v svoji časti. Nad vse stvari pa je 
povzdignil človeka in jim ga postavil gospoda. 
Ljudje ga smejo očeta imenovati, ter mu imaj o 
podobni postati. „Bodite popolnoma,” rekel je 
Jezus, „kakor je vaš Oče v nebesih popolnoma! ” 

„0 kako tolažljiva je pač misel,”	 rekel j e 

Jozafat, ,,da je Bog, gospod nebes in zemlje , 

dobrotljiv oče vsem ljudem! Ko bi bil Jezus tudi 
le edino to resnico učil kako hvaležni bi mu že 


morali biti! kdo si pač ne bode prizadeval biti 
popolnoma, kakor se spodobi otrokom božjim! Da 
smo otrooi boji, vredno je več, nego vse kraljeve 
krone sveta! " 

A Jezus ni učil samo z besedo, rekel j e 
Ba . am, „ampak tudi se svojim izgledom . V vsem 
nam je izgled največje svetosti. Se svojim izgledorn 
je pokazal, kako morajo v resnici krepostni ljudj e 
živeti in delati, da bodo Bogu dopadli. Bil je iz 
serca ponižen in krotak. Poln ljubezni in usmiljenja je hodil po deželi in dobrote skazoval . V 
vsem svojem terpijenji, kteremu se je iz ljubezni do 
ljudi podvergel, bil je zgol poterpežlj ivost ; da, bil 
celo pripravljen, dati svoje življenje za ljudi . Njegovo 
hrepenenje je bilo, da izpolni voljo svojega nebeškega Očeta . 'se njegovo življenje je bilo poveličevanje božje in dobrodeljnost ljndem .	 

Barlam navede posamezne izglede njegov e 
dobrotljivosti. Jozafatu so kaj dopadli in ves zavzet 
zdihne : „Kako lep, kako živ izgled nam je Jezus ! 

Če vedno le navadne, vsakdanje ljudi okrog sebe 
vidimo, mislimo, da smo že dobri ter si ne prizadevamo, da bi bobi postali . Jezusovo življenj e 
mi bodi za naprej ogledalo, v kterem se hoče m 
ogledovati, da njemu podoben postanem . 

„Jezus Kristus,” — govoril je Barlam dalje , 

,je tildi izvelieanje sveta . Pokazal je, da je 

tisti, ki ga je Bog poslal, da ozdravi ljudi najhujše 

dušne rane, greha, In pt prag i vso škodo, ktero 

je greh vzročil ljudem na duši i.n telesu. Pokazal. 
se ie )onovitel'a s )ridene in s pačene človeške natore. 
Z jedno besedo, z jednirn núglejem Rje storil, da so 


slepi videli, gluhi slišali hromi hodih ; gobove je 
'

očistil. S'e celo mertve je zopet oživljal. Tu je 
rekel deklici, ki je ravno jimerla : „Deklica, reče m 
ti vstani!” tam mladenču, kterega so že k pogreb u 
nesli : „Mladeneé vstani!” in vstala sta ; še 
celo mertvemu, ki je ie v grobu trohnel, rekel je : 

„Pridi ven!” in prišel je ven . 

Ti čudeži Jezusovi so Jozafata kaj razveselili . 
„Resnieno,” del je „ne morem si kaj veselejšega 
misliti, kakor da je Jezus okrog sebe razšbjal 
zdravje in veselje, pomagal v stiskah in nadlogah, 
in še celo srnerti zapovedoval. Očevidno je pokazal, 
da ima moč, postaviti ljudi zopet v oni srečni stan , 
v kterem so živeli v raju pred grehom . ” 

„Te telesne dobrote,” rekel je Barlam, „ki jih 
je Jezus skazoval, imele so pa še višji pomen. 
Ži' njimi je hotel pokazati, kaj hoče 'biti človeški 
duši. Prišel je na svet, da tako rekoč prenovi 
ljudi, ki so duševno za resnico slepi in gluhi, z a 
dobro hromovi, in ki so božjo polobo v sebi. oskrunili, in v grehu umerli. Tistim, ki vanj verujejo, 
daje pravo dušno življenje . — Ker ,je greh najhujši 
zlo, &t, korenina vse človeške revščine, hotel j e 
Jezus korénino greha izsekati in iztrebiti . On, 
pravi sin božji, ki se je iz ljubezni do nas učlovečil, in se salu imenoval sin človekov, kazal j e 
z besedo in djanjem, da je prišel na svet rešit 
ljudi greha, izbrisat kazen in dolg greha, in jim 
pomoči, da svetó živé in se zveličajo . „Sin človekov,” -rekel je sam,	 „prišel je iskat in 
zveliéat, kar je zgubljenega.” Komaj je priče l 

učiti že je opominjal : ,,Delajte pokoro in spreo


bernite se!" Vse ljudi, ki pod težkim jarmom 

greha zdihujejo, in jih tlači njegova teža, vabi l 
je k sebi rekoč : ,Pridite k meni vsi, ki se trudit e 
in ste obloženi, in hočem vas pokrepčati. Vzemite 
moj jarem na-se, in našli bodete mir svojim dušam . 

Zakaj moj jarem je sladak in moje breme jc lahko . " 

Zgrevanim in vanj veruj očim odpuščal je grehe . 
Da bi pokazal, da ima oblast grehe odpuščati irt 
njihove nasledke izbrisati, rekel je hromovemu, 
kterega so na postelji prinesli k njemu. : „Odpuščen i 
so ti tvoji grehi ; vstani, vzemi svojo posteljo in 
pojdi na svoj dom!” Tisti trenotek je mož vsta l 
zdrav na duši in telesu, ter hvalil Boga.	 Sosebno 
pa je zahteval vero. Zagotovil je, da zamorejo z 
vero premagati vse opovere, ki jih od dobreg a 
odvračajo, vso moč greha in hudobije ; kajti vernim 
daje moč k temu. Zagotovil je v priliki rekoč : 
„Resnično vam povem, ako imate vero kakor ženofovo zernje, in porečete gori : Prestavi se, in bode 
se prestavila; in nič vam ne bode nemogoč'e.” 
Moral je pa Jezus Kristus, sin božji, po nezapopadljivem sklepu božjem veliko terpeti, da zadob i 
grešnim ljudem odpuščanje grehov od neskončno 
pravičnega Boga, ki sovraži greh čez vse . Kakor 
jagnje se je hotel darovati, da `grehe sveta oper e 
in ljudi spravi z razžaljenim Bogom. To so že 
preroki o njem oznanovali več stoletji popred. To 
je liže pomenilo jagnje, ktero so Izraelci zveče r 
pred odhodom. iz egiptovske snžnosti zaklali in z 
njegovo kervjo zaznamovali vrata, kakor jim j e 
bil Bog zapovedal po Mojzesu . Dd , zaklati so 

morali sleherno leto tako imenovano velikonočno 


jagnje ne le v hvaležen spomin čudovitega otenj a 
iz egiptovske sužnosti, ampak tildi v predpodob o 
prihodnjega odrešenika, ki bode ljudi rešil strašne 
sužnosti greha in kot nedolžno, krotko jagnje za-nj e 
daroval svoje življenje. In Odrešenik sam je zagotovil, da bo svoje telo dal in svojo kri prelil v 
odpuščenje grehov. " 

Se svetim strahom pripoveduje Barlam potem , 

kako je Jezus pri zadnji večerji se svojimi učenci 
jedel velikonočno jagnje in svete skrivnosti (zakrament) svojega telesa in kervi postavil, da bi 
postali vsi deležni sadil njegovega odrešenja. Pri 
poslednji večerji je tudi Jezus svojim učencem dal 
zapoved, rekoč : Otročiči, še malo časa sem pri 
vas. Za slov-6 vam dam novo zapoved : Ljubite 
se med seboj, kakor sem jaz vas ljubil. v tena 
bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako hot e 
ljubezen imeli med seboj . Nihče nima večje ljubezni, kákor kdor da svoje življenje za svoje prijatelje." In tako je tudi dal za nas svoje življenje . 
Bog je pripustil, da je bil nedolžni Jezus izdan 
grešnikom v roke. Ti so ga ujeli na vertu na 
Oljski gori, kjer je molil, z vervmi zvezali, bičali , 
in mu, kralju nebes in zemlje, zaničevaje ga ternjevo 
krono na glavo djali in slednjič križali. On pa je 
molil za svoje morivce : ,, Oče, odpusti jim, saj ne 
vedo, kaj delajo! Iz pokorščine do svojega nebeš 
kega Očeta in iz ljubezni do ljudi je terpel najhujše 
muke, dokler ni zdihni'l svoje duše rekoč : ,,Dopolnjeno je! Oče v tvoje roke izročim svojo dušo ! 

Tukaj obmolkne Barlam v tihi molitvi, Jozafat 
pa se ne more zderžati da ne bi na glas vsklikni'l : 


60 

„0 naj bolj čudno se mi vidi to, da je oni, čegar 
rojstva so se angelji veselili, ki se je na gori 
tako čudovito spremenil in glas božji slišal : „Ta 

je moj ljubi sin " umrel na križu tako sramotne 
in strašne smerti! Umeri tako sramotne smerti iz 
ljubezni do nas grešnih ljudi! O nisem v stan u 

izreči, kaj čuti moje serce! Gori mi ljubezni d o 
njega! Zamorem ga le moliti — in se mu zahvalit i 
za vse, kar je za nas terpel in storil od jaslic 
do križa! ” 

„Da,” priterdi Barla „nad jaslice ukor 
nad križ bi se dalo primerno zapisati : „Bog je 
svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega 
sina, da se ne pogubi, kdor vanj veruje, ampak 

ima večno življenje .”	 Jozafat sklene roke k 
molitvi, ozre se proti nebu in moli. Čez nekolik o 
popraša : „A. kaj se je potem zgodilo? Z Jezusovo 
smrtjo se še gotovo zgodba o Jezusu ne konča! ” 

Barlam ,je odgovoril: „Jezusovo truplo je 
bilo s križa sneto in v grob položeno . A sedaj se 
pokaže Jezus zmagovavea smerti. Še v življenji, 

o priliki ko je onega mertvega iz groba poklical, 
rekel je: „Jaz sem vstajenje in življenje.” Sedaj 
je pa sam živ in Častitljiv iz groba vstal kot premagovavee smerti , prikazal se spremenjen in častitljiv svojim uéenoem, in jih očitno prepričal, da 
je življenje onstran groba . Smert, ločenje duše o d 
telesa, je sicer za nas neizogibljiva. A Jezus 

primirja smert sladkemu spanju. „Kdor posluša 
moje besede,” rekel je, - ,,in v tistega veruje, 
ki me je poslal, ki je skozi smert v življenje . 
Kdor spolnuje w.oje besede ne bode videl smerti 


na veke." Pa ne samo duša živi še po ločenj i 
od telesa, kakor vidimo pri Mojzesu in Eliji, ktere 
je bil Bog že zdavnej iz sveta vzel, ki sta se pa 
pri veličastnem Jezusovem spremene-nji na gori 
prikažala ter se z Jezusom razgovarjala. Tudi 
človeško telo, če tudi ga v zemljo zakopljejo, kje r 
strohni, bode enkrat vstalo spremenjen) in veličastno. Podobno je zernju ki se v zemljo vseje in 
strohni ; a iz njega priraste lepa bilika, lep klas , 
krasna cvetljiea ali mogočno drevo . " 

„Hvala Bogu!” -vzdihnil je kraljevič. „Težak 
kamen se mi jc od serca odvalil. Dosedaj mi je 
bila smrt strašna ; sedaj pa lahko veselim in mirnim seroom smerti pričakujem . Sedaj pa ni treba, 
da bi se vernil od grobov svojih dragih prijatelje v 
brez tolažbe in upanja! Čast in zahvala premagovavcu smerti! ” 

svojem vstajenji" pripoveduje Bari»). 

dalje - ,,bival je Jezus še 40 dni med svojimi 

uéáiei in se razgovarjal žnjimi o božjem kraljestvu . 

e enkrat jim obljubi poslati tolažnika duha res-

nice, kterega jim je bil že pred svojo smertjo pr i 

zadnji večerji obljubil, rekoč : Ker tje grem, bo m 
Očeta prosil, in vam bo druzega Tolažnika dal, 
da pri vas ostane vekomaj, Duha resnice. Ta 
Tolažnik, sv. Duh vas bo učil vse, in vas bo 
opomnil vsega, kar koli sem vam jaz govoril . 
Preden je Jezus v nebesa šel, zbral je svoj e 
-učence še enkrat na neki pri okoli sebe, in me d 
njimi stojé jim reče : ,,Dana mi je vsa oblast v 
nebesih in na zemlji ; toraj pojdite in učite vse 
narode, in kergujte jih v imenu očeta in Sina in 


sv. Duha. Učite jih spolnovati vse, kar koli sem 
vam zapovedal. In glejte, jaz sem z vami vse 
dni do konca sveta." Potem je roke vzdignil, ter 
jih blagoslovil. Dokler jih je pa še blagoslovljal, 
vzdignil se je spred njih v pričo njih in šel v 
svoje veličastvo v nebesa. To veličastvo nebeško 
obljubil je pa tudi nam, in zagotovil nas, da 

piti

demo tudi mi tje, kjer je on — v nebesa." — 

Jozafat Želi kaj več slišati o lepih nebesih . 
Barlam pa je rekel : „Kakor slepec ne more gledati lepote sveta, tako si tudi mi še misliti ne 
moremo lepote in veličanstva, ki je v nebesih. 
Kar nam je Jezus povedal o tem, je dovelj. Je 
lahko umevno in kaj veselo. „Vage serce se ne 
prestraši,” — rekel je svojim učencem, preden s e 
je vernil v nebesa. -	 „V hiši mojega Očeta je 
veliko prebivališč, . Grem. vam mesto pripravit ; 
Ko odidem, in vam pripravili' mesto, prišel bo m 
zopet, in vas vzel k sebi, da bote tudi vi, kjer sem 
jaz. Zopet vas bom videl, in veselilo se bo vaš e 
serce, in nihče vam ne bo vzel vašega veselja. ” 

„Misel na nebesa” — reče Jozafat, — „ima 
mi biti od sedaj naj slajša misel. Na tem svetu 
smo le ptujci, in nimamo stanovitnega bivališča . 
Vsi bomo morali svet zapustiti. Kar tu na svetu 
imenujemo našo domovino, nam je le ptuja dežela ! 
O kako me veseli, da imamo še lepšo domovino ! 
O kako dobro nam bode enkrat v očetovi hiši, v 
naši pravi domovini! ” 

„Ko je šel Jezus v nebesa,” pripoveduj e 

Barlam dalje , ,,stermeli so učenci in žalostni gle -
Jali za njim ; in tu(li še potem ko a je bil svitel 


oblak odmaknil njih očem. Kar se jim prikažeta 
dva artgelja v belih oblačilih, ter jim rečeta: „Ta 
Jezus, kteri je bil vzet od vas v rtebo, prišel b o 
zopet ravno tako, kakor ste ga videli iti v nebo! ” 
Ravno to je prerokoval večkrat Jezus sam rekoč : 
„Kedar pride Sin človekov v svojem veličastvu i 

vsi angelji žnjim, takrat bo sedel na sedeži svojega 

veličastva in poplačal vsakemu po svojih delih . ” 

„Jezus je poslal, kakor je bil obljubil, svojim 

učencem svetega Duha, Duha resnice, Tolažnika, 
ki je z Očetom in Sinom enega bitja . Plameni v 
podobi ognjenih jezikov, ki so se prikazali nad 
hišo, v kteri so bili zbrani aposteljni in se vsedli 
nad glavo slehernemu, pomenili so nevidno mo č 
sv. Duha, ki je njih serca napolnila. Božja modrost je razsvetlila njih um, in njih serce je gorelo 
ljubezni do Boga in ljudi. Sedaj še le so razumeli 
vse, kar jih je učil Jezus. Čutili so v sebi mo č 
Jezusove nauke zvesto spolnovati. Bili so polni 
serenosti in nebeške tolažbe. Razkropili so se, 
kakor jim je bil Jezus zapovedal, po celem svetu 
in oznanovali kot božji poslanci ljudem sv . evangelij, — veselo oznanenje o Jezusu, odrešeniku . 
Potem je prišel Jezusov nauk v našo deželo 
in se sedaj oznanjuje tudi tebi. ” 

Jozafat je éastitljevega starčka poslušali tako 
pazljivo, tako vneto, da niti oči ni obernil od njega . 
Ker jc slišal o Jezusa še le pervi pot govoriti, šl o 
mu je še toliko bolj k sercu.: Čez vse pa ga je 
ganila ljubezen Jezusova do revnih ljudi . „Tudi 
za me,” — reče solznih oči — ,,dal je svoje živ 

cilje pred sem bil še 3:ojen . Ljubil nas j3~ 


pred, kdo bi ga ne ljubil ter mu te ljubezni n e 

povračal ? 

„Kar sem ti do sedaj omenil ob kratkem, ” 

reče Barlam, ,„hočem ti te dni razložiti bolj natanko. Prebirala bova skupaj sveta sporočila, ki 
so od Jezusovega časa prišla do nas, in prizadeva l 
si bom, da ti jih razložim. Mnogo resnic, kterih ti 
nisem mogel niti omenit, zvedel boš s časoma . 
Osobito bodeš slišal, kako je Jezus verne združi l 
v jedilo občino ali cerkev. Nji je zapovedal, naj 
vedno ozuanuje njegov nauk in deli sv. skrivnosti, 
da se izveličajo vsi, ki vanj verujejo. Z božjo 
pomočjo boš spoznal, da se v vsem razodeva neskončna ljubezen in modrost božja, kar je Jezus 
učil, storil in terpel. Zvedel in skusil boš, da im a 
sveti evangelij moč, izveliéati vse, ki verujejo vanj ." 

Barlam vstane, ozre se proti nebu in reče 
pred njim klečečemu Jozafatu : „Vsemogočni Bog, 
ki je odperl tvoje serce, da te je omečila besed a 
božja, on, ki daje rast, naj te blagoslovi in bo s 
teboj, da seme božje besede obrodi tebi in tvojemu 
ljudstvu stokrat stoteri sad.” 

X. Zvest* suien . 
ed tem, ko je kraljevič Jozafat prežive l

' / 

srečne dni med pogovori o svetih rečeh z 
Barlamom in se ni naveličal poslušati ga, 
je malikovavski duhoven., ki je v kraljevičevem 
gradu opravljal malikovavsko službo božjo, b kralju 


in mu rekel : „Kekov kristijan se je z izgovorom , 

&A, da kupčuje z dragimi kameni in biserji, pri 
tepel h kraljeviču, tvojemu sinu, in pridobil njegov o 
zaupanje, da ga pokristijani. 1)o cele ure, da p o 
cele dni se razgovarjata. Kraljeviču je malo več 
mar za druge učenike ; le dozdevnega kupca posluša pazljivo. Pazi. toraj, da tvoj sin, ta blagi 
kraljevič ne postane kristijau ; če že ni!” 

Kralja zelo osupne hi razserdi ta vest. „Kolika prederznost, kolika hudobija!” vpije . „Nisem 
li mar pregnal vse oznanovale,e te vere iz dežele ? 
A li. eni več teh učenikov, ki so se potikali in 
skrivali po deželi, ukazal očitno usmertiti, da 
ustrašim s temi kervavimi izgledi druge? In vendar se prederzne nekdo teh nesramnih ljudi, k i 
zaničujejo naše bogove, celo priti k mojemu sinu , 
da ga odverne od mene, njegovega očeta in od 
vere raojih in njegovih pradedov! To hudobij o 
mi ima prederzne g z življenjem plačati. Precej 
odpošljem tropo svojih vojakov, da grad obstopijo, 
nesramnega hudobneža zgrabijo in v verigah vklenjenega pripeljejo tu sem. Tukaj, na tergu glavnega mesta, naj se na kol priveže ter sežge. Naj 
čutijo ti nesramni ptujci, kaj se pravi. kraljevemu 
povelju nasprotvati l Vse ljudstvo mesta naj 

bode ga li regi'. Bog kristjanov! ” 

Kadi najstare] kraljev svetovalec, stoje č 

poleg njega migne raalikovavskemu služabniku , 

naj odstopi . kralju pa reče : „Moj gospod in kralj, 

ne prenagli se . Znan ti je prosti a modri izrek : 

„Pomisli dvakrat, kaj storil” Ne stori nič v jezi ; 
to ne pristoji človeku, še manj pa kralju. Večkrat 

Krik'tof 17n. TL 


66 

sem ti že svetoval, če s bil jezeri, da svojeg a 
sklepa ne izveršiš precej, ampak še le drugi dan . 
Bil si tako milostljiv, da nisi mojega sv('.!ta zaničeval. Ko se ti je jeza ulegla, presodil si bolje; in 
bil si mi hvaležen za dobri svet. Lepo te prosim, 
slušaj me tudi danes. Gre za mir in zadovoljnost 
tvojega sina, kterega	 skoraj bi si upal rtiči	 
tako serčno in iskreno ljubim, kakor ti sank, sloj 
gospod in kralj! e preveč ti je znano, kak o 
otožen je bil tvoj dragi sin Jozafat nekaj časa 
sem. Zastonj so se trudili tvoji modrijani, da 

ga razvedre. Oni ptuji mož, bodi si kdor si 

uže hoče, .	. ki gotovo dobro želi tvojemu sinu , 
podstopil se je tudi tega in posrečilo se mu je , 
kakor sem slišal . Kraljevič, tvoj sin, je prav zadovoljen in vesel ; dr bolj vesel., nego je bil keda . 
Kako bi ga pač vžalilo, ako bi njegovega dobrotnika dal usmeJ,ititi! Gotovo, ne to, kar rrm je 
pripovedoval ptnji mož, kar gotovo ni bilo kaj 
hudega, — ampak to, kar nameravaš ti storiti , 
odvernilo bi serce tvojega sina za vselej od 
tebe. Odloži, odloži, prosim te, voje povelje d o 

jntri ! 

„Naj si bode!” reče kralj ; „hoéem do jutri. 
počakati. A prepričal se boš, da ne sprem 
ni” svojega sklepa. Sovraštvo do kristijanov se e 
že pregloboko vkoreninilo v mojem sercu. Ka t 
sem čul o njih veri, zdi se mi preneumno in bedasto. Pa zadosti Hočem počakati ; jutri zveršjin 
svoj sklep." 

Dal si Irti besedo!" reče kadi ter se paslo 

lega serca je bil kralju udari in mu hotel 


dobro ; imel si jc za sveto dolžnost, da ga ovira, 

kolikor je v njegovi moči., da kaj hudega ne stori ; 
kaj modro in previdno je ueinil to! Imel jc sužna, 
ki je bil najzvestejša in najboljša duša pod solneem. 
Že pred tremi leti ga je bik. dobri in usmiljeni 
Kadi oprostil. Sč solznimi očmi zahvali se mu 
sužen za prostost, zravenv ga pa lepo prosi, naj 
mu sine še dalje služiti.. Če tudi svoboden, služil 
MII je tako zvesto, kakor popred kot sužen . Z 
vidnim veseljem je owavljal tudi najtežja dela . 
Njegov gospod, ki kristijanom ni bil sovražen — 
če tudi za tega časa sam še ni bil kristijan — zna l 
je dobro, da je oni sužen kristijaú. Si se zmenil 
za to, a tudi ni imel nič proti teinu. * Tega 
služabnika pokliče Kadi k sebi in mu reče : „Jona 
idi v kraljevičev grad . Hišnik mi je obljubil z 
dovoljenjem kraljevičevim nekaj zlatih ribic, ki s o 
na vertu v jezeru. Hočem jih djati i, svoj vodomet na vertn. Tu imaš nekaj zlatov; daj jih 
higniku za plačo njegovega truda. — Imam ti pa 
še nekaj naročiti ; a o tem ne smeš čerhniti niti 
besedice nikomur, razen kraljeviču . ;piva duša ne 
sme zvedeti, da imaš v gradu še drugo opravil o 
nego to, da od hišnika prineseš obljubljene m i 
ribe in se kraljeviču zahvališ za-nje v mojem 
imenu. Slugaj toraj , kar ti naročim, in zapazi si 
dobro, kaj imaš kraljeviču sporočiti . 

Kadi pove Joni dvakrat, trikrat, kar naj 

sporoči kraljeviču ; veli rnu ponoviti naročilo, d a 
se prepriča, če si je vse dobro zapametil. Potem 
ga odpusti z besedami : „Sedaj se podvizaj in 

dobro opravi!” 


Da Ideje prinese ribe, vzel je sé sabo ban,

&o, leseno sodčeku podobno posodo, verže jo čez 
ramo, in se napravi brez zamude na pot. ~e tudi 
je opoldansko solnee tako hudo pripekalo, da j e 
vse sence iskalo, ni se zmenil za vročino ter teke l 
celo pot proti kraljevičevemu gradu . Proti večeru 
dospe do gradil, popraša po hišniku, poprosi g a 
ribic, poda mu zlate ter reče, da se želi v 
imenu svojega gospoda zahvaliti kraljeviču. Hišnik ga pelje na vert, kjer je bil ravno kraljevič . — 
Barlam in kraljevič sta sedela v senci košate pal-
me. Barlam mu je ravno bral o onem zamorcu 
dvorniku kraljice Kandaeeske, kojega je kersti l 
Filip. Sužen obstoji nekaj korakov pred kraljevi 
čem, globoko se mu prikloni po šegi jutrovih dežel, 
derže roki križem čez persi. Jozafat, poznaje ga 
dobro, vstane in gre k njemu ; Jona se mu zahvali 
za ribice in reče : „Kadi, moj gospod, ti sporoči : 

,Ptuj mož, ki biva pri tebi, tvoj prijatel in učenik , 
je v veliki nevarnosti. Jutri ga mislijo vjeti in 
umoriti.. Skerbi, da ubeži pravi čas.” 

Kraljevič se jako prestraši, ponudi sužniku lep o 
darilo, ki ga pa ne sprejme, rekoč, da je zadostno 
plačilo zanj veselje, da mu zamore postreči . 
Kraljevič sam ga je spremil v družinsko sobo in 
zaukazal, naj mu dobro postrežejo, da se pokrepča . 


I . Jozafat ker~čene 
agi kraljevič se verne bledega obličja k 

Barlamu, in mu ves prestrašen reče : » O 

jubi učenik, ki si mi ljubši nego vsi 
ljudje na svetu! Imam ti žalostno vest sporočiti ; 
kralj, moj oče, namerava te vjeti in usmertiti 

Brez kakega strahu odgovori Barlam : ,Naj 
se zgodi božja volja! V njegovih rokah sem brez 
njegove volje mi niti las iz glave ne pade . Če je 
pa božja volja, da sedaj umerjem, radujem se zelo, 

zamorem svojo vero vanj in v njegovega sina 

Jezusa Kristusa se svojo smertjo spričati in poterditi." 

„Velikodušno in kaj lepo je to,” reče kraljevič ; ,,a jaz in nmogi drugi te še potrebujemo dalj 
časa. Se dalje nam moraš luč in tolažba biti. 
Oni blagi mož, ki mi je nevarnost naznanil, svetuje , 
da brez odlašanja zbežiš. Slušaj ta svet; vidi se 
mi jako moder in najbolji. Vzemi mojemu očetu 
priložnost k hudodeljstvu, in mene, ki sem komaj 
pričel vero spoznavati, reši neizrečene žalosti. Beži 
od tod! Jaz pa. hočem, o moj dobri oče, pobegnit i 
s teboj in se ne več ločiti od tebe . S teboj hočem 
bivati v uborni koči ; besede tvojih ust so mi če z 
vso lepoto in bogastvo kraljevih dvorov . Naj boni 
tvoj sin ; (4 tvoj služabnik.. S teboj želim 
živeti umr,ti.‘< 


Cl 

„Kaj taeega, dragi kraljevič,” reče Barla m 

„se ne sme zgoditi! Bog ti je odločil višj i 
poklic! Kraljevo krono ti je namenil. Srečo celega 
naroda hoče Bog tvojim rokam izročiti . Jedenkrat ne 
bodeš le skerbel za njih časno srečo in blagor, ampa k 
boš tudi lahko pripomogel, da bodo pravega Boga 
spoznali, in da se bo njegov sveti nauk oznanoval bre z 
ovire po tvojem kraljestvu. Sé svojim lepim izgledom boš svojim prihodnim podložnikom kazal očitno , 
da je Jezusova vera jedina prava in božja, in kak o 
dober in krasen sad rodi. Pod tvojim žezlom 
bodo zadovoljno in mirno bogaboječe in pošteno 
živeli.” 

„Bog daj!” reče Jozafat . „Po tvojem svét u 
se hoéemv ravnati in ostati! A imam te še nek a 
prositi. Se imava čas, da to izpolniš. Vojaki 

mojega očeta do jutri opoludne ne pridejo sem . 

Celo noč imava še čas. Slušal tedaj mojo prošnjo ! 
Kristus, gospod, je zapovedal svojim učencem n e 
le učiti ampak tudi keršéevati. Saj je sam rekel : 
„Kdor ni prerojen v vodi in sv. Duhu, ne more 
iti v božje kraljestvo.” Sveti Peter je rekel binkoštni praznik zbrani množici : „Spokorite se, in 
daj se kerstiti slehern iz med vas v imenu Jezus a 
Kristusa v odpušenje svojih grehov, in prejeli bost e 
dar sv. Duha.” Zamorce, o kterem si mi favn 
kar bral, rekel je Filipu : Glej vodo! kaj zaderŽuj e 
me kerstiti? Filip mu odgovori : „Ako veruješ i z 
celega serca, sme se zgoditi .” Dvoznik mu odgovori : „Verujem, da je Jezus Kristus sin božji! ” 
Tako terdim tudi jaz. Moje serce hrepeni, da bi 
mi laili grehi odpuščeni, da se prerodim večnem 


71 

življenju, da postanem ud kerAčanske cerkve. Glej, 
tam je voda, tu verno serce. Kersti me tora] ! " 

,„Naj bo!" reče Barlam, vstane, in gre s 
kraljevičem k viru. Luina je ravno vzhajala in 
milo obsevala častitljivo podobo svetega starčka, 
mlado lepo postavo pobožnega kraljeviča in k o 
ribje, oko čisto vodo. Pobožni starček povzdigne 
roki in oči proti nebu ter moli „0 vsemogočni 
Bog, nebeški Oče, pred kterim stojiva, ki si vse, 
nebo in zemljo in nas ljudi ustvaril, ki si vseveden , 
svet, pravičen, milostljiv in usmiljen, iu neskončno 
dobrotljiv ; Jezus Kristus, sin božji, ki si iz ljubezn i 
do nas iz nebes na svet prišel, človek postal in da l 
svoje življenje, da nas rešiš greha, nadlog iu smerti , 
in nam zadobil večno življenje ; Bog, sveti Duh, 
ki nas posvečuješ, našo dušo opereš greha in jo 
prestvariš : trojedini Bog, poveličaj čudeže svojeg a 
usmiljenja nad teni svojim otrokom ; dodeli ljubi 
nebeški Oče, da sveti Duh posveti tega mladene a 
pri sv. kcrstn in ga prerodi v novo stvar, čisto 
greha ; daj mu moči, da prične novo življenje poln o 
-vere, upanja in ljubezni ; in naj nad njiiu biv a 

tvoje (lopadajenje, dokler .;a vzam(a,; k sebi v 

svoje veličastvo! ” 

men!" reče Jozafat, pobi serene pobožnosti . 
Sedaj ga vpraša Barlam : „,Jozafat-, veruješ v Boga 
()četa, vsemogočnega stvarnika nebes in zemlje ? 
Ali veruješ v Jezusa Kristusa, jeiinorojenega sinzz 
božjega, našega Odrešenika? Ali veruješ v sveteg a 
Duha, ki nas posvečuje in prerodi v otroke božje , 
in ki te bo sprejel v obéestvo svetnikffi v svoj o 
cerkev ?” 


Radostnim serce Jozafat odgovoril na 
vsako teh treh vprašanj : „Verujem!” 

Na to ga trikrat popraša Barlann : „Jozafat, 
ali želiš biti keršen? " in Jozafat je odgovoril z 
vidljivim notranjem hrepenenjem : „~S., želim! ” 

Barlam mu namigne, naj poklekne. Poleg 

lenea je 'Ležala zlata škaljeina čašica, s kter o 

kraljevič zajemal vodo, kadar je bil žejen . 
Barlam pobere čašico, napolni jo s čisto, živo vodo, 
izlije jo na kraljevičevo glavo in pri tem izgovarj a 
besede, kakor je bil Jezus zapovedal : „Kerstim te 
v i u Očeta, Sina in sv. Duha!” 

Potem reče Barlam : „Kar se je vnanje s 
teboj godilo, pomeni to, kar se nevidno zgodiIxs 
s tvojo dušo. Prerojen si iz vode in sv. Duha. 
Tvoji grehi so ti odpuščeni ; zadobil si moč, da 
zamoreg premagati poželjivost in vsa slaba napenja . 
Delaj s posvečujočo gnado božjo in živi pobožno . ” 

Barlam ga je vzdignil, objel in mu rekel : 
„Bog bodi s tabo! Spolnuj njegove zapovedi in 

šel boš v večno življenje . — Sedaj pa je čas, a 
te zapustim. Z Bogom, dragi kraljevič ; Bog daj, 
da bi kedaj moder in blag vladar postal svojemu 
ljudstvu . 

Jozafat mu ponudi veliko zlata za popotnico . 

A Barlam reče : „Ne potrebujem ga ; saj je Gospod 
rekel svojim učencem : „Ne nosite niti zlata niti 
srebra v svojih pas'ih.” On bo za-me skerbel. Malo 
potrebujem, in to malo mi bo povsod dal . " 

„Pa pusti me vsaj” — reče kraljevič-- ,,da 
te nekoliko časa spremim . Znane so rani po gorovj i 
uajskr`v-neje poti, kamor ti vojaki mojega očeta 


morejo slediti. Naj te spremim; ne hodi 
sam. ! 
,Bog xue spremlja," — zavorni. j e Barlam ; 

— ne hodilo. sam ; on je z malto." 
„Vsaj nekoliko časa ge naj sem s tabo,” prosi 
Jozafat, — „in poslušam zveličaven nauk iz tvoji h 
ust. Le malo pota naj te spremim . „Pa idiva 

tedaj skupaj ! rekel je Barlam. 
Sla sta skupaj. Skale in drevesa so delal e 

temno, černo senco po poti . Luna je milo in prijazno 

ala. A naenkrat jo zakrijejo temni oblaki, da 

čez nekoliko ravno tako svitlo zopet zasije, kako r 
popred. „G-Iej ;” — reče Bulam, — „tako bodo 
tudi tvojo duša eestokrat temnili gosti oblaki dvomov, skušnjav in mnogoterih stisk. A ne obupaj 

Oblaki se bodo zopet razkadili.” 

Pot, po kteri sta šla, vila se je sedaj na 
desno — sedaj na levo poleg strašnih prepadov . 
„ako ozka je pot v nebesa — rekel je Barlam . 

,Ne stopi iz nje niti na levo niti na desno .” Ko 

je jutro napočilo, in se oblaki na vzhodni stran i 
pričeli Žariti, obstane Bari= rekoč : „Čas je, da 
se verne'š'! Kraljevi vojaki te morajo doma dobiti! ” 

ljubi oče," zdihuje Jozafat, »hočeš me 
zapustiti samega med ljudmi, ki ne poznajo Boga ,
in njegovega ljubega Sina sovi aŽijo? Tedaj nikol i 
več, te ne bom videl? „Ne boj se” — reče Barlam ; 
»saj ne boš sam ; Bog bo povsod s tabo . " 

Jozafatu se solze vlijejo . Barlara gaje tolažil ; 
,,Nikar ne jokaj ; saj se bova zopet videla ! Kristjani 
se nikdar zadnjikrat ne vidijo. Upam, da se enkrat 
v nebesih zopet vidiva. Da zdi so mi v duhu da. 


se bova še na zemlji videla. Barlama sameg a 

solze oblijejo, objame kraljeviča še jedenkrat i n 
ihté reče : „Bodi stanoviten v veri ; ljubi Bog a 

vse, ljudi kakor samega sebe! Pojdi v miru in 
Bog bodi s tabo!” 

I . Jetnika 
om.aj . jr bil pris 1 kraljevič v- svoj grad , 
uže so prišla trolJe vojakov. Kralj sam 
je bil me( nji grii . Sto ivši v kraljevičevo 

stanovanje jezno reee : „Kje slepar, ki pravi, 

(la kupčuje z dragi-mi kameni? da mu bom 
kupčijo za vselej ustavil . Kje je?”	 „Blag* mož 
je odšel,” reče mirno kraljevič . 

„Odšel je'? zavzame s(' kralj ; čelo se mu 
zgerbanči in popra aa serpini pogledom : „Kai ?” 
„Xe vem,” odgovori kraljevič ; „ni mi povedal . ” 

Kralj je zapovedal vojakom, naj se na vs e 
kraje razkrope, za njim hite, in ga vjemejo. ,.Kdor 
mi ga pripelje," rekel je, ,.dobi dobro plačilo!" 

Obernivši se proti kraljeviče pa reče : „li l 
s('m, da je oni mož kristija * 
Kraljevič ogovori : .,Da, kristljan je ; a jaz 
sem tudi!” 

',Tudi ti! zavpije kralj osupne» in od jez e 

prevzet. ,,To je strašno! Kaj huj'gega mi nisi moge l 
povedati' Uže ime kristijau mi je zopern . Ukazal 


sem vse iz kraljestva iztirati ali jih pa pomoriti . 
Kako si zarnogel, nepokorni malopridnež, kristija n 
postati ? 

,.,0 tem ukazu," reče Jozafat, ,nisem niti 
besedice sffial, predragi oče! Bilo mi je to ime, 
ločenemu od celega sveta, čisto neznano do sedaj . 
Iz ust onega modrega in blagega moža sem ga čul 
pervikrat. O ljubi oče, ako bi vedeli, kako sladek 
mir sem na gel v Kristusu, gotovo bi postali še to 
uro kristijan! " 

„Jaz ?” zavpije kralj ves razkačen in z nogam i 
cepetaje. „0 bedak, to se ne zgodi na veke!” 

Niti besedice ne pusti več čerhniti kraljeviču . 
„Obsodim te” — rekel mu je, — „da v tem grad u 
živiš kakor jetnik dotlej, da se ne spametvag'.” 

Nejevoljen oberne mu kralj herbet in odide . 

Jozafata je jako skerbelo za svojega učenika. Sel 
je na verh gradu in videl, kako urno so jo derl i 
vojaki v daljavi. Strahoma zapazi, da jo po stez i 
v gore *mahne tropa, ki je bila vajena laziti po 
hribih. Bati se je bilo, da Barlama dohiti. Neizrečeno se prestraši blagi kraljevič . „O usmiljeni 
Bog” roolil je, — „reši svojega služabnika . Daj, 
da ne pride Bulam svojim sovražnikom v roke! ” 
Potem gre kraljevič v svoje stanovanje, poklekne 
in goreče moli za svojega učenika Barlama . Ves 
potolažen je vstal ; v molitvi je zadobil mir. A strah 
se ga zopet loti. Poda se na veri in prehodi vse 
stezice. Na mestu, kjer je preživel z Barlamom 
naj lepše ure svojega življenja, poklekne in mol i 
zanj . ,,Ljubi nebeški Oče, kakor je tvoj sin v 
smertni britkosti zdihoval k, tebi tako kličem tudi 


7( 

jaz : »Vzemi od mene ta kelih!" O poludne ni 

kraljevič nič jedel ; celi dan je le molil e 

Proti večeru nastane na enkrat velik hrup v 
gradu. Bilo je slišati vpitje : nimajo ga! Peljajo 
ga! Vsi kraljevičevi služabniki, kar jih je bil o 
v gradu, vsi delavci na vertu hite proti velikim 
vratom na mostu. Kraljevič se tako prestraši, da 
se trese po celem životu. „Tedaj naj so zgodi, 
nebeški Oče, tvoja * ne moja voJja,” rekel je . 

Težkim sercem gre k vratom, kjer je stal a 
tropa konjikov , ki so na svojih berzih konjih pri

dirjali pred drugo četo vojakov. — „Jetnika zdaj 
-- zdaj pripeljejo z na herbtu zvezanimi rokan .i,”	 

pogovgjali so se. — Ko je kraljevič to slišal, reče 

sam pri sebi : „Ne bom zapustil nabožnega starčka ; 
spremil ga boni h kralju ; m, dani se od njega 
ločiti, če mi je tudi ž njim vred sežganemu biti ! 

njim hočem umreti! ” 

Nekov častnik, ki je ravno skozi vrata prijezdil, pripoveduje: „hudobnež sicer taji, da bi 
bil kedaj v tem gradu ; zagotovlja, da kraljeviča 
še nikoli niti videl ni, niti besedice žnjiin govoril . 
A kmali bodo njegove laži odkrite. Zato sem zapovedal, da naj ga na pred sem pripeljejo. Nekaj ljudi 
iz gradil mora potem iti z mano h kralju za priče .” 

„Da,” opije malikovavski žen ik, ploskaje 
z rokami, „jaz hi vsi tu okrog stoječi hočem o 
izpričati, da laže. Prederzni lažnjivec se mora 
udati ter prejeti zasluženo kazen v ognji, ” 

To govorjenje je kraljeviča razvedrilo . » Hvala 
oga!" reče, „niste dobili pravega ; kajti oni mož, 
kojega xte bi lagal .” 


77 

Pripeljejo vjetega ; bil je star častitljiv mož ; 
uže na obrazu se mu je videlo, da je pošten. 
»O," — zakriči malikovavski žertnik, — „ta ni 
pravi; niste pravega zasačili!” Vsi pričujoči mu 
priterdijo : „Res je, ta ni ; tega moža niti v grad u 

bilo ; čisto neznan nam je .” 

Častnik zaukaže, naj jetnika razvežejo i n 
izpuste. Prav vljudno in prijazno se mu izgovarja, 
da so ga izmotivši se v osebi tako razžalili . Vojaki 
pa so memrali, ker so ob obilno plačo prišli. Kraljevič pa je hvalil Boga upaje, da se bo Barla m 
srečno umaknil z božjo pomočjo kralju . 

Med tem je kralj težko pričakoval v stolnem . 
mestu vojakov, katére je bil razposlal. Vernili so 
se prazni. Sedaj zaukaže po selih svojim namestnikom, višje in. nižje verste tudi v najbolj oddaljenih 
krajih svojega kraljestva, naj onega begočega kristijana vjemejo in h kralju pošlejo . A na njegovo 
veliko nejevoljo ni nih.če znal, kako je možu ime, 
kterega tolikanj &rti ; dal je pa njegovo postavo 
in obleko na tanko popisati . „~e se mi posreči, ” 
rekel je, „da dobim v pest dozdevnega kupca, bo m 
ga gotovo z obljubami ali sč strašnim žuganjem 
pripravil, da bo svoje neumne misli overgel in 
preklical v pričo kraljeviča. Le to zamore zapeljanega in zmotenega mladenea, kakor dobro previdim, njegovih neumnosti ozdraviti. A zastonj e 
bilo vse iskanje; niti sledu ni bilo o njem po 
celem kxaljestvu. ” 

Sedaj se ,je Jozafat terdno prepričal, da je 

Bog v svoje varstvo vzel Barlama ter ga, reši l 

kraljevega zasledovanja . Radostnim soroem se kra


ljevič zahvali Bogu, in prav zadovoljno živi v svoj i 
ječi, vesel in srečen v Bogu . Vsaki dan je bral 
kaj iz evangelija in listov sv. Janeza, ktere mu je 
bil Barlam podaril ; gotove ure pa je molitvi odločil . 
Zraven pa si prizadeva, da se temeljito izobraži o 
vednostih, ki so vladarjem potrebne. Barlara mu 
je namreč priporočil, naj se z vso marlivostjo poprime teh koristnih vednosti . Napredoval je veslo , 

ker je bil bistrega uma in nadarjen. Njegovi 
učeniki ga niso mogli kralju prehvaliti.	 

Na kralj to sliši , razveseli se jako ; lana. ga 

izprašuje in čudi se njegovemu napredku . Tudi o 
kraljevičevem vedenji in o nravnosti se je le dobr o 
govorilo. Ni bilo več na ujem zapaziti lahk e 
razburjenosti in nagle jeze ; krotak in tih je bil ; 
a vendar pogumen in krepak. Njegovo vedenje 
je bilo plemenito in ponosno . lruzega ni imel 
kralj na njem grajati, nego da je kristijan. Na 
novo tedaj poskusi, da bi ga spreobernil . V ta 
namen pošlje k njemu več móž, ki so veljali za 
najmodrejše v kraljestvu, da bi ga od kerščanstva 
odvernili. A nič ne opravijo. Da, najmodrejši 
med njimi, častitljiv in prileten starček , ravno on i 
mož, ki je prerokoval o kraljeviču, da bo mogočnejši kralj nego njegov oče, postal je sam kristijau . 
Brez ovinkov pove to kralju. Slišavši to,' zavzame 
se kralj reče : je temu taka, ne morem 
več pomagati. I. .oti notranjemu prepričanju j e 
zaman vnanja sila. " 

Kralj se poda h kraljeviču ter mu reče : 
Pripovedoval si mi o svoji jedino pravi veri, kakor 
j o imeuuje , da se e po nje sadu spozna, To 


hočem poskusiti. Odstopil ti bom del svojega 
kraljestva. Vladaj ta del po svoji volji in prepričanji. [ločemo. videti, kaj bo iz tega. A pazi, 
da ti poskušnja ne spodleti. {e ti spodleti , 

da ne boš moj naslednik, d{c , še oni del svojeg a 
kraljestva, ki tl

i ga sedaj izročim, bom ti vzel . 

Potem je odrinil kralj Abenar s kraljevičem 
v ono okrajno, čez ktcro mu je mislil vlado izročiti . 
Čez vse slovesno se pripeljeta v novo glavno mesto, 
kakor je v jritrovili deželah običajno. Bel slon, 
pokrit z dragoceno škerlatasto plahto, nesel je dv a 
z zlatom olepšana kraljeva sedeža, ki sta se lesketala drazih kamenov . Nebo iz zlata in škerlat a 

e bilo nad njima razpeto. Na sedežih sta sedela kralj in Jozafat. Pred za njima je šla 
množica dragoobleČenih dvornikov in služabnikov , 
in dolga versta vojakov, pešcev in konjikov. Dolga versta težko obloženih velblodov je sledila . 
Brezštevilna množica ljudi se je zbrala . Na holmc u 
poleg mesta je bil krasen šotor postavljen. Tu 
predstavi kralj zbrani množici svojega sina Jozafata kot kralja ; dal ga jc slovesno kronati za 

kralja, zaukazal, naj se mu kot svojemu kralj u 
poklonijo. Zgodi se, in radostili vrisk se razlega 
po zraku . Vse radostno kriči : ,.Živijo kralj Abenar, živijo kralj Jozafat ! 

,-•,,'-', "--,,-,.., 


Jozafat kralj. 

o je kralj Jozafat nastopil vladarstvo, 
zagotovil je svoje podložne v kraljeve m 
razglasu svoje dobrovoljnosti . 
Zagotavlja jih, da ne išče in želi druzega, 
nego blagostanje in vse dobro svojemu ljudstvu ; 
nasproti pa tudi on pričakuje zaupanja in pokorščine. Osobito je povdaljal v razglasu, da kristi 
janov ne bode preganjal ; — pripu'geno jim je, da 
svojo vero očitna spoznavajo in svobodno opravljaj o 
zložbo božjo po njih Kdor bi jim kaj žaleg a 
stari', zapade zasluženi kazni. 

Zelo je kralja razveselilo, ko se je pokazalo, 
da v kraljestvu živi še veliko družin, bogatih i n 
revnih, ki so v sercu kristijani. Be strah pred 

smrtjo, in ker niso imeli očitne božje službe, zaderževalo jih je, da niso očitno spoznavali svoj e 
vere. Neizrečeno so se veselili in Boga hvalili . 
Iz bližnjih in daljnih mest so dohajali kristijani h 
kralju Jozafatu, da se mu v svojem in druzih 
imenu zahvalijo. Njih edino hrepenenje jc zdaj 
bilo, da dobijo katogkib duhovnov ter postavij o 
cerkve in altarje . 

Najpervo je nameraval kralj Jozafat sezidat i 
cerkev v glavnem mestu tik kraljeve palače . Nek 
zidarsk nacij sfer, ki je za časa preganjanja pobegnil 
na Gerško in tani pomagal pri zidanji oerkva 


ponudil se je kraljeviču, da sezida veličasten tempelj . 
Kralj, ki ie dobro amel zidarstvo, dal si ie lepo 
izdelali naéert pokazati, razgovarjal se ž njim o 
tem, ter m.0 izročil zidanje . 

Vsi kristijani so se goreče prizadevali, da k 
zidanji s čim pripomorejo . Bogatini so darovali 
velike svote denarja ; mnoge gospe so dale svoj e 
zlate lepotije in drage kamene za svete posode , 
revni so se ponudili, da pri delu pomagajo ko t 
težaki. Celo sive starčke je bilo videti, kako so 
kamenje valili ; otroci so delavcem donašali 
krepčevaluih jedil . 

Radostno je kralj Jozafat opazoval, kako s e 
zidovje iz zemlje vzdiguje . A misel mu je grenila 
veselje : „Od kod čem dobiti vrednega duhovn a 
da bo sveto daritev opravljal v novi cerkvi? mnogo duhovnikov je bilo pomorjenih ; drugi so pobegnili iz dežele. O Barlam, ko bi bil ti še živ, 
ti bi bil škof, in ta cerkev bi bila tvoja stolna 
cerkev. A gotovo si, že davno v nebesih in vživaš 
venec izveliéanja za svoje delo in terpljenj e 
zemlji! Vse prizadevanje mojega očeta, da bi te 
zasačil, bilo je zastonj ; ravno tako je zastonj tudi 
vse moje popraševanje po tebi. Leta in leta so 
že pretekla , kar nisem niti besedice slišal o tebi . 
O, ko bi še kje živel, gotovo bi bil uže slišal, da 
so kristjanom napočili boljši časi v tej deželi, in 
prišel bi bil gotovo sem . Jaz in Inoje ljudstvo b i 
te jako potrebovali!” 

Zidanje je verlo napredovalo ; in kralj Jozafat je neutrudno skazoval dobrote svojemu ljudstvu .. 
Blagi kralj se je veselit da zamore pospdševati 


blagostanje svojih podložnih . Njegova ljubezen do 
podložnih, kristijanov in nejevemikov, bila je enak a 
sok», ki vse ogreva in vsem sveti ; njegova dobrocteljnost je bila podobna dežju ki. celo deželo 
dobrodeljno napaja . 

Skazoval je vse dela keršéanskega usmiljenja, 
ktere nam je Jezus zapovedal ; in ktere bo sodni 

dan poplačal tako, kakor da bi jih .bili njemu 
skazali. In veselilo je blagega Jozal.~ata, da ima 
priložnost, skazovati dobrote v obilni meri . Lačne 
je nasitoval ; ljudem, ki so bili brez dela, preskerbel jim ga je, da so si pošteno kruh služiii in se 
preživeti mogli. Zejne je napajal. Ker je v onih 
vročih krajih bilo marsiktero mesto brez vodnjakov, 
preskerbel je prebivalcem .hiadne, čiste vode . Nage je oblati'. Skerbei je, (ta se je dovolj pri 
delovalo bombaža, ki v onih gorkih krajih kaj 
lepo raste in obrodi. 

Spretni tkalci so izdelovali tkanino ; tem na

činom se je zamogel slehern dober kup in spodobn o 
oblačiti. Tudi za ptujce in popotnike je skerbel ; 
dal je ceste in pota popraviti . Skerbel je za 
varnost popotrtikom pred tolovaji, in da so dobivali 
ceno prenocišče. Jetnikom je zlaj šal njih žalostni 
stan. osebno so mu bili bolniki pri sercu. Skerbel je za vešče in iztujene zdravnike . Za revne 
je da) sezidati dobro oskerbovane bolnišnice . 

Kakor in dobrotljiv je bil Jozafat svojem u 

ljudstvu, tako oster in natančen je bil proti onim , 
ki so se zoper postavo in pravioo pregrešili. Z 
veseljem je obdaroval dobro . a ostro kaznoval hudo . 

Prizanašanje hudobnežem -' imet je navado 


reči, .,bilo neusmiljenje proti dobrim in poštenim. Kmali bi ne bil nihče več varen svojeg a 
imetja, poštenja in življenja . Dopadlo mu je, d a 
starodavne deželne postave ostro prepovedujejo 

ravno one pregTehe, kakor bo* zapovedi. Tako 
na primir se ie po postavah ostro kaznoval umor , 

nečistost, tatvina, kriva prisega in tako dalje . A 
on si ni le prizadeval, da pregrehe ostro kaznuje, 
marveč, da jih zabrani in s korenino iztrebi. V ta 
namen je dal stroge postave proti zapravljivosti, 

pijanévanju, igri, pohujšlivi noši, nenravnimi igrami, 
postopa*. Nektere pregrehe in hudobije je zabranil s tem, a popolnoma zatreti jih ni mogel in 
nmogo se jih je še zgodilo . Žalostnim sercem je to 
slišal ter rekel :'' „Res je, da ostre kazni strašij o 
pred pregrehami ; a le tam, kjer se hudodehiik 

boji, da bi ga zasačili. Ljudje pa, ki se le iz 
strahu pred kaznijo varujejo hudega, še niso dobri .> 
Kaj je toraj storiti, da se ljudem vcepi stud d o 
hudega in ljubezen do dobrega? Prepričan sem , 
da vislice in meč ne ukinita tega. Le vera v vsevednega in neskončno pravičnega Boga, ki vse 

dobro plačuje in hudo kaznuje, le strah pred njim 
le ljubezen do njega premore to . Paziti je toraj 
v dcržavi pred vsem na to, da se na tanko spolnujejo božje zapovedi, ki so zapisane na pervi tabli . 
zapovedi druge table se bojo potem lahko spolno 
vale . Važno zapoved : „Ne želi!” zarnogel je l e 
Bog dati. Zemeljski kralji ne vidijo v serce ; toraj 

poželenje ne morejo kazniti, temuč le dejanje . 
Mnogo hudobij ostane prikritih. Bog pa vidi tud i 
v-nage serec. On -vidi in kazni, ne le dejanja 

6* 


84 

ampak tudi misli. Vse je toraj na tem ležeče, d a 
ljudje spoznajo Boga in njegovo sveto voljo ; poduk 

o pravi veri je !najpotrebnejši . " 
Jozafatova goreča želja je tedaj bila, da b i 
preskerbel svojemu ljudstvu keršanskih učenikov . 
Večkrat je ukaz.al razglasiti, naj se oglasijo pii 
njem keršanski učeniki, ki bi znabiti še živeli kj e 
v deželi. Niti jeden se ni oglasil. Upanje, da bi 
kedaj še videl Barlama, ugasnilo mu je . „0,” 
zdihoval je, ,,njegove kosti počivajo gotovo už e 
dolgo v naročji ptujé zemlje — daleč od domovine . 
Njegov duh pa je pri tebi, ljubi Bog, in moli za-m e 
in za moje ljudstvo pred tvojem sedežem. Usliši 
njegovo prošnjo, dobrotljivi nebeški Oče, usmili se 

mojega ljudstva pošlji nam druzega Barlama ! 

d časa do časa je kralj Jozafat popotova l 
po svoji deželi, da se z lastnimi očmi prepriča, kako se spolnujejo njegovi uka,,i in 
navedbe ; da zasliši pritožbe podložnikov z lastnimi 
ušesi ter jim pomaga, in zaukaže vse, kar bi znal o 
ljudstvu dobro in koristno biti . Prišel je na skrajno 
mejo svoje deržave . Sreča ga dolga versta ljudi , 
ki so za časa preganjanja kristijanov pobegnili i z 
dežele, in se sedaj zopet vernih v domovino . Bilo 
je več družin. Matere sč svojimi dojenci so sedele 


na oslih ; očetje z odra gčenimi šli so poleg njih . 
Ko zagledajo lepi voz in množico otovorjenih velblodov, omaknivši se na stran obstojé. Ko pa 
eujejo , da se bliža kralj ki je sam kristjan razvesele se silno ter ga sprejmó z veselim vrisko m 
in se solzami radosti. Berzo veli voz vstaviti, in 
stopivši raz voz, pozdravi jih prijazno in jim razo 
dene svoje veselje, da vidi toliko kerščanskih družin. Z očeti in materami, ki so stali krog njega, 

ovarja se prijazno . Tudi z otroci, ki so se 
(metili okoli prijaznega gospoda, pogovarjal se 
prijazno ter jih obdaroval. ,Za vas in vaše stariše," 
obljubil jim je, - ,,hoéem po očetovsko skerbeti; in 
nadjam se, da se vam bo dobro godilo v svoji domovini . 

Se starašino, prav razumnim in še terdnim 

možem, razgovarjal se je kralj o raznih rečeh. 
Spraševal ga je, kje je dosedáj živel se svojimi 
ljudmi ; kako se jim je godilo v lunji dueli ? če 
se verne še več družin, in cie je me d 

kak keršansk duhoven ? 

Mož zagotovi kral j a , da je več družin na 
po v domovino. ,.A duhovna " rekel je — 
,,ni med njimi. Ko srno pa med potoma šli skoz i 
neko majhno vas, nekaj milj od tod, onostran meje 
v hribih, shšali smo, da je na nagloma zbole l 
keršanski romar, ki je tudi, kakor mi, na pot i 

nazaj v svojo domačijo . Prebivalci one vasi,	 
tudi kristijani, a prav revni, usmilili so se ga in 
ga v neko kočo sprejeli . Povedal jim je, da je 
duhoven ; za tega del so si še bolj prizadevali, 

dobro postrežejo. Ko so mi to pripovedovali, 
se mi j e želja , da ga vidim in poprosim 


blagoslova za-se in za svoje . Napovedal sem se 
mu. e tudi zelo bolan, pustil me je vendar precej 
k sebi. Pav častitljiv starček je z belimi lasmi in 
brado. Ker je bil sila slab, zamogel je le mal o 
govoriti. Pokleknil sem poleg postelje; le težko 
se skloni.vk, blagoslovil me je in moje z veliko 
pobožnostjo in solznih oči. Radi bi ga bili sicer 
vsi videli ; a ker je bil zelo slab, nisem pustil, ak o 

tudi bi sam gotovo ne bil branil . vomim, da bi 
še kedaj prišel v svojo domačijo." 

V serce se kralju smili ta stari, bolni duhoven . 
Sam pri sebi misli : „K njemu hočem iti ; če tudi 
mu ne morem pomagati, ZalllOrCM MII vendar le 

bolezen zlajšati, pokrepčati in potolažiti ga . Lahko 
je pa tudi, da mu da Bog zopet zdravje, da tako 
pošlje meni in mojemu ljudstvu učenika sv . evangelija služabnika in aposteljna Jezusovega .” 

Kralj se je namenil precej k bolniku odriniti , 

„Pa splača trud uže samo veselje, da ga 
vidim ; saj še nisem videl duhovna v svojem življenji.” Starašino poprosi, naj zajezdari je(rtcga 
velblodov, in naj na je kažipot, da gotovo najd e 
vas in najbli':>',jo pot v njo. „O, — rekel je večkrat med potoma, — „Bog daj, da ga najdem še 
živega! Bog naj ga ohrani meni in mojem u 
ljudstvu! ” 

Proti večeru drezega dne je l)zišel kralj 

.ozafat sč svojim spremstvom v vas . Spremljan 

le od dveh služabnikov stopi v revno, nizko kočo 

dobroserčnih ljudi, ki so tako gostoljubno sprejeli 

ptujega, bolnega starčka. Vso družino najde zbrano 

v majhni izbici ; a zelo se vstraši, ko ne vidi 


87 

romarja med njimi. „Kje bolni ptujec `,t)” poprašal je ; „venil ar ni umeri?” „Ne,” odgovori hišni gospodar, pošten kmet; — 9,š živi, 

e hvala Bogu! Huda merzliea ga je korali pustila ; 
pobožni mož je zopet ozdravil ; a preslab je še, da 
bi dalje potoval ; mora še nekaj dni pri nas ostati, 

da se bolj pokrepča. Tu v koči mu je pa pretesno . 
Tudi v drugih bivališčih je pičlo prostora . A 
kakih sto korakov od vasi je lepa, prostorna , 
skalnata votlina. Tu preživi veči del dneva in 
celo noč v molitvi in premišljevanji . " 

Kralj reče, naj ga tje peljejo ; stopivši v 

vhod votline, zagleda častitljivega, v černo romarsko halo oblečenega sivčka, ki je v votlini kleča l 
in goreče molil z povzdignjenima rokama in v nebo 
vpel-tirni očmi, Majhna svetilnica je razsv-itljevala 

enmorudečkasto svitlobo pobožno obličje, plešast o 
čelo, bele lase, belo brado in sklenjeni roki molečega starčka. Ves ginjen opazuje kralj dolgo 
starčka, ki priglih ni zapazil. Na enkrat pa kralj 
ves začuden zaupije : „Barlam! ” 

Res je bil Barlam ; ozre se in spozna kralja . 

Naglo vstane, in z razprostertima rokama, zakliče : 
„O, moj sin Jozafat!” in hiti k njemu. A ko 
nekaj stopinj stori, obstane in spusti. roki; spomnil 
se je, da je Jozafat med tem uže postal kralj ; 
hoče po jutrovi šegi pred njega pasti ter mu svoj e 
spoštovanje pokazati. A kralj Jozafat ga je liže 
objel z obema rokama, stisnil na svoje serce, jokal 
veselja ter ihtil besede: „0 moj učenik! Moj 
oče!” Oba se solzita prevelikega veselja, in dolg o 
se molče objeta deržita. 


„Hvala Bogu, da se zopet vidiva!” reč e 
čez dolgo Barlam . Ker ga je pa veselje nenadnega snidenja preveč prevzelo, vsede se na klop z 
mahom preraščeno . Kralj se vsede zraven njega . 

Barlam pripoveduje sedaj, kje jc v pretečenih 
letih živel. Ker se ni nikjer v deželi varnega 
čutil pred kraljevim preganjanjem, podal -se je v 
pluje dežele, da ozrtartuje nejevern.ikom sveti evangelij in se v keršanskih deželah še sam bolj poduč i 
v sveti veri. „Tudi sem se,”	 rekel je,	 „dal 
za mašnika posvetiti, ker sem se nadjal, da te 
bodem, dragi kralj , še jcdekrat videl in ti lahko 
kot duhoven služil in opravljal presveto daritev. ” 

„To je veslo ,” — reče kralj ; — „to me 
veseli ; ne morem se Bogu dovolj zahvaliti za to. 
Največja skerb mi je bila, da dobili' vredneg a 
duhovna novi cerkvi, ki se ravno zida ; ni pa 
vrednejšega, nego si ti! ” 

Barlam je pripovedoval dalje, da je z veliko 
radostjo slišal, kako so se stvari v njegovi domovini spremenile, in da se je zato precej na pot 
odpravil. „V prevelikem veselji sem na poti pre

več hitel. Čez svoje moči sem se napenjal in s i 
tako hudo nrerzlico nakopal. Ravno kar sem 
goreče molil, naj mi dobrotljivi Bog izkaže milost, 
da pred smertjo še jedenkrat vidim 'voje obličje, 
o kralj! In dobrotljivi Bog mi je še med molitvij o 
skazal to veselje . Večna nm zahvala!” 

Barlam se tudi lepo zahvali kralju Jozafat u 
za veliko dobroto, da je tako urno naproti, še l 
staremu duhovnu, in ga v ti podzemeljski jam i 
tako veselo iznenadil, 


,jaz, jaz se ti imam zahvaliti," rekel je 
na to Jozafat, „da nisi name pozabil, in da si 
se iz ljubezni do mene podal -na tako dolgo pot! ” 

„Zahvaliva se oba Bogu,” reče Barlam, ,,d a 
naju e zopet združil. Njemu bodi čast in hvala ! 

fem so uže kraljevi služabniki 'razpeli 
poleg vasi lep velik šotor, pod Merim je kral j 

prenočeval na svojih potih skozi kraje, kjer 
bilo pripravnih prenočišč. Za roko je peljal kralj 
še slabega starčka v šotor . Dva služabnika z 
gorečimi baklami sta korakala pred njima, in 
svetila,. Notraikje šotora je bilo s krasilo pisanimi 
zagrinali olepšano in razsvitljeno z mnogimi svetilnicami. Na sredi je stala miza z okusnimi 
jedili. Zadej v šotoru je bila kraljeva postelja . 
Prepusti jo svojemu staremu prijatelju; za se si 
ukaže drugo pripraviti. Bariarri in kralj sta se 
do pohmoči razgovarjala. Slednjič sta se vlegl a 

očitku polna goreče hvaležnosti do Boga . 

XV. Kran k' mpel . 
o se je pričelo daniti, ukazal je kralj 
:svojini ljudem, naj se pripravijo za od
hod. Prebivalci v vasi se kaj začudi` o, 
ko zagledajo v jutru krasen gotor, množico lep o 
oblečenih služabnikov in trop() bogato okinéani h 
velblodov pred . vasjo. Še bolj so se pa zavzeli, 
ko sligjo da je imenitni ptuji gospod — kralj, in 


da je tako daleč prišel, da obišče starega bolnega 
moža, kterega so iz usmiljenja vzeli pod streho . 
Kralj jih prijazno pozdravlja, pohvali njih keršansko gostoljubnist in jih po kraljevo obdari . Potem 
se vsede z Barlainom na voz in odpelje . 

Kralj , prišedši do vrat svojega gradu, ni še l 
precej vanj . Hotel je popred Barlamu pokazat i 
novo sezidano cerkev. Zidanje je bilo dodelano ; 

uže zunanja podoba je bila krasna in veličastna . 
Bila je sezidana iz rezanega kamenja ; kuplja je, 
bila pokrita z éernomodrimi škerli in verh nje s e 
je svetil zlat križ . Barlam se veselja razjoka, ko 
zagleda pervo kerščansko cerkev v svoji domovini . 

Skozi visoka, lepa vrata stopi s kraljem v 
cerkev. Dve versti tenkih, visocib. stebrov ste 
podpirali visoki obok. Tudi na vélikem altarji , 
jedinere v cerkvi, stal je zlat križ ; in na vsaki 

strani klečal angel] iz belega marmelja. Tabernakelj s tremi zlatimi svečniki na vsaki strani j e 
bil še prazen. Blizo srede cerkve je bila prižnica ; 
nji nasproti kerstni kamen, ki je imel podobo 
velike posode z lepo izdelanim pokrivalom . 

Karlam poklekne pred altar in moli : 

dobrotljivi nebeški Oče, daj , da spoznajo resnic o 
vsi, ki bodo prišli v ta tempelj ; da bi se v tem 
svetišču spreobernilo veliko grešnikov , in da dose 
žejo vsi večno življenje, ki bodo na tem kraj i 
zavživali kruh življenja." Kralj, ki je zraven 
njega klečal, zedinil je svojo molitev z njegovo . 

Kralj Jozafat je potem peljal Barlama v svoj 
kraljevi grad. Za pervo slovesno službo bó~žjo v 

novi cerkvi so bili odločeni bliž'ui velikonočni . 


prazniki . Dva duhovna, ki sta bila za časa preganjanja pobegnila, vernila sta se ravno o teni 
časti in Barlama prosila, naj ju vzame za pomočnika. Ker je videl, da sta vredna, sprejme ju . 
Pred praznikom tisti dan je Barlam na tihe m 
blagoslovil cerkev, nadejaje se da jo bode kedaj 
kak škof slovesno posvetil . 

Slovesni praznik je prišel, Kerg čanskim prebivalcem se je zdelo, da ni solnee še nikdar tak o 
prijazno in svitlo sijalo, da nebo ni bilo še nikdar 
tako lepo modro in jasno . Iz vseh, tudi najdaljši h 
krajev kraljestva, dohajali so kristijani praznično 
oblečeni v eerkev ; bila je kar natlačena ljudi 

seh stanov . 

Sveti starček stopi prižnico in proti nebu 
povzdignjenimi očmi in rokami goreče in glasno 
moli : ,,Veliki, vsemogočni Bog! zahvalimo se ti, 
da se je po tvojem usmiljenji sozidal ta tempelj , 
da smemo vero v našega -ospoda Jezusa Kristus a 
očitno spoznavati, zbirati se na tem kraji, da očitn o 
in skupno molimo tebe, nebeškega Očeta, in tvojeg a 
edinorojenega sina Jezusa Kristusa našega Gospod a 
in 'zveličarja . 

Potem govori zbrani množici blizo takole : 
;Nam vsem je današnji dan, ker smo se pervikra t 
zbrali v tem krasnem tempeljnu, dali veselja, hvaležnosti in molitve . Zakaj Jezus nam hoče v tej 
božji hiši deliti ravno tisto izveličanje, ktero so 
dosegli oni, ki so se mu približali, ko je še n a 
zemlji živel. — Kakor jo Jezus, hodč po deželi, 
učil sedaj na kaki gori, sedaj na jezeru, sedaj v 
tempeljim trdi svoj izvehéavni nauk tako se bode 


oznanoval tudi na tem svetem kraji. Kakor j e 

Jezus vanj verujoče keršeeval in svojim učence m 
kerševati zapovedal, tako se bo od sedaj kerševah) 

tudi v tej cerkvi. Kakor je Jezus skesanim 
grešnikom grehe odpušal, in to oblast dal tudi 

svojim učencem ; tako bodo zadobili odpušanje trd i 
v tem tenlpeljnu grešniki, ki se svojih gTehov 

kesajo in se jih obtožijo . - Kakor je Jezús Kristus, naš božji odrešenik, na lesu svetega križ a 

daroval svoje življenje nebeškemu Očetu, in prelil 
svojo kri v odpušanje naših grehov, tako se hoče 
še vsaki dan dan darovati nekervavim načinom v 
odpušanje naših grehov . — Kakor pri, zadnji veeelji, 
ko je postavil svete skrivnosti svojega terpljenja in 
smerti, tako hoče tudi nas deležne storiti tistih milosti, kterih so bili takrat deležni njegovi učenci . ' 

,,Jezus, sin božji, ée tudi je v veličastvu svojega Očeta povzdignen čez vse nebesa, hoče me d 
nami bivati. Še se nam. hoče približevati in čudapolnim načinom priti v našo dušo. }loče nam biti 
kruh življenja . Kakor kruh, krepča telo, tako hoč e 
krepčati našo dušo ter ji dati moč, da dobro delat i 
zamore. ' Z nami se hoče zediniti v ljubezni, kakor 
je v nebesni zedinen z Očetom. Kar se v tem 
tempeljnu videzno godi, to se mora goditi v naš i 
duši nevidezno. Naše .notranje, naše serce, mora 
biti tempelj sv. Duha. Tu moramo Boga v duhu 
in resnici moliti. Vsi, ki smo bili prerojeni v vodi 
in svetem Duhu, moralno na duši čisti in v božj o 
podobo prenovljeni biti. Božjo besedo, ktera se 
nam tukaj oznanje, morama v svoje serce sprejet i 
ter skerbeti da stoterén sad obrodi. Nage serce 


93 

mora biti polno žive vere, resničnega kesanja i n 
dobrih sklepov, da smo v resnici prosti jarma greha 
in mu več ne shižimo. Kedar pristopimo k mizi. 
Gospodovi, večerjajmo ž njim po njegovih besedah : 
„Pri vratih stojim in terkam ; kdor mi odpre, k 
temu bom šel in ž njim večerjal, in on z menoj . ” 
Vsi tukaj zbrani bodimo jedini z Jezusom Kristusom , 
jedini z nebeškim Očetom, jedini med seboj — 
polni ljubezni do Boga, polni ljubezni med seboj , 
kakor bratje in sestre, kakor otroci jcluega Očet a 
v nebesih,. Bodimo njegovi dobri otroci, nad kterim 
ima svoje dopadajenje .	 Vse, karkoli v tem tempeljnu vidimo, služi v to, da v nas pobožne misli 
budi. Kakor se na altarji vzdiguje križ, znamenj e 
našega odrešenja, tako naj se ohrani v naših sercih 
vedui in hvaležni spomin na našega Odrešenika , 

d je iz ljubezni do nas na svete .e,>

m Kakor se na altarji sveče prižigajo, tako naj raz 

svetlju e živa vera temoto naše duše in naše serc e 

)lame i goreče ljubezni. Kakor plamen gorečih 
sveč šviga kvišku, tako naj se vzdigujejo tudi naš e 
misli in želje- proti nebu. Kakor pred altarjem 
gori večna luč noč, in dan, tako naj v naših sercih 
ne vgasne nikdar vera in ljubezen. Naše serce 
naj je altar, na njem darujmo Bogu vse naše 
misli in dejanja . DO, kakor Jezusa Kristusa v 
tem tempeljnn na altarju pričujočega molimo, tak o 
ga z ljubeznijo objemimo pri svetem obhajilu, kakor 
v naši duši, pričujočega, in veselimo se v sladkem 
upanji., da ga bomo kedaj v nebesih gledali o d 
obličja, do obličja. Tako bo naše serce tempelj 
božji — prebivališče sv. Duha." 


Tako in enako je govoril naboŽeni starček 
zbrani množici. Končavši govor, obleče se v mašno 
obleko in pristopi k altarju, da opravi najsvetejšo 
daritev, ki se je v onih časih obhajala še z ravn o 
tistimi obredi v izhodni kakor zahodni cerkvi . 

Kralj je pokleknil pred altar, in svojo kron o 
položil na stopnice altalja. Zbrano množico je zelo 
ganilo in v 'serce razveselilo, da njih kralj in gos

pod spoznava čez se še višjega Gospoda, kralj a 
nebes in zemlje, kterega podložniki so vsi ljudje . 
Vse je kralja Jozafata še bolj čislalo, spoštovalo 
in ljubilo. — Nekaj pevcev, ktere je Bari= izbral, 
prepevalo je z veliko pobožnostjo svete pesmi. Ko 
pevci zapojo : „Svet, svet, svet je Gospod naš 
Bog ; nebo in zemlja sta polni njegove slave — 
bilo je ljudstvo do solz ginjeno . 

Ko se je najpervo duhoven sam, zavživš i 
podobi kruha in vina, zedinil z Jezusom, podal j e 
potem kruh življenja kralju in vsem onim iz me d 
ljudstva, ki so se za to pripravili . Sveta tihota 

je bila v tempeljnu, vsi so bili goreče pobožnosti 
zatopljeni v molitev, zahvalo in ljubezen, 

Končavši sveto opravilo, obernil se je starče k 
proti ljudstvu in ga blagoslovil rekoč ; ,, Vsemogočni 
Bog, oče, sin in sv. Duh naj vas blagoslovi, naj 
je in ostane vedno pri vas. Mite v miru, ” 

Od tega dne se je ljudstvo shajalo vsako nedelj o 

in praznik k očitni službi božji, in prav pobožn o 
poslušalo božjo besedo. Vera v Jezusa Kristusa je 
med kristjani te dežele obilen sad obrodila . Jeden 

—druzega so ljubili, in med seboj vse delili, kar l e 

o imeli. Tudi, svoje 'e nejeverne sobrate so ljubili 

ter jim skazovah vse mogoče dobrote. Ni. bilo med 
njimi pregreh in hudobij, kterim so nejevernik i 
udani. Med njimi ni bilo slišati kletvine, rotenj a 
in obrekovanja . Povsod je gospodovala sramožljivost in poštenost ; sveto hi čisto je bilo njih življenje. Svoj vsvakdanji kruh so si služili z delom 
svojih rok ; radi so pomagali revnim, ki si zavoljo 
bolehnosti ah pa starosti niso zamogli več preživeti 
z delom svojih rok. Po Jezusovemu nauku, so raje 
dajali nego prejemali . Vsake krivice, goljufije in 
tatvine so se skerbno ogibali. Tudi nejeverniki se 
najraje od njih kupovali, ker so si bili svesti, d a 
jih ne prekanijo. Bili so mirni v jedi in pijači . 
sovražili mehkužnost in gizdavost v obleki . Slehernemu je dopadlo lijih pobožno, keršéansko življenje . 
Bili so srečno, zadovoljno ljudstvo kakoršnega več 

pod solne,em najti ni bilo . 

Njih lepo življenje je ganilo mnogo nejever-, 
pikov tako, da so kristjani postali . Nad njim s o 
se spolnovale Jezusove besede : ,,Naj sveti vaša 

h-tč pred ljudmi, da vidijo vaša dobra dela, in 

hvalijo Očeta, ki je v nebesih . -

Keršanska vera se je sedaj vedno bolj razširilaa Indiji. Kakor so za časa aposteljnov 
velike mnoi.'''.iee ljudi spoznavale svojo vero v Jezus a 
Kristusa, spokorile se, obžalovale svoje grehe i n 
se dale kerstiti, tako se je godilo tudi v Indiji v 
teh blaženih časih. Malikovalci so sicer hoteli 
kristijane zopet preganjati ter jih z mečem in ognje m 
zatreti. A kralj Jozatát je strogo prepovedal vsak o 
sito v vsem, kar vero in vest tiče. Vernik) se je 
s časoma še več duhovnov ki so za časa proga


lajanja, ne svesti si svojega Življenja, pobegnili v 
gore ter tam po berlogih živeli . Po vseh mestih 
in tergih je dal kralj sezidati cerkve, ktere je 
pobožno ljudstvo rado obiskovalo. Povsod je Jezu 
sova vera blažen sad rodila. 

XVI. Kralj Abenar. 
.alja Jozafata je zelo veselilo, da sedaj 
vlada keršansko, dobro in zadovoljno 
ljudstvo. Prav rad je bil kralj. Le jedila 
skerb m veselje greni ter serce teži . Zelo ga j e 

žalilo, da njegov oče še do slej ni spoznal resnice . 
„j -- zdihoval je večkrat,	 ,,kako je vendar 

, žalostno, da sicer tako blag mož ni kristijan ; da 
se še niti ne potrudi, da bi se s kerščanstvom 
bolje seznanil! Pozna ga le po pripovedovanji 
onih ljudi, ki kristijane čez vse čertijo .	 O kako 
srečnega se čutim, da sem kristijan! O kako 
rad bi privoščil to srečo tudi očetu! O naj b i 
pač, moj dobri oče, ki v posvetnih rečeh tako 
dobro vladajo , dali si v najimenitnejši zadevi svet 

Č

vati! e ravno so razumen in previden mož, ven

dar niso še spoznali pravi namen človeškeg a 
življenja. Če tudi si vsem mogočnim načinom 
trudijo, da bi osrečili svoje ljudstvo, ni se jim 
posrečilo. Da še sami ne vži.vajo pravi blažen i 
mir serca! 


-

Jozafatov oče,' kralj Abenar pazil je bistrim 
okom na vladanje svojega sina. Znal se je dobro 
podučiti v vsem, kar se je godilo v Jozafatovem 
kraljestvu. Da, obiskal je tudi sam Jozafata sleherno leto vsaj jedezzkrat, da sč svojimi očmi vidi 
na dvoru in med potom po deželi, kako se obeša 

in kako je z njegovo vlado. 

Tudi Jozafat je večkrat na leto obiskal svojega očeta ter se vsakikrat več dni mudil pri njem . 
Kaj prijazno ga je stari kralj spre jeroal, s častj o 
obsipal ter priredoval lepe svečanosti, gostije , 
velike love in jednake veselice, da bi ga razvese

jeval. Razgovarjal se je ž njim o vladarskih zadevah , 

o nmogoverstnih naredbah v prid ljudstva, o zboljšanji poljedelstva, o napravi cest in vodotokov ; 
le jcdnega razgovora — o veri se skerbno 
ogibal. Kedar je Jozafat pričel o tem. govoriti, 
obmolknil je ter obern* govorico na vsakdanj e 
reči . 
Med potom proti domu je Jozafat čestokrat 
mislil : „Vse, kar mi oče pripovedujejo in priporočajo, je jako dobro in bom tudi spolnoval ; a to 
je le del celote. O moj dragi oče, tudi o vas 

veljajo besede : „Mnogo se trudiš ; a le jedilo je 

potrebno!” Če skerbimo le za posvetne reči, večn e 
pa v nemar puščavo, zgrešimo namen, za ktereg a 
smo ustvarjeni. Kdor se le s posvetnimi rečmi 
peča, izvoli si slabejši del, ki mine, in od kterega 
mu slednjič nič ne ostane ; kdor pa za večnost 
skerbi, izvolil si je najboljši del, ki nul ne b o 
odvzet. O naj bi se mi pač posrečilo da ob a 
dela zedinim v jedilo celoto # da se delaven v 


98 

življenji, da pa postanem tudi vreden boljšega 

življenja na onem svetu . Da, kdor Boga in naš 

namen prav spozna, zna tudi zemeljsko življenj e 

prav ceniti in vravnati. Kako resnične so pač 

besede : »Pobožnost je za vse koristna, in ima 

obljubo sedanjega in prihodnjega življenja . " 

Kedarkoli je kralj Jozafat prišel od svojega 

očeta domu, tožil je svojo žalost staremu prijatelj u 
častitljivemu starčku Barlamu . „0 kako rui vendar 
hudo dé,-‘ rekel je, „da imajo moj sicer tako dobri, 
mili in blagi oče za keršéanske resnice teršč serce 
nego kamen! ” 

»Miren bodi.!" tolažil ga je Barlam. — 
»Bog zavore tudi iz kamenja otroke Abrahamove 
obu.diti ; zna storiti, da iz suhe skale bister vrelec 

priteče. Moliva združeno za tvojega očeta. Kakor 
jc sedaj še temno v njegovi duši, bode mu tudi 
svitla zarja izveliéanja po božji milosti zasijala i n 

" 

njegovo notranje razsvitlj ila . 

Serce starega kralja se je med teni zeló 
spremenilo. Svetno veselje ga ni več mikalo ; vse 
veselice njegovega dvora so se mu zdele, čem sta 
reji je prihajal, tem bolj nečimeme in prazne . Prilizovanje njegovih dvornikov mu je bilo zoperno, ke r 
mu je vest nasprotno očitala. Zoper svojo volj o 
se čestokrat strahoma smerti spomni. Skušal si je 
sicer take misli iz glave izbiti ; a vendar so ga 
vedno nadlegovale. „Kaj mi pomaga,” rekel je , 
» če tudi na smert ne mislim ? Saj jej vendar ne 
utečem; vedno se mi bolj približuje. Irt kaj 
je potem — ?" Večkrat je cele ure sedel v svoji 
sobi in slonil z glavo na rokah. Besede ktere 


mu je jecicnkrat Jozafat povedal o poslednji sodbi . 
niso mu dale miru. Če bi bilo le mogoče," mislil 
si je, „da nam bo jedenkrat treba dati natanče n 
odgovor od vsega našega dejanja in nehanja, in d a 
je od našega kratkega zemeljskega življenja odvisna cela večnost, už'e to bi nas moralo spametovati. A. ni le mogoče! Notranji glas mi veli : 
„Res je tako!” Moram se pripraviti za smel-t in 

večnost. " 

Kralj Abenar je bil doslej popolnolna zdra v 
in terden. A sedaj je le predobro čutil, da se j e 
postaral ; se starostjo pa so se mu napovedale 
tudi. bolezni. Moral je, da si mu je težko delo, 
poklicati svojega zdravnika. Zdravnik mu je zapisal zdravil. Kralj je zaukazal, naj ga zdravnik 
prepriča, da mu bode tudi res pomagal sok ali 
prah, kterega so um dali . „Razjasni mi sedaj, ” 

rekel je, — „kako se to zgodi! ” 

„0 moj kralj,” odgovori zdravnik, „tega sam 

ne vem. Marsikaj v zdravništvu je nerazumljiva 

skrivnost; in kar tudi najspretnejši zdravniki o tem 

uče, je le mnenje, ki mi ne zadosti. Razjasnenj e 

pa, o kterem so si uže mnogi zastonj belili glavo, 

k zdravji nič ne pripomore. Zakaj če 'zdravilo 

bolnika ozdravi, gotovo je dobro. Nespametno b i 

bilo o tem dvomiti. Zaupaj nai, vzemi zdravilo in 

pričakuj zaceljenega vspeha .” Kralj posluša zdrav

nika, rabi zdravila ter ozdravi . 

„Taka je tudi z vero,” misli si. kralj . ,,Če 

si ne nore no razložiti niti natornih moči, ki so 

pred nami, ne smemo se čuditi, da si ne znam o 

razjasniti čeznatomib, reči, kterih ne vidimo. Vsi 

7* 


100 

moji ugovori proti temu kar mi je moj sin o ker

ščanski veri pripovedoval, obstojijo v tem, da uči 
skrivnosti, kterih moj -um ne zapopade . Ker pa ta 
vera ljudi očevidno boljša in blaži, gotovo je dobr a 
in jedino prava. Po svčtu svojega sina Jozafata 
hočem slušati besede nje začetnika : „Kdor 

po mojem nauku, bode spoznal, da je od Boga . ” 

XV I . Krati ranar in a.r a. 
o je kralj Jozafat zopet obiskal svojeg a 
očeta, bii je ta proti nj emu prijaznejši in 

Ijupeznjivši nego kedaj popred. „Pojdi z 
mano moj sin, - rekel je, — „hoéeva iti v grad , 
kjer si preživel svojo mladost. Tam se zmoreva 
razgovarjati, kakor se nama ljubi, in ni se nama 
bati, da bi naju kedo motil. Tudi bodo oni vertovi vzbudili v tebi marsikak spomin iz zlatih 

otročjih let. ” 

Odpeljala sta se tj e. Ko se je sin sprehajal 

rta strani svojega očeta po senčnatih stezicah i n 
med eveteéiro.i gerraiéi, spominal ga je marsikak 

gaj veselih dogodeb iz otročjih let. Prišedši do 
vira pod košato palmo, -Ječe oče : Ju v senci 
pri čistem studencu je najlepše in prijetnejše ; tukaj 
se vsediva počiva! Imam ti marsikaj povedati , 
moj sin! Moram spoznati, da je tvoje ljudstvo bolj e 
in srečnejše nego moje. Pri najboljši volji ne 
morem vstreči, ljudstvu ki je pod mojim žezlom. 


Vedno kaj grajajo, godernjajo in se pritožujejo če z 
kaj . Ni še dolgo kar sem komaj zadušil ustajo , 
ki je nastala zavoljo neke naredbe, ki se mi j e 
kaj modra in potrebna videla. Tvoje ljudstvo je 
srečno, zadovoljno in mirno. Ljubi te ter ti je iz 
serca udano ; moje se me le boji . Z najostrejšimi` 
kaznimi nisem. v startu zatreti najostudnejše pregrehe kakor rop, umor in druge enake grozovitosti ; 
v tvojem kraljestvu med kristijani ni niti slišat i 

o njih. Ti blagi ljudje se jih skerbno varujejo ne 
zavoljo kazni, ampak ker se jim studijo . Da, ne 
sovražijo samo hudo, ampak ljubijo in delajo tudi , 
kar je dobro . So zvesti podložniki, zvesti soprugi 
in dobri in ]jubeznjivi stariši, ki skerbijo za dobr o 
mrejo svojih otrok. Otroci so hvaležni svojim starišem ter jih radi ubogajo. Posli so pošteni in 
delavni, udavi iz serca svojina gospodarjem ; gospodarji so proti njim prijazni dobri ter skerbe z a 
nje, kakor za svoje otroke . Sužnjev med njimi ni. 
Vsi sužnji so prosti in svobodni, in služijo svoji m 
gospodarjem toliko zvestejše ter so jim hvaležni. Vsi kristijarti v tvoji deržavi so pridno , 
zadovoljno, tiho in krotko ljudstvo. So trezni, 
zmirni, ponižni in brez hinaš'Čine . V tem spoznavam prelepi sad Jezusove vere . Ser‘,rio hrepenim 
toraj bolj spoznati oni bis–r, kterega ti oni ptuj i 
kupec ni prodal, ampak podaril, in kteli je — 
moram obstati. — naj lepši biser tvoje krone . 
Odkri mi vse, kar ti je pripovedoval, ° kar te j e 
nagnilo, da si kristijan postal! " 
Neizmirna radost prešine Jozafata ko sliši 

očeta tako govoriti. „Da,” reče Jozafat ,,onl 


modri. pobožni mož bil jni je v resnici poslanec 
božji!" 

Potem pripoveduje Jozafat najznamenitejš e 

od tega, kar je od onega častitljivega starčk a 
slišal, od trenutkov ko je stopil k njemu v sobo, 
do ure, ko se je dal kerstiti. „Tukaj , ravno pri 
tem studencu,” — reče se solznimi očmi, „prerodil 
in posvetil inc je v otroka jedinopravega roga , 
storil uda svete cerkve in dediča nebeškega kralj estva.” Stari kralj se kar ne naveliča poslušat i 
svojega sina. 

„Res je,” pravi, e kerščanska vera nas 
prav jasno poduči, od kod spri lenost ljudi in kratk o 
človeško življenje, o prihodni sinerti in o tem, ka r 
imamo po smerti pričakovati . Brez tega spoznanj a 
ostal bi človek sam sebi. vedna nganjka. Tudi to 
mi dopade, da keršanska vera poduk ljudstva z 
daritvijo sklepa, kar se baje pri drugih verah n e 
nahaja. Hočem se prizadevati, da se o njej bolj 
natanko podučim. A povej mi vendar, kdo je oni 
blagi mož, kterega ti je Bog poslal? Od ko d 

prišel, in kam. je zginil? Je li še z 
živi, gotovo veš, kje biva . Kaj rad bi žnjim govoril ! " 

Jozafat opiše naj pervo častitljivo postavo 
moževo, njegovo mirno, priprosto a vendar ponosn o 
obnašanje ; potem reče : ,,Ko je bil vaš pervi služabnik, ljubi oče, počastili ste ga z največjim 
zaupanjem, kakor nikogar pred njim. Ker 

postal kristijan, padel je v nemilost. Otrok kakih 
treh let sem bil jaz takrat. Od tistih dob vas 
vendar še ljubi in vam je iz serca udara Ime mu 
je Bar ar», " 


„Kaj ? Kako?” zavzame se krap „oni blag i 
mož, kterega sem tako nepremišljeno in gerdo pahnil iz dvora, in ta Barlam je jedna in ista oseba ? 
On se te je tako ljubeznjivo usmilil, stavil kot iz 
dežele pregnan svoje življenje v nevarnost, da te 

poduči in reši tvoje takratne otožnosti, ter razveseli 
in ozdravi tvoje bolno serce sé spoznanjem prave 
vere, ki mu je nad vse zaklade ! — In njega, njega , 
tega blagega moža nisem le v svoji slepoti pahnil 
od sebe pred več leti, ampak tudi pozneje siln o 
preganjal! Usmertiti, sežgati na germadi sem ga 
hotel! ln vendar praviš, da me še ljubi in m 
dobro želi? — To je lepo in velikodušno! liže to 
kaže veliko vrednost kerščanske vere . Sklenil sem 
postati kristijan . Kje živi nabožni starček? On, 
ki je kerstil tebe, naj kersti tudi mene! Povej m i 
vendar, ali še živi?” „Se, še živi,” — odgovori 
Jozafat ; „najvišji duhovnik je pri cerkvi, ki se m 

jo sezidal, in predstojnik kerščanski občini v moje m 
glavnem mestu. Hočem ga poklicati, da kersti 
tudi vas v ravno tistem studencu kjer je men e 
kerstil . 

„Ne tako,” reče stari kralj, „ne tako, kakor 

bil ti keršen v samotni nočni tihoti, ker 
takrat še preganjal kristijane, ampak pri belem 
dnevu v pričo celega ljudstva se hočem dati kerstiti. A pred vsem moram z Barlamom govoriti . 
korana ga odpuščanja prositi . veliko imam. ž njim 
govoriti. S tabo grem tje.” 

Stari kralj hiti na svoj dvor, da zaukaže, 

ktera opravila naj se izverše za časa, ko bode o d 
doma . potem se brez odloga z Jozafatom odpravi 


104 

na pot. Solnce je Že zahajalo, ko sta prišla, v 
Jozafatovo stolno mesto. Jozafat hoče k Barlamu 
poslati dvornika, ki naj ga povabi , da pride na 
kraljev dvor. A stari kralj zopet reče : „e , 
midva hočeva k njemu iti! Moje serce koperni 
videti blagega moža.' 

Kralja sta šla v hišo, ktero je Jozafat pole g 
cerkve modremu in pobožnemu možu sezidati dal . 
našla sta ga v majhni, neolepšani sobi, ktero s i 
je Ba a svojem lepem stanovanji pri•edil tako, 

kakor bila nekdaj njegova celica v puščavi . 
~astitljiv starček je ravno čital sveto pismo, ktero j t 
pred njim odpel-to ležalo ; ves zamaknjen je bil v 
čitanje. Ko se ozre, reče stari kralj z razpetima 
rokama : „0 moj stari, zvesti prijatelj!” in solze 
so se mu v očeh lesketale . Spoznavši kralja, vstan e 
Barlam in reče zavzet : ,, 0 moj gospod in kralj! " 
Objameta se in točita solze prevelike radosti,. 

Slednjič spregovori kralj : „Dolgo ute se 
nisva videla, ljubi Barlam. Postarala sva se med 
iem! A jaz sem kriv te doLge, nesrečne Ioeit v 
Prav terdo in Berdo sem s tabo ravnal, odpusti mi . 
Pa saj si hudo z dobrim poverili]. Bil si najboljši 
prijatelj, dobrotnik in učenik mojel

mu sinu, Več 

se ti ima zahvaliti nego meni. Pa tipdi moj do

brotnik si, ker sem k spoznanji resnice prišel po 

svojem sirku, kteremu si kakor angelj, kakor poslanec 

božji oznamoval sv. evangelij. Bodi tudi meni angelj 

in apostelj gospodov! ” 

Barlam je povzdignil svoje solzne oči proti 

nebu in sé sklenenimi rokana.i molil : ,, vsemo

gočni, večni Bog zahvalim se ti ker si uslišal 


mojo molitev, ktero sem noč in dan k tebi pošiljal, 

n mi to srečo doživeti dal! Sedaj rad umerjem! " 

„a, preljubi kralj,” reče dalje, — „,d a 
veruješ v Jezusa Kristusa, ni samo za te velik a 
sreča, ampak tudi za celo tv* kraljestvo! ” 

Starega kralja je dolga težavna pot zelo 
prevzela, ravno tako tudi veselje, da je Barlama 
zopet videl, in pa žalost, da je tako blagemu 
možu toliko krivico storil . Zatoraj ga prosi Joza

fat, po otročje skerbeč za zdravje s-ojega očeta, 
naj se i' njim verne v grad, da se pokrepča in k 
počitku vleže. Kralj Abenar tedaj reče : T/Lahko 
noč, dragi Barlam! Pridi jutri prav zgodaj k 
nama ; veliko se imamo pomeniti! " 

XV Resnica ker§čanske vere. 

je dan napoéil, šel ie Barlam v kralje v 
z grad. Rečejo mu, da sta kralja na vel-tu 
) v dvorani. Najde ju pred visokimi, širokoodpertemi vrati na, tarasi, — lepem, in kakor 

stopnice iz zemlje se vzdigajočem, ter z mnogimi 
gredicami krasrtobarvenih cvetlic in. vetečimi, lepoto 
dišečimi germiči olepšanem prostoru. "puT kjer je 
bil krasen razgled -o vertu in dal` okolici 

sta hotela vživati jutranji hlad, ki v onih toplih 
krajih tolikanj dobro dé, ter opazovati lepoto 
vzhajajočega solnica . Kralja prijazno pozdravita Bar-
1am " stp,rj kralj mu reče : ,,Pridi, dragi prija, 


1Q 

telj Barlam, vsedi se med naju na tole marmeljn o 
klop, in obernimo te zlate jutranje ure v pogovore 

o večnih resnicah kerščanske vere . Moj sin Jozatat mi je uže povedal ob kratkem zapopadek 
božjega razodenja ; a rad bi od tebe slišal vs e 
bolj obširno. Povej Mi, kar ti bo božji duh 
navdihnil . " 
Barlam se ozre najpervo proti nebu in moli ; 
potem navdušeno govori o stvarjenji sveta in 
pervih starišev Adama in Eve ; o njih srečnem in 
blaženem življenji v raji in o njih nepokorščini in 
pervem grehu ; o strašnem vesolnem potopu, ki j e 
pokončal cel človeški rod razum jedne družine ; o 
starih očakih, pradedih izraelskega ljudstva, o nji h 
priprostem in nabožnem življenji ; o zapovedih in 
postavah, troje je Bog po Mojzesu dal izraelskemu 
ljudstvu ; o Eliji. in drugih prerokih, ki so ljudstv o 
boljšali in ga učili jednega pravega Boga moliti ; 
o obljubi prihodnega Odregenika, kterega je Bog 
uže obljubil poslati prvim staršem v raji, potem 
očakom, po Mojzesu in prerokih pa celemu izraelskemu narodu ; o prihodu. Sinu božjega na svet v 
veličastvu., kakoršno se spodobi dinorojenemu , 
Očeta, polnemu milosti in resnice ; o razkropljenji 
aposteljnov pó celem svetu, potem ko jih je sv . 
Duh napolnil, razsvetlil in navdal z božjo močjo 

in serénostjo ; o ustanovljenji sv . katolške cerkve, 
ktero je Jezus postavil na terdno skalo, da j e 
peklenska vrata ne bodo premagala. 

„Iz tega sprevidiš tedaj ljubi kralj,” reč e 
Barlam dalje, — ,,da je gola resnica, kar Pavel, 
jedel' iz med aposteljnov govori : »Velikokrat in 


107 

po mnogih potih je nekdaj Bog govoril očako m 
po prerokih, poslednjič nam je govoril po Sinu 
kterega je postavil deležnika vseh reči, po ktere m 
je vstvarii tudi svet; kteri ko je svetloba časti, in 
podoba bitja njegovega, in vse z besedo svoj e 
moči nosi, opravil je očiščenje od grehov, in sed i 
na desnici veličastva v visokosti ." 

Kralj Abenar je pazljivo poslušal nabožnega 

starčka. Med tem ko je Barlam govoril, pogledava ) 
je kralj ,Jozafat večkrat svojega očeta , in z veseljem zapazil, kako mu gre resnica k sercu.. Stari 
kralj' reče : ,, Vse, kar si mi, dragi Barlam, govoril , 
razsvetljuje mojo dušo z novo svitlobo ter mi ogreva 
serce . -Vendar te moram še nektere reči poprašati . " 
Barlam ga posluša ; potem mu kaj modro in ljubeznivo odgovori; kajti vedno je bil pripravljen 
odgovoriti slehernemu, ki ga je po vzroku njegov e 
vere prašal. 

Če nebo in zemljo le pogledamo,"	 reke l 

je, ,,moramo spoznati, da jo je ustvaril vse 

mogočni, neskončnomodri in dobrotljivi. Bog. Nebo 
nam oznanjuje veličastvo božje, in obnebje nam 
spričuje delo njegovih rak. Dan oznanuje dnevu, 
in noč pripoveduje noči . i ga jezika, v kterem 

bi se njih glas ne razumeval . Nevidljivo bitj e 

božje, njegova večna moč in božestvo se od stvarjenja sveta sem razodeva v njegovih delih, tako 
da nimajo izgovora oni, ki ga neéejo spoznat i 
častiti in moliti kot Boga. — Kdo bi pač dvomil, 
da ni tako modri in dobrotljivi Bog, kterega modrost in dobrotljivost sije iz vseh njegovih del , 
ustvaril človeka v začetku dobrega in v svoji 


versti popolnega, da je pa po svoji krivdi t o 

popolnost zgubil in se popačil? Ljudje, ž'alibog 
res več niso taki , kakoršni bi po volji stvarnikovi 
hiti imeli. To nam spričuje vse, kar se vsaki da n 
okoli nas godi. To zapazimo, če v svoje lastno 
serce pogledamo. Božja postava je sicer še zapisana, v našem sercu ; a čutimo v nas nekaj, kar 
se ji zoperstavlja, in česar se se svojo lastno močj o 
rešiti rte moremo . Sovražna moč nas v oklepih 
derži ; treba, nam. je rešitelja. To je dobro čutil 
tvoj sin Jozafat uže v mladosti. To čuti sleherni 
sam na sebi ter mora, s Pavlom spoznati : „Po 
notranjem človeku iro.am na postavi božji dopadajertje ; a čutim v svojih udih drugo postavo , ki se 
zoperstavlja postavi mojega duha in me derži zvezanega pod oblastjo greha.” Vsak človek zdihuj e 
kakor sv. Pavel : „Jaz nesrečni človek! Kdo me 
bode rešil tega umerjoéega telesa?” Naj bi tudi 
vsak s Pavlom skusil : „Milost božja po Jezusu 

Kristusu. ” 

,,Kar nas uči sveto pismo, to nam poterdi 
zgodovina narodov, da liže sani pogled zemlje . 
Ne da se tajiti, da se je človeški rod iz Azije 
razširil po vsi zemlji ; med vsemi narodi, zlast i 
med Indijani., nahajamo razločne sledi in ostank e 
najstarejšega razodenja božjega . — Če poveršj e 
zemlje preiskujemo in opazujemo, nc moremo dvomiti, da je kedaj bila pokončljiva povoden , 
vesolni potop . Koliko hribov so očevidno velike 
povodni nanesle? Na verhuncih najvišjih gora s e 
nahajajo okamenjene ribe in morske školjke ali 
inišelji. So tako rekoč čerke v kamen vtisnjene, 


109 

pismeno sporočilo, v kterem beremo ravno to, kar 
nam pripoveduje sv. pismo. — Judovsko ljudstvo 
nam je govoreča, okoli hodeča priča, da so se istivito dogodile one dogodbe, ktere nam sveto pismo 

o njih pripoveduje. Razkropljeni so po vsem svetu ; 
med vsemi narodi, med kterim bivajo, kažejo s e 
kot neko posebno ljudstvo ; terdno se derže svojih 
starodavnih navad in svoj osti , svoje svete zgodo 
vinske knjige, postavo, ktero jim je Bog dal, pi-erokovanja prerokov o Odrešeniku, Mesiji ,
s— 

hranijo prav skerbn.o kakor svetišče. — aščanstvo, ki se je uže močno po zemlji razkrilo, im a 
svoje razširjenje zahvaliti, dvanajsterim možem, ki 
o bili ubogi ribči, ali priprosti, neuč'ene ljudje . 
Ti nabožni in pošteni možje, ki niso iskali svoj e 
časti in dobička, marveč si le zaničevanje in preganjanje nakopavali, spričevali so, da so z lastnimi 
očmi videli. Jezusova dela in čudeže, da so iz njegovih ust slišali njegov nauk ; to sprinevanje so 
poterdili sč svojo kervijo med -najhujšimi mukami . 
Vsa moč Rimljanov, tega čez vse mogočnega naroda, ki je bil izurjen v vednostih in imel strašne 
vojne moči, postavi se jim nasproti . A brez vspeha! Povsod so se razrušile malikovavski tempeljni ; 
kergčanstvo je slavno zmagalo. Nahajajo se sicer 
modrijani, ki taje čudeže, po kterih se je ker

ši'anstvo razširjalo a potem je i a s g i rj a n j e ker

ščanstva brez čudežev največji čudež. —" 

,,ajlepši in najboljši dokaz za kerščartsko 

vero pa je nje lepi sad, ki ga obrodi. Je dokaz, 

ki ga še dandanes sč svojilni lastnimi očmi lahko 

vidimo, Prehodil sem mnogo dežel a povsod sem 


110 

nagel : V vsakem mestu, v vsaki vasi, kjer s o 
prebivalci ne le po imenu, ampak v resnici in 
dejanji kristijani, cvete pobožno življenje, svetos t 

in vera, čistost in sramoŽljivost, sloga ljubezen , 
usmiljenje in dobrodelnost, mir in zadovoljnost. 
Kjer pa ta nebeška luč še ni ljudi razsvetljila , 
tavajo še v temi pregrehe. Kjer pa peša gorečnost kristijanov v veri, tam pojema tudi ljubezen . 
saxaopridnost, razujzdanost, nečistost, laž in prekanjenost, samomor in pa vse druge enake pregrehe in hudobije se množe . " 

Jako tora] vidimo, če se ozremo ali po 
svetu krog sebe ali pa v naše notranje, da j e 
Jezusova vera najlepši in najžlahtnejši dar nebes . — 
Da, ljubi kralj, resnične so aposteljnove besede : 
„Prikazala se je milost Boga 'zveličarja vsem 
ljudem, ktera nas uči, da se ódpovejmo hudobij i 
in posvetnim željam, ter trezno, pravično in bogaboječe živimo na tem svetu, čakajoči zveličanskega 
upanja in častitljivega prihoda velikega Boga, in 
'zveličarja našega Jezusa Kristusa, kteri je da l 
saxn sebe za nas, da bi nas rešil vse krivice, in 
sebi očistil prijetno ljudstvo, in vneto za dobr a 
dela.” 

,,Barlam je tako navdušeno in dolgo govoril, 
Abenar in Jozafat pa sta ga tako pazljivo poslušala, da nihče od vseh treh ne zapazi, da je sobic e 
de preko polovico svoje poti, in liže stalo visok o 
na nebu. Zdaj pa čutijo opoludansko solnce, ki 
v onih deželah tako hudo pripeka, da skoraj ni 
prestati. Kralj Abenar je šel v hladno dvorano , 
kjer je bila liže miza zanj, za Jozafata in Barlama 


pogernjena. Po obedu šel kralj v svojo sobo, 

da se odpočije . 

Še le po solmi:t m zahodu je šel kralj Abenar 
z Barlamom zopet na krasen, velik vert, da uživa 

večerni hlad. Luna je svetlo in prijazno sijal a 
skozi veje visokih dreves ; po nebu, kot ribje oko 
jasnem, so razškropljene zvezde prijazno migljale ; 
večerna hladna rosa je okrepčevala listje in cvet , 

Barlani spregovori : „Kedar koli se po noč i 
sprehajam pod milim nebom, spominjam se bese d 
pobožnega kralja Davida : „Gospod, naš Bog ! 
kako veličastno je tvoje bile po vesolnem svetu , 
ki kažeš svoje veličastvo na nebu! ~e pogleda m 
nebo, delo tvojih perstov , luno in zvezde, ktere si 
nanj pripel, ---- o kaj je človek, da se ga spominjaš, in tako zanj skerbiš?” — „Da,” — govor i 
Barlam dalje, — „Bog se nas spominja, za na s 
skerbi ; ravno to nam da, česar nimamo . Kerščanska vera jc človeški naravi, sedanjemu start u 
človeka, čisto primirna. Bog nam daje po Jezus u 
Kristusu vsega, česar potrebujemo. V svoji nezmožnosti, v skerbeh, terpljenji, očitanji vesti, bojih 
sč skušnjavami, v sili in smerti najdemo in zadobimo pomoč in rešenje jedino le v Jezusu Kristusu. Tudi je blagoslov, kojega nam daje vera 

.rezusova, velik dokaz njene resnice. ” 

Kralj odgovori : „a je Jezusova vera jedino 

prava, ljubi moj Barlam, prepričal si me z božj o 
pomočjo popolnoma ; a povej še več o velikem 
izveličanji, kterega nam je Bog v Jezusu. Kristusu 
pripravil. Moja dia'a hrepeni kaj več slišati o 
tem!” 


Barlam je tedaj razlagal, kako nam manjka prave modrosti, pravega spoznanja, in kak o 
SMO brez razsvetljenja iz nebes nevedni o bož

jih rečeh; kako nepopolna je naša krepost, in 
koliko nam manjka, da bi bili pravični, to je , 
dobri in popolni ; kako nas greh oklepa v svoje 
verige ter smo podvez eni oblasti smerti. „A potolažimo se in bodimo veseli!” rekel je. „Jezus 
Kristus nam je od Boga dan v pravo modrost, 
pravičnost in regenje. ” 

„Nas revne ljudi, govori Barlam dalje —” 

„mučijo in nadlegujejo brezštevilne posvetne skerb i 
ki odvračajo naše misli od nebeških reči. Bogatine in mogočne tega sveta, kterim ni treba skerbeti 
za vsakdanji živež in obleko, težijo pogostokrat 
ve{~j e skerbi in opravila kakor reveže, kterim j e 
skerbeti za jed in pijačo. A Kristus nas uči : „Ne 
skerbite! Saj vé vaš Oče v nebesih, da vsega 
tega potrebujete. Išite tedaj naj poprej božjega 
kraljestva, in njegove pravice, in vse drugo va m 
bo priverženo.' 

„Različno in brhko terpljenje tlači ljudi. A 
ravno po križih in težavah naj postanejo ljudj e 
dobri, in ktcri so pravični, še pravičnejši. Kakor 
se zlato očisti v ognji, tako se krepost v križih i n 
težavah skaže. Nadloge nas pripeljejo v nebesa , 
če jih le poterpežljivo prenašalo . Kristus pravi : 
„Blagor žalostnim, ker bodo potolaženi.” In apostelj govori : „Terpljenje tega sveta ni nič proti

, 
veličastvu, ki nas tamkaj čaka.” Se bolj nego 
križi in težave pa nas peče misel, da smo toliko 
,krat Boga z grehom razžalili. Pa saj ,je . kakor 


11 

nas apostel Pavel zagotovi, gola resnica, da je 
Jezus na svet prišel , da grešnike izveliéa . Kakor 

je oče zgubljenega sina ljubeznjivo sprejel, tako — da, 
neskončno ljubeznivše sprejme nebeški Oče grešnika , 
ki se resnično kesa, svojih grehov. „Veliko veselje je v nebesih nad grešnikom, ki se spokori . ” 

„Nadlegujejo nas razne skušnjave, in velik o 
boja, nas stane . A Jezus nas uči skušnjave premagovati. „Čujte in molite, da v skušnjave n e 
padete!” Daje nam moč, da z vero premagam o 
vse zapreke, ki nas od dobrega odvračajo . „Temu 
ki veruje, ni nič nemogoče,” rekel je. „Veselite 
se, jaz sem svet premagal.” Kdor vanj veruje, 
zamore tudi svet premagati . " 

„Slednje, kar nas čaka, je smert, ktere s e 

ljudje tolikanj bojé. A smert je le pot v boljše 

Življenje, človek tako rekoč le sladko zaspi, da s e 

3 večnosti veselo prebudi. Kakor se truden dela

vec, ki j e vročino dneva prenašal ter terdo delal, 

počitka zvečer ne boji, marveč veseli, tako se tudi 

3Kristusa verujočemu ni treba smerti bati . „Kdor 

3 me veruje, ne bo videl smerti . prišel bo iz 

smerti v življenje . ” 

„Kerščanska vera nam odpre pogled v boljš i 

svet, svete nebesa, med tem ko meseno oko l e 

prah in trohljivost gleda! Vse, kar. jc na tem 

svetu krasnega in lepega, še senca ni proti onemu 

veličastvu. „Oko ni videlo , uho ni slišalo in člo

veško serce še ni občutilo, kar jc Bog pripravi l 

onim, ki ga ljubijo. ” 

Kralj reče ; ,,Dragi Barlam! Vse, kar si mi 

sedaj govoril, tolaži in olajšuje moje seme, kako r 

Krihof 114 8 


114 

zlajšu e prijeten večeren zrak dihanje, kakor hladna 
rosa oživlja krepča vele cvetlice. Osobito tola",-
Ijivo za-me je, kar si mi govoril o odpuščanji grehov . " 

Kralj se še dolgo razgovarja z Barlamom o 
tem, kar mu je serce težilo ; Barlam mu je povedal 
še marsikaj, kar ga je z nebeško tolažbo navdajalo. Potem gresta nazaj v dvorano. Tu ju je 

čakal Jozafat ; serčno se jc veselil, da bode ž 
njuna preživel vesel in srečen večer . 

A mahoma pridirja sel ter prinese vest, da 
so sovražni. Perzijani z veliko vojsko v deželo 
vdarili. Mislé da je kralj Abenar prestar, da b i 
zamogel svojim vojakom zapovedovati ter jih peljat i 
v zmagovalen boj, prelomili so sklenjeni mir. Priletni kralj zaukaže, naj precej konje nasedlajo in 
velblode obtovoré. Med kraljevim spremstvom in 
služabniki nastane strašno dirjanje sem ter tje ; sto 
in sto rok je imelo dokaj opraviti, da se vse , 

kakor hitro mogoče, pripravi za odhod . Jozafat 
se ponudi z očetom iti v boj. A stari kralj, ki 
se se je vkljub svoji starosti čutil še močnega i n 
krepkega, reče : „Sam hočem iti na vojsko ; ako 
bi pa, dragi Jozafat, potreboval v ti vojski tvoj e 
pomoči, sporočil ti bom uŽe . Med tem imej svoj o 
vojsko pripravljeno na odhod.” V naglici nekaj 
malega zavžije, potem smehljaje se Barlamu reče : 
Prav si govoril, ko si rekel, da imamo mi kralj i 
skerbeti za mnoge reči, ki so ravno tako potrebn e 
kakor vsakdanja jed in pijača!" Po teh beseda h 
vstane in reče : ,,Z Bogom! dragi Barlam, ljub i 
Jozafat! Bog vaju varuj ; molita za-me! Objame 
la in serčno poljubi. ter odrine še pred polunočjo, 


15


XIX. Vesela slovesnost. 
ralj Abenar je sé svojo hrabro armado 

naglo zapodil Perzijance čez mejo svojeg a 

kraljestva. Lahko bi bil sedaj sovražno 
deželo napadel ter si je toliko podjarmil in osvoji l 
kolikor bi bil le hotel. A bolje se mu zdi za 
svoje ljudstvo, da se ljubi mir zopet verne. Zategadel sklene mir s premaganim in ukrotenim sovražnikom . „Oljka miru je bolj a,” — rekel je, — „nego 
s kervijo oškropljeni venec zmagovalca . ” 

Ves vesel je hitel v svoje glavno mesto, da 
pervi naznani prebivalcem stolnega -mesta mir in 
potem tudi vsem drugim podložnim po deželi. Še 

večja je pa bila kraljeva radost, ker je imel priliko 
svojemu ljudstvu govoriti o slajšem miru, o one m 
miru, kterega so v oni tihi sveti noči angelji božji 
oznanovali vsem, ki so svete voljo . 

V kraljevem razglasu, kterega je izdal, reke l 
je med drugim : „Po milosti in usmiljenji jedino

pravega in vse mogočnega Boga, Gospoda nebe s 
in zemlje, sem prišel k spoznanju Jezusa Kristusa, 
sinu božjega, ter sem postal kristijan ; le v keršéanstvu sem našel pravi mir in pravo zadovoljnost 
serca, ktero vsem podložnim želim . Kristijani smej o 
svojo vero očitno spoznavati, in nihče jim ne sm e 
zavoljo tega kaj žalega storiti, marveč” jih častit i 
in ljubiti, ker imajo z mano enako vero. Kristijani 

8* 


116 

naj pozabijo razžaljenja in preganjanja od strani 
malikovalcev ter naj jim iz serca odpuste. Ker 

Bog, oče vseh ljudi, pusti svoje solnce sijati vsem 
kristijanom in nekristijanom, vernim in nejevernikom , 
in njih polje z dežjem napaja, tako naj žive v ljubezni in edinosti vsi ljudje na zemlji kot otroc i 
jednega Očeta v nebesih. Najmanj pa smej o 
kristijani, ki so po luči svete vere razsvetljeni , 
sovražiti in preganjati one, ki še tavajo v tem i 
nejevere. Marveč naj jih ljubijo iz celega serca, 
jim skazujejo vsakoverstne dobrote, ter jim se svojim čistim, brezmadežnim življenjem kažejo kerščanstvo prijetno in ljubo. S tem bodo najbolje 
poveličali med njimi Boga in Jezusa Kristusa . " 

uspeh tega kraljevega razpisa je presege l 
vse njegove nade . Veliko visocih kraljevih služabnikov in hrabrih vojnih poveljnikov se je pri kralj i 

oglasilo in spoznalo očitno svojo vero v Jezusa , 
z vseh krajev kraljestva so dohajale vesti, da 
spoznavajo veselo in očitno vero v Jezusa brez

evilne družine, ki so bile poprej na skrivnem kristijani. Več mest je poslalo poslance h kralju, da 
mu izrazijo svojo hvaležnost in veselje. Vernilo se 
je mnogo kristijanov, ki so za časa preganjanja iz 
dežele zbežali. V veliko veselje kralja pride tudi 
neki škof, star, častitljiv mož, nekdaj ni kraljev 
podložnik , iz pregnanstva , kjer je več let preživel 
ter sveto vero onemu narodu oznanoval . — 

Sedaj je kralj delal priprave, da sezida veli

častno cerkev. Cerkev, ktero je bil njegov sin 
sezidal, ima biti tako rekoč le majhna podoba 

nove. Kajti vse kar je kralj Abenar pod


11 7 

vzel, bilo je velikansko ter se je moralo berzo 
izveršiti. Naju.metnejše zidarje je poklical in najel 
mnogo delavcev ; brez prenehanja so delali ; a bili 

tudi dobro plačani. Kajti kralj je odperl svoje 
nakopičene zakladnice. Tudi je dal kralj denar 
kovati iz svojih srebernih in zlatih malikov, ki s o 
doslé stali po njegovih gradovih, a sedaj m u 
bili gnjusoba . Novi kerščanski tempelj je dal sezidati na velikem tergu svojega glavnega mesta, 
kjer je bilo nekedaj toliko kristijanov pomoljeni h 
in kjer naj bi bil Barlám sežgan . 

Med tem ko je kralj marljivo skerbel, da s e 

kmali konča zidanje marmeljnega tempeljna, trudi l 
se je škof neprenehoma, da postavi Gospodu še 
veličastnejši tempelj . Od zore do mraka je pudučeval ljudi imenitnega in nizkega stanu, ki so želeli 
postati kxistijani. Res so bili nekteri med njimi , 
ki so imeli samopridne namene ter se hoteli le 
kralju prikupiti in prilizniti. A škof jih je korali 
spoznal ter jih izključil brez odlašanja . 

Duhovni, ktere je bil škof iz daljnih dežel 
se sabo pripeljal, pomagali so mu marljiv o 
pri poduku. Tudi so ga podpirali nekteri doma

čini, večji del uže priletni možje, ki so bili uže 
dolgo kristijani. Ko se je prepričal o njih veri, 
modrosti, pobožnem in svetem življenji, posvetil jih 
je za mašnike. Ljudstvo je v spoznanji kerščanski h 
resnic kaj napredvalo in želelo da bi bilo korali 
kerščeno. 

Med tem je bilo končano zidanje tempeljna. 
Kralj je odločil dan slovesnega posvečenja . ,,In 
pervo sveto dj anj e, "	 rekel je, — »ki se bo ver


šilo v novoposveeenem tempeljnu, naj bode mo j 
kast." Mnogo knezov in imenitnih kraljevih služabnikov je želelo, da bi bili s kraljem vred keršceni. Kralj je povabil tudi svojega sina Jozafata 

in devetdesetletnega starčka Barlama k tej slovesnosti. Oba sta prišla z veseljem ; Barlam je rekel : 
„Sveto opravilo, ki ga bom pri tej slovesnosti 
opravljal, bode skoraj gotovo moje poslednje . ” 

Velikanske priprave so se delale za bližnji 
praznik. Stene tempeljna so bile preprežene z dragocenimi zagrinjali iz škerlata in vtkanega zlata ; 

beli marmeljni stebri oviti s cvetličnimi venci . 
Spremljana od bliščečega spremstva stopita kralj a 
v cerkev. Skof, obdan od mnogo duhovnikov , 
pozdravi ju pri vratih ter pelje kralja pred altar ; 
tu ima kratek govor ; reče kralju, naj moli kerstno 
obljubo ; potem gre ž njim v veličastnem sprevodu , 
pred kterim se je nesel srebern križ, med petjem 
in molitvijo h kerstnemu kamenu . Vse je mislilo 
da ga bo škof sam kerstil ; a prepustil je to sveto 
opravilo devetdesetletnemu starčku Barlamu, ker 
je bil kralj Abenar obljubil Jozafatu, da se bo dal 
Barlamu kerstiti. Vsi pričujoči, zlasti oni, ki so 
se ga še iz mladih let spominjali ali pa so jim 

starši o, njem pripovedovali, bili so zelo veseli, da 

je ta velika čast namenjena dobremu staremu MOŽU, 

ki je bil nekdaj tako po nedolžnem pregnan s 
kraljevega dvora . 
Sedaj se oberiie kralj proti svojem sinu ter 

reče : ,,Po tebi sem spoznal Jezusa Kristusa ; po 
tebi me je Bog pripeljal tako daleč, da sedaj sto 
jim na telo svetem kraji in tu pri kerstnem kamnu. 


11 9 

Ti mi bodeš tudi kerstni boter! — Te besede 
blagega Jozafata tako ganejo, da mu solze stopij o 

v oči. Tudi vsem pričujočim se je kaj lepo i n 

ginljivo zdelo, ko slišijo, da bode sin kerstni 

boter svojem očetu. Po kerstti kralja so bili de-

a od škofa , deloma od pričujočih duhovnov 

keršeni tudi knezi in kraljevi šlužabniki, ki so s e 

pripravili in uže dolgo hrepeneli po svetem kerstu. 

Ko so bili kerščeni vsi, položil jc škof na-nj e 

roke , kakor nekdaj Peter in Janez uže kerščeninr 

Samaritanom, da jih sv . duh poterdi v veri te r 

podeli svoje darove ; kar se še tudi dandanes godi 

pri sveti birmi po molitvi in polaganji škofovih 

rok. Potem pristopi k altarju, da opravi presveto 

daritev. Med svetim opravilom. je pristopil kralj , 

njegov sin Jozafat in drugi novokeršenei k svetem u 

obhajilu . Vse nmogobrojno in tesno natlačeno 

judstvo, ker ga je bilo v prostornem ternpeljn 
bilo je prav tiho in polno svetega spoštovanja pri 
celem svetem opravilu. Vse je bilo do solz ginjeno. Mnogo častitljivih starčkov, ki so se dali i z 
naj daljnih krajev sem pripeljati, da bi bili navzoči 
pri tej redki slovesnosti, rekli so : ,,Take vesel e 
slovesnosti pač še nismo doživeli . ' 

Ta dan je priredil kralj Abenar knezom i n 
najvišjim slaž'abnikom deržave veliko pojedino . 
Sedel je med Jozafatom in Barlamom na pervem 
mestu in bil prav vesel in zadovoljen. A skerbel 

je pa tudi, da si je vsaka revna družina, preskerbeti zamogla ta dan dobro kosilo. Razun tega se 
je med tem, ko je kralj sedel pri mizi, gostila na 
kraljevem vertu pri dolgih verstah miz velika muo


žica revnih sirot, in pri drugih mizah veliko števil o 
revnih bolehnih ljudi . 

Med mnogimi dobrodelnimi napravami, s kterimi je kralj slavil ta praznik, in nepozabljiveg a 
storil svojemu ljudstvu, bili ste zlasti dve , zavolj o 
kterih ljudje niso mogli dovolj svojo radost raz 
odeti ter dobrotljivega kralja prehvaliti . Za časa 
ko se je cerkev zidala, pustil je kralj še dve veliki 
poslopiji zidati zunaj mesta ; bili ste obdani od 
lepih vertov in imeli veliko dvoran in sob . Živi 
duši še rti povedal čemu jih je odločil, in vsak 
si je zastonj glavo ubijal, čemu se zidajo . Po 
obedu gre kralj se svojimi imenitnimi gosti na vrt , 
da obišče svoje uboge goste . Vsi, mladi in stari 
spoštljivo vstanejo in pozdravljajo kralja s pogledi, 
iz kterih je sijala radost in hvaležnost. Vsi so 
bili na kraljeve stroške novo in lepó oblečeni. Tu 
pove, da je odločil jedno teh dveh lepih novih hi š 
pred vrati za siromašnico, a drugi za hiralnico ali 
bolnišnico. Potem je peljal kralj se svojimi služab

niki sirote in stare bolehne ljudi slovesno v njih 

nova bivališča, kjer je bil uže nastavil nadzornike 
in služabnike, da jim strežejo, in preskerbel vsega, 
česar le je bilo treba. Ne da se izreči, kako so se 
veselili otroci° in onemogli starčki, ko so hodili p o 
svojem novem stanovanji in se sprehajali po lepih 
vertih, ki so sedaj njih last. Jozafat se joka veselj a 
ter objame svojega očeta. Knezi so sklenili po 
kraljevem izgledu tudi po druzih mestih osnovati 
enake dobrodelne naprave . Starček Barlam pa stopivši med otroke, stare može in žene se zahval i 
Bogu potem priporoča vsem naj sleherni dan goreče 


n.loli o za svojega kraljevega dobrotnika. Kralju 
in zbranim knezom pa reče : „Cerkve in poslopj a 
za dobrodelne namene staviti je bila do sedaj v 
katoliški cerkvi navada onim krisfijanom, kteri m 
je Bog obilo premoženja podaril ; in kakor v duhu 
previdim, bode tudi v prihodnje tako. avno s 
tem se razodeva v kerščanski cerkvi ljubezen d 

Boga in do bližnjega . ” 

XX. Najlepša krona. 
'ligo jutro se je podal kralj Abenar se 
svojim sinom Jozafatom v prestolno dvorano, kjer so se na njegovo povelje zbral i 
vsi kraljevi svetovalci . V tem velikem zboru ji m 
je svojega sina Jozafata, predstavil kot vladarj a 
ter zaukazal, da naj se ta njegov sklep z lastno 

ročno podpisanim* kraljevimi oklici razglasi p o 
celem kraljestvu . 

Jozafatu pa je rekel : ,,Do sedaj sem ti, moj 
ubi Jozafat, le mali del kraljestva prepustil, d a 
oia po svoje vladal. Presegel si vse moje rade . 

Od sedaj hočem vladarstvo celega kraljestva s tebo j 
deliti. Z mano vred bodeš sedel na kraljevem 
tronu. Ali bolje rečeno : ,,Sveti evangelji naj leži 
na sedeži, najini kroni pa zraven njega. Zapopadek te svete knjige naj je temeljna državn a 
postava najinega kraljestva. Naj se nama pač z 
božjo pomočjo posreči da pokaževa svetu, ro' 


122 

je nekdaj modri Barlam rekel : „V resnici kerkanski kralji so najboljši kralji ; in v resnici ker

kansko ljudstvo je najsrečnejše ljudstvo po d 
soineem. 

Ko je stari kralj še (ri leta skupno sč svojim 
sinom Jozafatorn nevtrudeno delal v blagor svojega 
kraljestva ter še marsikako koristno napravo osnoval, izročil je vso vlado deržave mlademu sinu . 
„Pri najbolji moči si,” rekel mu jo, — „in dovolj 
sposoben, da sam vladaš ; mene pa so moči siln o 
zapustile. Težave starosti už'e čutim, in teža let, 
ktere sem preživel, premaguje in tlači me . Vladaj 
sedaj sam! Bog ti je dal bister um in blago serce . 
Posnemaj vsemogočnega kralja nebes in zemlje ; 
bodi oče svojemu ljudstvu .	 Ako bi pa še sem 
ter tje potreboval mojega sveta, pripravljen bor z 
ti svetovati, kakor bom najbolje vedel in znal . 
Bivati hočem s teboj pod jedno streho ; a preselil 
se bodem v oddaljene in mirneje prostore palače , 
da tam živim le Bogu in sam sebi. Ker sem bil 
vedno z opravili obložen, moj duh hrepeni po takem 
pokoju dotlej, dokler ne najde moje truplo slednj i 
počitek v hladni zemlji. ” 

Kralj Abenar je zapovedal, da se K . v priprosto za stanovanje pripravijo one sobe , iz kteri h 
se je videlo na veri. Ves lišp in kinč se je moral 
odstraniti. Bile so bolj bivališču kakega puščavnika nego mogočnega kralja podobne . Odložil je 
svojo škerlatasto kraljevo obleko ter se oblači l 
priprosto. H kraljevmm obedu ni več hodil ; na 
njegovo mizo se niso nosile drage jedi. Svoj čas 
je deloma v svoji sobi deloma na vertu v senci 


123 

košatih dreves preživel z branjem svetega pisma , 
z molitvijo in premišljevanjem . 
Kar je bil kralj Abenar keršeen, -v-žival je 

tak notranji mir, srečo in zadovoljnost, kakor š e 
nikoli ne popred. Čutil se je res prav prerojenega . 
Tudi njegovo ostro, temno obličje je postalo tak o 
ljubo, krotko in prijazno, da je njegov pogled razveselil vse, ki so ga videli ter jih razvedril. A 
med tem jc imel stari kralj vendar še marsikter o 
žalostno, otožno uro. Po noči, kedar ni zatisnil 
očesa, ali pa tudi po dnevi, kedar se je sprehaja l 
po vertu v hladni senci, spominjal se je vseh dogodeb svojega življenja. Grenko si je očital, da 
ni toliko dobrega storil, kolikor bi bil zamogel pr i 
svojem obilnem premoženji in bogastvu ; da svojih 
deželnih zakladov ni raje obračal v podporo revnim 
svojega' ljudstva nego v nepotrebni lišp in minljiv o 
razveseljevanje ; da bi bil marsiktero kervavo vojsko lahko odvernil, ko bi bil hotel, ter bil manj 
slavohlepen. Naj huje mu je delo, da je nekdaj 
nedolžne kristijane tako grozovito preganjal, in dal 
toliko pobožnih oznanovaleev svete Jezusove ver e 
pomoriti, ker se ni hotel potruditi, da bi bil kerščanstvo bolje spoznal . 

Ko se ga je jedenkrat zopet lotila tak a 
otožnost, poklical jc Barlama k sebi . Častitljivi 
tri in devedesetletni starček pride. Kralj ga 
preprijazno pozdravi ter mu reče : ,,0 Barlam, 
moj najstarejši in najboljši prijatelj, tebi se imav a 
jaz in moj sin največ zahvaliti, k tebi se zatečem, tebi se izročim! Kmali bodem zapustil 

ta svet . ižc stojim z jedla() nogo na pragu 


14 

večnosti. Povzdignjen na kraljevi prestol razsojeval 
senc pravico ljudem, kmali pa bodem moral stopiti 
pred sodni stol Nivikšega, da bodem sam sojen . 
Popotoval sem z mnogobrojnim spremstvom, kako r 
je šega kraljem ; sedaj se bom moral sati brez 
tovariša na daljno pot podati v neizmerno večnost. 
Prav groza me je tega in strah me pretresa . 
Preden nastopim neznano pot v večnost, hočem t i 
odkritoseréno razodeti vse, kar si imam od svojeg a 
kersta sem očitati ter me teži . Mislim, da Kristu s 
Gospod ni zastonj rekel svojim učencem : „Prejmite 
svetega Duha! Kterim bote grehe odpustili, so 
jim odpuščeni, in kterim jih bote zaderžali, so ji m 
zaderžani.” Hočem se ti obtožiti svojih grehov, 
kolikor najbolje zamorem. Stori potem, kar ti. veli 
božji duh. " 

Klečé in solznih oči opravi kralj Abenar svoj o 
poslednjo spoved. Barlarna je do solz ganila ta 
kraljeva ponižnost, kes in odkritoserena spoved . 
Ljubeznjivo ga tolaži. „Tvoji grehi, rekel s 
je - „so veliki ; a božje usmiljenje je neskončno 
večje ; njegovo usmiljenje je čez vse njegova dela . 
Uk po svojem preroku je naznanil : „Kakor 0.otovo živim, govori Gospod, nečem smerti grešnika, 
ampak da se spokori in živi . Če so vaši grehi 
rudeei kakor škerlat, bodo beli kakor sneg.” Da 
Bog resnično skesanim grešnikom odpušča grehe , 
potenj ujejo nam brezštevilni izgledi. Kralj David, 
ki je globoko padel, a svojo zmoto noč in da n 
objokoval ter Boga prosil usmiljenja, ni ga le zadobil, ampak še celo Sin božji, naš Odrešenik, j e 
bil iz njegove rodovine . za to se imenuje tudi sin 


Davidov. Pervak apos eljnov, sveti. Peter, j e 
trikrat zatajil svojega ospoda, kterega je bil za 
Sinu božjega spoznal ; milo 'se razjokal čez to , 
potem tudi trikrat zagotovil, da ga ljubi ; in Jezus 
ga je postavil glavarja svoji cerkvi, ter mu izročil 
ovce in jagnjeta, da jih pase . Pavel je, kakor ti, 
grozovito preganjal verne ; zapiral jih v ječe in s e 
udeleževal njih smerti. A zavoljo tega se je imel 
za največjega grešnika, spreobernil se iz celeg a 

serca ter z božjo pomočjo in milostjo postal i z 

preganjavca naj gorečnejši oznanovalec, izvoljen o 
orodje, da oznanuje Jezusovo irue kraljem in na 
rodom. Sveti apostelj Janez pravi : ,, Kri Jezusa 
Kristusa nas opere naših grehov . Če pravilno, d a 

nimamo greha, sami sebe prevarimo, resnice n i 
v nas ; če pa spoznamo svoje grehe, zvest je i n 
pravičen, ter nam odpušča naše grehe, in na s 
očisti vse krivice." Svojih grehov si se obtožil ; 
veruj in upaj, da so ti tudi odpuščeni . " 

„iz celega serca verujem v Jezusa Kristusa ;” Abenar; „ni izveličanja razim v 
Njena !~ t 

Barlam ga odveže grehov, vzdigne, objam e 

ter mu reče: „Vsi ljudje smo veliki grešniki; ne 
moremo se izveliéati razen po zasluženji Jezusa 
Kristusa . ” 

To je kralja prav potolažilo ; čutil se je tako 

srečnega, kakor po svetem kerstu. Sveti mir je 

bival v njegovem sercu. Sel je z Barlamom na 

vest. Solnce na nebu in sleherna lilija, sleherna 

cvetica na vertu mu oznanuje ljubezen in dobrotlji

vost božjo. Veselje njegovega duha je tudi, teles


126 

nemil zdravju dobro delo ; veliko bolj ega in zdra

vejšega se je čutil . 

Čez nekoliko časa pride tudi Jozafat na ved . 
Zeló se razveseli, ko vidi svojega očeta tako dobrovoljnega in veselega ter ga radostno pozdravi . 
A kralj Abenar reče : » Res je, da se bolj terdneo -a 
čutim ; a vendar le bom malo dni še živel. Pa ne 
bojim se več smerti . Ker terdno upam, da mi j e 
Bog odpustil moje grehe, nima smert nič strašnega 
za-me. Ljuba prijateljica nxi je, oznanovalka božja , 
ki me bo milo in prijazno poklicala iz tega sveta 
in popeljala v boljše življenje. " 

» Taka se tudi meni smed vidi, reče Jozafat. 

se dobro spominjam, kako sem ostermel, k o 
sen pervikrat o smerti, trohljivosti in jami govoriti 
slišal. Sedaj pa mirno in veselo mislim na svojo 
ločitev. Pot je po temni dolini, ki pa derži v neskončno lepše kraje nego je tale krasni vest tukaj . 
Govorim s kraljem Davidom : » Gospod je moj pa-
stir! Če hodim tudi v sredi smertne sence, nič s e 
ne bojim ; nič žalega se mi ne pripeti. Kajti On je 
z mano! Njegova palica me varuje, nanj zaupam . " 

liže tretji dan je kralj Abenar na večer hudo 
zbolel. Neprenehoma čuti hude bolečine . » Čutim, " 

— rekel je Barlamu * »da se mi približuje ura, 
kteri ne uteče niti mogočni kralj v palači, niti 
revni berač. delim sveto slednjo popotnico prejet i 
ter se udeležiti skrivnosti telesa in kervi gospodove. 
Moj sin Jozafat in vsi moji služabniki naj bod o 
pričujoči ; zakaj preden se iz tega sveta ločim , 
hočem še jedenkrat vsemu ljudstvu očitno pokazat i 
svojo vero v Jezusa Kristusa. 

Dal se e prenesti v veliko ,dvorano, d a 
prejme svet() obhajilo. Ker je bila uže noč, razsvitljevale so dvorano brezštevilne sveče. Vsi. kraljevi služabniki, visoki in nizki, so se zbrali v 
dvorani. Vse je bilo mirno in tiho. Kralj je ležal 
na mertvaški postelji, obličje mu je bilo vpadlo i n 
bled() , a vendar mirno in veselo. Jozafat in Bar-
lam sta stala pri postelji . Sedaj pride škof, spremljan od svojih duhovnov, ter stopi v dvorano 
prelepim pozdravom : „Mir bodi tej hiši, in vsem , 
ki v njej prebivajo.” 'Moli s kraljem, ki je ves 
gorel vere, upanja in ljubezni. Potem odpre škof 
zlato posodico, ki je bila v tančico zavita. Vsi 
pričujoči pokleknejo. Kralj zre v sveto hostijo , 
poln zaupanja in pobožnosti v božje Jagnje, ki 
odjemlje grehe sveta. Pri besedah : „0 Gospod, 
jaz nisem vreden, da greš pod mojo streho — 
terkal se je ponižno na svoje persi . Škof mu pod a 
sveto popotnico z besedami : „Jezus Kristus, naš 
Gospod, ki je dal svoje telo za nas, naj obvaruj e 

tvojo dušo v večno življenje . 

Kralj je ves zamaknjen dolgo molil ; slednjič 
ga spomni kot' besed svetega Jakopa: „Če je 
kdo iz med vas bolan, naj pokliče duhovne, da 
nad njim molijo in ga mazilijo z oljem v gospodovem imenu!” In škof je nad njim molil ter ga 
mazilil se svetim oljem, da bi bolečine voljn' o terpel ter srečno premagal smertni strah in skušnjave . 

Škof, kteremu se je kralj zelo smilil, še 
jedenkrat stopi k njegovi postelji, tolaži ga ljubeznivo ter mu prigovarja z besedami sv . Jakopa : 

Blagor neonskušnjo prestoji . 'ker je ostal

. 


128 

Ttanoviten prejel bo krono življenja, ktero je Bog oblju 
bil onim, ki ga ljubijo. Potem ga je škof še jedenpot blagoslovil, ter odšel se svojimi duhovni. 

Bližajoč se smerti, moral je kralj Abenar š e 
veliko terpeti. Jozafat in Barlam sta bila vedn o 
pri njem; le malo počitka sta si privoščila. Necega dne je bilo kralju proti polunoči ulo slabo. 
Zapazivši to Barlam, pokliče Jozafata . Ko Jozafat 
pride in k postelji stopi , — skloni se kralj š e 
jedenkrat in moleč mu obe roki nasproti reée : 
„Dragi sin! Ne morem se Bogu dosti zahvaliti, d a 
mi je takega sina dal. Tudi tebi se zahvali m 
za tvojo otročjo ljubezen! Po tebi me je Bog 
pripeljal iz teme k luči, po tebi sem spoznal Jezus a 
Kristusa. Nadjam se, da me bode ob moji smertn i 
uri prijazno in milostljivo sprejel. Tudi njegov i 
svetniki, ktere sem tu na zemlji dal pomoriti, bod o 
mi, kakor on, odpustili ter me ljubeznjivo med-s e 
vzeli. Tebi pa naj vsemogočni Bog obilno poplača 
vse, kar si mi storil.” 

Po teh besedah se zgrudi kralj nazaj na postelj o 
ter zamogel le še slabim glasom spregovoriti besede : 

„Gospod, v tvoje roke izročim svojo dušo ! Umeri 
je. Blagemu Jozafatu se vlije potok vročih solz, 
objame drago mu truplo ter polj obuje obledeno 
obličje svojega očeta . Pri vsi svoji žalosti je čutil 
neko notranjo tolažbo ; zdelo se mu je, da nebeška 
luč razsvetljuje njegovo dušo. „To je čut večnega 
življenja ;” - reče Barlam „tvoj oče so srečno 
v Gospodu zaspali.” 

Umirajoči kralj je željel, da se njegovo truplo 
ne pokoplje v kraljevi. ampak v spokorni obleki. 


129 

Jozafat je dal tudi tako truplo svojega očeta v 
rakev položiti. A vendar so pri sprevodu nesl i 
na škerlatasti blazinici kraljevo krono. 

Težnega serca je spremil kralj Jozafat svojeg a 

očeta k slednjemu počitku . Na gomili je molil : 
„0 Bog! kralj veličanstva, ki si vsemogoč/en i n 
neumerjoé ter neumerjočnost podeliti zamoreš ; ki 
želiš, da bi se izveličali vsi ljudje! Tebi se 
zahvalim! Uslišal si mojo molitev ter svojega služabnika, mojega očeta, poklical po Jezusu Kristusu k izveličanju! Daj, da se sedaj v nebesih 
večno veseli. Saj hočeš vsem svojim služabnikom, 
ki v grobih počivaj() ali pa še po zemlji hodijo, 
večno življenje podeliti ter jih vzeti v svoje veličastvo. Tebi bodi hvala, slava in čast na vekov 
veke! Amen. ” 

Ko so zagrebli truplo kraljevo v hladno zemljo, 

vernil se je Jozafat v zapuščene sobe svojega očeta . 
Kako prazne in puste so se mu zdele! Žalostnim 
sercem je zerel na mesto, kjer je še pred kratkim 
svojega očeta gledal, Barlamu, ki ga je spremljeval, reče : „Moj dragi učenik in prijatelj, moj 
dragi oče! bivaj sedaj tukaj, in ne zapusti več te h 
prostorov! Ostani pri meni, saj nimam sedaj nikogar več na zemlji razen tebe! Preživi svoje stare 
dni tukaj v miru!” 

„Prav ..maš moj sin!” — odgovori Barlam . 

,,Vlsoko starost sem učakal! Moči so me zapustile 
in preslab sem, da bi dalje oskerboval svojo kerščansko občino. Tudi hrepenim, da uže skoraj 
zapusti moja duša trudno truplo, — to težk o 
butaro, to umerjočo odejo ueumeljočega duha, in 

R1140f id. 


10 

živim s Kristusom! O da bi mogel s svetim Pavlo m 

reči : „Dobro sem se vojskoval, tek dokončal, ver o 
ohranil. Sedaj pa mi pripravljena krona pravice , 
ktero mi bo dal Gospod, pravični sodnik, tisti dan ; pa 
ne le me-ni, ampak vsem, ki ljubijo njegov prihod! ” 

„0 ona nebeška krona je v resnici naj lepša,” 

reče Jozafat. ,.Brez vse primere je lepša nego vse 
kraljeve zemeljske krone. Kakor moj rajni oče, 
tako bom moral tudi jaz zapustiti znamnje svoj e 
kraljeve časti! Od svojih zemeljskih zakladov i n 
bogastev ne bódem ničesar se sabo vzel . Prizadevati si toraj hočem, da dosežem ono krono ter si 
nabiram zakladov v nebesih ! " 

Jozafat je vse svoje proste ure preživel pr i 
Barlamu. Te ure so mu bile najslajši počitek ; 

čislal jih je bolje nego razveseljevanja kraljeveg a 
dvora. Neeega večera pride zopet k Barlamu. 
Barlam je sedel smertm) bolan pri oknu. Ravno 
zahajajoče solnee gaje obsevalo se svojimi zadnjimi 
žarki. „Glej,” reče Barlam, „za temnimi oblaki 
gre solnce za goro, da bo toliko lepše zopet vshajalo v jutru. Taka je tudi z nami, ljudmi, če smo 
drugače podobni tej dobrodelni luči, podobi onega, 
ki jo je ustvaril ; in če ljudem le dobrote skazujemo, kakor solnee na svojem teku. Moja zadnja ura, 
ljubi sin, je sedaj prišla! Moje roke so uže merzle ; 
le teško še diham. Ločil se bom sedaj-sedaj 
od tebe! A potolaži se, v nebesih se zopet vidiva . 
Nadjam se, da pridem tje gori, kjer se lepše svetijo pravični nego solnee! Z Bogom, dragi Jozafat ! 
Spominjaj se vedno Jezusovih, besed : „Ostani zvest 
do smerti, in dal ti bom krono življenja.” 


131 

Jozafat mu obljubi se solznimi očmi ; Barlam 
pa je molil k Bogu : „Ohra,ni tega svojega sl-u.
žabnika Jozafata, ki si ga bil meni nevrednemu 
izročil v poduk in vodstvo! Daj mu modrost, da 
se ogne vseh zanjk, ktere mu stavita prilizovanj e 
in zapeljivost ; dodeli mu moč'i, da premaga sam 
sebe in svet ter doseže krono večnega življenja . 
Naj poveličuje tvoje ime, o Bog — Oče, Sin i n 
sveti Duh, kteremu gre čast in slava na vse veke , 
Amen. ” 

Pri teh besedah je izdihnil starček .Barlam 
svojo blago dušo. Jozafat ga je objokoval in po 
kopal, kakor svojega očeta. Jazafatov izrek, kterega se je zvesto deržal e,elo svoje življenje, bile 
so Jezusove besede, ki veljajo vsem ljudem : „Ostani 
zvest do smerti, in dal ti bodem krono življenja .” 


Kazalo.


Predgovor 

I. Veseli deček . 
. Starček . 
III. Otožni mladeneč . 
IV. Slepi, gluhi in hruxnov i 
V. Mladi lovec . 
VI. Puščavnik 
.
Kupec. . .
VIII. Barlam pripoveduj e 
IX. Baru m pripoveduj e 
X. Zvesti lužen . 
XI. Jozafat kerščee
XII, Jetni 
k
XIII. Jozafat kralj 
X. V . Romar 
XV. Kerščanski tempelj . 
XVI. Kralj Abenar , 
XVII. Kralj Abenar in Barlans 
XVIII. Resnica kerščanske vere 
XIX. Vesela slovesnost 
XX. Najlepša krona .