URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Ševllka 8 Ljubljana, petek 13. marca 1981_______________Cena 25 dinarjev _________________Leto XXXVIII 414. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti določb statuta Krajevne skupnosti Primož, na seji dne 24. februarja 1981 odločilo: V statutu Krajevne skupnosti Primož, ki so ga sprejeli delovni ..ljudje in občani Krajevne skupnosti Primož na zborih dne 22. februarja 1976, se razveljavi določba 3. člena, kolikor vključuje naselji Osredek in Prevolje. Obrazložitev Ustavno sodišče je s sklepom št. U I 62/80 z dne 29. januarja 1981 sprejelo pobudo in začelo postopek za oceno v izreku te odločbe navedene določbe statuta Krajevne skupnosti Primož. Statut Krajevne skupnosti Primož v 3. členu določa naselja Krajevne skupnosti Primož. Med drugimi naselji sta našteta tudi Osredek in Prevolje. V pripravljalnem postopku je bilo ugotovljeno, da sta Osredek in Zavratec, ki vključuje zaselek Prevolje, po statutu Krajevne skupnosti Studenec, ki so ga sprejeli delovni ljudje in občani Krajevne skupnosti Studenec, na zboru dne 2. 3. 1975, vključena v krajevno skupnost Studenec. Od občanov Osredka in Prevolja so bili zbrani podpisi za priključitev h Krajevni skupnosti Prhnož, nakar je bilo* na zboru delovnih ljudi in občanov z* razpravo osvojeno, da Osredek in Prevolje pripadata od tedaj dalje Krajevni skupnosti Primož. Po tako opravljenem postopku sta bila Osredek in Prevolje vključena v statut Krajevne skupnosti Primož. Ustava SR Slovenije v 139. členu določa, da delovni ljudje in občani ustanovijo krajevno skupnost ali se združijo z drugo krajevno skupnostjo na podlagi razprave, sprejetih stališč in dogovora v organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva. S statutom občine se določi način in postopek ustanavljanja krajevnih skupnosti. Združitev dela krajevne skupnosti z drugo krajevno skupnostjo brez izvedbe .predpisanega načina in Postopka, ni v skladu z ustavo. , Ustavno sodišče je po navedenih ugotovitvah na Podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in na podlagi 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SRS (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/78) odločilo, kot 3e navedeno v izreku te odločbe. Ustavno sodišče SR Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: sodnica, ki nadomešča predsednika Olga Vrabič in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Rem-$kar, Franc Simonič, dr. Majda S trobi. St. U I 52/80-14 Ljubljana, dne 24. februarja 1981. Sodnica, ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije Olga Vrabič 1. r. 415. Na podlagi prvega in drugega odstavka 271. člena ter v zvezi z 99. do 133. členom zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije UREDBO o finančno-materialnem poslovanju upravmn organov in delovnih skupnosti teh organov I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen S to uredbo se podrobneje ureja finančno-mate-rialno poslovanje upravnih organov družbenopolitičnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: upravni organi) in delovnih skupnosti v teh organih (v nadaljnjem besedilu: delovne skupnosti). 2. člen Upravni organi in delovne skupnosti vodijo svoje finančno-materialno poslovanje po zakonu o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), po zakonu o knjigovodstvu (Uradni list SFRJ, št. 58/76 in 8/77), po drugih predpisih, ki urejajo materialno-finančno poslovanje, in po določbah te uredbe, kolikor za posamezne organe oziroma delovne skupnosti ni -s posebnim predpisom drugače določeno. 3. člen Finančno-materialno poslovanje upravnih organo in delovnih skupnosti po tej uredbi obsega: izdelavo predračunov in finančnih načrtov, vodenje knjigovodstva, sestavljanje periodičnih obračunov in zaključnih računov in druga opravila, ki se nanašajo na finančno-materialno poslovanje. II. FINANČNO-MATERIALNO POSLOVANJE UPRAVNEGA ORGANA 4. člen Upravni organ razporeja sredstva za tekoče poslovno leto s predračunom prihodkov in odhodkov. S predračunom iz prejšnjega odstavka se razporedijo sredstva za delo upravnega organa po namenih, in sicer: — sredstva, ki jih delavci pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti, — sredstva, ki se zagotavljajo upravnemu organu za osebni dohodek funkcionarja, ki vodi upravni organ, in njegovega namestnika, — sredstva za materialne stroške, — sredstva opreme, — sredstva za posebne namene. 5. člen Predračun prihodkov in odhodkov je sestavljen iz splošnega in posebnega dela. Splošni del predračuna obsega: — ime upravnega organa in leto, za katero se sestavlja predračun, — skupni znesek sredstev predračuna, razporejen po glavnih namenih, — določbe o načinu uporabe sredstev za delo upravnega organa, o višini osebnih prejemkov in povračil, ki se priznavajo med materialne stroške, in druge določbe, ki so potrebne v zvezi z izvrševanjem predračuna. Posebni del predračuna obsega tabelarični pregled prihodkov in odhodkov, oblikovanih in razčlenjenih po glavnih in natančnejših namenih ter po vrsti stroškov. 6. člen Predračun prihodkov in odhodkov se sestavlja v obliki in na način, kot to predpiše republiški sekretar za finance. 7. člen Predračun prihodkov in odhodkov za tekoče koledarsko leto določi funkcionar, ki vodi upravni organ, po predhodnem mnenju delovne skupnosti, in sicer najpozneje v 60 dneh po sprejetju proračuna družbenopolitične skupnosti. 8. člen Če skupščina družbenopolitične skupnosti ne sprejme proračuna pred začetkom leta in se njeno financiranje začasno nadaljuje na podlagi proračuna za prejšnje leto, se začasno financirajo tudi upravni organi. Za začasno financiranje iz prejšnjega odstavka določi funkcionar, ki vodi upravni organ, začasni predračun prihodkov in odhodkov. Začasni predračun se sprejme po enakem postopku kot predračun prihodkov in odhodkov, vendar najpozneje v 15 dneh od dneva, ko je skupščina družbenopolitične skupnosti sprejela odlok o začasnem financiranju. 9. člen J Sredstva za delo upravnega organa se lahko uporabljajo le v okviru zneskov, določenih v predračunu prihodkov in, odhodkov. Sredstva za delo upravnega organa se lahko uporabljajo le na osnovi pismenega akta funkcionarja, ki vodi upravni organ. Pismeni akt vsebuje podatke o vrsti sredstev in nastalih obveznostih, o višini zneska, o priloženih listinah o opravljeni nabavi, delu ali storitvi in določa način izplačila. 10. člen Obračun in likvidacija osebnih dohodkov za funkcionarja, ki vodi upravni organ, in za njegovega namestnika se opravi iz sredstev za delo upravnega organa po družbeno dogovorjenih osnovah in merilih. Sredstva sklada skupne porabe (prosti del in del za stanovanjsko izgradnjo) za funkcionarja, ki vodi upravni organ, in za njegovega namestnika, se oblikujejo v okviru dohodka delovne skupnosti, če ni s posebnim predpisom drugače urejeno. Za sredstva sklada skupne porabe v okviru dohodka delovne skupnosti za funkcionarja, ki vodi upravni organ, in njegovega namestnika, se vodi posebna evidenca. Delovna skupnost ob periodičnih obračunih m zaključnem računu sporoči Službi družbenega knjigovodstva višino teh sredstev. 11. člen . Za vodenje knjigovodstva, za sestavljanje periodičnih obračunov, za inventuro (popis) sredstev in njihovih virov in za sestavljanje zaključnega računa sredstev za delo upravnega organa, se uporabljajo splošni predpisi, ki veljajo za organe družbenopolitične skupnosti. 12. člen Za časovno razmerjevanj e izdatkov upravnega organa med letom se smiselno uporabljajo določbe zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka (Uradni list SFRJ, št. 63/80). 13. člen Komisijo za popis (inventurna komisija) imenuje funkcionar, ki vodi upravni organ, po predhodnem mnenju sveta delovne skupnosti. Inventurna komisija pripravi elaborat 6 inventuri in predlaga: — način likvidacije in knjiženja ugotovljenih primanjkljajev oziroma presežkov, — višino odpisa vrednosti dvomljivih, spornih in zastaranih terjatev, — izločitev, odtujitev ali uničenje odpisanih in trajno neuporabnih stvari opreme in drobnega inventarja. * Sklep o inventurnem elaboratu in predlogih inventurne komisije sprejme funkcionar, ki vodi upravni organ, po predhodnem mnenju sveta delovne skupnosti. 14. člen Upravni organ ima sklad opreme, ki tvori vrednost premične opreme, namenjene za delo upravnega organa, denarna sredstva, namenjena za nakup opreme in sredstva amortizacije. Denarna sredstva sklada opreme se oblikujejo: — iz proračuna družbenopolitične skupnosti, — iz sredstev amortizacije, — iz sredstev, pridobljenih s prodajo ali z dajanjem opreme v zakup. Upravni organ lahko vodi tudi sklad za zaloge materiala in drobnega inventarja kot protivrednost neporabljenih količin materiala in drobnega inventarja. FINANČNO-MATERIALNO POSLOVANJE DELOVNE SKUPNOSTI 15. člen Delavci razporejajo dohodek delovne skupnosti s finančnim načrtom na obveznosti iz dohodka, na sredstva za osebne dohodke in na sredstva za skupno porabo. 16. člen Finančni načrt se sestoji iz splošnega in posebnega dela. Splošni det finančnega načrta obsega: — ime delovne skupnosti in leto, za katero se sestavlja finančni načrt, — skupni znesek dohodka, pridobivanje in razporejanje na osebne dohodke, skupno porabo in obveznosti iz dohodka, — določbe o načinu delitve sredstev za osebne dohodke in sicer zlasti vrednost bruto točke ali drugega merila za določitev akontacij osebnih dohodkov, delež živega in minulega dela v osebnih dohodkih, osebne dohodke pripravnikov in mesečne nagrade študentom ter dijakom za delo v posebnih pogojih, — določbe o načinu uporabe sredstev sklada skupne porabe in sicer zlasti višino regresa za letni dopust in regresa za prehrano, nagrade ob delovnih jubilejih, nagrade ob upokojitvi in izplačila ob smrti delavca. Posebni del finančnega načrta obsega tabelarični pregled pridobivanja in razporejanja dohodka, razčlenjen po glavnih in natančnih namenih. 17. člen Finančni načrt delovne skupnosti se sestavlja v obliki in na način, kot to predpiše republiški sekretar za finance. 18. člen Finančni načrt sprejmejo delavci v enakem roku kot je določeno za predračun prihodkov in odhodkov sredstev za delo upravnega organa (7. in 8. člen). 19. člen .Za vodenje knjigovodstva, sestavljanje periodič-hih obračunov in zaključnega računa delovne skupnosti se uporabljajo predpisi, ki veljajo za organizacije združenega dela. 20. člen ^ Komisijo za popis sredstev delovne skupnosti Imenuje svet delovne skupnosti. Inventurna komisija opravi inventuro in ugotavljanje denarnih in drugih oblik terjatev in obveznosti ter inventuro osnovnih sredstev in drobnega inventarja sklada skupne porabe. Inventurna komisija predloži elaborat in predloge v zvezi z inventuro svetu delovne skupnosti 21. člen Delovna skupnost ima sklad skupne porabe, ki le sestavljen iz: — premičnin in nepremičnin družbenega standarda za potrebe delavcev v delovni skupnosti in vloženih denarnih sredstev, — denarnih sredstev skupne porabe, oblikovanih z tekočega dohodka, ki se vlagajo v sklad skupne Porabe kot sredstva za stanovanjske namene, sredstev iz proračuna in sredstev, razporejenih po zaključnem računu delovne skupnosti. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 22. člen Določbe te uredbe se smiselno uporabljajo tudi organe, strokovne in druge službe ter delovne skupnosti iz 280. člena zakona o sistemu državne '•'Prave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije er o republiških upravnih organih. 23. člen Upravni organi se lahko sporazumejo, da bo fi-^ ančno-materialno poslovanje zanjo opravljala po-^'Pna strokovna služba v okviru določenega uprav-“ga organa ali pa specializirana organizacija za op- ravljanje računovodskih, administrativnih, tehničnih in drugih pomožnih opravil. Pravice in dolžnosti funkcionarja, ki vodi upravni organ, kot odredbodajalca ni mogoče prenesti na strokovno službo oziroma specializirano organizacijo. 24. člen Obliko in način sestavljanja predračuna oziroma finančnega načrta v smislu 6. in 17. člena te uredbe predpiše republiški sekretar za finance najpozneje v roku 30 dni po uveljavitvi te uredbe. 25. člen Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. > St. 420-04/80-37 Ljubljana, dne 19. februarja 1981. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Janez Zemljarič 1. r. 416. Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju 'davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1981 (Uradni list SRS, št. 32/80, 1/81, 3/81 in 6/81) V tabeli pod 1 »Stopnje davkov in prispevkov tz osebnega dohodka« se izvršijo naslednje spremembe: I. 1) Pri zaporedni številki 13 občina Izola se: — v stolpcu 6 stopnja 1,57 nadomesti s stopnjo 1,52; — v stolpcu 16 stopnja 12,140 nadomesti s stopnjo 12,090; — v stolpcu 17 stopnja 26,980 nadomesti s stopnjo 26,930. 2) Pri zaporedni številki 31 občina Maribor se: — v stolpcu 4 vnese stopnja 0,50; — v stolpcu 16 stopnja 10,140 nadomesti s stopnjo 10,640; ,— v stolpcu 17 stopnja 25,070 nadomesti s stopnjo 25,570. 3) Pri zaporedni številki 52 občina Šmarje se: — v stolpcu 7 stopnja 1,45 nadomesti s stopnjo 1,71; — v stolpcu 9 stopnja 0,56 nadomesti s stopnjo 0,49; — v stolpcu 10 stopnja 0,16 nadomesti s stopnjo 0,19; — v stolpcu 12 stopnja 0,165 nadomesti s stopnjo 0,155; — v stolpcu 13 stopnja 1,22 nadomesti s stopnjo i,i7; — v stolpcu 14 stopnja 1,54 nadomesti s stopnjo 1,50; — v stolpcu 16 stopnja 10,420 nadomesti s stopnjo 10,320; — v stolpcu 17 stopnja 25,670 nadomesti s stopnjo 25,790. II. V tabeli točke 2 pod A a) in b) »Stopnje prispevkov iz dohodka se: 1) Pri zaporedni številki 20 občina Laško: — v stolpcu 4 stopnja 0,24 nadomesti s stopnjo 0,26. 2) Pri zaporedni številki 52 občina Šmarje: — v stolpcu 3 stopnja 11,15 nadomesti s stopnjo 10,93; — v stolpcu 4 stopnja 0,23 nadomesti s stopnjo 0,24. III. V tabeli 2 pod B c) »Prispevek iz dohodka od osnove dohodek se: — pri zaporedni številki 20 občina Laško stopnja 0,25 nadomesti s stopnjo 0,05. Št. 420-26/80 Ljubljana, dne 27. februarja 1981. Republiški podsekretar mag. Franc Škufca 1. r. 417. Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih sklepov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 61/77, 9/78, 41/78, 69/78, 5/79, 66/79 in 41/80) izdaja republiški sekretar za finance ODREDBO o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 32/80, 1/81, 3/81 in 6/81) se v tabeli točke 2: — pri zaporedni številki 13 občina Izola stopnja 12,140 nadomesti s stopnjo 12,090; — pri zaporedni številki 31 občina Maribor stopnja 10,140 nadomesti s stopnjo 10,640; — pri zaporedni številki 52 občina Šmarje stopnja 10,420 nadomesti s stopnjo 10,320; — pri zaporedni številki 53 občina Tolmin stopnja 12,450 nadomesti s stopnjo 12,740. Št. 420-26/80 Ljubljana, dne 27. februarja 1981. ' Namestnik republiškega sekretarja za finance Stanko Debeljak 1. r. 418. Na podlagi 54. člena statuta Zdravstvene skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 21/77) je skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev 25. februarja 1981. leta sprejela FINANČNI NACRT Zdravstvene skupnosti Slovenije za leto 1981 1 Zdravstvena skupnost Slovenije s tem finančnim načrtom zagotavlja uresničevanje solidarnostnih in drugih skupnih nalog na podlagi samoupravnega sporazuma o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za- obdobje 1981—1985. PRIHODKI 2 Občinske zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji bodo V letu 1981 združile v Zdravstveni skupnosti Slovenije 292.291.000 dinarjev za uresničevanje z zakonom zagotovljenih zdravstvenih storitev. ■ Sredstva iz prejšnjega odstavka vplačujejo določene občinske zdravstvene skupnosti kot akontacijo do zadnjega v mesecu za tekoči mesec, in to po dvanajstinah letne obveznosti. Akontacije se poračunajo do konca leta po stvarnih podatkih o realiziranih prihodkih in upravičenih odhodkih za zagotovljeni program. Pri tem se upošteva enotna evidenčna prispevna stopnja na dosežene bruto osebne dohodke v občini, ki znaša za 1981. leto 5,24 »/o. Ce bi na podlagi podatkov za I. polletje ugotovili, da posamezna občina v letu 1981 ne bo izpolnjevala pogojev za združevanje solidarnostnih sredstev, ker prihodki za zagotovljeni program ne bodo presegli upravičenih izdatkov, preneha z nadaljnjim plačevanjem mesečnih akontacij. Vplačane akontacije vrne Zdravstvena skupnost Slovenije po. sprejetem obračunu za leto 1981. 3 Letna obveznost ih mesečne obveznosti občinskih zdravstvenih skupnosti za akontacijo solidarnostnih sredstev za zagotovljeni program zdravstvenih storitev znašajo (v tisoč dinarjev): Zap. 5t. Občinska zdravstvena skupnost Znesek za leto 1981 ViSina mesečne akontacije 1. Celje 17.476 1.456,3 2. Domžale 3.493 291,1 3. Jesenice 7.911 659,3 4. Koper 9.862 821,8 5. Kranj 10.270 855,8 6. Ljubljana Bežigrad 30.237 2.519,8 7. Ljubljana Center 128.617 10.718,1 8. Ljubljana Moste-Polje 6.021 501,7 9. Ljubljana Šiška 9.475 789,6 10. Ljubljana Vič-Rudnik 3.582 298,5 -v,-V,: S d S Občinska zdravstvena skupnost Znesek za leto 1381 Viiina mesečne akontacije 11. Maribor 24.904 2.075,3 12. Piran 6.014 501,2 13. Postojna 2.325 193,7 14. Ravne 3.161 263,4 15. Trbovlje 8.509 709,1 16. Velenje 20.434 1.702,8 . 4 ' ' Za skupni program bodo občinske zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji združile v Zdravstveni skupnosti Slovenije 211,041.000 dinarjev, in sicer po tehle sorazmernih deležih za vse leto in mesečno (v tisoč dinarjev): a D, s Občinska zdravstvena skupnost Znesek za leto 1981 Mesečna obveznost 1 a 3 4 1. Ajdovščina 1.907 158,9 2. Brežice 2.004 167,0 3. Celje 10.974 914,5 4. Cerknica 1.155 96,2 5. Črnomelj 1.233 102,7 6. Domžale 3.138 261,5 7. Dravograd 671 55,9 8. Gornja Radgona 1.425 118,7 9. Grosuplje 1.343 111,9 10. Hrastnik 1.179 98,2 11. Idrija 1.543 128,6 12. Ilirska Bistrica 1.191 99,2 13. Izola 1.193 99,4 14. Jesenice 3.881 323,4 15. Kamnik 2.498 208,2 16. Kočevje 2.021 168,4 17. Koper 6.186 515,5 18. Kranj 9.401 783,4 19. Krško 2.528 210,7 20. Laško 1.369 114,1 21. Lenart 441' 36,7 22. Lendava 1.343 111,9 23. Litija 1.025 85,4 •24. Ljubljana Bežigrad 9.547 795,6 25. Ljubljana Center 25.824 2.152,0 26. Ljubljana Moste-Polje 6.529 544,1 27. Ljubljana Šiška 8.814 734,5 28. Ljubljana Vič-Rudnik 5.093 424,4 29. Ljutomer 1.039 86,6 30. Logatec * 549 45,7 31. Maribor 23.828 1.985,7 32. Metlika 582 48,5 33. Mozirje 950 79,2 34. M. Sobota 4.241 353,4 35. Nova Gorica 7.192 599,3 1 2 3 4 36. Novo mesto 6.261 521,7 37. Ormož 641 53,4 38. Piran 1.778 148,2 39. Postojna 2.370 197,5 40. Ptuj 4.422 368,5 41. Radlje ob Dravi 1.122 93,5 42. Radovljica 3.160 263,3 43. Ravne na Koroškem 3.068 255,7 44. Ribnica 724 60,3 45. Sevnica 1.297 108,1 46. Sežana 2.110 175,8 47. Slov. Gradec 1.523 126,9 48. Slov. Bistrica 1.811 150,9 49. Slov. Konjice 1.652 137,7 50. Šentjur pri Celju 765 63,7 51. Škofja Loka 3.804 317,0 52. Šmarje pri Jelšah 1.468 122,3 53. Tolmin 1.574 131,2 54. Trbovlje 3.233 269,4 55. Trebnje 943 78,6 56. Tržič 1.372 114,3 57. Velenje 6.632 552,7 58. Vrhnika 1.206 100,5 59. Zagorje ob Savi 1.375 114,6 60. Žalec 2.893 241,1 Mesečne akontacije bodo občinske zdravstvene skupnosti nakazale Zdravstveni skupnosti Slovenije najpozneje do zadnjega dne v mesecu za tekoči mesec. DDHODKI 5 Zdravstvena skupnost Slovenije bo združena solidarnostna sredstva po 2. točki tega finančnega načrta nakazala upravičenim občinskim zdravstvenim skupnostim v roku petih dni po prejemu. Iz združenih solidarnostnih sredstev bodo v letu 1981 prejemale akontacijo naslednje občinske zdravstvene skupnosti v tehle mesečnih zneskih (v tisoč dinarjev): S i Občinska zdravstvena skupnost Višina mesečne akontacije i. Brežice 700,2 2. Cerknica 455,2 3. Črnomelj 1.232,8 4. Idrija 758,2 5. Ilirska Bistrica 543,5 6. Lenart 337,7 7. Lendava 890,3 8. Ljutomer 977,3 9. Metlika 268,8 10. Mozirje 833,7 11. Murska Sobota 2.994,0 12. Ormož 758,1 S 1 Občinska zdravstvena skupnost Višina mesečne akontacije 13. Ptuj 3.046,0 14. Radlje 772,8 15. Ribnica 529,3 16. Sevnica 814,7 17. Sežana 807,8 18. Slovenska Bistrica 1.147,8 19. Šentjur 402,5 20. Šmarje 1.485,9 21. Tolmin 1.121,4 Zneski iz prejšnjega odstavka, ki pomenijo dvanajstino predvidene letne vsote, zmanjšane za 10 %>, se poračunajo do konca leta. Pri tem bodo upoštevani podatki o realiziranih prihodkih in upravičenih izdatkih za zdravstvene storitve po osnovah in merilih iz samoupravnega sporazuma o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985. Ce bi med letom ugotovili, da je posamezna občinska zdravstvena skupnost, ki ni navedena v drugim odstavku te točke, upravičena do solidarnostnih sredstev, lahko sklene pristojni izvršilni organ Zdravstvene skupnosti Slovenije, da se ji nakazujejo mesečne akontacije v ustreznem znesku. Prav tako lahko izvršilni organ sklene ustaviti izplačevanje akontacij posamezni občinski zdravstveni skupnosti, če na podlagi podatkov ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev za prejemanje solidarnostnih sredstev. 6 • Iz združenih solidarnostnih sredstev je namenjenih 1,872.008 dinarjev za nujne primere zdravstvenega varstva borcev narodno osvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije, ki živijo v zamejstvu. Upravičenost do zdravljenja iz sredstev, ki so predvidena v prejšnjem odstavku, ugotavljajo dispanzerji za borce v Kopru, Novi Gorici, Tolminu in v Kranju, pri čemer upoštevajo priporočila organov republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije. Zdravstvena skupnost Slovenije nakaže sredstva najpozneje do konca I. polletja občinskim zdravstvenim skupnostim po razdelilniku, ki ga predloži republiški odbor Zveze združenj borcev NOV Slovenije. 7 Sredstva skupnega programa bodo v letu 1981 namenjena največ do navedenih zneskov za tele namene (v tisoč dinarjih): 7.1. Gradnja Onkološkega inštituta v Ljubljani 69.735 7.2. Gradnja inštitutov medicinske fakultete 62.762 7.3. Anuitete in interkalarne obresti za gradnjo zdravstveno-rekreacijskega centra za borce in invalide v Strunjanu 6.221 7.4. Solidarnostni delež za gradnjo zdravstvene postaje v Pišecah (Brežice) 940 7.5. Zdravstveno varstvo tujcev, oseb neznanega prebivališča in oseb na čuva- nju 10.925 7.6. Udeležba pri financiranju zdravstveno- vzgojnih oddaj na televiziji 420 7.7. Udeležba pri financiranju zdravstveno- vzgojnih programov društev in družbenih organizacij, ki delujejo na ravni SR Slovenije 4.265 7.8. Udeležba pri financiranju zdravstveno- vzgojnih člankov v periodičnem tisku 1.878 7.9. Sofinanciranje dejavnosti Zavoda SR Slovenije za zdravstveno varstvo, vštev- ši sredstva za informacijski sistem 27.682 7.10 Sredstva za zdravstvene storitve udeležencev mladinskih delovnih akcij 2.113 7.11. Sredstva za raziskovalne naloge z področja zdravstvenega varstva 1.509 7.12. Sredstva za naloge pri. uresničevanju zakona o svobodnem odločanju o rojstvu otrok 1.077 7.13. Sofinanciranje nadzora .nad radioaktivnostjo v zemlji, vodi in hrani 950 7.14. Sredstva za republiške naloge ljudske obrambe in družbene Samozaščite 4.731 7.15. Druge nepredvidene, a nujne naloge 1.083 7.16. ‘Prispevek Zvezi skupnosti zdravstvene- ga zavarovanja in zdravstva Jugoslavije 1.670 Vse naloge skupnega programa 197.961 8 Za delo organov Zdravstvene skupnosti Slovenije so predvideni tile izdatki (v tisoč dinarjih): 8.1. Gradivo za seje • 400 8.2. Poštnina 50 8.3. Najemnina za sejne prostore in drugi materialni izdatki v zvezi s sejami 300 8.4. Potni stroški in dnevnice delegatov 500 8.5. Osebni dohodki voljenih funkcionarjev 300 8.6. Delegatski obveščevalec 1.300 8.7. statični letopis in druge publikacije 500 Skupaj 3.350 9 Delež Zdravstvene skupnosti Slovenije za delo strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti zdravstva in socialnega varstva Slovenije bo znašal v letu 1981 do. 9,730.000 dinarjev. 10 Vsa predviđena sredstva po tem finančnem načrtu znašajo 503,332.000 dinarjev, prav toliko pa tudi vsi predvideni izdatki. .11 Sredstva, ki v tem finančnem načrtu niso razmejena na posamezne izvajalce nalog s področja zdravstvenega varstva, razporedi izvršilni organ skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije. V ta namen lahko sprejme tudi ustrezne sporazume in druge akte. Skupna strokovna služba predloži periodični obračun o izpolnjevanju tega finančnega načrta Službi družbenega knjigovodstva: o stanju sredstev, finančnih rezultatih in morebitnih problemih vsakič obve- sti tudi izvršilni organ in odbor za samoupravni nadzor Zdravstvene skupnosti Slovenije. Naloge odredbodajalca za izpolnjevanje tega finančnega načrta opravlja tajnik skupščine. 12 Ta finančni načrt se uporablja od 1. januarja do 31. decembra 1981. leta in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 21-23—1-80-Za Predsednik skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije dr. Stane Zupančič 1. r. 419. V skladu z določili družbenega dogovora o merilih in načinu za ugotavljanje osebnih dohodkov občanov, ki a osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve (Uradni list SRS, št. 2/75 in 2/77) daje direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko POROČILO o višini in letni stopnji rasti poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v letu 1980 1 V letu 1980 je znašal poprečni mesečni kosmati osebni dohodek na zaposlenega delavca v SR Sloveniji 1980 12.376 din, poprečni mesečni čisti osebni dohodek Pa 8.517 din. 2 Poprečni mesečni kosmati osebni dohodek na zaposlenega delavca v gospodarstvu je znašaj y letu 1980 12.376 din, poprečni mesečni čisti^oofrodek pa 8 517 din. 3 Letna stopnja rasti osebnega dohodka iz prve toč-ke tega poročila je znašala v letu 1980 za kosmati 0sebni dohodek 19,2 Vo za čisti osebni dohodek pa 18,6«/». 4 Letna stopnja rasti osebnega dohodka iz druge l°čke tega poročila je znašala v letu 1980 za kosmati °sehni dohodek 19,5 %>, za čisti osebni dohodek pa 19.0«/o. V znesku poprečnega osebnega dohodka so upoštevana tudi nadomestila osebnega dohodka za čas bolezni in druge zadržanosti do 30 dni. St. 010-2/81 Ljubljana, dne 18. februarja 1981. Direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko Fran ta Komel L r. OBMOČNA VODNA SKUPNOST GORENJSKE 420. Skupščina Območne vodne skupnosti Gorenjske je na svoji seji dne 3. decembra 1980 na podlagi določb 30. in 31. člena samoupravnega sporazuma o. temeljih plana Območne vodne skupnosti Gorenjske za obdobje 1981—1985 sprejela SKLEP o tarifi vodnega prispevka za leto 1981 1 Stopnje in tarife določene v 31. členu samo-, upravnega sporazuma o temeljih plana Območne vodne skupnosti Gorenjske za obdobje 1981 do 1985 so v letu 1981 naslednje: — splošni vodni prispevek 1,04 •/* od davčne osnove — od proizvedene električne energije 0,0072 din/ KWh — od količine uporabljene in izkoriščene vode 1,72 din/ms Železarna Jesenice 0,19din/m» — stopnje onesnažene vode 58,73 din/E — od količine porabljene pitne vode 0,70 din/m’ — obrtna dejavnost 1,04 V« doseženega dohodka — od katastrskega dohodka 0,99 •/♦. — od odvzetega gramoza 37,65 din/ms — od odvzete mivke 307,50 din/m> 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine OVS Gorenjske Igor Mlakar, inž. L r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 421. Na podlagi 6. člena zakona o varnosti cestnega dometa (Uradni list SRS, št. 24/75 in 23/79), odloka 0 Ureditvi cestnega prometa v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 1/81) in 126. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 167. seji dne 24. februarja 1981 sprejel ODREDBO o prometni ureditvi na območju mesta Ljubljane 1. člen Ta odredba ureja: — posebne prometne površine za pešce, — posebne prometne površine za kolesarje, — javne parkirne površine, — vozne smeri avtobusov na glavno avtobusno postajo in s postaje, — posebne rumene prometne pasove in — pogoje za dovoz in odvoz blaga v ožjem središču mesta. 2. člen Posebne prometne površine za pešce so: — Čufarjeva ulica od Miklošičeve ceste do Resljeve ceste, — Trubarjeva cesta od Obrežne steze do Prečne ulice, — Nazorjeva ulica, — Cankarjeva cesta med Titovo cesto in Beethovnovo ulico, ■— Čopova ulica, — del Prešernovega trga od Čopove ulice do linije Wolfova—Miklošičeva cesta, — Hribarjevo nabrežje od Tromostovja do Dvornega trga, — Zidovska ulica, — Jurčičev trg, — Čevljarski most, — Pod Trančo, — Mestni trg od Ključavničarske ulice do Pod Trančo, — Krojaška ulica, — Stari trg od Pod Trančo do začetka Gornjega trga, — Stiška ulica, — Gallusovo nabrežje, — Plečnikov trg. Pešcem so namenjene tudi tiste površine, ki niso navedene v prvem odstavku tega člena, so pa posebej označene kot površine namenjene pešcem (kot npr. Puharjeva ulica) ali pa so gradbeno-tehnično zasnovane kot površine namenjene pešcem. 3. člen Posebne prometne površine za kolesarje so na naslednjih cestah oziroma ulicah: — Celovški cesti od Delavskega doma do Kosmačeve ulice, — Drenikovi cesti od Verovškove do Samove ulice, — Samovi ulici, — Prešernovi cesti od Trga mladinskih delovnih brigad do Delavskega doma, — Cesti VII. korpusa od Delavskega doma do Bavarskega dvora, — Cesti, za gradom od Karlovške do Streliške ulice, • — Dolenjski cesti od Ceste za gradom do Orlove ulice, — Cesti 27. aprila od Skrabčeve do Prešernove ceste, — Večni poti od Koseškega ulice do Živalskega vrta, — povezavi Koseškega ulice — Večne poti, — Kajuhovi ulici od Letališke do Zaloške ceste, — Zadobrovški cesti od Ceste III. do Rjave ceste, — Trgu mladinskih delovnih brigad, — Adamič-Lundrovem nabrežju, — Petkovškovem nabrežju od Obrežne steze do Prešernovega trga in delu Prešernovega trga med Prešernovim spomenikom in Centralno lekarno, — Miklošičevi cesti, — Tržaški cesti od Trga mladinskih delovnih brigad do Viške ceste, — Titovi cesti od Bavarskega dvora do Ulice 7. septembra, — Titovi cesti od Pečarjeve do Zasavske ceste, — Čufarjevi ulici od Miklošičeve ceste do uvoza v Kartonažno tovarno, — Resljevi cesti od Komenskega ulice do Čufarjeve ulice, — Linhartovi cesti od Titove do Vojkove ulice, — Topniški cesti od Linhartove do Smartinske ceste, — Gosposvetski cesti od Delavskega doma do Zupančičeve ulice. Kolesarji lahko vozijo tudi po vseh ostalih cestah in ulicah, kjer to ni posebej prepovedano. 4. člen Javne parkirne površine, določene s prometnimi znaki, so: — parkirišče Tivoli, — parkirišči na Zalah. 5. člen Javne parkirne površine, kjer je parkiranje časovno omejeno in so nameščene ure za plačevanje uporabnine, so: — Pražakova ulica od Titove ceste do Cigaletove ulice (enostransko), od Cigaletove ulice do Meša Pijadejeve ulice (obojestransko), — Moše Pijadejeva ulica od Čufarjeve ulice do Pražakove ceste (enostransko), — Miklošičeva cesta od Trga OF do Prešernovega trga (enostransko), — Cigaletova ulica od Tavčarjeve ulice do Pražakove ulice (obojestransko), — Trdinova ulica od Cigaletove ulice do Titove ceste (obojestransko), — Dalmatinova ulica od Titove ceste do Miklošičeve ceste (enostransko), — Kersnikova ulica (enostransko), — Zupančičeva ulica od Tomšičeve ulice do Gor-sposvetske ulice (enostransko), — Kidričeva ulica od Beethovnove ulice do Prežihove uHce (obojestransko), — Prežihova ulica od Kidričeve ulice do Cankarjeve ceste (obojestransko), — Beethovnova ulica od Cankarjeve ceste do Kidričeve ulice (obojestransko), — Cankarjeva' cesta od Prešernove ceste do Prežihove ulice (enostransko), od Prežihove ulice do Zupančičeve ulice (obojestransko), od Zupančičeve ulice do Beethovnove ulice (enostransko), — Tomšičeva ulica od Titove ceste do Beethovnove ulice (enostransko), od Zupančičeve ulice do Valvazorjeve ulice (enostransko), — Trubarjeva cesta od Miklošičeve ceste do Obrežne steze (obojestransko), — Trg osvoboditve od Šubičeve ulice do Gosposke ulice (obojestransko). Uporabnina se plačuje vsak delovnik od 6. do 20. ure, ob sobotah pa do 15. ure. 6. člen Javne parkirne površine, kjer je parkiranje časovno omejeno, so: — Slomškova ulica od Moša Pijadejeve ulice do Resljeve ceste,' — Moša Pijadejeva cesta od Tavčarjeve ulice do Čufarjeve ulice in od Čufarjeve ulice do Pražakove ulice (enostransko), — Dalmatinova ulica od Miklošičeve ceste do Moša Pijadejeve ulice, — Pražakova ulica med Titovo cesto in Cigaletovo ulico (enostransko), — Kersnikova ulica (enostransko), — Vošnjakova ulica, — Puharjeva ulica od Prešernove ceste do Župančičeve ulice, — Župančičeva ulica od Cankarjeve ceste do Kidričeve ulice (enostransko), — Rimska cesta od Trga mladinskih delovnih brigad do Trga francoske revolucije (enostransko). Voznik osebnega avtomobila lahko ob delavnikih v času od 6. do 18. ure brezplačno parkira na parkirnih površinah iz prejšnjega odstavka največ dve uri pod pogojem, da ima na vidnem mestu vetrobranskega stekla nameščeno parkirno uro, iz katere je razviden čas prihoda. 7. člen Javne parkirne površine, kjer je parkiranje nadzorovano, so — parkirišče pred hotelom Turist, — parkirišče na Pogačarjevem trgu, — parkirišče na Krekovem trgu, — parkirišče na Trgu osvoboditve, — parkirišče na Trgu revolucije, — parkirišče ob Titovi cesti 52 (Slovenijales), — parkirišče ob Titovi cesti 25 (uvoz iz Kersnikove ulice), — parkirišče za tovorna motorna vozila in avtobuse na Ježici. 8. člen Prihodi avtobusov na glavno avtobusno postajo potekajo po naslednjih cestah in ulicah iz smeri: Gorenjska: Celovška cesta—Cesta VII. korpusa—Trg OF Primorska: Tržaška cesta—Cesta VII. kor- pusa—Trg OF Dolenjska : Dolenjska cesta—predor pod gradom—Resljeva cesta—Trg OF Štajerska: Titova cesta—Topniška ulica— Smartinska cesta—Masarykova cesta—Trg OF Litija preko Sneberja: Smartinska čeda—Masarykova cesta—Trg OF Odhodi avtobusov iz glavne avtobusne postaje se odvijajo za posamezne smeri po zgoraj naštetih cestah in ulicah v obratni smeri, razen za smer Štajerska po Trgu OF in Titovi cesti. 9. člen Posebni rumeni prometni pasovi so označeni z ustreznimi prometnimi znaki in označbami na vozišču na naslednjih cestah: — na Titovi cesti od Bavarskega dvora do Su* bičeve ulice, ob zahodni strani Trga osvoboditve, na Gradišču — obojestranska rumena pasova, — ob južni strani Gosposvetske ceste — enostranski rumeni pas, — na Celovški cesti od Djakovičeve ulice do Delavskega doma v smeri proti mestu velja enostranski rumeni pas le ob prometnih konicah v času od 5,30 do 7,30 in od 13,30 do 15,30, — po desni strani vozišča od Ambroževega trga po Poljanski cesti, Ciril Metodovem trgu, Stritarjevi ulici, Wolfovi ulici in Trgu osvoboditve do Titove ceste — enostranski rumeni pas. 10. člen V območju ožjega središča mesta je dovoljen dovoz in odvoz blaga le pod naslednjimi pogoji: — da naj večja dovoljena teža dostavnega vozila ne presega 3,5 t — da ima vozilo v času nakladanja ali razkladanja ugasnjen motor — da vozilo po končanem nakladanju ali razkladanju odpelje iz ožjega središča mesta Tretja alinea tega člena ne velja za organizacije združenega dela, ki imajo na tem območju določeno rezervirano parkirno površino. 11. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 312/1-81 Ljubljana, dne 25. februarja 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Borut Miklavčič 1. r. CELJE 422. Na podlagi 8. člena družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/78) je sprejela skupščina Samoupravne stanovanj ke skupnosti občine Celje na seji dne 25. februarja 1981 SKLEP o določitvi povprečne cene m? stanovanjske površine v letu 1980 1. člen S tem sklepom se ugotavlja povprečna cena m* stanovanjske površine v družbeni gradnji za leto 1980 na območju občine Celje ter služi za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanj in popravkov izračuna prehoda na ekonomske stanarine za celotno obdobje do leta 1985. 2. Sen Povprečna cena ms stanovanjske površine v družbeni gradnji na območju občine Celje v letu 1980 znaša 12.955 din. f 3. Sten Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Celje, dne 25. februarja 1981. Predsednik skupščine SSS občine Celje Srečko Pišorn 1. r. IDRIJA 423. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Idrija na svoji seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 25. februarja 1981 sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški 1 Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1979, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški, povišajo za 29,8 %> in to od 1. 3. 1981 dalje. 2 Preživnine, določene v letu 1980, se od 1. 3. 1931 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov, glede na čas, kdaj si bile določene, in sicer če so bile določene: •/. do konca januarja 1980 za 29,8 do konca februarja 1980 za 27,5 do konca marca 1980 za 25,0 do konca aprila 1980 za 22,5 do konca maja 1980 za 20,0 do konca junija 1980 za 17,5 do konca julija 1980 za 15,0 do konca avgusta 1980 za 12,5 do konca septembra 1980 za 10,0 do konca oktobra 1980 za 7,5 do konca novembra 1980 za 5,0 do konca decembra 1980 za 2,5 3 Sklep začne veljati z dnem objave. St. 57-2/80 Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Idrija Ivan Kumer 1. r. KAMNIK 424. Na podlagi 38., 137., 138. člena zakona o sistemu družbenega planiranja ter o družbenem planu SR Slovenije in odloka o pripravi družbenega plana občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 12/79) sklenejo: 1. po pooblastilu zbora delovnih ljudi delavski sveti temeljnih organizacij združenega dela oziroma organizacije združenega dela na območju občine Kamnik, 2. po pooblastilu svojih skupščin izvršilni odbori samoupravnih interesnih skupnosti s področja gospodarstva in negospodarstva ter združenj, 3. po pooblastilu skupščine delegatov krajevnih skupnosti sveti krajevnih skupnosti, 4. po pooblastilu vseh treh zborov Skupščine občine Kamnik Izvršni srvet Skupščine občine Kamnik DOGOVOR o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981—1985 UVODNE DOLOČBE 1. člen Udeleženci dogovora o temeljih družbenega plana s tem aktom opredelimo: skupne usmeritve in interese v obdobju 1981—1985, ki so temeljnega pomena za nadaljnji razvoj občine ter se dogovorimo o kon- • kretnih nalogah in obveznostih, ki jih upoštevamo v svojih planskih dokumentih. Delovni ljudje izražajo svoje interese in načrtujemo bodoče naloge v samoupravnih interesnih in krajevnih skupnostih na osnovi razvojnih možnosti posameznih skupnosti ter na osnovi spoznanj o razvojnih možnostih celotne družbene reprodukcije. 2. člen Naloge in obveznosti tega dogovora so sestavni del samoupravnih sporazumov in dogovorov, njihovo izpolnjevanje pa je obveznost za uresničevanje skupnih interesov in nalog, za katere smo se dogovorili v okviru občine v SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji. TEMELJNI CILJI 3. člen Udeleženci dogovora bomo Stremeli za tem, da uresničimo naslednje cilje: — zagotoviti moramo nadaljnje uveljavljanje samoupravnih družbenih odnosov na ustavnih načelih, — zagotoviti moramo stabilno življenjsko raven, izboljšati delovne pogoje delavcev in izboljšati človekovo okolje, — krepiti moramo obrambno sposobnost, varnost in družbeno samozaščito. TEMELJNI RAZVOJNI KRITERIJI 4. člen Udeleženci dogovora sprejemamo naslednje temeljne kriterije v zvezi z družbenoekonomskim razvojem občine: — investicije morajo biti naravnane na razvojno tehnološko intenzivno proizvodnjo in storitve z visoko stopnjo avtomatizacije proizvodnje ter visoko udeležbo visokokvalificiranega ustvarjalnega dela, . —proizvodnja mora • biti izvozno usmerjena in sicer na trajnih osnovah. — proizvodnja mora sloneti na gospodarni rabi energije in surovin, — razvoj mora temeljiti na rasti produktivnosti’ in racionalnem zaposlovanju, — pri uporabi prostora je potrebno upoštevati prirodne pogoje ter primerjalne prednosti prostora za določeno'uporabo, — razvoj mora biti policentrično usmerjen zaradi boljše organizacije različnih dejavnosti v prostoru z upoštevanjem prirodnih pogojev stopnje razvoja ter potreb družbene reprodukcije, — razvoj mora vključevati aktivno varovanje okolja kot osnova za zdrave in humane pogoje življenja človeka, — aktivno je potrebno razvijati kulturno podobo kraja in varovati kulturno dediščino. RAZVOJNE MOŽNOSTI OBČINE 5. člen Glede na dosedanji družbenoekonomski razvoj in pogoje gospodarjenja v občini, republiki in SFRJ je za realizacijo skupnih interesov potrebno ustvariti višji realni družbeni proizvod po letni stopnji 5 °/» pri porastu produktivnosti dela za 2,8 •/• in porastu “zaposlenosti za 2,2 °/o. Da bi dosegli planirano rast družbenega proizvoda, bi moral izvoz naraščati realno letno za 10 %>, to je za pet indeksnih točk nad rastjo družbenega proizvoda. Usklajevanje In razporejanje dohodka ter delitev.sredstev za osebne dohodke 6. člen Da bi zagotovili stalne pogoje bodočega razvoja, bomo podpisniki dogovora upoštevali usklajeno rast dohodka in osebnih dohodkov pri razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. 7. člen Podpisniki bodo ustvarili ustrezno motiviranost zaposlenih za večje delovne dosežke ter najtesneje povezali delavčev uspeh pri delu — osebni dohodek z vloženim delom, z uspehom temeljne organizacije združenega dela, oziroma organizacij združenega dela. 8. člen Rast sredstev za osebne dohodke, za zadovoljevanje skupnih potreb in splošnih družbenih potreb bo za 10 odstotkov počasnejša od rasti dohodka. Ob počasnejši rasti vseh oblik porabe bo omogočena hitrejša rast sredstev za razširitev materialne osnove dela. Podpisniki bomo to razmerje vnesli v svoje plane ter določili posamično in skupno odgovornost za dosledno izvajanje te usmeritve. Uresničevanje te usmeritve bo opredelil družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, letni dogovori pa bodo podrobneje opredelili izvajanje sprejetih usmeritev tako, da bo ta vsklajena s tekočo ekonomsko politiko. Naloge na področju zaposlovanja in kadrov 9. člen Na področju politike zaposlovanja in kadrov bomo podpisniki oblikovali plane zaposlovanja v skladu z naravnim prirastom prebivalstva, t. j. 2,2 Vo, Plane potreb po kadrih, plane izobraževanja in štipendiranja bomo vtkali v razvojne programe. Opredelili bomo potrebe po kadrih in s tem prispevali k usklajevanju izobraževalnih potreb .s kadrovskimi potrebami združenega dela, k usmerjanju mladine pri izbiri poklica in racionalni uporabi sredstev. Pri planiranju kadrovskih potreb in zaposlovahju novih delavcev bomo dosledno izvajali načela, opredeljena v sporazumu o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere delavcev ter zagotavljali pogoje za zaposlovanje in varstvo invalidnih oseb. Z načrtovanjem kadrovskih potreb, potreb po izobraževanju in štipendiranju bomo zagotavljali stalen in pravočasen dotok kadrov, ob tem pa stalno izboljševali izobrazbeno strukturo zaposlenih. NALOGE NA PODROČJU GOSPODARSKE DEJAVNOSTI Industrij a 10. člen v Nosilec gospodarskega razvoja občine je predvsem Industrija, ki naj v večji meri kot dosedaj naravna svojo proizvodnjo na izvoz. Pri razvoju pa naj se upošteva uvajanje nove tehnologije, tehnične izboljšave, inovacije in izboljšanje organizacije dela.. 11. člen * Na v$eh ravneh je potrebno izdelati programe varčevanja, treba je izboljšati varstvo pri delu in v večji meri uvajati preventivno varstveno zaščito, kar bo zmanjšalo izostanke pri delu zaradi boleznin in poškodb pri delu. Te haloge moramo podpisniki vnesti v svoje srednjeročne plane. Gradbeništvo 12. člen Na področju gradbeništva naj se organizacije združenega dela tesneje povežejo in skupno nastopajo pri prevzemanju del, zaradi vse večje konkurence na tem področju ter manjše investicijske potrošnje v prihodnjih letih. Tesneje, se je potrebno povezati tudi s kooperantu Gostinstvo in turizem 13. člen Na področju gostinstva in turizma bomo podpisniki dogovora skrbeli za ohranitev naravnih lepot in izkoristili naravne in druge danosti doline Kamniške' Bistrice, Velike planine in Tuhinjske doline z Vase-nim. Večji del razvojnih vprašanj s tega področja bo reševala Samoupravna Interesna skupnost RTC Velika planina, ustanovljena v letu 1980. Drobno gospodarstvo 14. člen V planskem obdobju 1981—1985 bomo podpisniki dogovora z ustreznimi ukrepi zagotavljali pogoje za vsestranski usklajeni razvoj drobnega gospodarstva. Skupščina občine bo skupaj z drugimi podpisniki določala politiko razvoja in usmerjanja drobnega gospodarstva. ter sprejemala ustrezne ukrepe za pospešeni razvoj. Izvršni svet skupščine občine bo analiziral davčno in kreditno politiko, politiko zaposlovanja in izdaje obrtnih dovoljenj ter nadziral izvajanje dogovorjenih nalog. Da bo drobno gospodarstvo zadovoljevalo potrebe združenega dela in občanov, bomo udeleženci zagotovili potrebne poslovne prostore in ustvarili druge pogoje: — z urbanističnimi in zazidalnimi načrti bomo opredelili prostore za- storitvene dejavnosti, — v KS bomo s pomočjo potrošniških svetov ugotavljali potrebe po poslovnih storitvenih dejavnostih. Samoupravne interesne skupnosti bodo sodelovale pri reševanju problematike drobnega gospodarstva, in sicer: — Samoupravna stanovanjska skupnost Kamnik bo skupno s KS, potrošniškimi sveti, Obrtnim združenjem Kamnik ugotavljala deficitarnost poslovnih prostorov za potrebe drobnega gospodarstva ter iskala možnosti pridobitve poslovnih prostorov, določala namembnost pri projektiranju stanovanjskih objektov in spremembi namembnosti stanovanjskih prostorov, — zagotavljala ustrezna finančna sredstva za nakup oziroma gradnje poslovnih prostorov, za oddajanje v najem. — Skupnost za zaposlovanje bo skupno z OZD s področja drobnega gospodarstva in Obrtnim združenjem Kamnik, ugotavljala vsakoletne potrebe po kadrih in jih vnašala v letne in srednjeročne programe, sodelovala pri planiranju izobraževanja in usmerjanju kadrov za potrebe drobnega gospodarstva ter štipendiranju. Organizirala bo dopolnilno izobraževanje delavcev zaposlenih v drobnem gospodarstvu. — OZD bodo v okviru svojih programov razširile poslovno sodelovanje in povezovanje z družbeno in individualno obrtjo v občini Kamnik, krepile dohodkovne odnose med enotami drobnega gospodarstva in OZD, posredovale drobnemu gospodarstvu informacije o potrebah industrijskih in drugih organizacij združenega dela, o potrebah za zadovoljevanje trga z različnimi izdelki, polizdelki za kooperacijo, zlasti z vidika nadomeščanja uvoza in širjenja ponudbe na domačem tržišču in za izvoz. — Obrtno združenje Kamnik bo v okviru svojih pristojnosti združevalo zasebne in družbene nosilce dejavnosti drobnega gospodarstva s tem, da bo ugotavljalo: vrste gospodarske dejavnosti, prostorsko razporeditev, pospeševale možne organizacijske oblike, ugotavljale zmogljivosti in evidentiralo potrebe po investicijah in kreditih, zastopale člane pri družbenem dogovarjanju, pospeševalo delovanje in organiziranje ustreznih oblik svetovalne, pravne in druge pomoči, kakor tudi opravljanje ostalih storitev za svoje člane. — Ljubljanska banka bo sodelovala pri obravnavanju problematike razvoja drobnega gospodarstva in načrtovanju kapacitet, zagotavljala kredite pod ugodnejšimi kreditnimi pogoji za deficitarne in krajevne potrebe obratne dejavnosti, ki jih bodo opredelile KS in občina Kamnik. — Občinski sindikalni svet bo sodeloval pri oblikovanju in izvajanju kolektivne pogodbe, politiki zaposlovanja v drobnem gospodarstvu, predvsem pri vključevanju zdomcev v obrtne dejavnosti ter usmerjanju članov za poklicno izobraževanje. — Medobčinska gospodarska zbornica bo analizirala problematiko drobnega gospodarstva ter skupaj z ostalimi podpisniki predlagala ukrepe in priporočila za nadaljnji pospešeni razvoj, sodelovala pri posredovanju informacij o potrebah OZD po kooperantih ter pri usklajevanju kooperantskih zmogljivosti na svojem območju. Naloge na področju zemljiške politike Kmetijska zemljišča 15. člen Aktivnost kmetijske zemljiške skupnosti — nosilke izvajanja kmetijske zemljiške politike v občini, bo usmerjena predvsem na naslednja področja: a) varstvo kmetijskih zemljišč: osnova za izvajanje učinkovitega varstva kmetijskih zemljišč, predvsem tistih, ki so najbolj primerna za proizvodnjo hrane, je obstoječi prostorski načrt za potrebe kmetijstva v občini Kamnik. Kmetijska zemljiška skupnost bo aktivno sodelovala v postopkih za izdajo lokacijskega dovoljenja na zemljiščih, ki so sicer namenjena za kmetijstvo, vendar imajo v skladu z družbenimi potrebami še druge priznane funkcije, s tem, da bo izdala ali odklonila soglasje k predvideni lokaciji, ali predlagala alternativno lokacijo, b) izvajanje hidromelioracij in drugih agrarnih operacij: Kmetijska zemljiška skupnost se bo v povezavi z Območno vodno skupnostjo, na osnovi srednjeročnih in letnih planov, vključila v izsuševanje zamočvirjenih zemljišč, predvsem v krajevni skupnosti Moste in Komenda. Kmetijska zemljiška skupnost bo podprla tudi vsako pobudo za izvedbo komasacije in proučila možnost za njeno izvedbo. Prav tako bo sodelovala pri menjavi kmetijskih zemljišč, da bi dosegli njihovo racionalno izkoriščanje,. Omenjene naloge bo kmetijska zemljiška skupnost izvajala v sodelovanju s kmetijskimi OZD na območju občine, c) preprečevanje opuščanja kmetijskih zemljišč v hribovitih in gorskih predelih: Pri izvrševanju te pomembne naloge bodo sodelovali vsi, ki so zainteresirani za ohranitev kmetijstva v hribovitih in gorskih predelih in sicer tako, da bodo razvijali tiste kmetijske panoge, ki so za ta področja primerna (govedoreja, ovčareja, pridelovanje krme) ter za izvedbo te naloge zagotavljali tudi druge pogoje, d) skupni pašniki: Vse pašne skupnosti, ki že gospodarijo s skupnimi pašniki v občini bodo organizacijsko prilagojene zahtevam zakona o kmetijskih zemljiščih. Po potrebi bodo na novo določena območja, za katera so določeni posamezni skupni pašniki, e) upravljanje s kmetijskimi zemljišči v družbeni lastnini: Vsa kmetijska zemljišča v družbeni lastnini, ki jih ne uporabljajo delavci ali združeni kmetje v kmetijskih organizacijah bodo prenašena v kmetijski zemljiški sklad na osnovi predhodno izdelane evidence teh zemljišč. Z zemljišči v kmetijskem zemljiškem skladu bo kmetijska zemljiška skupnost razpolagala v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Naloge ni področju pospeševanja kmetijske proizvodnje V prizadevanja za večjo proizvodnjo hrane bo v prihodnjem obdobju vključeno kmetijstvo celotne občine, pri čemer bo poudarek na dvigu produktivnosti kmetijske proizvodnje. Za razvoj kmetijstva in pro- izvodnje hrane se bodo zagotavljala sredstva za premije, nadomestila in regrese v samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu. V hribovitih predelih bo kmetijska pospeševalna služba prisotna v večji meri kot doslej. Cilj take usmeritve je povečanje dohodka hribovskih kmetij, s tem pa povečanje interesa mladih, da ostanejo na kmetiji. Hribovskim predelom bodo namenjena še posebna sredstva iz sklada za intervencije. 16. člen Naloge na področju pospeševanja kmetijske proizvodnje bodo predvsem naslednje: a) Povečanje tržne proizvodnje v zasebnem kmetijstvu. Možnosti za večjo tržno proizvodnjo bomo iskali v bolj učinkovitem izkoriščanju njivskih in travniških površin. Kmetijska pospeševalna služba bo kmetom svetovala najugodnejše tehnološke rešitve pri izkoriščanju travniških površin, siliranju krme in krmljenju živine. Pri tem, bodo imeli prednost hriboviti predeli občine, kjer je največ neizkoriščenih površin. Zagotovili bomo tudi odkup mleka v odročnih prede-Kh. b) Dvig produktivnosti v kmetijski proizvodnji: Večje pridelke njivskih in travniških kultur bomo skušali doseči z večjo porabo mineralnih gnojil, ter z bolj rmeionalnim izkoriščanjem in skupinsko nabavo me-• hanizacije. c) Izboljšanje genetskega potenciala v govedoreji: Uvajanje govedi svetlo-lisaste pasme, ki poteka že nekaj let, kaže na posameznih kmetijah dobre rezultate. V prihodnjem obdobju bomo pričeli, z uvajanjem evidenc o poreklu in proizvodnosti krav. S tem bomo zagotovili plemensko živino tudi za tista področja občine, kjer je pasemski sestav neugoden ter izboljšali prirejo mleka in mesa, d) Naloge v poljedelstvu: Rezultati dela na tem področju bodo odvisni od uspešnosti uveljavljanja dohodkovnih odnosov med pridelovalci in potrošniki kmetijskih pridelkov. Možnosti za povečanje proizvodnje so predvsem v pridelovanju krompirja, kjer bi odkup lahko nekajkrat povečali in vrtnin za potrebe živilske industrije. Prizadevati si bo treba za take odnose med pridelovalci in potrošniki, ki bodo vzpodbujali večjo proizvodnjo. Druga pomembna naloga na tem področju je izboljšanje krmne pridelave na njivah in travnikih. To bomo dosegli z uvajanjem pridelovanja koruze za silažo in krmnih dosevkov, ki zagotavljajo visoke pridelke kvalitetne krme in boljšo izkoriščenost njivskih površin. V dogovoru s kmetijsko zemljiško skupnostjo si bo kmetijska pospeševalna služba prizadevala za reaktiviranje površin v hribovitih predelih, ki se opuščajo in jih usposabljala za proizvodnjo. Z organizacijo pašnih skupnosti bo izboljšano tudi gospodarjenje s skupnimi pašniki, ki so pomembni za ohranitev in povečanje števila živine na gorskih kmetijah. e) Kmečki turizem: Na tem področju bomo nadaljevali z delom zastavljenim v preteklem obdobju. V kmečki turizem bomo usmerili kmetije povsod, kjer so za to ugodni naravni pogoji, predvsem pa v hribovitih območjih občine. Namen take usmeritve je zagotavljanje dodatnega vira dohodka na kmečkih gospodarstvih. f) Gozdarstvo: Na področju gozdarstva-bomo uvajali sodobno mehanizacijo za spravilo in prevoz lesa. s čimer se bo močno zmanjšal delež ročnega dela. Znatna sredstva bodo namenjena gradnji in rekonstrukciji gozdnih cest. Zgrajenih in rekonstruiranih bo 21 km gozdnih cest. Pri gospodarjenju z gozdovi je predviden 4 odstoten porast sečenj, delo pri negi gozdov pa bo usmerjeno predvsem v nasade, ki so bili osnovani v preteklem obdobju. Nosilci vseh navedenih nalog so Emona DO Kmetijska kooperacija, kmetijsko zemljiška skupnost in samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu. Naloge na področju osnovne preskrbe občanov ' 17. člen Stalna in kakovostna preskrba prebivalstva bo predstavljala eno od osnovnih nalog v naslednjem planskem obdobju. Za normalno preskrbo z osnovnimi živili bodo odgovorne predvsem OZD in TOZD trgovine. Za uresničitev tega cilja pa bodo morale svoje medsebojne odnose urejati na dolgoročnih osnovah. Nosilci preskrbe z osnovnimi živili bodo predvsem ABC »Pomurka« TP »Kočna« Kamnik, Delikatesa Ljubljana TOZD Meso Kamnik in Žito Ljubljana-pekarna Kamnik. Glavni nosilec na področju osnovne preskrbe občanov bo TP »Kočna«. Zaradi boljše preskrbe bo TP Kočna v obdobju 1981—1985 zgradila samopostrežno trgovino v Stranjah s prodajno kapaciteto okrog 450 m2, prvo fazo blagovne hiše s prodajno kapaciteto 3.600 m2, adaptirala nekaj trgovskih lokalov, zamenjala dotrajane delovne priprave in odkupila zemljišče za samopostrežno trgovino v Nevljah ter uredila plantažni nasad jablan v Godiču. Načrtovana je tudi gradnja bencinske črpalke v Tuhinjski dolini. Zaradi načrtovanih večjih blagovnih rezerv v občini bomo zagotovili gradnjo ustreznih skladiščnih kapacitet. Organizacijo preskrbe v občini bomo reševali v okviru SIS za preskrbo. Oblikovanje in dopolnjevanje blagovnih rezerv 18. člen Dopolnili bomo občinske blagovne rezerve osnovnih živilskih proizvodov za 60-dnevno osnovno preskrbo občanov v primeru izrednih razmer. Poleg že oblikovanih rezerv mesa bomo dodatno oblikovali še blagovne rezerve mesa v živi teži pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih, s čemer bomo poleg že sprejetih ukrepov za pospeševanje kmetijstva in agroživilstva istočasno izvajali ukrepe za oživljanje hribovskih kmetij, za kar bosta zadolžena EMONA TOZD Kooperacija, samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in TOZD Meso Kamnik. Ukrepi na področju preskrbe , 19. člen Odgovorni nosilci osnovne preskrbe bomo. izdelali okvirne ocene potreb preskrbe in materialne bilance za preskrbo z osnovnimi živili, hkrati pa sprejeli programe ukrepov. Bilance morajo sloneti na ustreznih sporazumih in pogodbah dobaviteljev — grosistov. V tem srednjeročnem programu bomo v sistem preskrbe Se v večji meri vključili tako imenovani kmečki trg, še zlasti za prodajo sadja, zelenjave, vrtnin, v sezonskih mesecih in za ozimnico. Odgovorni občinski organi za preskrbo in pristojni organi inšpekcijskih služb bodo sproti nadzorovali pravočasno, kvalitetno in zdravo oskrbo občanov in založenost trgovin ter sprejemali potrebne ukrepe. V okviru krajevnih skupnosti bomo organizirali svete potrošnikov. NALOGE NA PODROČJU UREJANJA PROSTORA 20. člen Razvojni načrti osnovnih nosilcev planiranja morajo vsebovati tudi opredelitev prostora, na katerem se bo odvijala bodoča dejavnost, Le tako bo mogoče ugotoviti, ali so površine namenjene tem uporabnikom v noveliranem urbanističnem načrtu primerne in ustrezne za obdobje 1981—1985. Ta načrt pa bomo dopolnili predvsem z dodatno izdelavo geološke karte, seizmične karte, karte zaklonišč, karte poplavnih področij, dopolnilnih klasifikacijskih kart kmetijskih zemljišč in lokacij odlagališč za neškodljive in škodljive odpadke, in druge lokacije, ki so pomembne v izrednih razmerah. Zaradi izvajanja nalog na področju urejanja prostora bomo podpisniki — udeleženci dogovora o temeljih planov geodetskih del za srednjeročno obdobje v SR Sloveniji. j Varstvo okolja 21. člen Podpisniki dogovora bomo skrbeli za ohranitev naravne in kulturne dediščine. Posebno skrb bomo posvetili čiščenju odpadnih voda, ter tako preprečili onesnaževanje Kamniške Bistrice. Zato se bodo vsi onesnaževalci priključili na kolektor, oziroma poskrbeli, da se odpadne vode ne bodo neprečiščene zlivale v Kamniško Bistrico. Onesnaževalci zraka bodo s čistilnimi napravami preprečili onesnaževanje zraka nad dopustno mejo. Stanovanjsko gospodarstvo 22. člen Samoupravna stanovanjska skupnost bo sprejela načrt stanovanjske gradnje za obdobje 1981—1985, ki bo temeljil na samoupravnem sporazumu o temeljih plana samouprane stanovanjske skupnosti za to obdobje. S tem sporazumom bo določeno združevanje sredstev za stanovanjsko graditev, subvencioniranje in kriteriji, po katerih bodo delavci združenega dela pridobivali družbena in zasebna stanovanja. Podpisniki samoupravnega sporazuma v občini bomo na osnovi potreb po stanovanjski graditvi realizirali v novem srednjeročnem obdobju 300 solidarnostnih stanovanj in 300 družbenih najemnih stanovanj. V oviru stanovanjske zadruge združenega dela planiramo v obdobju 1981—1985 gradnjo 200 zasebnih hiš, izven družbene gradnje predvidevamo izgradnjo ea. 200 hiš. Za družbeno gradnjo stanovanjskih hiš so že zagotovljeni prostorski oziroma zemljiški pogoji in sicer v soseski BS-2 Perovo in BS-6 Bakovnik. Nadalnja naloga v zvezd s pridobivanjem zemljišč za stanovanjsko gradnjo pa bo na območju Novega trga in Mekinj. Samoupravna stanovanjska skupnost bo nadaljevala z obnovo obstoječega stanovanjskega fonda. Plan stanovanjske izgradnje bo upošteval tudi gradnjo potrebnih spremljajočih objektov. Predhodno bomo pri stanovanjski graditvi reševali tudi probleme povezane z energijo. Komunalno gospodarstvo 23. člen Samoupravna komunalna skupnost povzema za obdobje 1981—1985, temeljne naloge, ki so neobhodno potrebne za izvajanje družbenih planov KS, OZD in družbenega plana občine Kamnik. Te naloge so: — zemljišča bodo pridobljena v soseskah BS-2 Perovo v površini 6 ha, dinamika pridobivanja in opremljanja je uokvirjena v petletno obdobje v skupni vrednosti 82 mio din po cenah iz leta 1979; — zemljišče za BS-6 Bakovnik v izmeri 2 ha je že pridobljeno. Opremljanje pa bo potekalo 3 leta v skupni vrednosti 37 mio din; — BS-3 Novi trg — blokovna gradnja v izmeri 3,5 ha, opremljanje in projektiranje v petih letih — skupno z odkupom zemljišča 37,5 mio din; — zadružna gradnja BS-3 Novi trg v izmeri 9 ha; odkup zemljišča, projektiranje in opremljanje se bo izvajalo v 2 letih v skupni vrednosti 61 mio din; — v industrijski coni je potrebno pridobiti zemljišče v skupni izmeri 15 ha. Rok za pridobivanje zemljišča in projektiranje je 5 let, s skupno vrednostjo odkupa in del 71 mio din; — zemljišča na drugih območjih v skupni izmeri 5 ha bodo pridobljena vroku petih let, v skupni vrednosti s projektiranjem in opremljanjem zemljišča 41 mio din. Na osnovi srednjeročnih programov krajevnih skupnosti bo samoupravna komunalna skupnost izvajala dela: urejanje vodovodov: — KS Črna zajetje vodvoda in ureditev ne cone zajetja, —- KS Motnik ureditev vodohramov, — KS Nevlje obnovitev vodovoda Poreber, — KS Podgorje ureditev vodovoda, — KS Sela gradnja novih vodovodnih zajetij Markovo, Bela peč in Sovinja peč, — KS Srednja vas gradnja novega vodovoda iz Kostanja za celotno dolino, — KS Tuhinj obnovitev vodovodov, — KS Tunjice gradnja vodovoda Vinski vrh in zadnji del Tunjic, — KS Vranja peč gradnja vodovoda Velika Laš-na, — KS Kamnik obnova vodvoda v starem mestu Kamnika. Skupna vrednost del bo v letih 1981—1P85 znašala 50,200.000 din; urejanje kanalizacije: — KS Crna gradnja naprav za preprečevanje direktnega izliva odplak v vodotoke — KS Godič ureditev kanalizacije v KS Kamniška Bistrica in Mekinje — KS Kamnik izgradnja kompletnega kanalizacijskega sistema in priključitev na kolektor CČN, Do- končanje gradnje začete faze CCN, dograditev pUno- brana in generatorskega sistema v sodelovanju z občino Domžale — KS Kamnifica Bistrica urejanje IranaMractJe skupaj s KS Godič, odvodnjavanje meteornih voda v večjih naseljih, — KS Komenda ureditev kanalizacije za vse tri KS in sicer Komenda, Križ, Moste, — KS Nevlje gradnja kanalizacije Vrhoplje - Nevlje, — KS Sela gradnja kanalizacije v strnjenih na-■rijflt — KS Srednja vas — gradnja kanalizacije v Srednji vasi, — KS Smarca — gradnja naprave za preprečevanje direktnih odplak v Kamniško Bistrico, — KS Tuhinj — ureditev kanalizacije za preprečevanje direktnih odplak v vodotoke, — KS Podgorje — gradnja kanalizacije. Urejanje kanalizacije bo v skupni vrednosti zna-falo 90,000.000 din. Na področju kolektivne komunalne rabe bo samoupravna komunalna skupnost izvajala dela na osnovi srednjeročnih programov KS in sicer: — javna razsvetljava v skupni vrednosti 2^>5 mio din — urejanje pokopališč v skupni vrednosti 3 mio din — urejanje avtobusnih postajališč v skupni vrednosti 53,70 mio din — javne ceste in drugi objekti v skupni vrednosti 103 mio din — vzdrževanje komunalnih objektov in naprav v skupni vrednosti 35 mio din. Skupna vrednost del na področju komunalnega urejanja znaša 666,950.000 din in bodo financirana iz sredstev, ki se bodo združevala iz rednih prilivnih sredstev SKS (na osnovi samoupravnega sporazuma, odlokov in drugih predpisov), sredstev samoprispevka KS, sredstev prispevkov občanov, sredstev OZD in TOZD, sredstev družbenopolitičnih skupnosti in združenih sredstev SIS. Samoupravna komunalna skupnost bo na javnih cestah in drugih objektih izvajala naslednja dela: Javne ceste in drugi objekti: — modernizacija ceste Stahovica—Črnivec na odseku Smrečje—Črnivec v dolžini 5 km — izgradnja II. faze obvoznice — izgradnja povezovalne ceste — izgradnja 15 km pločnikov ob regionalnih cestah oz. v KS ob katerih tečejo regionalne ceste v smeri Stranje—Križ—Nevlje — izgradnja razbremenilnih visokih vod (4RW) — napeljava PTT kablov.' Avtobusna postajališča: — KS Kamnik — izgradnja avtobusne postaje Kamnik in zaklonišče — KS Cma — postavitev pokrite čakalnice — KS Podgorje — ureditev avtobusnih postajališč . — KS Komenda —. postavitev pokrite avtobusne čakalnice ,— KS Sela — ureditev treh avtobusnih postajališč — KS Srednja vas — ureditev avtobusnega postajališča in gradnja avtobusne čakalnice — KS SfritaBč — izgradnja treh avtobusnih čakalnic — KS Šmartno — izgradnja pokrite avtobusne čakahrina — KS Volčji potok — ureditev avtobusnega postajališča. Vzdrževanje komunalnih objektov in naprav: — rekonstrukcija in novogradnja občinskih cest I. in II. reda, njihovo redno vzdrževanje ter vzdrževanje javnih parkov in nasadov. Električno omrožje 24. člen Osnovna usmeritev razvoja TOZD Blektro Ljubljana okolica bo usmerjena v sanacijo elektroenergetskih, zlasti pa napetostnih razmer. Za dosego tega cilja bo treba zagotoviti mrežo transformatorskih postaj 20/04 KV ter dograditi in ojačati 20 KV omrežje. Investicije v srednjeročnem programu se bodo predvidoma financirale 50 V# iz lastnih sredstev in 50 •/• iz najetih posojil. Elektro gospodarstvo bo del sredstev za investicije namenilo tudi za pospešitev sanacije napetostnih razmer na manj razvitih območjih. Naložbena vlaganja v letih 1981—1985 Investicije v tisoč din Objekti Investicijska vrednost Leto 1981 TP Suhadole 990 TP Zagorica 1.132 TP Gora 1.101 TP Podlom - Kališče 1.421 TP Godič 668 Skupaj: 5.313 Leto 1982 TP Zadnji vrh 1.788 TP Križ 2.319 TP Duplica bloki II. ' 2.495 TP Perovo 1-c 1.304 Skupaj: 7.606 Leto 1983 TP Kostanj 1308 TP Buč 1.247 TP Rožlčno 905 TP Zg. Stranje — šola 2.024 TP Mlaka II 1312 Skupaj: 7.078 Leto 1984: TP Poreber 2.020 TP Podboršt 1.446 TP Briše 2.108 TP Praprotno l.OM Skupaj: 6.667 Leto 1985: TP Stahovica II 1.985 TP Breg 1.479 TP Županje njive 1.375 TP Moste jug 2.886 TP Loke 1.101 Skupaj: 8.406 RTP 110/20 KV-Kamnilc Vodno gospodarstvo 25. člen V okviru vodnogospodarskih del bomo nadaljevali dela na Kamniški Bistrici nizvodno od Hočevarjevega jezu v dolžini ca. 300 m. ki so potrebna za dokončno graditev obvozne ceste. Dokončno bomo uredili regulacijo reke Pšate od Podboršta ob hipodromu v KS Komenda. Izvršena bo regulacija reke Nevljice v krajevnih skupnostih Srednja vas in Nevlje ter regulacija reke Tunjščice v krajevni skupnosti Moste. Sodelovali bomo pri izgradnji vodne pregrade pri zajetju reke Pšate v Dobriču pri Cerkljah. Izvajala se bodo tudi potrebna vzdrževalna dela. Območna vodna skupnost Celje bo pristopila k urejanju Mot-nišnice. Izdelali bomo tudi načrte za nadaljnjo regulacijo Kamniške Bistrice na Bakovniku. Pri urejanju voda je treba upoštevati tudi dostope za potrebe gasilcev. Varstvo pred požarom 26. člen Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom bo v prihodnjem planskem obdobju skrbela za večjo požarno varnost ter preprečevanje škode na družbenem in zasebnem premoženju. V okviru programa skupnosti je vključena tudi izgradnja Doma obrambe in zaščite. Sredstva za financiranje se bodo zagotavljala s samoupravnim sporazumom. / PTT promet 27. člen Na področju PTT prometa bomo udeleženci v novem srednjeročnem razdobju zagotovili osnovni cilj razvoja z zmanjšanjem razkoraka med potrebami in možnostmi zadovoljevanja uporabnikov glede PTT storitev. V letu 1981 bomo zagotovili izgradnjo nove stavbe za PTT Kamnik II z 1.170 m2 površine. Na področju telefonije bomo v srednjeročnem obdobju zagotovili postavitev nove rajonske telefonske centrale Kamnik II s 4000 telefonskimi priključki in postavili 40 javnih telefonskih govorilnic. Za takšen program izgradnje bomo zagotovili potrebno kabelsko kanalizacijo in krajevno kabelsko omrežje. Za razširitev PTT mreže, posodobitev poslovanja z vključitvijo sodobne mehanizacije in avtomatizacije, povečanje zmogljivosti in prehod na avtomatizacijo telefonskega prometa, povezavo s koaksialnimi visokofrekvenčnimi impulnokodnimi in radiorelejni-mi mnogokanalnimi sistemi, povezavo s telefonskimi priključki osamljenih zaselkov v hribovitih predelih, se udeleženci obvezujejo zagotoviti pogoje za uresničitev v okviru SIS PTT prometa dogovorjenih naslednjih objektov in naprav skupnega medobčinskega pomena: — prenosni visokofrekvenčni sistemi za povezavo GATC z vozliščno avtomatsko telefonsko centralo (VATC) Kamnik, — telefonska naprava za novo GATC in razširitev vozliščne avtomatske telefonske centrale Kamnik. Za planirani razvoj bomo uporabniki PTT storitev v okviru Območne SIS za PTT promet Ljubljana združevali sredstva uporabnikov: — v višini 20 %> vrednosti impulza, — 30®/o vrednosti izgradnje posameznega novega telefonskega naročnika, — za gradnjo sekundarnega in primarnega PTT omrežja v posameznih novih in obstoječih stanovanjskih naseljih bomo združevali sredstva v okviru usklajenega programa komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč z vsemi objekti komunalne infrastrukture individualne rabe. Na območju občine bodo v srednjeročnem obdobju realizirana naslednja vlaganja v PTT promet: ▼ ooo din S • Maziv Investicije « N I. GRADBENI OBJEKTI 1. Stavbe 1.2. Stavba za ptt Kamnik II 2. Kabelska kanalizacija 2.1. Kamnik IL TT MREŽA 1. Krajevno kabel. omr. 1.1. Kamnik II III. POSTNA OPREMA 1. Poštna oprana 2. Oprema za nove prostore pošte Kamnik n IV. TELEGR. OPREMA V. TELEF. OPREMA 1. Komunacijska oprema 1.2. Nova RATC Kamnik II 6. JTG Kapaciteta Vlaganje po letih Enota „. . mere Stanje Povečanje 1981 1982 1983 1984 1986 vlaganj 1981—85 1980 1985 81—85 30.000 2.400 32.400 m2 1.170 30.000 30.000 m2 1.170 30.000 30.000 km cevi 10 2.400 2.400 km cevi 10 2.400 2.400 5.000 5.000 km par 5.000 5.000 km par 1.000 5.000 5.000 4.845 1.300 1.300 1.300 750 9.495 1.175 1.300 1.300 1.300 750 5.825 3.670 3.670 127 50 175 800 48.800 800 800 52.000 48.000 48.000 4.000 4.000 48.000 48.000 kosov 40 800 800 800 800 800 4.000 « S a o ffi £ Naziv investicije Kapaciteta Vlaganja po letih n Enota mere Stanje Povečanje 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj vlaganj 1981—1985 s § N 1980 1985 81—85 IX. PROJEKTI IN STUDIJE 1.100 70 1.600 350 50 3.170 X. SKUPAJ po cenah 1978 36.870 2.220 59.100 2.450 1.600 102.240 XI. SKUPAJ po cenah 1979 44.576 2.684 71.452 2.962 1.934 123.603 XII. Prenos iz leta 1980 po cenah 1979 * 6.216 6.216 SKUPAJ XI. in XII. po cenah 1979 50.792 2.684 71.452 2.968 1.934 129.824 Prenos iz leta 1980 po objektih: Klima za ptt Kamnik KKO Laze KKO Kamnik—Bakovnik— Stranje Poštna oprema — infor. sist. NALOGE NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI 28. člen Družbene dejavnosti bodo v novem planskem obdobju pomemben dejavnik pri kvalitetnem izboljševanju življenjskih in delovnih pogojev ljudi in občanov. Gede na dosedanjo razvitost teh dejavnosti, bomo bodočo dinamiko investiranja usmerili v prvih treh letih planskega obdobja predvsem na področja, ki so do sedaj zaostajala in sicer zdravstvo in otroško varstvo, v letih 1984, 1985 pa na področju osnovnega izobraževanja in telesne kulture. Za tak sklep so se odločili delavci in občani na osnovi smernic družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981—1985. Delovni ljudje bodo združevali sredstva na osnovi samoupravnega sporazuma in dohodka temeljnih organizacij združenega dela in osebnih dohodkov. Del sredstev krajevnega samoprispevka bomo občani namenili predvsem za razvoj zdravstva, del pa tudi za razvoj osnovnega izobraževanja ter telesne kulture. Vso pozornost bomo posvetili tudi drugim področjem družbenih dejavnosti, seveda v skladu s potrebami in možnostmi našega družbenega razvoja. Otroško varstvo 29. člen V naslednjem petletnem obdobju bo skupnost otroškega varstva morala skrbeti za uveljavljanje zakona o družbenem varstvu otrok in s tem na oblikovanje enot skupnosti otroškega varstva, Zajamčeni enotni program obsega: — zagotovljeni program vzgoje na predšolske otroke, — zagotovljeni program vzgoje in varstva predšolskih otrok, motenj v telesnem in duševnem razvoju, — uveljavljanje denarnih pomoči za otroke (otroški dodatki preneseni v republike). V sklopu drugih nalog je zajeto letovanje otrok, sofinanciranje humanitarnih organizacij za dejavnosti predšolskih otrok in drugo. Investicije, ki jih bo po predvidevanjih mogoče uresničiti, so: — odplačilo anuitet za vrtec Duplica — gradnja vrtca v Nevljah in — zagotovitev deleža sredstev za varstvo otrok v Smarci. Izobraževanje 30. člen Za uresničevanje svobodne menjave dela bodo uporabniki storitev ene ali več vzgojnoizobraževalnih organizacij skupaj z delavci te organizacije in z drugimi izvajalci ustanovili enote občinske izobraževalne skupnosti, v kateri izvajajo določen vzgojnoizobraže-valni program oziroma posamezne naloge iz delovnega načrta izobraževalne organizacije. Izvajalci, združeni v občinsko izobraževalno skupnost Kamnik bodo izvajali naslednji program storitev, ki je obvezen po zakonu: — program storitev, s katerimi se uresničuje predmetnik z učnimi načrti za osnovno šolo, — program storitev, s katerimi se uresničuje predmetnik z učnimi načrti za osnovno izobraževanje odraslih, — prevozi učencev v šolo, v skladu z zakonom, — prezplačna oskrba za učence v domovih ali pri družinah, za katere ni mogoče organizirati prevoza, program storitev, s katerimi se uresničuje predmetnik z učnimi načrti v organizacijah za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Dodatni programi storitev, ki se izvajajo preko občinske izobraževalne skupnosti Kamnik — program storitev, s katerimi se uresničuje predmetnik z učnimi načrti za podaljšano bivanje, — program storitev, s katerimi se uresničuje predmetnik z učnimi načrti za celodnevno šolo — program storitev glasbene šole — program storitev šole v naravi za 4. in 5. razred — program storitev za zagotovitev prehrane učencem (malica, kosilo) — program storitev družbenopolitičnega izobraževanja — program storitev za zagotovitev brezplačnih učbenikov — program storitev delavske univerze. Občinska izobraževalna skupnost Kamnik bo v naslednjem srednjeročnem obdobju tudi usklajevala vsebinske in razvojne usmeritve, s katerimi se zagotavljajo splošni družbeni interesi na področju usmerjenega izobraževanja. S tem bomo skušali uskladiti razvoj usmerjenega izobraževanja z razvojem posameznih področij združenega dela in njihovimi potrebami po kadrih. Posebej se bomo zavzeli za uveljavljanje novih vzgojnoizobraževalnih programov. V letih 1981—1985 bo izvršena adaptacija osnovne šole Moste, Toma Brejca in podružničnih šol. Dokončali bomo izgradnjo osnovne šole Duplica in šestih učilnic v Komendi. Socialno skrbstvo 31. člen V smislu zakona o socialnem skrbstvu naj bi se v okviru občinske skupnosti, kjer so izvajalske organizacije, ki zadovoljujejo nekatere potrebe uporabnikov, ustanovile enote skupnosti socialnega skrbstva. Z zakoni naložene naloge, ki se izvajajo v okviru enotnega oz. zajamčenega programa, se bodo zagotavljala le sredstva za družbene denarne pomoči kot edini in kot dopolnilni vir preživljanja, ter prispevek za zdravstveno zavarovanje prejemnikov družbene denarne pomoči in bruto osebni dohodek strokovnim delavcem izvajalcem socialno skrbstvenih ukrepov. Za druge dejavnosti kot so stroški zavodskega varstva starejših občanov, stroški za usposabljanje otrok in mladine, rejnine in druge oblike denarne pomoči, pa se zagotavljajo sredstva v dopolnilnem programu občinske skupnosti enako tudi sredstva za dejavnost občinske skupnosti. Socialno skrbstvo ne predvideva investicij, vendar pa bo potrebno za samo dejavnost strokovne službe — Centra za socialno delo — zagotoviti ustrezne prostore. Socialno varstvo 32. člen V naslednjem srednjeročnem obdobju bo skupnost socialnega varstva na podlagi novo sprejetega zakona oblikovala in sprejemala politiko na področju socialnega varstva, kot bistveno sestavino socialne varnosti delovnih ljudi in občanov, ter se dogovarjala o načinu njenega uresničevanja preko posameznih interesnih skupnosti, ki se združujejo v njej. Posebno pozornost bomo v tem obdobju posvetili izboljšanju materialnega položaja borcev NOV in vojaških ter civilnih invalidov. Nadalje bomo usklajevali: — merila za uveljavljanje socialnih pravic odvisnih od dohodka in socialnih razmer, — merila za subvencije v vzgojnovarstvenih storitvah, — kriterije za gradnjo in dodeljevanje solidarnostnih stanovanj, — kriterije in merila za uveljavljanje pravic pri subvencioniranju stanarin in druge pravice občanov do subvencij in drugih socialnih pravic. Telesna kultura 33. člen Na področju telesne kulture si bomo prizadevali za čimvečjo množičnost, telesnokulturna skupnost pa bo še nadalje poglabljala sodelovanje s šolami, vzgoj-novarstvenimi ustanovami, krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela. Množični rekreativni šport V okviru množične telesne kulture bomo bistveno povečali število aktivnih udeležencev v organiziranih oblikah telesnokulturne dejavnosti: — predšolskim otrokom, tudi tistim, ki niso redno vključeni v vzgojnovarstvenih zavodih, bomo omogočili osvojitev znanja športnih panog športna značk-ka I, — skupno z občinsko izobraževalno skupnostjo bomo ustvarili boljše pogoje za vključevanje in delo v šolskih športnih društvih za izvedbo športne značke II, — skrbeli bomo, da bodo vse oanovne telesno-kultume organizacije v občini Kamnik pripravljale, zagotavljale in izvajale program množičnosti. Na področju vrhunskega športa bomo skrbeli za izboljšanje pogojev športnikom, ki dosegajo dobre rezultate v mednarodnem, jugoslovanskem in slovenskem tekmovalnem prostoru. Investicije: — sofinancirali bomo izgradnjo rekreativnega centra Vaseno — sofinanchali bomo rekreativni center Velika planina — sofinancirali bomo rekreativna igrišča v krajevnih skupnostih — nabavili bomo teptalec za urejanje smučarskih tekaških stez. Kultura 34. člen V naslednjem srednjeročnem programu bomo izvedli sledeče naloge: — Založništvo in knjižničarstvo: občinski normativ za nabavo novih knjig za KC — Knjižnica in njene podružnice bo ena knjiga na 10 prebivalcev letno. — Gledališka dejavnost število gledaliških predstav na leto bo 6 večernih in 5 mladinskih. Planirano povečanje števila gledaliških skupin od 4 do 6. — Glasbena in plesna dejavnost: kot doslej bodo društva, včlanjena v ZKO priredila 8 koncertov na leto, standardna bp revija pevskih zborov občine Kamnik. Komornih koncertov načrtujemo 6 do 7 na leto, poleg tega koncerta Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik in pihalnega orkestra. V občini bosta delovali dve folklorni skupini. — Likovna dejavnost: planiramo 6 likovnih razstav na leto in retrospektivne razstave domačih likovnih umetnikov. Razširjena dejavnost bo v likovnem razstavišču nove galerije, Titov trg 20. — Varstvo kulturne dediščine: Muzei programira 4 muzejske razstave. Na področju spomeniško-varstvene dejavnosti je v planu vsako leto ena večja akcija. Arhivska služba bo razširila zlasti področje javnega dela. — Kadrovska politika: razširjena dejavnost in nove obveznosti odpirajo potrebe po nastavitvi novega strokovnega kadra. Naložbe: v letih 1981—1982 planiramo dokončanje depojskih in društvenih prostorov na podstrešju Galerije, Titov trg 20. Uresničevanje skupnih nalog V Kulturni skupnosti Slovenije: z vidika nacionalnega pomena sofinanciramo v okviru Kulturne skupnosti Slovenije sledeče dejavnosti: založništvo in knjižničarstvo, gledališko, glasbeno in plesno, kinematografijo, varstvo kulturne _ dediščine, radio.in televizijo, kulturno dejavnost narodnosti v SRS, kulturne stike s Slovenci zunaj SRS, sodelovanje med narodi in narodnostmi v SFRJ, kulturne stike s tujino, nove naložbe, pomoč manj razvitim območjem in raziskovalne naloge. Kot podpisniki družbenega dogovora o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeja ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani, bomo za to novogradnjo zagotovili ustrezen delež sredstev. Zdravstvo 35. člen Na področju zdravstva bomo udeleženci zagotavljali izboljšanje zdravstvenega varstva in usklajen razvoj zdravstvenih dejavnosti in zmogljivosti na območju občine. Z učinkovitejšim delom zdravstvenih komisij in s pomočjo samoupravnih organov v delovnih organizacijah bomo zmanjšali bolniške izostanke zaposlenih delavcev. 36. člen Zobozdravstveno varstvo bomo pričeli izvajati v Komendi za območje krajevnih skupnosti Komenda, Križ, Moste in v Lazah za območje Tuhinjske doline. Prav tako bomo organizirali splošno zdravstveno varstvo za te krajevne skupnosti glede na potrebe krajanov. Pričeli bomo tudi z izgradnjo novih zdravstvenih zmogljivosti v Kamniku. Raziskovalna dejavnost 37. člen Organizacije združenega dela bodo raziskovalno dejavnost načrtovale v okviru svojih potreb, v okviru občinske raziskovalne skupnosti, v okviru posebnih raziskovalnih skupnosti, ter na ravni Raziskovalne skupnosti Slovenije. Vse TOZD, OZD in SIS v občini morajo v srednjeročnem programu opredeliti razvojne cilje, raziskovalne potrebe in raziskovalni program, ki ga bo organizacija izvajala sama ali preko izvajalskih institucij. Raziskovalni program mora biti tematsko in finančno opredeljen. Iz teh programov bo občinska raziskovalna skupnost oblikovala tudi raziskovalni program občine. INDOK služba 38. člen Skupščina občine ter izvršni svet skupščine občine bosta v sodelovanju s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi del nalog s področja obveščanja' delegatov in delegatske baze funkcionalno, organi* zacijsko, kadrovsko in na druge načine združevala V INDOK službi. Na osnovi skupnega programa bo v tem obdobju zagotovljeno, da bo vsak delavec, delovni .človek in občan lahko pridobival delegatskemu odločanju na* menjena gradiva, se v svoji sredini — delegaciji ali neposredno dogovarjal ter opremljal s svojimi stališči ustrezne delegacije. KRAJEVNE SKUPNOSTI' 39. člen Zagotavljanje sredstev za uresničevanje planov krajevnih skupnosti v obdobju 1981—1985 bo temeljilo na načelih svobodne menjave dela. Dokler ne bodo zaživele vse družbeno sprejete oblike svobodne menjave dela, bomo v začetku srednjeročnega obdobja financirali programe krajevnih skupnosti iž virov in po oblikah kot doslej. Programi po posameznih področjih se bodo financirali v okviru programov samoupravnih interesnih skupnosti. Za uresničitev določenih programov se bodo krajevne skupnosti neposredno dogovarjale z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi skupnostmi za namensko združevanje sredstev, možne pa bodo tudi druge oblike združevanja sredstev, kot je npr. samoprispevek. Za pokrivanje splošnih družbenih potreb v krajevnih skupnostih, to je za delovanje organov krajevnih skupnosti, v zvezi z delom delegatov in delegacij, za uresničevanje družbene samozaščite in ljudske obrambe, se bodo sredstva zagotavljala v proračunu občine po namensko izdelanih merilih. Del sredstev bodo zagotavljale krajevne skupnosti same. Na osnovi izoblikovanih meril, se bodo v okviru občine združevala sredstva za solidarnostno zadovoljevanje skupnih interesov in manj razvitih krajevnih skupnosti. Da bi Zagotovili uresničitev skladnejšega razvoja vseh območij občine, kakor smo opredelili v smernicah srednjeročnega plana, se na podlagi izoblikovanih meril opredeljujejo krajevne skupnosti v tri skupine: — ražvite krajevne skupnosti: Duplica, Kamnik, Komenda, Križ, Moste, Nevlje, Podgorje, Šmarca — srednje razvite krajevne skupnosti: Kamniška Bistrica, Motnik, Srednja vas, Šmartno, Tuhinj, Tunjice, Volčji potok, Godič, — manj razvite krajevne skupnosti: Črna, Pšaj-novica, Špitalič, Vranja peč, Sela. NALOGE NA PODROČJU SPLOŠNEGA LJUDSKEGA ODPORA IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE 40. člen Splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito bomo še naprej načrtno razvijali na najširši družbeni podlagi kot množično gibanje in jo povezovali v enoten in učinkovit samozaščitni in obrambni sistem, katerega temeljni cilj bo krepitev varnosti in položaja delovnega človeka, socialistične samoupravne ureditve, pripravljenosti za preprečevanje in odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, morebitnih izrednih razmer, obrambe pred oboroženo agresijo in drugimi agresivnimi pritiski. Organizacijsko, kadrovsko in materialno bomo dograjevali civilno zaščito, narodno zaščito in terito- rialno obrambo, ter vso skrb posvetili obnavljanju in izgradnji zaklonišč. Posebno pozornost bomo vsi udeleženci posvetili zagotavljanju pogojev za vojno proizvodnjo, formiranje strateških rezerv in vgrajevanju koncepta splošne ljudske obrambe v posamezne prostorske rešitve. Prav tako bomo dograjevali organizacijo in tehnično opremljenost vojnih zvez in službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje. Poglobljeno bomo nadaljevali z usposabljanjem in praktičnimi vajami obveznikov civilne zaščite, narodne zaščite in teritorialne obrambe. Posebno skrb bomo posvetili obrambnemu in samozaščitnemu usposabljanju ter vzgoji ljudi in občanov, ki naj omogoči njihovim sposobnostim ustrezna vključevanja v različne oblike in dejavnosti splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Na področju gospodarstva načrtujemo obnovo mlinov, žag in kovačij na baznem območju ter izgradnjo pretočnih central. 41. člen Za izvajanje skupnih nalog splošne ljudske obrambe bomo v srednjeročnem obdobju 1981—1985 združevali sredstva na osnovi samoupravnega sporazuma. Višina združenih sredstev bo v letih 1981, 1982 in 1983 približno enkrat večja kot je bila v predhodnem obdobju glede na to, da bomo v teh letih gradili center za obveščanje in alarmiranje, ter skladišča za potrebe teritorialne obrambe. V letih 1984 in 1985 pa se bo višina združenih sredstev zmanjšala za polovico. KONČNE DOLOČBE 42. člen Občina Kamnik, ki je udeleženec republiškega dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 ter regijskega dogovora o skupnih temeljih planov za obdobje 1981—1985 bo uresničevala njihovo vsebino v okviru družbenega plana občine Kamnik. 43. člen S tem dogovorom sprejeti cilji, usmeritve in naloge so temelj za sestavo družbenega plana razvoja občine Kamnik za obdobje 1981—1985 in planov osnovnih nosilcev planiranja. Uresničevanje nalog in aktivnosti iz tega dogovora bomo opredelili v vsakoletnih izvedbenih planskih aktih — resolucijah Skupščine občine Kamnik in planskih aktih osnovnih nosilcev planiranja. 44. člen Udeleženci tega dogovora se dogovorimo, da bomo redno spremljali uresničevanje in izvajanje tega dogovora. V primeru sprememb v razvoju, ki bi onemogočile dinamiko, obseg ali način izpolnjevanja prevzetih obveznosti, bomo udeleženci predlagali spremembo dogovora po enakem postopku, kot je bil sprejet. Udeleženci se obvezujemo, da bomo v planskih aktih, ki jih sklepamo z drugimi nosilci planiranja spremljali take naloge in obveznosti, ki prispevajo k uresničevanju dogovorjenih ciljev in v ta namen tudi združevali, oziroma usmerjali sredstva, ter sprejemali druge potrebne ukrepe. 45. člen Dogovor prične veljati, ko ga sprejme večina udeležencev, uporablja pa se od 1. januarja 1981. dalje. Sprejeti dogovor se objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-1/80 Kamnik, decembra 1980. UGOTOVITVENI SKLEP Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na 79. seji dne 20. januarja 1981 ugotovil, da je dogovor o temeljih plana občine Kamnik za obdobje 1981—1985 sprejela večina udeležencev, in da je s tem dogovor veljavno sklenjen. St. 30-1/80 Kamnik, dne 20. januarja 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Tone Pengov 1. r. 425. Skupščina občine Kamnik je na osnovi 122. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenega plana Jugoslavije in 81. člena statuta občine Kamnik na sejah vseh zborov dne 29. decembra 1980 sprejela RESOLUCIJO o družbenoekonomskem razvoju občine Kamnik v letu 1981 Na podlagi sprejetih smeri razvoja in nalog, ki jih je občinska skupščina sprejela z dogovorom o temeljih plana občine Kamnik za obdobje 1981—1985, bo celotna družbena aktivnost občine v letu 1981 usmerjena zlasti na naslednje — nadaljnji materialni razvoj bo pogojen s cilji ekonomske stabilizacije, pri tem naj bi nadalje uveljavljali samoupravne družbenoekonomske odnose ter krepili vlogo združenega dela v procesu družbene reprodukcije, — v doseženem dohodku je treba krepiti delež za razširitev materialne osnove dela, oblikovanje vseh oblik porabe pa se mora gibati izpod rasti dohodka, — na področju delitve osebnih dohodkov je treba bolj kot doslej uveljaviti stimulativne elemente zaradi boljše izrabe delovnih sposobnosti, zvišanja produktivnosti dela ter doseganja višjega dohodka, — izvoz bo v letu 1981 glavni nosilec gospodarske rasti, hkrati pa bo tudi omogočal oskrbo s surovinami in repromaterialom, — posebna aktivnost bo v letu 1981 usmerjena v zvišanje kmetijske proizvodnje ter izboljšanje preskrbe prebivalstva, — nadalje bo treba krepiti tudi ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. GOSPODARSTVO Gospodarska aktivnost bo v letu 1981 pod vplivom problemov v tokovih družbene reprodukcije, prav tako pod vplivom tekoče ekonomske politike. Vse- kakor bo to leto, v katerem se bomo spoprijeli z zahtevnimi nalogami stabilizacije ter se soočili z realnimi možnostmi proizvodnje in potrošnje. Ob vstopu v novo srednjeročno obdobje bo moral razvoj gospodarstva sloneti predvsem na domačih virih surovin ter repromateriala in na izkoriščanju obstoječih zmogljivosti. Rast realnega družbenega proizvoda občine bo predvidoma dosegla 4 V«, kar naj bi dosegli z 2,5 %> porastom zaposlenih ter 1,5 °/» porastom produktivnosti dela. Investicije v gospodarstvu bodo v tem letu v okviru izvajanja srednjeročnega družbenega plana. Zaradi umirjenega domačega povpraševanja bo moral v letu 1981 izvoz prevzeti vso pobudo višje gospodarske rasti, tako da bi vsaj polovico te rasti realizirali v izvozu. Izvoz bi moral doseči v tem letu 10 Vi) rast, uvoz pa moral ostati v okviru rasti v letu 1980. Rast sredstev za osebne dohodke, skupno in splošno porabo se bo v letu 1981 gibala v skladu z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve in porabi dohodka v letu 1981 ter drugih dogovorov in sporazumov o oblikovanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb v letu 1981. INDUSTRIJA Rudnik kaolina Crna — TOZD Kaolin V letu 1981 se dosedanji poslovni položaj še ne bo bistveno izboljšal, ker še ne bo zagotovljena nova kvaliteta papirniškega kaolina. Zato bo ostala proizvodnja na dosedanji višini ca. 18.000 ton kaolina vseh vrst, kar ne bo zadoščalo za normalno poslovanje. Programe za nova vlaganja bo treba izvesti čim prej, vso dejavnost v prihodnjem letu pa osredotočiti na vsaj najnujnejšo obnovo, ki bo mogoča v okviru razpoložljivih bančnih, lastnih in združenih sredstev. TOZD Kalcit Predvideni proizvodni in drugi rezultati bodo v prihodnjem letu na isti ravni kot leta 1980, dejavnost pa. bo osredotočena na ukrepe v zvezi z varstvom okolja in vse potrebne priprave na izvedbo programa kalcitnih polnil. Tako bo proizvodnja v prihodnjem letu 64.0001 kalcitnih proizvodov ob nespremenjenem številu delavcev. Tovarna kovinskih izdelkov in livarna »Titan« Leto 1981 je prvo letno plansko obdobje srednjeročnega gospodarskega razvoja planskega obdobja 1981—1985, zato so vse planske usmeritve v tem letu že naravnane po usmerjenosti srednjeročnega plana. TO 1 — Livarna z obdelavo V Temeljni organizaciji Livarna z obdelavo planirajo 8 °/o rast fizične proizvodnje in sicer 1,5 »/o na račun večje zaposlenosti ter 6,5 Vo na račun povečane produktivnosti dela; sočasno s temi planskimi usmeritvami planirajo 10«/o rast izvoza. Planske trende bodo dosegli z dokončnim optimalnim izkoristkom v letu 1980 uresničene investicije v modernizacijo li-varniške obdelave (DISAMATIC), in sprovedbo proizvodnje novega lastnega proizvoda iz programa III. mlin za kavo, kot tudi s planirano investicijsko dopolnitvijo livarne, s postavitvijo nove pocinkovalnice^ TO 2 — Ključavnice in okovje V temeljni organizaciji Ključavnice in okovje planirajo 6*/« rast fizične proizvodnje, ki jo bodo dosegli z 1,8 Vo rastjo zaposlenih ter 4,2 Vo rastjo produktivnosti dela. Glede na možnost izvoza ter razpoložljivost proizvodnih zmogljivosti bodo v letu 1981 povečali izvoz za 10 Vo. Planirane cilje bodo dosegli z obstoječimi proizvodnimi zmogljivostmi ter z dopolnitvijo proizvodne opreme za proizvodnjo ključavnic za centralne sisteme ter dopolnitev proizvodne opreme za proizvodnjo varnostnih smučarskih vezi. TO 3 — Vzdrževanje in energetika Temeljna organizacija Vzdrževanje in energetika planira v letu 1981 5°/o rast zaposlenosti. Nekoliko višja rast je namenjena v lem planskem obdobju pripravi kadrov v namene razširitve proizvodnje strojev in naprav za potrebe avtomatizacije proizvodnih TO, pa tudi širšega tržišča. V letu 1981 bo TO uredila prostore za proizvodnjo storitev in naprav v obstoječih proizvodnih prostorih. TO 4 — Orodjarna Temeljna organizacija Orodjarna planira v letu 1981 5 % rast zaposlenih. Večja rast zaposlenih v TO sloni na potrebah po tovrstnih uslugah oziroma orodjih in je usklajena z rastjo fizične proizvodnje proizvodnih TO. V letu 1981 bo TO pripravila vso potrebno dokumentacijo za gradnjo novih proizvodnih prostorov. Industrijsko podjetje »Alprem« Delovna organizacija ima za leto 1981 že sklenjene pogodbe za izvajanje del. Naročil je celo več, kot pretekla leta. V tem letu ne predvidevajo višjega števila zaposlenih. Kemijska industrija Kamnik Za leto 1981 predvidevajo, da bo fizični obseg industrijske proizvodnje za vso delovno organizacijo 9,7 °/a višji od dosežene proizvodnje v letu 1980. Povečan obseg proizvodnje bo po pričakovanjih rezultat boljšega izkoriščanja obstoječih zmogljivosti in vključitve novih naprav, ki so bile nabavljene v letošnjem letu. Za planirano proizvodnjo bo v letu 1981 število zaposlenih 2,3 °/o večje kot v letu 1980. Povečanje zaposlenih planirajo le po temeljnih organizacijah, ne predvidevajo pa povečanja zaposlenih v delovni skupnosti. Produktivnost bo v letu 1981 znašala 7,4 */o v odnosu na doseženo produktivnost v letu 1980. Izvoz bo v letu 1981 znašal 12»/» več kot v letošnjem letu. DONIT — TOZD Trival Delovna organizacija načrtuje v letu 1981 pričetek izvajanja prve faze investicije po investicijskem programu za proizvodnjo armiranih plastičnih cevi. Investicijski program je uvrščen kot prednostna naložbena aktivnost v delovni organizaciji Donit v srednjeročnem obdobju 1981—1985. Delež izvoza v celotnem prihodku naj bi se povečal za 12 »/o. V tem letu predvidevajo 1,5 °/o povečanja števila zaposlenih. DONIT — TOZD Kemostik Za leto 1981 predvidevajo 7 °/o porast fizičnega obsega proizvodnje glede na leto 1980, izvoz pa naj bi porasel za 70 °/o. V letu 1981 je načrtovana dokončna izvedba kompletne investicijske dokumentacije na osnovi že izdelane preliminarne študije za izgradnjo novega obrata sinteze poliuretanov. Omenjena naložba, ki bo temeljila na predvidenem sovlaganju inozemskega partnerja in združevanju sredstev v okviru DO in izven DO Donit, naj bi bila po programu zaključena v drugi polovici leta 1983. S tem bi bila ustvarjena možnost dolgoročne usmeritve prestrukturiranja sedanje proizvodnje. V letu 1981 temeljna organizacija ne planira povečanja delovne sile, višji fizični Obseg proizvodnje pa naj bi bil ustvarjen na osnovi višje produktivnosti dela oziroma boljšega izkoristka delovnih sredstev. DONIT — TOZD Svit Za leto 1981 predvideva povečanje fizičnega obsega proizvodnje za 16,6%. Spremenjen pa bo tudi proizvodni program. Zaposlenost se bo zaradi prehoda delavcev iz DSSS v TOZD povečala za 8,6 %. Predvidena je 10% rast izvoza. Investicije bodo usmerili v nabavo opreme za proizvodnjo steatita in porcelana ter v modernizacijo proizvodnje. Industrija pohištva »Stol« Kamnik Glede na ocenjene tržne možnosti predvidevajo, da bodo v letu 1981 dosegli 5,6 % porast fizičnega obseda proizvodnje. Pri tem naj bi se zaposlenost povečala za 1,7 %, tehnična produktivnost pa za 3,9 %. Predvidevajo 6% povečanje izvoza. Poleg redne proizvodnje za izvoz, ki poteka v TOZD Sedežno pohištvo, planirajo v letu 1981 bistveno povečanje proizvodnje za izvoz tudi v TOZD Ploskovno pohištvo. Na področju investicijske izgradnje je poleg nabave potrebne strojne opreme v vrednosti 10 milijonov din glavna naloga izgradnja in oprema novih prostorov za mizarno v TOZD Sedežno pohištvo v skupni vrednosti 27 milijonov din (po cenah iz leta 1980). Tovarna pogrebne opreme Menina Skladno s planirano gospodarsko rastjo srednjeročnega plana delovna organizacija predvideva tudi v letu 1981 enako gospodarsko rast. Predvidene investicije so v pripravi. Za naslednje leto načrtujejo 10% rast izvoza. Tekstilna tovarna »Svilanit«' V DO Svilanit oziroma v TOZD Frotir, predvide- . vajo v letu 1981 okrog 3% rast proizvodnje, približno enako tudi v TOZD Svila. Število zaposlenih naj bi se v Frotirju zmanjšalo za 2—3%, medtem ko bo v Svili ostalo nespremenjeno. V letu 1981 predvidevajo 15% povečanje izvoza. V celotni proizvodnji bodo stremel j predvsem za dvig kvalitete in produktivnosti, kar bodo uresničili z nabavo dela novih strojev v TOZD Frotir in rednim obratovanjem povečanih in kvalitetnejših zmogljivosti tkalnice v Svili. Tekstilni inštitut Maribor — eksperimentalna tkalnica Kamnik TOZD Eksperimentalna tkalnica Tekstilnega inštituta Maribor je proizvodna TO raziskovalnega zavoda. Kot taka svoj dohodek ustvarja s proizvodnjo tekstilnih izdelkov za tržišče in z raziskavami proizvodnega tipa na področju tehnologije tkanja. Razmerje proizvodnega dela in raziskovalnega dela je 80:20 v korist proizvodnega dela. TOZD zaposluje 52 ljudi, v glavnem ženske. TOZD je bila do leta 1977 proizvodna enota Tekstilnega inštituta brez lastnega žiro račune. Njihov cilj pa je postati' proizvodna temeljna organizacija. •Tovarna usnja Kamnik V letu 1981 naj bi fizični obseg proizvodnje v TOZD Usnjarna narasel za 4%, v TOZD Konfekcija pa 8%. Večja proizvodnja v obeh TOZD je namenjena izključno povečanju izvoza, ki, naj bi v prihodnjem letu dosegel 150 milijonov din, t. j. približno 25 % povečanje glede na predvideno doseganje v letu 1980. V obeh TOZD'je v letu 1981 osnovna naloga nadaljevanje procesa modernizacije strojne opreme, s tem pa izboljšanje tehnoloških postopkov, povečanje kvalitete izdelkov in produktivnosti dela. V TOZD Konfekcija pa planirajo še nadaljnji razvoj lastne maloprodajne mreže in v zvezi s tem odprtje 3—4 trgovin v Sloveniji in drugih republikah. Število zaposlenih se v letu 1981 ne bo povečalo, razen na področju maloprodaje, kjer za vsak novo odprti lokal planirajo 3—5 delavcev. Živilska industrija ETA Za leto 1981 planirajo 12.200 ton proizvodnje, to je za 6% več kot v letošnjem letu. Tudi v tem letu še planirajo v sestavi proizvodov največ kislih povrtnin, obenem pa bodo uvajali tudi nove proizvode, ki se predelujejo izven sezone. Z omejeno rastjo proizvodnje ter s 6% večjimi porabljenimi sredstvi kot v letu 1980, bodo dosegli 7,7 % več dohodka kot v letu 1980. Rast izvoza naj bi bila že v letu 1981 12% večja kot letos. Tudi pri izvozu so še vedno glavni izdelki povrtnine ter gotova jedila. Uvoz v letu 1981 naj bi v skupni vrednosti, narasel za 17 % z ozirom na leto 1980, vzrok za to je visok indeks repromateriala, rezervnih delov ter opreme, uvoz surovin pa bo že manjši kot leta 1980, ker jih bodo postopoma nadomeščali z domačimi. Investicije v tem letu bodo razmeroma nizke, v skupni vrednosti 3,695.000 din, namenjene bodo za opremo v proizvodnji. Fructal Alko Z že realizirano investicijo bo Fructal Alko Ajdovščina v letu 1981 imel možnost zaposliti 24 delavcev. Predelali bodo 8400 ton sadja in proizvedli 3000 ton destilatov v skupni vrednosti 60.303 tisoč din. Doseženi družbeni proizvod bo znašal 19.900 tisoč din. Nadaljevali bomo tudi z vlaganji v višini 77.525 tisoč din. TOZD Meso Kamnik TOZD Meso Kamnik predvideva v letu 1981 fizični obseg proizvodnje na ravni leta 1980. Proizvodnja mesa bo slonela na potrebah kamniškega trga, proizvodnja mesnih izdelkov pa na potrebah DO De- likatesa Ljubljana in Kočna Kamnik. V tem letu naj bi zmanjšali zaposlenost za 6%. Lončarsko podjetje Komenda V letu 1981 bo program proizvodnje usmerjen predvsem v proizvodnjo cvetličnih loncev za vrtnarije in kmečko posodo, kar pomeni ohranitev sedanjega proizvodnega programa, vendar na višji kvalitetni ravni. Osnovna vlaganja bodo usmerjena v postavitev strojnega parka za predelavo gline in ureditev skladiščnega prostora za surovine. GRADBENIŠTVO SGP Graditelj Delovna organizacija stopa v letu 1981 kljub restrikcijam na investicijskem področju dokaj optimistično. Na pomanjkanje del sicer računajo v drugi polovici leta, vendar kljub temu računajo na 10 8/o povečanji proizvodnje. V leto 1981 prenašajo tudi nedovršeno proizvodnjo iz leta 1980. V tem letu bodo uresničili investicije iz preteklega leta. SGP »Gradbinec« Kranj TOZD Gradbena operativa Bakovnik V letu 1981 predvidevajo manjšo industrijsko gradnjo, stanovanjsko gradnjo pa bodo uresničili po programu in sicer 90 stanovanj na leto. V letu 1981 predvidevajo tak 'obseg del, kot leta 1980. Montažno podjetje Zarja Kamnik Pretežni del prodaje delovne organizacije bo v letu 1981 predstavljala montažna in instalacijska dejavnost elektro in strojnih instalacij. Največjo rast proizvodnje in prodaje pa načrtujejo pri novem izdelku, in sicer elektronski napravi za javljanje požarov. Pri investicijah načrtujejo dokončanje proizvodne linije za proizvodnjo prezračevalnih kanalov, ki bo v naslednjih letih prerasla v proizvodnjo klimatskih naprav. Poleg tega načrtujejo razširitev prostorov na sedanji lokaciji. Predvidevajo, da bodo zaposlili 7,5 "/o več delavcev kot v letu 1980. To povečanje je pogojeno z zaposlitvijo novih učencev ih štipendistov. TRGOVINA ABC Pomurka — TP Kočna Kamnik V letu 1981 se bo v delovni ogranizaciji prodaja fizično povečala za 5 °/o in to na račun nove samopostrežne trgovine z bifejem v Stranjah ter nadalnjega širjenja nove dejavnosti, to je kooperacije in s povečanjem gravitacijskega območja oskrbe s suhomesnatimi in mlečnimi izdelki iz distribucijskega centra, predvsem v gorenjski regiji. Število zaposlenih naj bi se povečalo za 2%, to je za 8 delavcev. Na področju investicij v letu 1981 načrtujejo: — dokončanje samopostrežne trgovine z bifejem v Stranjah, za katero bo vsa dokumentacija pripravljena že ta mesec, prav tako pa so že tudi zagotovljena finančna sredstva, —,dokončanje in oskrba nasada jablan v Godiču; naložbo uresničujejo sami, — odkup komunalno urejenega zemljišča za oskrbovalni Center, — zamenjava nekaterih dotrajanih osnovnih sredstev in adaptacija prostotov. PRESKRBA PREBIVALSTVA Na osnovi že sprejetih ukrepov na področju preskrbe bomo v prihodnjem letu zagotovili boljšo preskrbo prebivalstva z osnovnimi živili kot je bila v letu 1980. V ta namen so že izdelane in sprejete materialne bilance preskrbe z osnovnimi živilskimi proizvodi. Podpisani so tudi sporazumi in pogodbe med ABC Pomurka, TP Kočna kot nosilcem preskrbe v občini Kamnik in dobavitelji ter oskrbovalnimi delovnimi organizacijami. Odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev bomo postopoma oblikovali tržne rezerve nekaterih osnovnih živil, kar bo ugodno vplivalo na boljšo založenost, izbiro blaga in s tem na boljšo in bolj stabilno preskrbo prebivalstva. GOSTINSTVO IN TURIZEM V gostinstvu in turizmu bomo pozornost usmerili v nadaljnjo sanacijo in razvoj turistično-rekreacij-skega centra Velika planina, v raziskave toplotnega izvira Vaseno in v preusmerjanje kmetij v kmečki turizem. S kategorizacijo gostinskih obratov ih z usklajeno turistično ponudbo Kamnika preko turistične agencije bomo bogatili in zagotavljali enotni nastop na domačem in tujem trgu. S pomočjo ugodnih posojil bomo pospeševali vlaganje v izgradnjo turističnih oseb v družbenem in za,-sebnem sektorju. DO Golfturist — TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik V prihodnjem letu načrtujejo sanacijo nihalke (zamenjava varnostnega sistema in kabin), hotela Šimnovec in Malograjski dvor ter prestavitev vlečnice Furman. Ugodnejše poslovne rezultate pričakujejo z dokončno realizacijo sanacijskega programa TOZD Gostinstvo in žičnice, tesnejšo povezanost s TOZD Turizem, DO Golfturist in SOZD Sap-Viator. OBRT Osnovne naloge na področju razvoja v letu 1981 naj bi bile naslednje: — pospeševanje kooperacije in poslovnega sodelovanja med drobnim gospodarstvom in industrijo, gradbeništvom, trgovskimi organizacijami in turizmom, — reševanje lokacij za izgradnjo objektov drobnega gospodarstva in vnašanje le-teh v urbanistične načrte, — prikazovanje potreb po storitveni obrti v KS in proizvodnih obrti, ki so KS potrebne za razvoj industrije na njihovem območju, — prikazovanje realnih potreb delavcev in učencev, ki bi se vključevali v drobno gospodarstvo, — zagotoviti financiranje poslovnih prostorov za storitvene obrti dejavnosti, — kreditiranje samostojnih obrtnikov in določitev deficitarnih .obrtnih dejavnosti v letu 1981. Obrtno podjetje Usluga Obseg storitev se bo odvijal v dosedanjih okvirih. V letu 1981 bo izvršena predvsem modernizacija opreme. Število zaposlenih se v tem letu ne bo zvišalo. KMETIJSTVO Kmetijska pospeševalna služba Temeljna naloga na področju kmetijstva bo v letu 1981 usmerjanje kmetij v tržno proizvodnjo z namenom, da bi povečali proizvodnjo hrane in zagotovili boljši ekonomski uspeh gospodarjenja na kmetijah. Osnovna naloga na tem področju bo izgradnja veterinarske postaje za Veterinarski zavod Kamnik—Domžale. OZD Kmetijska kooperacija bo v letu 1981 na območju občine Kamnik predvidoma odkupila naslednje količine kmetijskih pridelkov mleko 2,140.000 litrov pitano govedo 540.000 kg brojlerji 650.000 kg V tem letu bo v občini Kamnik zgrajeno: hlevi — novogradnje 60 stojišč, hlevi — adaptacije 85 stojišč, silosi 600 m3, usmerjenih bo 12 zbiralnic mleka in 6 dosuševalnih naprav. Delo kmetijske pospeševalne službe bo v letu 1981 usmerjeno na naslednja področja: — pridelovanje koruze za silažo na višinskih kmetijah, — demonstracije siliranja trave in koruze, — siliranje z izčrpavanjem zraka, — setev krmilnih dosevkov. Da bi zagotovili večjo uporabo mineralnih gnojil, bo treba zagotoviti regres v višini 20% od nabavne vrednosti gnojil v Samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu v občini Kamnik. Delo v živinoreji bo usmerjeno v izboljšanje proizvodnih sposobnosti goveje črede. Uvajali bomo svet-lolisasto pasmo govedi. Začeli bomo tudi s programom razvoja ovčjereje in nadaljevali delo na področju kmečkega turizma, kjer bosta za sprejem gostov usposobljeni dve kmetiji. Kmetijska zemljiška skupnost V letu 1981 bodo Kmetijska zemljišča razvrščena v skladu z novim zakonom o kmetijskih zemljiščih. Kmetijska zemljiška skupnost bo sodelovala pri izsušitvenih delih in melioracijah na manjših kompleksih zasebnih kmetovalcev, pripravljena pa bo tudi tehnična dokumentacija za posege na večjih kompleksih v krajevnih skupnostih Moste in Komenda. V tem letu bo izvršen prenos kmetijskih zemljišč v kmetijski zemljiški sklad in izvršen pregled gospodarjenja z zemljišči v skladu. V sodelovanju s kmetijsko pospeševalno službo bo izdelan načrt gospodarjenja s skupnimi pašniki. Predvidena je obnova ograje na Mali planini in planini Konjščici. ter hleva na Bibi planini, za kar bo finančna sredstva zagotovila Kmetijska zemljiška skupnost Kamnik. Posebno pozornost bomo namenili načrtnemu izkoriščanju pašniških površin. Perutnina Zalog — TOZD Reja — Kokošja farma Duplica Delovna organizacija — Perutnina Zalog, bo v letu 1981 zaključila investicijo v vnednosti 60.779 ti- soč din, kar pomeni povečanje vselitvene kapacitete za 72.960 konzumnih nesnic. To predstavlja povečanje proizvodnje za ca. 18 milijonov konzumnih jajc letno. V letu 1981 se bo proizvodnja konzumnih jajc povečala za 36 % in bo zašala ca. 24,979.000 jajc. Na ostalih farmah Perutnine Zalog v občini Kamnik pa bo v letu 1981 proizvedeno še 1,445.700 valilnih jajc za reprodukcijo lahkih nesnic in 1,360.000 valilnih jajc za reprodukcijo težkih kokoši. GOZDARSTVO V družbenem sektorju gozdarstva je v letu 1981 predvidena blagovna proizvodnja v višini 17.000 m3 in sicer: 11.000 m3 tehničnega lesa iglavcev, 3.400 m3 tehničnega lesa listavcev in 2.600 m3 lesa listavcev. V letu 1981 bo obnovljenih 5 ha gozdov, gojitvena dela pa opravljena na 170 ha. Na novo zgrajenih in rekonstruiranih bo 3 km gozdnih cest. Kozorog Kamnik V letu 1981 planira 10 % porast dohodka od domačega in tujega lovnega turizma. Predvidena so vlaganja sredstev v lovišče za gojitev divjadi in vzdrževanje gojitvenih lovnih in prenočitvenih objektov. UREJANJE PROSTORA V letu 1981 bo nadaljnje oblikovanje prostora potekalo po predvidenem programu. Zaradi boljše izrabe urbanega prostora Velike in Male planine bo nujno treba dokončno izdelati urbanistični načrt območja najbolj kompletnega gorskega masiva Kamniških Alp in njihovega predgorja in vzporedno z njim tudi ovrednotiti kvalitete teh zemljišč. Predvidene so tudi eventualne manjše spremembe zazidalnih načrtov, kot je npr. sprememba zazidalnega načrta Vrhpolje—Nevlje, itd. Poleg stanovanjske gradnje bi bilo nujno treba pristopiti k izdelavi zazidalnih načrtov območij, namenjenih industrijski izrabi. Na osnovi izdelanega revitalizacij skega načrta mestnega jedra bomo pripravili predlog družbenega dogovora o prenovi starega mestnega jedra Kamnika. Dogovor o temeljih planov občin ljubljanskega območja pa nas zavezuje, da bomo do konca leta 1981 sprejeli samoupravni sporazum, ki bo opredelil obveznosti in skupne naloge pri usposobitvi odlagališč za odpadke in strupene snovi ter njihovo predelavo. KOMUNALNA DEJAVNOST V letu 1981 bo Samoupravna skupnost občine Kamnik izvajala naslednje prednostne naloge: — izgradnja I. faze avtobusne postaje v Kamniku, — v soseski BS-3 Novi trg in v industrijski obrtni coni pridobiti manjkajoča zemljišča v skladu s potrebami in možnostmi v občini Kamnik, — pristop k izgradnji razbremenilnikov visokih vod (RW) in k izgradnji podaljšanja »S« kanala od tovarne Utok do bodoče avtobusne postaje s povezavo na Cankarjevo cesto in s podaljškom na Zebljarsko cesto ter izgradnja primarnega kolektorja ob tovarni Titan, — izgradnja II. faze obvoznice v sodelovanju z Republiško skupnostjo za ceste, — vzdrževanje in rekonstrukcija kolektivnih komunalnih naprav po programu, — odplačevanje obveznosti — anuitet na podlagi že odobrenih posojil, — izvajanje programov na osnovi dogovorjenega združevanja sredstev s KS, OZD in skupnostmi. Komunalno podjetje Delovna organizacija bo v letu 1981 predvsem stremela za čimboljšo zadovoljitev individualnih komunalnih potreb občanov. Poleg tega pa se bo v tesnem sodelovanju s samoupravno komunalno skupnostjo in krajevnimi skupnostmi v občini Kamnik predvsem angažirala za vzdrževanje in obnovitev komunalnih naprav. V ta namen predvidevajo za 7 %> povečanje obsega del s 4 °/o rastjo zaposlovanja in boljšo organizacijo dela. Zaključili bodo investicije, začete v letu 1980. STANOVANJSKA DEJAVNOST V letu 1981 bo zgrajeno 154 stanovanj, od tega 61 stanovanj iz sredstev solidarnosti, 30 naj emnih stanovanj in 63 etažnih. Na področju zasebne gradnje pa je predvidena izgradnja 40 stanovanj. Pri uresničevanju programa stanovanjske gradnje bodo v največji možni meri upoštevani sprejeti ukrepi za varstvo človekovega okolja in naloge ter ukrepi s področja SLO in družbene samozaščite. V tem srednjeročnem obdobju bodo na osnovi že sprejetega samoupravnega sporazuma o postopnem prehodu na ekonomske stanarine uveljavljene ekonomske stanarine do leta 1985 in tako zagotovljene materialne osnove za samoupravno dogovarjanje in odločanje pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. V tej zvezi bodo namenjena sredstva amortizacije za vzdrževalna dela, ki imajo naravo investicijskih del in s katerimi se izboljšuje stanovanjski standard. O uporabi teh sredstev bodo odločale skupnosti stanovalcev in Samoupravna stanovanjska skupnost na osnovi dolgoročnih in letnih planov vzdrževanja stanovanj, ki so v fondu stanovanjske skupnosti. Pri izvajanju plana stanovanjskega gospodarstva na področju graditve, prenove in vzdrževanja stanovanjskega fonda bodo upoštevane tudi potrebe ljudske obrambe in družbene samozaščite. RAZVOJ DRUŽBENE DEJAVNOSTI V LETU 1981 V letu 1981 bo potekal razvoj družbenih dejavnosti skladno s politiko stabilazacije. Sredstva za zadovoljevanje skupnih ptoreb bodo rasla 10% počasneje od' rasti dohodka. Vire in osnove ter način obračunavanja prispevkov bo na novo urejal zakon o obračunavanju in vplačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb. Omejene materialne možnosti bodo samoupravne interesne skupnosti upoštevale predvsem tako, da: — ne bodo širile programov, — se obseg do sedaj dogovorjenih pravic ne bo spreminjal, — bodo ponovno preverili normative in standarde izvajalcev, — omogočile bodo socialno koriščenje obstoječih prostorskih zmogljivosti, da bodo dostopne čim večjemu številu porabnikov, — za boljšo organizacijo dela bodo izvajalci zmanjšali režijska dela, — z dogovarjanjem med SIS in organizacijami združenega dela zagotovile socialno koristne usluge drugih, — SIS bodo organizirale učinkovito skupno službo, ki bo ločena od izvajalskih funkcij, racionalna in kvalitetna. Na področju investiranja bomo najprej dokončali že začete naložbe (vrtec Duplica), z manjšimi vlaganji bomo obnovili prostore osnovne šole Moste, predvsem pa bomo pričeli s pripravami za razširitev in posodobitev zdravstvenih zmogljivosti v občini. Razvoj na področju zdravstva, otroškega varstva in osnovnega šolstva bo predvsem odvisen od pripravljenosti občanov, da še najprej tudi s samoprispevkom omogočajo reševanje perečih problemov na teh področjih. Pri razširitvi zdravstvenih zmogljivosti računamo tudi na podporo regije in sicer v višini 50% vrednosti naložbe. Velika pripravljenost, delovnih ljudi in občanov za reševanje problemov v družbenih dejavnosti in za zagotavljanje boljših delovnih pogojev pa zavezuje tudi izvajalce na teh področjih, da izboljšajo kvaliteto dela in da organizacijo ter delovni čas prilagode potrebam uporabnikov. OTROŠKO VARSTVO V letu 1981 bo skupnost otroškega varstva izvajala program otroškega varstva, kot je opredeljen v srednjeročnem planu 1981—1985. Vsem otrokom bo zagotovljena priprava na osnovno šolo v letu pred vstopom v šolo v trajanju 120 ur, kar je novosprejeta naloga občinske izobraževalne skupnosti. V zagotovljeni program sodi tudi vzgoja in varstvo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in zagotavljanje minimalnega obsega denarnih pomoči (otroških dodatkov), za katere so se doslej zbirala sredstva v Zvezi skupnosti otroškega varstva. V organizirano vzgojo in varstvo bo vključenih 750 otrok v vzgojno varstvenih organizacijah. Leta 1981 bo dograjen in predan v uporabo vzgojnovarstveni objekt Duplica s 170 mesti za otroke. IZOBRAŽEVANJE Program osnovnega izobraževanja v občini temelji na standardih in normativih dogovarjenih v Izobraževalni skupnosti Slovenije, ki izhajajo iz zakonskih obveznosti, predpisanih učnih načrtov in predmetnikov ter drugih za šolo obveznih predpisov. V vzgojnoizobraževalno dejavnost bo v letu 1981 vključen: — program osnovnih šol s 124 oddelki in 3170 učenci, — program organizacije za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju s 64 učenci, — program osnovne šole za odrasle s 4 oddelki. — prevoz in vzdrževalni ne učencev, ki bodo do tega upravičeni po zakonu, — program glasbene šole, — podaljšano bivanje učencev, — sofinanciranje prehrane učencev, *učbenikov in šolskih potrebščin ter ekskurzij za učence osnovne šole. Iz programa investicij za srednjeročno obdobje 1981—1985 bo v letu 1981 realizirana adaptacija osnovne šole Moste in manjša investicijska dela v osnovnih šolah. Delno bomo še odplačevali anuitete za investicijo Centra za usmerjeno izobraževanje. V letu 1981 bomo pričeli z uresničevanjem usmerjenega izobraževanja v skladu z družbenim dogovorom o razmestitvah vzgojnoizobraževalnih programov. SOCIALNO SKRBSTVO Socialno skrbstvena dejavnost bo v letu 1981 usmerjena na izvrševanje nalog, katere tej skupnosti in njenim organom nalagajo zakoni in drugi predpisi s tega področja v obsegu, kot je predvideno v predlogu samoupravnega sporazuma o temeljih plana socialnega skrbstva v občini Kamnik za obdobje 1981—1985. V tem letu mora biti po zakonu o socialnem skrbstvu ustanovljen Center za socialno delo kot izvajalska organizacija na področju socialnega skrbstva. Za ustanovitev centra morajo biti zagotovljeni pogoji, kot so prostor, finančna sredstva in kader. TELESNA KULTURA Uresničevanje načrta telesne kulture bo v skladu s potrebami in interesi delovnih ljudi in občanov in možnostmi gospodarstva občine Kamnik. Na področju množične telesne kulture in športne rekreacije bomo povečali število aktivnih udeležencev v organiziranih oblikah s tem, da bomo: — zagotovili organizirano telesno kulturno udejstvovanje vsem predšolskim otrokom, tudi tistim, ki niso vključeni v vzgojnovarstvene organizacije, in izboljšali vsebino športne vadbe športne značke I, — skupno z OIS bomo povečali število udeležencev v šolskih športnih društvih osnovnih in srednjih šol ter ustvarili boljše pogoje za kvalitetnejše delo, predvsem na podružničnih šolah ter izvedbo športne značke II, — zagotovili bomo termine in kadre za redno organizirano vadbo rekreativnih skupin, — omogočili in vzpodbujali bomo vključevanje delovnih ljudi in občanov v množične trim akcije panog telesnokulturnega minimuma, — skupno s sveti KS si bomo prizadevali, da bo v letu 1981 KS postala mesto usklajevanja in izvajanja športne rekreacije, — skrbeli bomo, da bodo vse osnovne telesnokul-turne organizacije občine Kamnik pripravljale, zagotavljale in izvajale program množičnega športa, — zagotavljali sredstva za izvedbo programov nosilcev športne rekreacije. Na področju vrhunskega športa bomo: — posebno podpirali razvoj dogovorjenih prednostnih športnih panog ter skrbeli za izboljšanje delovnih pogojev vseh športnikov oziroma skupin, ki dosegajo vidnejše rezultate v jugoslovanskem in slovenskem tekmovalnem prostoru, pa tudi sproti preverjali, uspešnost njihovega delovanja, — posebno pozornost bomo posvetili saniranju obstoječih športnih objektov ter s tem omogočili večjo izkoriščenost, — rezervirali in odkupili zemljišče za izgradnjo novih ter razširitev obstoječih objektov, — prizadevali si bomo za izgradnjo cenenih objektov za telesno kulturo in šport v KS in pri osnovnih šolah. Skupaj z drugimi samoupravnimi skupnostmi, • zvezami in organizacijami bo telesnokulturna skupnost zagotavljala izvedbo naslednjih nalog: — s skupnostjo otroškega varstva bo zagotovila izvedbo športne značke I, — z občinsko izobraževalno skupnostjo Kamnik bo skupno pokrivala področje SSD, delovanje selekcij v SSD, in tekmovalne sisteme, — samoupravno se bo povezala in dogovarjala o izgradnji športnih objektov pri šolah, pri čemer bo sledila razvojnim načrtom posamezne KS, — z OZPM bo sodelovala pri izvedbi programa šol v naravi ter letovanj, — skupaj z zdravstveno skupnostjo bo zagotovila stalen zdravstveni nadzor udeležencev v športno tekmovalnem sistemu. KULTURA Program kulturnih dejavnosti v letu 1981 izhaja iz planskih dokumentov o razvoju kulture za srednjeročno obdobje 1981—1985 in upoštevaje stabilizacijska načela ne predvideva širjenja dejavnosti, s tem da se naloge izvajajo v okviru obstoječih prostorskih in organizacijskih zmogljivosti. Nabava knjig bo v letu 1981 v okviru normativa 1 knjiga na 10 prebivalcev. Na področju varstva kulturne dediščine bo arhiv s pridobitvijo novih arhivskih prostorov v Komendi omogočil večji pristop do arhivalij tako strokovnjakom kot širšemu krogu uporabnikov. Spomeniško varstvo bo nadaljevalo z izkopavanjem in utrjevanjem temeljev Malega gradu, restavriranjem Jelovškega oltarja v Komendi ter pričelo s sanacijo cerkvenega stolpa, ostrešja in severne stene cerkve Sv. Primoža nad Kamnikom. V okviru tega področja je predvideno tudi nadaljevanje konservacijskih del na knjižničnem in slikarskem fondu Frančiškanske knjižnice v Kamniku. Ob 20-letnici delovanja predvideva Muzej obsežno razstavo Zgodovinskega dogajanja, na Kamniškem. Likovna dejavnost ostaja pri šestih razstavah, s tem, da bodo tri namenjene predstavitvi sodobnih avtorjev, ena fotografiji, ena amaterski likovni dejavnosti ena pa bo izmenjalna. Hkrati bodo na tem področju tekle priprave za retrospektivno razstavo slikarjev Koželjev. Število gledaliških predstav • ostane enako kot doslej: 6 za odrasle in 4 za mladino, s tem, da bo repertoar predstav upošteval kvalitetna dela osrednjih slovenskih gledaliških hiš. Društva z dramsko dejavnostjo načrtujejo v okviru ZKO občinsko revijo dramskih skupin. Prav tako bo v prihodnjem letu izvedena revija pevskih zborov občine Kamnik, društva pa bodo še sama organizirala letne koncerte, gostovanja doma in v zamejstvu ter nastope na festivalih in pevskih tekmovanjih (vsakoletni Tabor v Šentvidu pri Stični). V okviru ZKO bodo G likovnih razstav spremljali krajši komorni koncerti in nastopi glasbenikov, plesalcev in pevcev. Sinlonični orkester bo pripravil tradicionalni novoletni koncert. V okviru naložb je v letu 1981 predvidena druga faza in s tem zaključek del na podstrešnih prostorih novo odprte galerije na Titovem trgu, v katerih so predvideni prostori za delo galerije in društveni prostori. ZDRAVSTVO Program zdravstvenega varstva na območju občine Kamnik izhaja iz potreb delovnih ljudi in občanov po celovitem zdravstvenem varstvu, upošteva kadrovske in druge zmogljivosti ter zagotavlja pravice do zdravstvenih storitev iz zagotovljenega obsega pravic do zdravstvenega varstva v SRS po zakonu. Dalje zagotavlja pravice do zdravstvenih storitev, ki-si jih poleg zagotovljenega obsega zdravstvenih storitev po zakonu zagotavljajo uporabniki v občinski zdravstveni skupnosti in pravice do socialne varnosti, ki vključujejo denarna nadomestila osebnega dohodka ob začasni zadržanosti od dela zaradi 'bolezni, poškodbe in nege obolelega družinskega člana, povračilo potnih stroškov ter pogrebnine in posmrtnine. Izhodišče za programiranje v tem srednjeročnem obdobju je doseženi obseg zdravstvenega varstva do leta 1980 in nadaljnji razvoj oziroma povečanje le-tega v odvisnosti do razvojnih možnosti v občini. S tem letom se prične izvajati tudi program investicij, ki bo prispeval k izboljšanju zdravstvenih storitev v občini. ZAPOSLOVANJE V letu 1981 bo skupnost s strokovno službo izvajala naloge, ki izhajajo iz srednjeročnega plana. Te naloge slonijo na zakonodaji, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih. Z ozirom na sedanje gospodarske in družbenopolitične razmere bo poudarek na naslednjih nalogah: — v šolskem letu 1981/82 bo steklo usmerjeno izo- . braževanje, zato se bo treba intenzivno vključiti v priprave za reformo vzgoje in izobraževanja, kar bo doseženo z večjim sodelovanjem z združenim delom na področju planiranja kadrov in izobraževalnih programov. V ta namen bo izdelana letna in srednjeročna kadrovska bilanca v občini. V sklopu tega bo nujno pristopiti h kontroli izvajanja samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih pri zaposlovanju delavcev ter sankcioniranju kršitev tega sporazuma, — skupnost za zaposlovanje bo z letom 1981 vključila v svojo dejavnost štipendijsko politiko v občini, kar predstavlja novo kvaliteto na področju kadrovske politike, — še nadalje bo velik poudarek na usposabljanju in zaposlovanju invalidov, težje zaposljivih in povratnikov iz tujine. Ostale naloge se bodo izvajale po že ustaljenem programu. RAZISKOVANJE Občinska raziskovalna skupnost bo v prvem letu srednjeročnega obdobja izvajala splošni program dela občinske raziskovalne skupnosti, ki zajema predvsem ugotavljanje in opredeljevanje potreb in interesov po raziskovalni dejavnosti, usmerjanje raziskovalnih pobud, spodbujanje množične inventivne dejavnosti, spodbujanje inovacijske dejavnosti, programiranje znanstvene dejavnosti ter informiranje delavcev in občanov v raziskovalni dejavnosti. Od raziskovalnih nalog, načrtovanih v srednjeročnem obdobju, bo v prvem letu formiran projektni svet, deta j hrane raziskovalne naloge in sklenjeni dogovori oziroma pogodbe z raziskovalnimi organizacijami kot izvajalci teh nalog. VARSTVO PRED POŽAROM • SIS za varstvo pred požarem občine Kamnik bo svojo dejavnost v prihodnjem letu v glavnem usmerila na pričetek gradnje Doma zaščite in varnosti, ki naj bi se pričela v začetku prihodnjega leta. V ta namen je predvidenih 65 %> lastnih sredstev. Požarna skupnost in Občinska gasilska zveza bosta v prihodnjem letu skrbela tudi za vzgojo kadrov, v ta namen bodo organizirani tečaji za izprašane gasilce, strojnike in nižje častnike. Skupnost bo v letu 1981 skrbela za to, da se izdelajo načrti požarne varnosti ter požarne obremenitve v miru in vojni za vso občino, kakor tudi za posamezne krajevne skupnosti in organizacije združenega dela. Požarna skupnost bo financirala dejavnost Občinske gasilske zveze, kakor tudi nabavo opreme in orodja ter tekoče vzdrževanje gasilskih domov ter tudi gradnjo gasilskega doma na Selah. Prizadevala si bo tudi za krepitev ljudske obrambe in družbene samozaščite. Zato bo interesna Skupnost sodelovala S civilno zaščito in usposabljala kadre, ki so potrebni za dobro delovanje gasilskih ekip v sestavi civilne zaščite. KRAJEVNE SKUPNOSTI Krajevne skupnosti v skladu s sprejetim srednjeročnim planom v letu 1981 načrtujejo dograditev najbolj potrebnih komunalnih objektov in objektov družbenega standarda, hkrati pa bodo zagotavljale uresničevanje potreb krajanov na drugih področjih družbenega življenja. V ta namen se bodo aktivno vključile v akcijo za izvedbo samoprispevka. Za uresničevanje načrtovane dejavnosti bodo imele na voljo 30,000.000 din. Kot največji vir dohodka bo še vedno krajevni samoprispevek, s katerim bo zbrano približno 14,121.716 din. Drugi viri bodo združena sredstva delovnih organizacij, ki se združujejo po samoupravnem sporazumu za razvoj krajevnih skupnosti in neposredno dogovorjena za financiranje posamezne naloge, sredstva samoupravnih interesnih skupnosti, namenska sredstva iz proračuna občine, soudeležba krajanov ter druga združena sredstva. Večino sredstev bodo krajevne skupnosti namenile za dograditev komunalnih objektov, ki so že v gradnji in nekatera nova manjša investicijska dela ter sofinancirala gradnjo posameznih objektov s samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Opaziti je mogoče, da krajevne skupnosti postopoma usmerjajo svojo dejavnost v sodelovanju z interesnimi skupnostmi tudi na druga področja družbenega življenja, saj načrtujejo tudi urejanje objektov družbenega standarda za uresničevanje interesov kulture, telesne kultu- re, otroškega varstva in drugih, vedno več pa tudi za urejanje naselij ter varstvo okolja. V skladu z načrti doslednejše uresničitve zasnove vsesplošne ljudske obrambe ter usposabljanja enot narodne in civilne zaščite, prav tako pa tudi za delovanje organizacij in društev, bodo krajevne skupnosti namenile potrebna sredstva. Delovne organizacije bodo v letu 1981 po samoupravnem sporazumu za uresničevanje programov razvoja krajevnih skupnosti združile skupno 4,702.000 din. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA <• Na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo v letu 1981 izvajali predvsem naslednje naloge: — pri nadaljnjem razvoju teritorialne obrambe bomo uresničevali naloge, določene s srednjeročnim načrtom razvoja 1981—1985 v letu 1981, — na področju obrambnih priprav družbenopolitične skupnosti bo aktivnost usmerjena predvsem v nabavo opreme in orožja za organe družbenopolitičnih skupnosti, ažuriranje, dopolnjevanje in dograjevanje obrambnih načrtov, v obrambne priprave krajevnih skupnosti, — na področju obrambnega usposabljanja bo aktivnost usmerjena v razvoj in vsebinsko dopolnjevanje vseh že uveljavljenih oblik usposabljanja delovnih ljudi in občanov za obrambne priprave, opravljanje nalog narodne zaščite in civilne zaščite in ostalo usposabljanje na podlagi programa za leto 1981, — na področju civilne zaščite bo aktivnost usmerjena v zagotavljanje opreme za zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah za novo ustanovljene enote civilne zaščite; opremljanje ustanovljenih enot civilne zaščite v krajevnih skupnostih in usposabljanje članov štabov civilne zaščite in enot civilne zaščite, — na področju zvez in sistema za opazovanje, obveščanje in alarmiranje bomo nadalje opremljali enote zvez in centra za obveščanje in alarmiranje s potrebnimi radijskimi sredstvi ter usposabljali pripadnike enote za vojne zveze in pripadnike službe OJOA za njihovo učinkovito delo. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV PO SAMOUPRAVNIH SPORAZUMIH GOSPODARSKIH INTERESNIH DEJAVNOSTI, ZA FINANCIRANJE LJUDSKE OBRAMBE IN ZA POTREBE KRAJEVNIH SKUPNOSTI Po samoupravnih sporazumih o financiranju občinskih gospodarskih interesnih dejavnosti za obdobje 1981 do 1985 se v letu 1981 združujejo sredstva od osnov doseženih osebnih dohodkov po naslednjih stopnjah: 1. za financiranje splošne ljudske ’ obrambe in družbene samozaščite po stopnji 0,20 %>, 2. za financiranje požarno-varnostne dejavnosti po stopnji 0,50°/», 3. za financiranje skupnih potreb na področju komunalnih dejavnosti po stopnji 0,80 %>, 4. za financiranje pospeševanja kmetijstva po stopnji 0,10 Vt, 5. za financiranje stanovanjske graditve po najnižji stopnji 6,0 “/o in 6. za financiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav po stopnji, ki bo dogovorjena v skupščini samoupravne komunalne skupnosti. Za sofinanciranje programov potreb in razvoja krajevnih skupnosti se v letu 1981 združujejo sredstva v višini 600 din na zaposlenega. St. 30-2/80 # . Kamnik, dne 29. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 175. in 184. člena statuta občine Kamnik na skupnem zasedanju vseh zborov dne 29. decembra 1980 sprejela naslednje ukrepe za izvajanje resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine Kamnik v letu 1981 1. Da bi dosegli stabilne tokove družbene reprodukcije v prihodnjem letu, bodo OZD pripravile podrobnejše programe ukrepov za leto 1981 in za celotno prihodnje petletno obdobje. V te programe je potrebno vključiti optimalne rešitve za povečanje izvoza, proizvodnje in storitev oziroma dohodka, predvsem z učinkovito izrabo' obstoječih zmogljivosti. Ti programi naj vsebujejo tudi najracionalnejše rešitve glede porabe energije oziroma nadomeščanja tekočih goriv z domačimi viri energije, pri čemer pa je potrebno upoštevati merila in naloge v zvezi z varstvom človekovega okolja. 2. OZD, SIS ter Ljubljanska banka — Gospodarska banka Ljubljana, poslovna enota Kamnik, naj preverijo predvidene investicije, tako na področju gospodarstva kot negospodarstva, ki so planirane za leto 1981 in za celotno srednjeročno obdobje na osnovi meril za prestrukturiranje gospodarstva, ter na osnovi dejanskih materialnih možnosti. Predlog teh predvidenih investicij naj bo izdelan do konca februarja 1981. 3. Organi SIS družbenih dejavnosti bodo skrbeli za: racionalno uporabo sredstev, ki so bila dogovorjena na osnovi planskih dokumentov. Sredstva naj ostajajo v organizacijah — plačnikih prispevkov, dokler jih izvajalci ne bodo potrebovali za izvedbo dogovorjenih programov. V SIS družbenih dejavnosti bo dokončno organizirana skupna strokovna služba zaradi večje učinkovitosti ter racionalnega zaposlovanja. Na področju družbenih dejavnosti se bodo investicije v letu 1981 izvajale skrajno racionalno in selektivno. Investicije iz samoprispevka bo mogoče izvajati le, če bo s samoprispevkom zagotovljena najmanj tretjina vrednosti in bodo druga potrebna sredstva za investicije in njeno obratovanje zagotovljene s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov teh dejavnosti. 4. OZD bodo v prvem trimeseju 1981 sprejele svoje izvozne obveznosti ter prevzele svoj delež obveznosti za uresničevanje projekcije deviznobilanč-nega in plačilnobilančnega položaja SR Slovenije. 5. Delitev dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke bo potekala v skladu z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981. V OZD je potrebno ustrezneje vrednotiti najbolj zahtevna proizvodna in ustvarjalna dela. Uvajati in razvijati je potrebno naj učinkovitoj še motive za stalno povečevanje dohodka, produktivnosti dela ter zniževanje materialnih stroškov in boljše izrabe kapacitet. 6. Plani zaposlovanja v OZD in občini se bodo usklajevali v skupnosti za zaposlovanje. Potrebno je zmanjševati delež delavcev pri režijskih in administrativnih delih. Občinska skupnost za zaposlovanje ter OZD bodo zagotovile na delovnih mestih, kjer je to možno, prednost zaposlovanja invalidov in sprejele program njihovega usposabljanja. 7. Občinska skupnost za cene bo tekoče spremljala in analizirala gibanje cen izdelkov in storitev iz občinske pristojnosti ter s svojimi ukrepi pozitivno vplivala na družbenoekonomske odnose na tem področju. Skupnost bo skrbela za selektivno in diferencirano politiko cen, tako da bi prispevali k odpravljanju najbolj izrazitih nesoglasij med cenami in nesorazmerji v pogojih pridobivanja dohodka. 8. OZD, zadolžene za preskrbo v občini, bodo skrbele za nemoteno oskrbo občanov. V zvezi s tem pa bodo tudi tesno sodelovale s pristojnimi organi v občini. 9. V okviru samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu bomo urejali način in oblike intervencij v kmetijski proizvodnji zaradi, uresničevanja nalog na področju kmetijstva, proizvodnje hrane ter zaščite življenjske ravni občanov. V letu 1981 bomo zagotovili pogoje za odkup mleka tudi v tistih predelih občine, kjer odkupa doslej ni bilo. 10. V letu 1981 bomo večjo skrb posvetili razvoju deficitarne storitvene obrti. V ta namen bo Stanovanjska skupnost Kamnik v okviru izvajanja svojega programa zagotovila poslovne prostore in jih na skupen predlog Obrtnega združenja Kamnik in komisije za obrt pri Izvršnem svetu SO Kamnik ter sklepa izvršnega sveta, dodelila v najem pod najugodnejšimi pogoji. 11. Vsi proračunski porabniki morajo skrajno racionalno uporabljati sredstva. IS bo tekoče spremljal splošno porabo ter v primerih potrebe sprejel tudi ustrezne omejitvene ukrepe. St. 30-2/80 Kamnik, dne 29. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r. 426. Na podlagi 144. člena ustave SR Slovenije ter v skladu z 242. in 243. členom zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 23/76) so delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ostali delovni ljudje in občani (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) sklenili SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju sredstev za financiranje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini Kamnik za obdobje 1981—1985 1. člen Samoupravni sporazum opredeljuje način financiranja dejavnosti in nalog, ki izhajajo iz splošnih in družbenih potreb splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v krajevnih skupnostih, občini in pokrajini ter iz dogovora o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981—1985. 2. člen Po tem sporazumu zbrana sredstva se uporabljajo za izvajanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki obsegajo: — opremljanje, usposabljanje in urejanje enot teritorialne obrambe, — opremljanje, usposabljanje in urejanje občinskih enot civilne zaščite in enot civilne zaščite v krajevnih skupnostih, — opremljanje, usposabljanje in urejanje občinske službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje, , — odplačevanje obrestne mere za najete kredite za občinske rezervne blagovne fonde, — sofinanciranje Pokrajinskega odbora za ljubljansko pokrajino in Pokrajinskega štaba teritorialne obrambe, — sofinanciranje gradnje, vzdrževanja in adaptacijo občinskega centra za obveščanje in alarmiranje, — sofinanciranje, gradnjo in vzdrževanje skladišč za potrebe teritorialne obrambe in plačila najemnine skladiščenja materialnih sredstev teritorialne obrambe, — sofinanciranje najemnine skladiščenja občinskih blagovnih rezerv ter stroškov za zamenjavo blagovnih rezerv, — sofinanciranje družbenih organizacij, pomembnih za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — dopolnjevanje občinskih blagovnih rezerv osnovnih prehrambenih proizvodov. 3. člen V primerjavi s sredstvi, za leto 1980, ocenjenimi na znesek 1.474 tisoč din se bodo v srednjeročnem obdobju združevala naslednja sredstva: din — v letu 1981 3,080.000 — v letu 1982 3,219.000 — v letu 1983 3,363.000 — v letu 1984 1,757.000 — v letu 1985 1,836.000 Višina sredstev temelji na letnih programih ter izhodiščih, da naraščajo za 10 "/o počasneje od rasti družbenega proizvoda oziroma dohodka, po ocenjeni poprečni stopnji 4,5 °/o. 4. člen Sredstva navedena v 3. členu sporazuma, se letno valorizirajo. Osnove in stopnje za združevanje sredstev se določajo z letnimi resolucijami o izva- janju družbenega plana občine Kamnik, na osnovi katerih se izda sklep o načinu združevanja sredstev, ki se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. t 5. člen Sredstva plačujejo udeleženci mesečno ob izplačilu osebnih dohodkov delavcev, kolikor ni s sklepom iz 4. člena sporazuma drugače določeno. Sredstva se odvajajo na posebni račun splošne ljudske obrambe pri Skupščini občine Kamnik. 6. člen Samoupravni sporazum velja za .srednjeročno obdobje od leta 1981 do 1935. Določbe samoupravnega sporazuma se v teku srednjeročnega obdobja lahko spremene po enakem postopku, kot velja za sprejem sporazuma. 428. Na podlagi določb 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) ter 23. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom v občini Kamnik so delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ostali delovni ljudje in občani ter samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom v občini Kamnik (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) sklenili SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju in uporabi sredstev za financiranje požarao-variiostne dejavnosti v občini Kamnik za srednjeročno obdobje 1981—1985 7. člen Samoupravni sporazum postane veljaven, ko ga sprejme večina udeležencev. Samoupravni sporazum in sklep o veljavnosti samoupravnega sporazuma se objavita v Uradnem listu SRS. St. 402-1/81 Kamnik, decembra 1980. Udeleženci 427. Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na svoji 79. seji dne 20. januarja 1981 sprejel tale UGOTOVITVENI SKLEP - 1 Izvršni svet Skupščine občine Kamnik ugotovi, da je samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini Kamnik za obdobje 1981—1985 sprejela večina udeležencev in je s tem postal veljaven. 2 Na podlagi 4. člena sporazuma ter resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine Kamnik za leto 1981 združujejo udeleženci prispevek po stopnji 0,20 °/o od osnove bruto osebni dohodki. Udeleženci plačujejo v letu 1981 prispevek na tele račune: — Prispevek za financiranje potreb SLO - SO Kamnik (gospodarstvo) št. 50140-842-015-6420; — Prispevek za financiranje potreb SLO iz negospodarstva SO Kamnik št. 50140-842-015-6441; — Prispevek za financiranje potreb SLO od delovnih ljudi in CPO-SO Kamnik št. 50140-842-015-64217 3 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-1/81 Kamnik, dne 20. januarja 1981. Predsednik Skupščine občine Kamnik Tone Pengov 1. r. 1. člen Samoupravni sporazum opredeljuje način financiranja dejavnosti in nalog samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom v občini Kamnik skladno s 1. in 2. alineo 23. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS za varstvo pred požarom v občini Kamnik in dogovora o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981—1985. 2. člen Po tem sporazumu zbrana sredstva se uporabljajo za izvajanje nalog varstva pred požarom, ki zajemajo: — opremljanje, vzdrževanje in usposabljanje občinske gasilske zveze, — sofinanciranje Doma zaščite in varnosti v Kamniku, — financiranje delovanja skupnosti, — druge nalbge, opredeljene s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti. 3. člen V primerjavi s sredstvi za leto 1980, ocenjenimi na znesek 7.369 tisoč din, se bodo v srednjeročnem obdobju združevala naslednja sredstva: din — v letu 1981 — v letu 1982 —v letu 1933 — v letu 1984 — v letu 1985 7.699.000 8.047.000 8.406.000 8.784.000 9.179.000 Višina sredstev temelji na letnih programih ter izhodiščih, da naraščajo za 10 “/o počasneje od rasti družbenega proizvoda oziroma dohodka, po ocenjeni poprečni stopnji 4,5 %>. . 4. člen Sredstva navedena v 3. členu sporazuma se letno valorizirajo. Osnove in stopnje za združevanje sredstev se določajo z letnimi resolucijami o izvajanju družbenega plana občine Kamnik, na osnovi katerih se izda sklep o načinu združevanja sredstev, ki se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. 5. člen Sredstva plačujejo udeleženci mesečno ob izplačilu osebnih dohodkov delavcev, kolikor ni s skle- pom iz 4. člena sporazuma drugače določeno. Sredstva se odvajajo na račun požarne skupnosti. 6. člen Ta samoupravni sporazum velja za srednjeročno obdobje od leta 1981 do 1985. Določbe samoupravnega sporazuma se v teku srednjeročnega obdobja lahko spremene po enakem postopku, kot velja za sprejem sporazuma. 7. člen Samoupravni sporazum postane veljaven, ko ga sprejme večina udeležencev. Samoupravni sporazum in sklep o veljavnosti samoupravnega sporazuma se objavita v Uradnem listu SRS. Št. 402-7/81 Kamnik, decembra 1980. Udeleženci 429. Izvršni odbor Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom je na seji dne 23. januarja 1981 sprejel tale UGOTOVITVENI SKLEP 1 Izvršni odbor Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom ugotavlja, da je samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za financiranje požarno-varnostne dejavnosti v občini Kamnik za srednjeročno obdobje 1981—1985 sprejela večina udeležencev in je s tem postal veljaven. 2 Na podlagi 4. člena samoupravnega sporazuma ter resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine Kamnik za leto 1981 združujejo udeleženci prispevek po stopnji 0,50 “/o od osnove bruto OD 3 Udeleženci plačujejo v letu 1981 prispevek na račun številka 50140-842-015-2666 Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Kamnik. 4 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 402-7/81 Kamnik, dne 23. januarja 1981. Predsednik izvršnega odbora Samoupravne interesne skupnosti » za varstvo pred požarom Franc Dolenc, dipl. inž. L r. 430. Za uresničevanje nalog na področju razvoja kmetijstva v občini Kamnik in na osnovi določb 4. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS. št. 1/79) so delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v Vugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, os- tali delovni ljudje in občani ter kmetijsko zemljiška skupnost občine Kamnik (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) sklenili SAMOUPRAVNI SPORAZUM o zdrnževanju sredstev za pospeševanje kmetijstva v občini Kamnik za obdobje 1981—1985 1. člen Samoupravni sporazum opredeljuje način financiranja dejavnosti za pospeševanj« kmetijstva pri uresničevanju nalog, določenih z dogovorom o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981 do 1985, na področju razvoja kmetijstva in proizvodnje hrane 2. člen Po tem sporazumu zbrana sredstva se uporabljajo za izvajanje nalog za pospeševanje kmetijstva, ki obsegajo predvsem: — sofinanciranje pospeševalne službe, — regresiranje nakupa plemenske živine in re-pro-materiala, — regresiranje obrestne mere za kredite, odobrene za investicije v zasebnem kmetijstvu, — sofinanciranje organizacije umetnega osemenjevanja in naravnega pripuščanja govejih plemenic, — sofinanciranje preusmeritvenih in razvojnih programov v kmetijstvu, — sofinanciranje pospeševanja in uvajanja popolne selekcije klavnih živalskih vrst za izboljšanje pasem ter večanjem staleža živine. 3. člen V primerjavi s sredstvi za leto 1980, ocenjenimi na znesek 1.474 tisoč din, se bodo v srednjeročnem obdobju združevala naslednja sredstva: . 4. člen Podpisniki tega sporazuma se sporazumejo, da je osnova za izračun višine namenskih sredstev po 3. členu tega sporazuma osebni dohodek. Sredstva iz 3. člena tega sporazuma se izločajo pri vsakem izplačilu osebnega dohodka in se plačujejo na poseben račun Samoupravne komunalne skupnosti občine Kamnik, ki s temi sredstvi upravlja. 5. člen Zbrana sredstva iz 3. člena tega sporazuma se sme-smejo uporabiti samo za izgradnjo omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena, namenjenih za individualno rabo v stanovanjskih soseskah, ki .se gradijo po sprejetem programu usmerjene stanovanjske graditve. Iz zbranih sredstev lahko upravljalec dolgoročno kreditira ali neodplačno financira tudi izgradnjo omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena namenjenega individualni rabi in izven območja stanovanjskih sosesk v okviru družbeno usmerjene stanovanjske graditve, vendar le pod pogojem, da ti objekti in naprave vsaj delno služijo oskrbi omenjenih stanovanjskih sosesk. 6. člen Pri oddaji zemljišč namenjenih za usmerjeno stanovanjsko izgradnjo v skladu s sprejetimi programi, se stroški za objekte in naprave iz 5. člena tega sporazuma ne štejejo v ceno stanovanj oziroma zemljišč. ♦ 7. člen Za organizacije, ki ne pristopijo k temu sporazumu, lahko določi obveznosti izločanja sredstev po tem sporazumu občinska skupščina z odlokom. 8. člen Glede tega, kateri objekti in naprave se štejejo za objekte primarnega in sekundarnega pomena individualne komunalne rabe veljajo določila 13. in 14. člena zakona o opravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem. Financiranje in kreditiranje komunalne izgradnje po tem sporazumu sme upravljalec — Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik izvajati samo za objekte po 5. členu tega sporazuma. 9. člen Zgrajeni komunalni objekti in naprave preidejo v osnovna sredstva ustreznih komunalnih organizacij združenega dela, ki z njimi upravljajo in gospodarijo v skladu z zakonom o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/76). 10. člen Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se opravijo po postopku, ki je predviden za sklenitev sporazuma. K temu sporazumu lahko naknadno pristopijo tudi organizacije, ki sporazuma niso podpisale do dneva uveljavitve. 11. člen Ta sporazum prične veljati takoj, ko ga podpiše večina udeležencev in sicer za dobo 5 let. Sporazum se prične uporabljati od 1. januarja 1981 dalje. 12. člen Vsak podpisnik sprejme po en izvod sporazuma, izvirnik sporazuma hrani Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik. St. 402-10/81 Kamnik, decembra 1980. Podpisniki 435. Na podlagi 28. člena statuta Samoupravne komunalne skupnosti Kamnik ter 11. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje Izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav v občini Kamnik za obdobjje 1981—1985 je sprejel izvršilni odbor Samoupravne komunalne skupnosti občine Kamnik na svoji 66. seji z dne 19. januarja 1981 tale UGOTOVITVENI SKLEP 1 Izvršilni odbor Skupščine samoupravne komunalne skupnosti občine Kamnik ugotavlja, da je samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financi- ranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav v občini Kamnik za obdobje 1981—1985 sklenjen, ker ga je sprejela skupščina udeležencev. 2 Udeleženci so sklenili, da bodo za financiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena namenjenih za individualno rabo v stanovanjskih soseskah združevali nepovratno sredstva po stopnji 1 °/o od bruto osebnega dohodka. 3 Sredstva iz 2. člena tega sklepa se izločajo pri vsakem izplačilu OD na žiro račun Samoupravne komunalne skupnosti občine Kamnik št. 50140-662-24011. 4 Ta sklep prične veljati po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje. St. 1/80 Kamnik, dne 13. februarja 1981. Predsednik izvršilnega odbora Samoupravne komunalne skupnosti občine Kamnik France Pucelj, inž. 1. r. 436. Na podlagi 2. in 113. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) delavci v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delovni ljudje in občani v KS za območje občine Kamnik kot uporabniki ter delavci v samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki izvajajo s tem samoupravnim sporazumom opredeljene naloge kot izvajalci, organizirani v Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Kamnik sklepamo SAMOUPRAVNISPORAZUM o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik za obdobje 1981—1985 1. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravnih stanovanjskih skupnosti občine Kamnik (v nadaljnjem besedilu: samoupravni sporazum) opredeljujemo s tem samoupravnim sporazumom za uresničevanje ciljev in usmeritev ter nalog razvoja stanovanjskega gospodarstva v srednjeročnem obdobju 1981—1985 zlasti: — obseg stanovanjske graditve v srednjeročnem obdobju in po posameznih letih ter strukturo, vrsto in kvaliteto stanovanj, — prostorske rešitve za gradnjo planiranega števila stanovanj glede na lokacijo in dinamiko gradnje, — zmogljivosti izvajalca za uresničevanje predvidenega obsega stanovanjske graditve, prenove in vzdrževanje stanovanjskega sklada, — združevanje in zagotavljanje sredstev, — obseg, vrsto in način solidarnostnega in vzajemnega reševanja stanovanj, — osnovne kriterije za vzdrževanje in upravljanje z obstoječim stanovanjskim skladom, — naloge, ki jih uresničujemo v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije, — medsebojne pravice in obveznosti v primeru odstopanja od sprejetih planskih aktov. 2. člen Pri načrtovanju temeljnih ciljev in nalog na področju stanovanjskega gospodarstva v obdobju 1981 do 1985 bomo udeleženci samoupravnega sporazuma upoštevali izhodišča za oblikovanje samoupravnega sporazuma, opredeljena s stališči, sklepi in priporočili Skupščine SR Slovenije za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 35/79). 3. člen Pri določanju osnov srednjeročnega plana upoštevamo udeleženci: — cilje in potrebe na stanovanjskem področju v občini, — razvojne možnosti širše družbene skupnosti ter analize možnosti razvoja občine za obdobje 1981 do 1985, — temeljne usmeritve razmeščanja poselitve glede na razvoj mesta Kamnika in naselij v občini, — varstvo, razvoj in izboljšanje bivalnega okolja glede na ohranitev naravnih in z delom pridobljenih enot, — cilje in naloge na področju SLO in družbene samozaščite. 4. člen Udeleženci bomo na osnovi navedenih ocen in pridobljenih ter vsklajenih elementov med seboj ustvarjali pogoje in uresničevali dogovorjeni program stanovanjske graditve v obdobju 1981—1985 po naslednji strukturi in vrsti: Stanovanja po sektorju graditve 1981 Št. 1982 Št. 1983 Št. 1984 .št. 1985 št. 81—85 št. I. Družbena (blok) 154 124 124 124 124 630 — solidarnostna 90 60 60 60 60 330 — najemna 60 60 60 60 60 300 — nadomestna 20 20 — etažna (zasebna) 86 86 86- 86 86 430 II. Zasebna — zasebne hiše 40 40 40 40 40 200 — od tega v zad. grad. 50 150 200 Skupaj (I + II) 430 420 630 370 370 1480 Načrtovana stanovanja bomo gradili na naslednjih območjih; Lokacija gradnje 1981 1982 1983 3984 1985 81—85 Blokovna gradnja Kamnik — BS-6 120 60 — — — 180 — BS-2 80 80 100 80 110 450 — BS-3 60 120 120 120 420 Ostalo 30 — — — — 30 Skupaj 230 200 220 200 230 1080 Zasebna gradnja Zasebna kot zadružna gradnja je načrtovana predvsem v soseski BS-3 Novi trg. Perovo, ostala zasebna gradnja pa na drugih lokacijah v občini. V okviru predvidene stanovanjske gradnje je potrebno financirati v obdobju 1981—1985 iz sredstev združenega dela občine Kamnik, lastne udeležbe občanov, bančnih sredstev in ostalih sredstev naslednjo stanovanjsko izgradnjo: Blokovna gradnja: Število stanovanj — solidarnostna stanovanja 330 — najemna stanovanja 300 — nadomestna stanovanja 20 — etažna stanovanja 430 Skupaj 1080 Zasebna gradnja 400 Od tega kot zadružna gradnja 200 Skupaj 1480 5. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma — izvajalci — bomo zagotavljali zmogljivosti za uresničevanje predvidenega obsega stanovanjske graditve, prenoVe stanovanj in vzdrževanja stanovanjskega sklada hiš in se zavzemali, da bo graditev stanovanj potekala v smeri intenzivnejšega razvoja produktivnosti dela v gradbeni dejavnosti in sprejemanje ukrepov v smeri racionalizacije in nadaljnega razvoja tehnologije gradnje. 6. člen Udeleženci sporazuma — izvajalci — se zavezujemo, da bodo stanovanja zgrajena v taki kvaliteti, da bodo bistveno izboljšane možnosti vzdrževanja in da bodo upoštevani ukrepi kompleksnega varčevanja z energijo. 7. člen Udeleženci stanovanjskega sporazuma — izvajalci — bomo pri uresničevanju programa stanovanjske graditve v največji možni meri upoštevali sprejete ukrepe za varstvo človekovega okolja in naloge ter ukrepe s področja SLO in družbene samozaščite. 8. člen Pri oblikovanju cen stanovanjske graditve bomo udeleženci samoupravnega sporazuma — izvajalci — upoštevali veljavni družbeni dogovor o oblikovanju cen stanovanjske graditve v SR Sloveniji ter tvorno' sodelovali pri snovanju samoupravnih sporazumov o izgradnji stanovanjskih naselij oziroma stanovanjskih objektov v občini. 9. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo med seboj in tudi v drugih oblikah samoupravnega interesnega združevanja določili in uresničevali tako zemljiško politiko, ki bo omogočala načrtovano stanovanjsko politiko, ki bo omogočala načrtovano Stanovanjsko izgradnjo glede na vrsto, strukturo, dinamiko in kvaliteto. Predvidena stanovanjska izgradnja bo usmerjena predvsem na površine, ki so že opredeljene z zazidalnimi načrti. ' 10. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo za s tem samoupravnim sporazumom predvideni program stanovanjske izgradnje namenjali sredstva v skupni višini 6 odstotkov na bruto osebne dohodke in jih uporabljali za pokrivanje lastnih stanovanjskih potreb ter potreb drugih udeležencev samoupravnega sporazuma. M., člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo iz sredstev, določenih v 10. členu, združevali začasno v Samoupravni stanovanjski skupnosti sredstva v višini 1,500 “/o na bruto osebne dohodke za namene vzajemnosti pri reševanju stanovanjskih vprašanj in sicer: — za kreditiranje izgradnje družbeno najemnih stanovanj, — za kreditiranje nakupa etažnih stanovanj, — za kreditiranje graditve stanovanjskih hiš v zasebni in zadružni gradnji. Udeleženci, ki v posameznem letu srednjeročnega obdobja nimamo potreb po pridobitvi stanovanj, bomo združevali v iste namene vsa obračunana sredstva iz sklada skupne porabe, obračunana po določilih 10. člena tega sporazuma. 12. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo začasno združevali za namene vzajemnosti iz prejšnjega člena tega samoupravnega sporazuma sredstva največ za dobo 15 let po najmanjši obrestni meri 2 odstotka. 13. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma združujemo sredstva iz dohodka v višini 1,730 °/o na bruto osebne dohodke nepovratno v Samoupravni stanovanjski skupnosti za naslednje namene solidarnosti v občini: — reševanje stanovanjskih vprašanj občanov in družin z nizkimi dohodki, zlasti tistih z večjim številom otrok, — reševanje stanovanjskih vprašanj starejših občanov, — reševanje stanovanjskih vprašanj borcev, — reševanje stanovanjskih vprašanj invalidov, — reševanje stanovanjskih vprašanj občanov, ki so za delo nesposobni, — za delno nadomestitev stanarine, — za premiranje namenskega stanovanjskega varčevanja, upoštevaje ekonomski položaj stanovalcev, — za namene, za katere združujemo sredstva v okviru Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije. 14. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma združujemo sredstva iz sredstev po 13. členu v višini 0,350 °/o na bruto osebne dohodke nepovratno v Samoupravni stanovanjski skupnosti za naslednje namene solidarnosti na ravni republik, opredeljenimi s samoupravnimi sporazumi, sklenjenimi v okviru Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije: — stanovanjske probleme kadrov na manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih občinah, — za gradnjo domov za učence in študente, — za bivalne pogoje udeležencev mladinskih delovnih brigad. 15. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma združujemo nepovratno v Samoupravni stanovanjski skupnosti za namen revitalizacije starega mestnega jedra v Kamniku sredstva v višini 0,230 °/o na bruto osebne dohodke. 16. člen • Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo uveljavili obvezno lastno udeležbo ob pridobitvi družbenega najemnega stanovanja, solidarnostnega stanovanja, za nakup etažnega stanovanja in za graditev stanovanjske hiše. Pogoje za pridobitev družbenega najemnega stanovanja, solidarnostnega stanovanja ter pridobitev Kredita za nakup etažnega stanovanja ali za graditev individualne stanovanjske hiše, je namensko varčevanje za rešitev stanovanjskega vprašanja. 17. člen Lastna udeležba za pridobitev družbenega najemnega stanovanja bo znašala od 5—20 °/o vrednosti stanovanja, za pridobitev solidarnostnega stanovanja pa od 1—4 Vo vrednosti stanovanja, za nakup etažnega stanovanja in graditev zadružne gradnje najmanj 40 odstotkov, za graditev individualne stanovanjske hiše pa najmanj 60% od predračunske vrednosti oziroma končne cene po kupoprodajni pogodbi. 18. člen Lastna udeležba za pridobitev družbenega stanovanja je vračljiva. Višina lastne udeležbe je odvisna predvsem od ekonomskega in socialnega položaja občana in njegove družine. 19. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma so podrobneje opredelili obveznosti plačila lastne udeležbe in kriterije za pridobivanje družbeno najemnih stanovanj, za pridobivanje stanovanjskih posojil, za pridobivanje solidarnostnih stanovanj in za delno nadomeščanje stanarin v pravilnikih samoupravne stanovanjske skupnosti oziroma jih še bomo ter v pravilnikih temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti. 20. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo na osnovi že sprejetega samoupravnega sporazuma o postopnem prehodu na ekonomske stanarine uveljavili ekonomske stanarine do leta 1985 in tako zagotovih materialno osnovo za samoupravno dogovarjanje in odločanje pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Udeleženci tega samoupravnega sporazuma bomo namenili amortizacijo za vzdrževalna dela, ki imajo naravo investicijskega vzdrževanja in se z njimi izboljšuje stanovanjski standard. O uporabi teh sredstev bodo odločale skupnosti stanovalcev in Samoupravna stanovanjska skupnost na osnovi dolgoročnih in letnih planov vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih skupnosti. 21. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo pri izvajanju plana stanovanjskega gospodarstva na področjih graditve, prenove in vzdrževanja upoštevali tudi potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 22. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma pooblaščamo Samoupravno stanovanjsko skupnost za tekoče spremljanje izvajanja in uresničevanja ciljev in nalog opredeljenih s tem samoupravnim sporazumom za povratno obveščanje udeležencev samoupravnega sporazuma. 23. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo sporazumno sprejeli potrebne ukrepe za zagotovitev potrebnih sredstev in zmogljivosti izvajalcev, potrebnih za izvedbo minimalnega programa stanovanjske graditve, opredeljenega tudi v družbenem planu občine. Udeleženci samoupravnega sporazuma soglašamo, da je za morebitne spore med udeleženci, ki bi izvirali iz tega sporazuma, pristojno sodišče združenega dela. 24. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo obveznosti in naloge, dogovorjene s tem samoupravnim sporazumom, uveljavili v svojih srednjeročnih in družbenih planih in drugih samoupravnih splošnih aktih. Ta samoupravni sporazum velja ko ga podpiše več kot polovica udeležencev ter se objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-2/31 Kamnik, decembra 1980. Podpisniki 437. Na podlagi 19. čle^a statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik je izvršilni odbor Skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik na svoji seji dne 26. jarfuarja 1981 sprejel SKLEP o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik za obdobje 1981—1985 sklenjen 1 Izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovaj-ske skupnosti občine Kamnik ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plaha Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik za obdobje 1981 do 1985 sklenjen, ker ga je sprejela večina delavcev v občini, udeležencev sporazumevanja. 2 V skladu s 24. členom navedenega sporazuma se ta sklep objavi v Uradnem listu SRS. St. 11/80 Kamnik, 13. februarja 1981. Predsednik izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik Danica Vinšek 1. r. 438. Na podlagi 19. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik ter 10. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik za ob- dobje 1981—1985 je sprejel izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik na seji z dne 26. januarja 1981 UGOTOVITVENI SKLEP o stopnjah, t virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik za leto 1981 1. člen Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik bodo v letu 1981 združevali v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kamnik naslednja namenska sredstva: 1. za potrebe solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu : — po stopnji 1,435 '/o na BOD nepovratno iz dohodka, za namene solidarnosti v občini, — po stopnji 0,295 "/o na BOD nepovratno iz dohodka, za namene solidarnosti na ravni republike (od tega 0,292 °/o na BOD za gradnjo domov za učence in študente in 0,003 % na BOD za bivalne pogoje udeležencev mladinskih delovnih brigad — MDA). Skupaj 1,730 °/o na BOD nepovratno iz dohodka za potrebe solidarnosti; 2. za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na občinski ravni: — po stopnji 2,515 °/o na BOD iz čistega dohodka za lastne potrebe v OZD, — po stopnji 1,500 °/o na BOD iz čistega dohodka za namene vzajemnosti v občini, — po stopnji 0,230 Vo na BOD iz čistega dohodka za revitalizacijo starega mestnega jedra v Kamniku. 3. Za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na republiški ravni: — po stopnji, 0,025% na BOD iz čistega dohodka za sofinanciranje reševanja stanovanjskih potreb kadrov na manj razvitih območjih SR Slovenije. Skupaj (2. in 3.) 4,270 % na BOD iz čistega dohodka za potrebe vzajemnosti na ravni občine in republike. 2. člen Sredstva iz 1. člena tega sklepa se izločajo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov. 3. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje. st n/8o Kamnik, dne 13. februarja 1981. Predsednik izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik Danica Vinšek L r. 439. Za zadovoljevanje in uresničevanje skupnih potreb in interesov ter opravljanje nalog v krajevnih skupnostih občine Kamnik in v skladu z določbami 72., 74. in 144. člena ustave SR Slovenije so delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ostali delovni ljudje in občani ter krajevne skupnosti občine Kamnik (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) sklenili SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju sredstev za sofinanciranje programov potreb in razvoja krajevnih skupnosti v občini Kamnik v srednjeročnem obdobju 1981—1985 1. člen S tem samoupravnim sporazumom se opredeljuje način sofinanciranja razvoja in potreb krajevnih skupnosti občine Kamnik, opredeljenih s programi skupnosti in dogovorom o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981—1985. 2. člen Sredstva zbrana na podlagi tega sporazuma, se bodo delila krajevnim skupnostim po naslednjih kriterijih: a) 2/3 zbranih sredstev bo dodeljenih krajevnim skupnostim sorazmerno na število zaposlenih delavcev, ki žive na območju posamezne krajevne skupnosti, b) 1/3 zbranih sredstev bo razdeljenih po dogovoru na skupnem sestanku delegatov TOZD, OZD, delegatov drugih udeležencev sporazuma in delegatov krajevnih skupnosti! Pri tej delitvi bodo imele prednost naložbe v osnovne in za življenje najvažnejše komunalne naprave ter objekti in tiste krajevne skupnosti, ki imajo glede na oddaljenost naj večje breme na prebivalca pri urejanju komunalnih objektov in naprav. 3. člen V primerjavi s sredstvi za leto 1980, ocenjenimi na znesek 5.306 tisoč din, se bodo v srednjeročnem obdobju združevala naslednja sredstva: din — v letu 1981 — v letu 1982 — v letu 1983 — v letu 1984 — v letu 1985 4.702.000 4.914.000 5.134.000 5.364.000 5.605.000 Višina sredstev temelji na letnih programih ter izhodiščih, da naraščajo za 10 odstotkov počasneje od rasti družbenega proizvoda oziroma dohodka, po ocenjeni poprečni stopnji 4,5 odstotkov 4. člen ^ Sredstva, navedena v 3. členu sporazuma, se letno valorizirajo. Osnove in stopnje za združevanje sredstev se določajo z letnimi resolucijami o izvajanju družbenega plana občine Kamnik, na osnovi katerih se izda sklep o načinu združevanja sredstev, ki se objavi v Uradnem listu SR Slovenije 5. člen Sredstva plačujejo udeleženci mesečno ob izplačilu osebnih dohodkov delavcev, kolikor ni s sklepom iz 4. člena sporazuma drugače določeno. Sredstva se odvajajo na posebni račun pri SDK Kamnik. 6. člen Ta samoupravni sporazum velja za srednjeročno obdobje od leta 1981 do 1985. Določbe samoupravnega sporazuma se v teku srednjeročnega obdobja lahko spremene po enakem postopku, kot velja za sprejem sporazuma. 7. člen Samoupravni sporazum postane veljaven, ko ga sprejme večina udeležencev. Samoupravni sporazum in sklep o veljavnosti samoupravnega sporazuma se objavita v Uradnem listu SRS. St. 402-9/81 Kamnik, decembra 1980. Udeleženci 449. Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na svoji 79. seji dne 20. januarja 1981 sprejel tale UGOTOVITVENI SKLEP 1 , Izvršni svet Skupščine občine Kamnik ugotavlja, da je samoupravni. sporazum o združevanju sredstev za sofinanciranje programov potreb in razvoj krajevnih skupnosti v občini Kamnik v srednjeročnem obdobju 1981—1985 sprejela večina udeležencev in je s tem postal veljaven. 2 Na podlagi 4. člena sporazuma ter resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine Kamnik za leto 1981 združujejo udeleženci sredstva v višini 600 din na zaposlenega. Udeleženci plačujejo v letu 198Tprispevek na račun št.: 50140-842-015-82224 — Sredstva za sofinanciranje programov in planov KS — SO Kamnik. 3 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-9/81 Kamnik, dne 20. januarja 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Tone Pengov 1. r. 441. Skupščina samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu v občini Kamnik je na podlagi 20. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1-7/79) ter 7. in 9. člena odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu v občini Kamnik (Uradni list SRS, številka 18-1119/80) na seji dne 17. decembra 1980 sprejela STATUT Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu v občini Kamnik I. UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem statutom se v skladu z zakonom o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane ter odlokom o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu v občini Kamnik ureja: — ime in sedež sklada, — naloge sklada, zagotavljanje in uporaba sredstev sklada, — pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov v skupščinah sklada ter predstavljanje in zastopanje sklada, — organizacija ter način dela sklada in njegove pristojnosti, — način sodelovanja z drugimi organi in organizacijami ter načela za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — druga vprašanja, pomembna za organizacijo in poslovanje skladov. II. SPLOŠNE DOLOČBE 2. člen Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu v občini Kamnik (v nadaljnjem besedilu: sklad) je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi z odlokom in tem statutom. 3. člen Sedež sklada je v Kamniku, Titov trg 1. 4. člen Ime sklada je: Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu v občini Kamnik. 5. člen Sklad ima okrogel pečat z besedilom: Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu v občini Kamnik. 6. člen Delo sklada je javno. Pri uresničevanju načela javnosti pri delu, seznanja sklad s sredstvi obveščanja organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, družbenopolitično skupnost in širšo javnost o svojem delu ter daje podatke in informacije, ki so pomembne za delo sklada. III. NALOGE SKLADA, ZAGOTAVLJANJE IN UPORABA SREDSTEV SKLADA 7. člen Temeljna naloga sklada so intervencije v kmetijski proizvodnji zaradi uresničevanja nalog, določenih in prevzetih z družbenim planom na področju razvoja kmetijstva in proizvodnje hrane ter za zaščito življenjske ravni delovnih ljudi in občanov z izvajanjem določene politike cen. Posebne naloge sklada so še intervencije za formiranje blagovnih rezerv in za vlaganja v manj razvite krajevne skupnosti za krepitev pogojev, za razvoj kmetijstva na teh območjih. 8. člen Sredstva sklada se zagotavljajo iz sredstev, ki jih samoupravno združujejo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih po zakonu o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane, iz sredstev občinskega proračuna, iz sredstev posojil in iz drugih virov. Sredstva sklada se zagotavljajo še s posebnimi dogovori med proizvajalci hrane, z združevanjem namenskih sredstev za formiranje blagovnih rezerv in za pospeševanje kmetijstva ter sredstev, namenjenih za kompenzacije po posebnih republiških in občinskih predpisih. 9. člen Sredstva sklada se uporabljajo za intervencije iz 4., 5. in 6. člena odloka o ustanovitvi sklada. 10. člen Intervencije iz prejšnjega člena so redne intervencije in posebne intervencije. Redne intervencije so: — premije, — nadomestila, — regresi in — intervencije za krepitev materialne podlage dela pri kmetijskih proizvajalcih. Posebne intervencije so: — sredstva za formiranje občinskih blagovnih rezerv in — sredstva za vlaganja v manj razvite krajevne skupnosti za krepitev pogojev razvoja kmetijstva na teh območjih. 11. člen Za uvedbe ali ukrepe rednih intervencij se smiselno uporabljajo določbe II., III. in IV. poglavja zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane. Način in postopek za uvedbo ali ukrep rednih intervencij, se določi s posebnim pravilnikom, ki ga sprejme skupščina sklada. Posebne intervencije za formiranje občinskih blagovnih rezerv se uvedejo po sklepu Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik in ostale posebne intervencije z letnim programom sklada, na osnovi usmeritev, določenih z družbenim planom občine. 12. člen Sredstva za intervencije se dajejo brez obveznosti vračanja. V izjemnih primerih se lahko iz sredstev sklada dajejo krediti za krepitev materialne podlage dela pri kmetijskih proizvajalcih. Kreditne pogoje za uporabo sredstev sklada določi s posebnim sklepom skupščina sklada. 13. člen Strokovna služba sklada v 30 dneh po sprejemu družbenega plana občine oziroma letne resolucije predloži delegatom skupščine sklada predlog programa dela in finančni načrt sklada za tekoče leto in poročilo o porabi sredstev sklada v preteklem letu. Programa dela in finančni načrt sklada za tekoče leto ter zaključni račun s poročilom o porabi sredstev sklada za preteklo leto sprejme skupščina sklada. 14. člen Skupščina sklada predloži sprejete dokumente iz prejšnjega člena Izvršnemu svetu Skupščine občine Kamnik, kateri ugotavlja usklajenost dela in programov sklada z usmeritvami družbenega plana občine. IV. SKUPŠČINA SKLADA 15. člen Organ upravljanja sklada je skupščina, ki jo sestavljajo delegati temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, krajevnih skupnosti, Kmetijske zemljiške skupnosti Kamnik ter Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik. Skupščino sklada sestavlja 15 delegatov. 16. člen Delo skupščine sklada temelji na delu konference delegacij. Sestava konferenc delegacij in način delegiranja delegatov v skupščino sklada se vrši po določbah 8. člena odloka o ustanovitvi sklada. Pregled sestave konferenc delegacij s številom delegatskih mest za upravljanje skupščine sklada, je sestavni del statuta sklada. 17. člen Pravice, obveznosti in odgovornosti članov so, da se udeležujejo sej skupščine sklada, odločajo o zadevah, ki so na dnevnem redu skupščine, predlagajo, da se obravnavajo posamezne zadeve ter da volijo in so voljeni v organe sklada. 18. člen Skupščina sklada opravlja predvsem naslednje zadeve: 1. obravnava in sprejema statut sklada in druge samoupravne splošne akte, 2. obravnava in sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne programe sklada in letne finančne načrte, 3. obravnava in sprejema poročila o uporabi sredstev sklada in zaključni račun sklada, 4. ugotavlja sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev ter drugih dogovorov o zagotavljanju sredstev iz 8. člena statuta sklada, 5. sprejema pravilnik o načinu in postopku za uvedbo ali ukrep rednih intervencij, 6. sklepa o potrebah najetja kreditov in o pogojih kreditiranja krepitve materialne podlage dela pri kmetijskih proizvajalcih, 7. sklepa o drugih pogodbah, s katerimi sklad prevzema materialne obveznosti, 8. imenuje izvršni odbor in člane drugih organov sklada, 9. sprejema pravilnik in sklepe o obsegu zadev in nalog izvršnega odbora in delovnih teles, 10. sklepa o imenovanju tajnika sklada in odloča o nosilcih opravljanja kreditnih, finančno-operativnih in drugih opravilih za sklad, 11. sklepa o nalogah in pooblastilih, katera se poverijo predsedniku skupščine sklada in drugim nosilcem opravljanja del za sklad, 12. sprejema poslovnik o svojem delu. 19. »en Sklad predstavlja in zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika, ki ju izvoli skupščina izmed delegatov. Predsednik in . namestnik predsednika se volita za dobo dveh let in sta lahko izvoljena še za nadaljnji dve leti. 20. člen Predsednik sklicuje in vodi skupščino sklada, skrbi, da dela skupščina v skladu s poslovnikom skupščine, podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejme skupščina ter opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina sklada. V. ORGANIZACIJA TER NAČIN DELA SKLADA IN NJEGOVE PRISTOJNOSTI 21. člen Skupščina sklada ima lahko izvršni odbor. Izvršni odbor šteje 5 članov in ga izvoli skupščina sklada izmed delegatov. Obseg zadev in nalog, način dela in mandatna doba članov izvršnega odbora se določi s posebnim pravilnikom, ki ga sprejme skupščina sklada. 22. člen Za opravljanje posameznih pomembnejših nalog lahko skupščina sklada s sklepom imenuje stalna ali začasna delovna telesa. 23. člen Skupščina sklada odloča na sejah, če je prisotna večina delegatov in sprejema odločitev, če se zanje izreče večina vseh delegatov. 24. člen Gradivo, o katerem odločajo delegati na sejah skupščine sklada, morajo prejeti najmanj 15 dni pred zasedanjem skupščine sklada. Gradivo mora biti obrazloženo. V posameznih primerih, ko narava določenih vprašanj zahteva nujno obravnavo, je lahko ta rok krajšati. Vsak tak primer je potrebno posebej obrazložiti. 25. člen O poteku seje skupščine sklada se piše zapisnik. Zapisnik se dostavi delegatom najpozneje v 15 dneh po seji skupščine sklada. VI. SODELOVANJE SKLADA 26. člen Sklad sodeluje in usklajuje svojo dejavnost s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter organi družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnimi organizacijami občine in širših skupnosti. 27. člen Sklad sodeluje v pripravah za splošno ljudsko obrambo in dnižbeno samozaščito, tako da opravlja in izpolnjuje obveznosti in dolžnosti, ki jih določa zakon, drugi predpisi in plani družbenopolitične skupnosti. VII. DRUGA VPRAŠANJA, POMEMBNA ZA POSLOVANJE SKLADA 28. člen Iz sredstev, katera se formirajo v skladu, se zagotavljajo posebna sredstva za poslovanje sklada: Sredstva, ki so potrebna za delo sklada, se določijo s finančnim načrtom sklada. 29. člen Sklad ima tajnika, ki ga na predlog skupščine sklada imenuje iz vrst strokovnih delavcev uprave občine Izvršni svet Skupščine občine Kamnik. Tajnik sklada opravlja in vodi dela, ki mu jih naloži in poveri skupščina in predsednik skupščine ter odloča o zadevah, ki imajo podlago v že sprejetih sklepih skupščine in zadevajo tekoče poslovanje sklada. Tajnik sklada je odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta sklada ter predstavlja in zastopa sklad v mejah pooblastil. 30. člen Bančno-kreditne posle opravlja za potrebe sklada pristojna banka. 31. člen Računovodska in administrativno-tehnična dela opravlja za sklad organ uprave občine, katerega na predlog skupščine sklada določi Izvršni svet Skupščine občine Kamnik. 32. člen Pogodbe za opravljanje del iz 29., 30. in 31. člena sklene skupščina sklada. VIII. KONČNE DOLOČBE 33. člen V šestih mesecih po uveljavitvi tega statuta je potrebno sprejeti splošne in druge akte, ki jih predvideva ta statut. 34. člen Ta statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina sklada. 35. člen Statut se objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-19/80 • Kamnik, dne 17. decembra 1980. Predsednik skupščine sklada Jurij Urankar 1. r. PREGLED sestave konference delegacij s številom delegatskih mest za upravljanje skupščine Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu v občini Kamnik Zap. št. 9 Naziv delovne organizacije oziroma skupnosti Število delegatskih mest Sklicatelj konf. deleg. 1 2 3 4 1. TOZD — Rudnik kaolina in kalcita, Kamnik 2. TOZD — Kemijska industrija Kamnik, Kamnik X 3. TOZD — Donita Medvode, Kamnik 4. OZD — Lončarsko podjetje Komenda i 5. TOZD — Podjetje Stol, Kamnik X 6. OZD — Menina Smarca, Kamnik 7. TOZD — Gozdno gospodarstvo Ljubljana, Kamnik i 8. TOZD — Podjetja Titan, Kamnik X- 9. OZD — Podjetje Alprem, Kamnik i 10. TOZD — Podjetja Svilanit, Kamnik X 11. TOZD — Tovarna usnja Kamnik 12. OZD — Podjetje Usluga, Kamnik i 13. OZD — Gradbeno podjetje Graditelj, Kamnik X 14. TOZD — Gradbeno podjetje Gradbinec Kranj, Kamnik 15. OZD — Podjetje Zarja, Kamnik 16. OZD — Komunalno podjetje Kamnik 17. OZD — Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, Kamnik i 18. OZD — Živilska industrija Kamnik X 19. TOZD — Delikatesa — Meso Kamnik 20. TOZD — Trgovsko podjetje Kočna, Kamnik 21. TOZD — Central Kranj, Planinka Kamnik 22. TOZD — SAP-Viator, Gostinstvo in žičnice Kamnik ‘ 23. OZD — Zavod Kozorog Kamnik 3 24. OZD — Veterinarski zavod Kamnik-Domžale, Kamnik X 25. DE — Emona, kmetijska kooperacija Domžale, Kamnik 1 26. KS — Krajevna skupnost Kamnik X 27. KS — Krajevna skupnost Nevlje 28. KS — Krajevna skupnost Duplica 29. KS. — Krajevna skupnost Smarca 30. KS — Krajevna skupnost Volčji potok 1 31. KS — Krajevna skupnost Tunjice 32. KS — Krajevna skupnost Podgorje 33. KS — Krajevna skupnost Križ 34. KS — Krajevna skupnost Moste 35. KS — Krajevna skupnost Komenda 1 X 1 2 3 4 36. KS — Krajevna skupnost Kam. Bistrica X 37. KS — Krajevna skupnost Godič 38. KS — Krajevna skupnost Crna 39. KS — Krajevna skupnost Motnik 40. KS — Krajevna skupnost Špitalič 41. KS — Krajevna skupnost Tuhinj X 42. KS — Krajevna skupnost Pša j novica 1 43. KS — Krajevna skupnost Šmartno 44. KS — Krajevna skupnost Vranja peč 45. KS — Krajevna skupnost Sela 46. KS — Krajevna skupnost Srednja vas 1 X 47. SIS — Kmetijska zemljiška skupnost Kamnik 1 X 48. DPS — Izvršni svet Skupščine občine Kamnik 1 X 442. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), 6. člena odloka o novelaciji urbanističnega načrta za območje občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 5/78) in 185. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78 in 27/80) na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. februarja 1981 sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka BS-3 Novi trg, Kamnik in sprememba tega odloka (Uradni vestnik Gorenjske št. 8/75). 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi ▼ Uradnem listu SRS. St. 020-15/81 Kamnik, dne 25. februarja 1981. Predsednik Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. t. 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka BS-3 Novi trg Kamnik, katerega je izdelal za vod za družbeni razvoj Ljubljana pod št. 2573/79 in je sestavni del tega odloka. 2. člen Zemljišča, ki se po 6. členu odloka o novelaciji urbanističnega načrta za območje Kamnik urejajo z zazidalnim načrtom za območje BS-3, pa njihova zazidava s tem zazidalnim načrtom ni obdelana, se bodo urejala z neposredno izdelavo skupinske lokacijske dokumentacije. 3. člen Območje zazidalnega načrta BS-3 je v skladu z noveliranim urbanističnim načrtom Kamnika opredeljeno za zdravstvo, otroško varstvo/stanovanjsko gradnjo in druge spremljajoče objekte. 4. člen Zazidalni načrt je na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu občine Kamnik. KOČEVJE 443. Na podlagi 33. člena zakona o pravicah in dolžnostih organa družbenopolitične skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) in v zvezi s 4. odstavkom 65. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80) sklenejo: — Izvršni svet Skupščine občine Kočevje — Medobčinska gospodarska zbornica občin Ljubljanskega območja — Obrtno združenje Kočevje — Občinski svet Zveze sindikatov Kočevje — Občinska konferenca SZDL Kočevje — organizacija potrošnikov (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) DRUŽBENI DOGOVOR o skupnosti za cene za območje občine Kočevje 1. člen 5. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija občine Kamnik. 6. člen S tem družbenim dogovorom zagotavljajo udeleženci pogoje za ustanovitev skupnosti za cene za območje občine Kočevje (v nadaljnjem besedilu: skupnost). 2. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Novi trg v Kamniku (Uradni vestnik Gorenjske 17,2/72) Udeleženci soglašajo, da je potrebno skupnost ustanoviti in oblikovati tako, da bo s svojim delom zagotovila uresničevanje naslednjih skupnih ciljev: — samoupravno urejanje razmerij na področju cen proizvodov in storitev iz pristojnosti občine v skladu s sprejeto ekonomsko politiko in politiko stabilizacije gospodarstva; — usmerjanje in razvijanje samoupravnih odnosov in usklajevanje interesov samoupravnih organizacij in skupnosti za uresničevanje njihovih pravic ia dolžnosti na področju cen proizvodov in storitev iz pristojnosti občine; — uresničevanje sodelovanja in usklajevanja stališč o vseh vprašanjih, ki so skupnega pomena za udeležence pri pripravi osnov za določanje in izvajanje politike cen in o drugih vprašanjih z delovnega področja skupnosti ter predlaganje ukrepov za izvajanje politike ceh; — zagotavljanje pogojev za oblikovanje družbene kontrole cen, ki jo izvajajo samoupravne organizacije in skupnosti in organizirani potrošniki; — usklajevanje stališč in interesov temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pri predlaganju, določanju in izvajanju politike cen; 3. člen Udeleženci soglašajo, da opravlja skupnost svoje, z zakonom določene naloge in opravila na naslednji način: — pri pripravi osnov za določanje politike cen in pri predlaganju ukrepov za njeno izvajanje analizira gibanje cen proizvodov in storitev na posameznih področjih, analizira tendence gibanja cen in ocenjuje pogoje, ki vplivajo na raven in razmerje Cen ter obvešča udeležence o pojavih in ugotovitvah glede družbenoekonomskih odnosov na področju trga in cen; — daje strokovno pomoč temeljnim in drugim organizacijam združenega dela pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o cenah proizvodov in storitev iz pristojnosti občine; — v postopku družbenega dogovarjanja o cenah proizvodov in storitev iz pristojnosti občine sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov; — udeležencem družbenega dogovora pripravlja analize in podatke o vplivu predlaganih sprememb cen na poslovne stroške organizacij združenega dela, na življenjske stroške in na razvoj družbenih proizvajalnih sil; — pri izvajanju družbene kontrole cen spremlja in ocenjuje uporabo kriterijev za oblikovanje cen, določenih z zakonom ter o tem z namenom, da se omogoči oblikovanje enakomernejših razmerij v primarni delitvi, obvešča zainteresirane organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti; — pri izvajanju družbene kontrole cen in pri opravljanju nalog in opravil neposredne' kontrole cen ocenjuje razmere na trgu in razmerja cen; — izvršni svet skupščine občine predlaga ukrepe neposredne kontrole cen, če ugotovi, da so na trgu nastopile razmere, ki ne omogočajo gibanje razmerij cen v skladu z dogovorjeno politiko cen; — na zahteve udeležencev opravlja zanje v okviru programa dela skupnosti analitična, strokovna in druga opravila. 4. člen Udeleženci soglašajo, da skupnost pri opravljanju svojih nalog in opravil sodeluje z znanstvenimi in drugimi specializiranimi organizacijami združenega dela. Na zahtevo temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti jim nudi skupnost strokovno pomoč in z njimi strokovno sodeluje v skladu z zakonom in s tem družbenim dogovorom. Pri opravljanju nalog in opravil v skladu z zakonom in s tem družbenim dogovorom skupnost sodeluje z drugimi skupnostmi za cene. Udeleženci soglašajo, da bodo v skladu s svojimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi in v okviru ciljev tega družbenega dogovora pripomogli k čimbolj. učinkovitemu izvajanju nalog in opravil skupnosti, določenih z zakonom. 5. člen Udeleženci soglašajo, da svoje pravice, dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, uresničujejo v skupnosti: • — s pospeševanjem družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja na področju cen; — z dajanjem mnenj, predlogov in stališč v svetu skupnosti glede vprašanj z delovnega področja sveta skupnosti, z dajanjem pobud za sklic sej sveta za proučitev določenih vprašanj in oblikovanje strokovnih delovnih teles; — z uresničevanjem svojih pravic in dolžnosti tako neposredno kot prek svojih delegatov v svetu skupnosti; — z rednim obveščanjem skupnosti o pojavih in svojih ugotovitvah glede razvoja družbenoekonomskih odnosov, ki imajo vpliv na gibanje cen proizvodov in storitev iz pristojnosti občine. 6. člen Udeleženci soglašajo, da bodo v programu dela skupnosti določili naloge in opravila, ki jih mora skupnost opraviti za vsakega od udeležencev v skladu z njenimi pravicami, dolžnostmi in obveznostmi. Udeleženci soglašajo, da bodo neposredno sodelovali pri pripravi programa dela skupnosti in da bodo na program dela skupnosti dali svoje mnenje v roku 15 dni po njegovem prejemu. Udeleženci soglašajo, da je skupnost potrebno organizirati tako, da bo zagotovljeno strokovno, pravočasno, ekonomično in učinkovito opravljanje nalog in opravil z njenega delovnega področja. 7. člen Udeleženci soglašajo, da bodo svoje pravice upravljanja uresničevali preko, delegatov v svetu skupnosti. Način dela in odločanja sveta skupnosti se natančneje določi s statutom skupnosti in s poslovnikom o delu sveta skupnosti.1 8. člen ’ Sredstva za opravljanje nalog in del skupnosti se zagotavljajo v proračunu Skupščine občine Kočevje in s plačevanjem nadomestil za storitve, ki jih skupnost opravlja v skladu s statutom skupnosti. Udeleženci soglašajo, da se višina sredstev, ki se zagotavljajo iz občinskega proračuna, določi na podlagi obsega nalog in opravil, določenega s programom dela skupnosti in pogojev za opravljanje teh nalog in opravil. 9. člen Udeleženci soglašajo, da se s samoupravnim spo- razumom o ustanovitvi skupnosti določi, da ima skup- nost za organiziranje in usklajevanje dela tajnika. S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti se določijo dolžnosti oziroma pristojnosti tajnika skupnosti. 10. člen Udeleženci soglašajo, da se opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih opravil za skupnost poveri oddelku za gospodarstvo občinske skupščine Kočevje. S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti se določijo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med Skupnostjo in delavci, ki opravljajo naloge in opravila za skupnost 11. člen Nadzor nad delom skupnosti, v okviru javnih pooblastil, določenih z zakonom, opravlja Izvršni svet Skupščine občine Kočevje. Udeleženci soglašajo, da nadzor nad delom skupnosti, razen sodelovanja pri upravljanju skupnosti prek svojih delegatov v svetu skupnosti, uresničujejo s spremljanjem poročil o delu skupnosti, proučevanjem problemov o delu skupnosti ter na način, določen s statutom skupnosti. 12. člen Udeleženci soglašajo, da je potrebno pospešiti pod vzete ukrepe, da bodo sprejeti predpisani in drugi akti, ki omogočajo izvajanje politike cen na temelju novega sistema cen. Udeleženci soglašajo, da medobčinska gospodarska zbornica ljubljanskega območja v petnajstih dneh po sklenitvi tega družbenega dogovora začne z iniciativo za sklenitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti. 13. člen Udeleženci soglašajo, da bodo po sklenitvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti delegirali oziroma imenovali svoje člane v svet skupnosti. • 14. člen Družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev ter začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Kočevje, dne 23. februarja 1981. Udeleženci: Izvršni svet Skupščine občine Kočevje, Medobčinska gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, Obrtno združenje Kočevje, Občinski svet Zveze sindikatov Kočevje, Občinska konferenca SZDL Kočevje, Krajevna skupnost Kočevje (za organizacijo potrošnikov) 444. Izvršni svet Skupščine občine Kočevje izdaja na podlagi 8. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Kočevje ter o občinskih upravnih organih (Uradni list SRS, št. 11/80), 1. točke 51. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 (Uradni list SRS, št. S3/80) ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 na območju občine Kočevje L SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Da še preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo veterinarske organizacije, ki so po predpisih pooblaščene za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, opraviti v letu 1981 ukrepe, zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Preventivne ukrepe iz te odredbe opravlja Veterinarski zavod Krim Grosuplje oz. od konstituiranja naprej pa prevzame vsa izvajanja Veterinarska postaja Kočevje. Navedeni izvajalci so dolini pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije, spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata ter o opravljenem delu poročati na predpisanih obrazcih. 3. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. II. PREVENTIVNI UKREPI 4. člen Preventivno cepljenje govedi proti vraničnemu prisadu se mora opraviti na deloviščih kmetijskega gospodarstva Kočevje in sicer: Mlaka, Livold in Cviš-lerji. Zaščitno cepljenje se mora opraviti do 30. aprila 1981. 5. člen Preventivno cepljenje govedi proti šumečemu prisadu se mora opraviti na delovišču Kmetijskega gospodarstva Kočevje in sicer: Rajndol in Kačji potok. Cepljenje se opravi vsaj 20 dni pred odgonom na pašo. 6. člen t Preventivno cepljenje psov, starih več kot štiri mesece, proti steklini, se mora opraviti do 30. aprila 1981. Psi, poleženi do 31. avgusta 1981, morajo biti cepljeni proti steklini v decembru 1981. 7. člen Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi, se mora opraviti na farmi brojlerjev na Mlaki, pri zasebnikih v naselju Mlaka ter na Posestvu Snežnik. Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino proti atipični kokošji kugi. Vakcina mora biti pripravljena iz priznanih virusnih sevov po splošno priznani metodi. 8. člen Preventivno cepljenje proti prašičji kugi se opravi na farmi prašičev v Klinji vasi in na Posestvu Sne":- ni k. Cepljenje se opravi s sevom K lapiniziranega virusa. 9. člen Preventivno se morajo cepiti proti slinavki in parkljevki osnovne goveje črede Kmetijskega gospodarstva Kočevje in Posestva Snežnik. Preventivno cepljenje se opravi s polivalentno AOC vakcino. 10. člen Opraviti je treba tuberkulinizacijo vseh goved pri zasebnikih do 80. junija 1981, sanacija okuženih in sumljivih gospodarstev pa mora biti opravljena do 31. decembra 1981, razen v tistih krajih, kjer je bila izvršena tuberkulinizac/ja v letu 1980. Tuberkulini-zirati se mora osnovno govejo čredo Kmetijskega gospodarstva Kočevje in Posestva Snežnik. 11. člen Na brucelozo se mora preiskati: — enkrat letno pregled krav individualnih proizvajalcev z mlečno prstenastim preizkusom, — enkrat letno pregled osnovne goveje črede Kmetijskega gospodarstva Kočevje in posestva Snežnik s serološkim pregledom krvi, — enkrat letno pregled plemenske živali v osnovni čredi prašičev na farmi Kmetijskega gospodarstva Kočevje s serološko preiskavo krvi. 12. člen Na levkozo je potrebno v letu 1981 pregledati plemensko govedo na družbenem obratu Livold. 13. člen Na mehurčasti izpuščaj pri govedu je treba pregledati plemenjake, ki se uporabljajo za prirodni pripust, tako pri individualnih proizvajalcih kot pri OZD. LAŠKO 445. Skupščina občine Laško je na podlagi 3. odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74) in 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 25. februarja 1981 sprejela ODLOK o spremembi odloka o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja 1. člen V odloku o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni vestnik občine Laško, št. 6/75 in Uradni list SRS, št. 18/76, 6/77, 3/78, 6/79 in 5/80) se drugi člen spremeni in glasi: . »Povprečna gradbena cena za m2 koristne stanovanjske površine za leto 1981 znaša 7.837 dinarjev«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-1/81 Laško, dne 25. februarja 1981. Predsednik Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r. 14. člen Na kužno malokrvnost je treba pregledati konje, ki delajo v gozdnih deloviščih Kmetijskega gospodarstva Kočevje in Žrebec Posestva Snežnik. 15. člen Čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah in čebelje družine na področju naslednjih krajevnih skupnosti: KS Kočevje — mesto, KS Rudnik - Salka vas in KS »Ivan Omerza« Livold, je treba pregledati na varoatozo. Vzorci morajo biti odvzeti do 31. marca 1981. 16. člen Prekrški po tej odredbi se kaznujejo po določbah VI. poglavja zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77). 17. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, se neha uporabljati odredba, objavljena v Uradnem listu SRS, št. 12/80. 18. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-4/81-3/1 Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje Alojz Petek, dipl. iur., 1. r. 446. Skupščina občine Laško je na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) in 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 25. februarja 1981 sprejela ODLOK o določitvi odstotka od povprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče 1. člen S tem odlokom se določi odstotek od povprečne gradbene cene, ki se je oblikovala v letu 1980 za 1 m1 stanovanjske površine v družbeni gradnji na območju občine Laško. 2. člen Povprečna gradbena cena za 1 m* stanovanjske površine in odstotek od povprečne gradbene cene sta osnovna elementa za izračun odškodnin za razlaščeno stavbno zemljišče na območju občine Laško. 3. člen Povprečna gradbena cena za 1 m* stanovanjske površine se določi za celotno območje občine Laško in znaša 7.837 dinarjev. Ta cena ne zajema stroškov urejanja stavbnega zemljišča. Odstotek od povprečne gradbene cene znaša 0,8 odstotka. 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati odlok o spremembi odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 6/59 in 5/80) ter odlok sam, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 3/78). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 46-1/81 Laško, dne 25. februarja 1981. Predsednik Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r. 447. Izvršni svet Skupščine občine Laško je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) ter 295. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) na seji dne 4. marca 1981 sprejel SKLEP o spremembi sklepa o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta individualne stanovanjske gradnje z oskrbovalnim centrom Debro 1 V 2. točki sklepa o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta individualne stanovanjske gradnje z oskrbovalnim centrom Debro (Uradni list SRS, št. 6-319/81) se besedilo »15. marca 1981« nadomesti z besedilom »30. marca 1981«. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 350-8/80 Laško, dne 4. marca 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Laško Srečko Brilej 1. r. 448. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Skupnosti socialnega skrbstva občine Laško na seji 27. februarja 1981 sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški 1 1 Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1979, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišajo za 29,8 0/o od 1. 3. 1981 dalje. 2 Preživnine, določene v letu 1980, se od 1. 3. 1981 dalje povišajo za sorazmerni del prej navedenih odstotkov, glede na čas, kdaj so bile določene, in sicer če so bile določene: do konca januarja 1980 za 29,8 do konca februarja 1980 za 27,5 do konca marca 1980 za 25,0 do konca aprila 1980 za 22,5 do konca maja 1980 za 20,0 do konca junija 1980 za 17,5 do konca julija 1980 za 15,0 do konca avgusta 1980 za 12,5 do konca septembra 1980 za 10.0 do konca oktobra 1980 za 7.5 do konca novembra 1980 za 5.0 do konca decembra 1980 za 2,5 3 Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine skupnosti socialnega skrbstva občine Laško Janko Picej 1. r. 449. Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti otroškega varstva občine Laško za obdobje 1981—1985 je skupščina Skupnosti otroškega varstva občine Laško na 9. seji dne 25. februarja 1981 sprejela SKLEP o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1981 I Pravico do denarne pomoči ima v znesku: 1. 1.000 din mesečno vsak otrok, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada do 2.200 din mesečno na družinskega člana, 2. 650 din mesečno vsak otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 2.200 do 2.800 din mesečno na družinskega člana, 3. 400 din mesečno vsak otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 2.800 do 3.900 din mesečno na družinskega člana. Pri sgotavijanju upravičenosti do denarne pomoči se upošteva osebni dohodek iz delovnega razmerja in vsi drugi dohodki družine po 7. členu dogovora o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarnih pomoči otrokom. Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v šestkratnem znesku katastrskega dohodka. II Pravico do povečane denarne pomoči ima težje telesno ali duševno prizadet otrok oz. otrok edinega hranilca, če je ugotovljeno, da je družina zaradi tega v bistveno težjem socialnem položaju in sicer: — 320 din telesno ali duševno prizadet otrok — 150 din mesečno otrok, ki ima edinega hranilca. III Za člane občanove družine se štejejo še starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek starša ne presega 1.400 din mesečno s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v šestkratnem znesku katastrskega dohodka. LENART 450. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Lenart na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, dne 25. februarja 1981 sprejela IV Občanu, ki s člani svoje družine živi na posestvu sorodnika, pb katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti, kolikor ne dokaže, da tega dohodka nima. Dohodek iz kmetijske dejavnosti po tej točki se upošteva, če letni znesek katastrskega dohodka na člana družine lastnika posestev, ki jih on preživlja presega znesek 6.000 din oz. se upošteva dejanski socialni položaj družine. ' V Otroci iz kmečkih in drugih družin, ki jim je pomoč nujno potrebna, imajo pravico do denarne pomoči v znesku 350 din mesečno. VI Otroci iz kmečkih in drugih družin imajo pravico do denarne pomoči, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da je dohodek iz kmetijstva glavni vir dohodka njihovih družin, ali so brez dohodka, — da živijo v kmečkih gospodinjstvih, katerih skupni katastrski dohodek ne presega 9.000 oziroma 2.800 din katastrskega dohodka letno na družinskega člana. VII Otrokom iz kmečkih in drugih družin, katerih dohodek presega višino dohodka določenega v prejšnji točki se lahko prizna pravica do denarne pomoči, če živijo v težjih razmerah, zaradi večjega števila otrok ali bolezni oz. invalidnosti staršev. Pri ugotavljanju dohodka družine se poleg katastrskega dohodka upoštevajo tudi vsi drugi dohodki. VIII Za kmečke otroke se za priznanje pravice do povečana denarne pomoči uporabljajo določbe točke II. tega sklepa. Prav tako se smiselno upoštevajo tudi določbe o upoštevanju članov družine in o višini dohodkov ostalih članov družine iz III. in IV. točke tega sklepa. IX Dokazila o upravičenosti do denarne pomoči po tem sklepu morajo občani vložiti najpozneje do 15. marca, sicer se jim s 1. majem 1981 ustavi izplačevanje denarne pomoči in povečanje denarne pomoči. SKLEP e uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški 1 Preživnine, določene do konca leta 1979 od 1. 3. 1981 dalje se povečajo za 29,8 °/*. 2 Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene med letom 1980 se od 1. marca 1981 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenega odstotka, glede na čas kdaj so bile določene in sicer, če so določene: do do do do do do do do do do do do •/. konca januarja 1980 za 29,8 konca februarja 1980 za 27,5 konca marca 1980 za 25 konca aprila 1980 za 22,5 konca maja 1980 za 20 konca junija 1980 za 17,5 konca julija 1980 za 15 konca avgusta 1980 za 12,5 konca septembra 1980 za 10 konca oktobra 1980 za 7,5 konca novembra 1980 za 5 konca decembra 1980 za 2,5 Navedeni odstotki so izračunani tako, da je 29,8 Vo, kolikor znaša povečanje življenjskih stroškov v letu 1980 napram letu 1979, deljeno z 12 meseci, torej: 29,8 % : 12 = 2,5 % mesečno. 3 Sklep začne veljati z dnem objave. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Lenart Franc Oletič, inž. 1. r. LJUBLJANA CENTER X Ta sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina Skupnosti otroškega varstva občine Laško, uporablja pa se od 1. maja 1981 dalje. Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 25/1981 Predsednik skupščine Skupnosti otroškega varstva občine Laško Stanko Kramer L r. 451. Na podlagi 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) je Skupščina občine Ljubljana Center na 35. seji zbora združenega dela dne 3. marca 1981 in na 36. seji zbora krajevnih skupnosti dne 3. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembah odloka o komunalnih fakfrah 1. «en V odloku o komunalnih taksah (Uradni list SRS, it 39/74, 29/75, 11/77 in 7/80) se v tarifi komunalnih taks v prvem odstavku tarife St. 3, ▼ prvi aHnei črta besedilo »(razen campinga)«, v drugi alinei pa za besedo »campingu« vstavi vejica in doda naslednje besedilo: »Studentskih domovih in zasebnih sobah«. t 2. člen Ta odlede začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 423-03/74 Ljubljana, dne 3. marca 19*1. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija L r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 452. Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 214. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na 126. seji 24. februarja 1981 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi programskega in tehničnega dela zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka MS 112/1 I Javno se razgrne programski in tehnični del zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka MS 112/1. n Dokumentacijo iz prejšnje točke je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane TOZD Urbanizem v januarju 1981 pod št. naloge 2670/79. III Dokumentacija iz I. točke tega sklepa bo javno razgrnjena zaradi zbiranja pripomb občanov, organizacij in skupnosti v prostorih Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Proletarska 1, v prostorih krajevne skupnosti Hrušica - Fužine, Pot do šole 2a in v prostorih -krajevne skupnosti Stepanjsko naselje I, Vla-hovičeva 31 v času od 16. III. do 16.IV. 1981. TV Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St 010/1-81/02 Ljubljana, dne 27. februarja 1981. Predsednik ■ Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Jože Kavčič 1. r. LJUBLJANA SISKA 453. Na podlagi 88. in 29. člena zakona o »kupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79), na podlagi ugotovljenih sklepov izvršilnih odborov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti ter 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 36. skupnem zasedanju z ločenim glasovanjem zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. februarja 1981 sprejela ODLOK o spremembi odloka o prispevkih za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1981—1985 v letu 1981 ' 1. člen V odloku o prispevkih za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1981—1985 v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 1/81) se v 3. členu črta točka 3 in se namesto nje doda besedilo: »iz dohodka (osnova dohodek) za 1. raziskovanje — občinski program 0,038« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981. St. 1-402-06/81 Ljubljana, dne 25. februarja 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak L r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 454. Na podlagi 30. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na skupnem zasedanju družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 25. februarja 1981 sprejela ODLOK • sestav! občinskih komitejev 1. člen S tem odlokom se določi občinske upravne organe, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organi, organizacije in skupnosti), ki delegirajo svoje predstavnike v posamezni občinski komite. 2. člen Organi, organizacije in skupnosti zagotavljajo prek svojih predstavnikov v ustreznem občinskem komiteju stalno in organizirano sodelovanje in usklajevanje dela pri opravljanju zadev z delovnega področja občinskega komiteja. 3. člen Občinski komite obravnava na sejah zlasti: načelna vprašanja iz svoje pristojnosti, predvsem analize, informacije in druga gradiva o stanju in pojavih na svojem delovnem področju; odloke ter predpise in druge splošne akte, ki jih pripravlja in predlaga izvršnemu svetu ali neposredno skupščini občine, predpise in druge splošne akte, ki jih sam izdaja; mnenja in predloge, ki jih daje v zadevah iz svojega delovnega področja; predloge ukrepov iz svojega delovnega področja; izvajanje ukrepov, za katere je pooblaščen; druge zadeve, ki so po zakonu, statutu občine ali drugem predpisu v njegovi pristojnosti 4. člen Predsednik občinskega komiteja povabi na sejo komiteja, glede na obravnavana vprašanja predstavnike drugih občinskih upravnih organov, samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij, ki lahko prispevajo k reševanju zadev iz pristojnosti občinskega komiteja. Ti lahko sodelujejo v razpravi, nimajo pa pravice cdloTati. 5. člen S poslovnikom občinskega komiteja se podrobneje določi način njegovega dela in postopek sprejemanja odločitev, pravice in dolžnosti predsednika komiteja v zvezi s pripravo in vodenjem sej, način sodelovanja komiteja z organi, organijacijami in skupnostmi, ki delegirajo svoje predstavnike v komite, kakor tudi z drugimi organi, organizacijami in skupnostmi, s katerimi komite sodeluje pri svojem "delu. 6. člen Predsednike občinskih komitejev imenuje občinska skupščina, na predlog predsednika izvršnega sveta, izmed članov izvršnega sveta, po predhodno opravljenem postopku v občinski konferenci SZDL. 7. člen Izvršni svet skupščine občine ugotovi imena predstavnikov, ki so jih v skladu s tem odlokom v občinske komiteje delegirali organi, organizacije in skupnosti in imenuje v posamezni občinski komite s tem odlokom določeno število članov. 8. člen V občinski komite za družbeno planiranje in gospodarstvo, ki ga sestavljajo predsednik in 10 članov, delegirajo po enega člana: — Občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja — Občinski komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo — Občinski komite za družbene dejavnosti — Ljubljanska banka — Zavod za družbeno planiranje Ljubljana — Obrtno združenje obrtnikov občine. Izvršni svet skupščine občine imenuje 4 'člane. 9. člen V občinski komite za družbene dejavnosti, ki ga sestavljajo predsednik in 12 članov, delegirajo po enega člana: — Občinski komite za družbeno planiranje in gospodarstvo — Občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja — SIS občine za vzgojo in izobraževanje — SIS občine za kulturo — SIS občine za otroško varstvo — SIS občine za raziskovanje — SIS občine za socialno varstvo — SIS občine za zdravstvo :— SIS občine za socialno skrbstvo — SIS občine za zaposlovanje — telesnokulturna skupnost občine. Izvršni svet skupščine občine imenuje enega člana. 10. člen Občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja, ki ga sestavljajo predsednik in 12 članov, delegirajo po enega člana: — Občinski komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo — Občinski komite za družbene dejavnosti — Občinski komite za družbeno planiranje in gospodarstvo — Občinski štab za civilno zaščito — Občinska kmetijsko-zemljiška skupnost — Stavbno-zemljiška skupnost občine — Samoupravna stanovanjska skupnost občine — Zavod za urejanje stavbnih zemljišč — Komunalna skupnost občine. Izvršni svet skupščine občine imenuje tri člane. 11. člen V občinski komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo, ki ga sestavlja predsednik in 6 članov, delegirajo po enega člana: ■— Občinski komite za družbeno planiranje in gospodarstvo — Občinski sekretariat za ljudsko obrambo — Občinska kmetijsko-zemljiška skupnost — Gozdno gospodarstvo Ljubljana — Veterinarski zavod Krim - Grosuplje. Izvršni svet skupščine občine imenuje enega 12. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o sestavi komitejev (Uradni list SRS, št. 1/79). 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-8/81 Ljubljana, dne 25. februarja 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič L r. 455. Na podlagi 46. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skup-- nosti, dne 25. februarja 1981 sprejela ODLOK o določitvi območij na katerih se lahko opravlja blagovni promet v imenu organizacij združenega dela in na njihov raenn 1. člen 5 tem odlokom se določa območje, na katerih se lahko opravlja blagovni promet v imenu organizacije združenega dela in na njen račun. 2. člen Na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik lahko delovni ljudje sami ali skupaj s člani svoje družine opravljajo prodajo na drobno živil,. časopisov, knjig, papirja, vžigalic ter galanterijskih in drogerijskih proizvodov na podlagi pismene pogodbe o delu z organizacijo združenega dela, ki izpolnjuje pogoje za prodajo na drobno s temi proizvodi. 3. člen Delovni ljudje, ki sami ali skupaj s člani svoje družine opravljajo blagovni promet v imenu in na račun organizacije združenega dela, so dolžni pri opravljanju te dejavnosti imeti pri sebi pooblastilo z navedbo proizvodov, ki so jih pooblaščeni prodajati. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 330-5/81 Ljubljana, dne 25. februarja 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. 456. Na podlagi 6. člena zakona o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 25/80) in 174. člena statuta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na skupnem zasedanju družbenopolitičnega zbora, zbora zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 25. februarja 1981 sprejela SKLEP o spremembi sklepa o imenovanju komisije za popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v letu 1981 I Sklep o imenovanju komisije za popis prebivalstva. gospodinjstev in stanovanj v letu 1981 na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik it. 021-73/80 z dne 24. 12. 1980 (Uradni list SRS, št. 1-121/81) se spremeni v točki II. tako, da se: 1. France Martinec, dosedanji predsednik izvršnega sveta razreši dolžnosti predsednika komisije 2. Joško Vučemilo, predsednik izvršnega sveta imenuje za predsednika komisije II Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St.' 021-73/80 Ljubljana, dne 25. februarja 198L Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. LOGATEC 457. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Logatec na svoji seji dne 26. februarja 1981 sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški 1 Preživnine določene do vključno 31. 12. 1979, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški, povišajo za 29,8 °/o in to od 1. 3. 1981 dalje. Preživnine določene v letu 1980 se od 1. 3. 1981 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov, glede na čas, kdaj so bile določene, in sicer če so bile določene: •fc do konca januarja 1980 za 29,8 do konca februarja 1980 za 27,5 do konca marca 1980 za 25,0 do konca aprila 1980 za 22,5 do konca maja 1980 za 20,0 do konca junija 1980 za 17,5 do konca julija 1980 za 15,0 do konca avgusta 1980 za 12,5 do konca septembra 1980 za 10,0 do konca oktobra 1980 za 7,5 do konca novembra 1980 za 5,0 do konca decembra 1980 za 2,5 2 Sklep začne veljati z datumom objave. St. 56P-12/80 Logatec, dne 18. februarja 1981. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Logatec Majda Drašler 1. r. 458. Na podlagi 20. in 22. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine (Uradno glasilo občine, št 6/78J ter 54. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec za obdobje 1981—1985 je sprejel izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec na seji dne 26. januarja 1981 UGOTOVITVENI SKLEP o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec za leto 1981 I Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec bodo v letu 1981 združevali v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Logatec naslednja namenska sredstva: 1. za potrebe solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu — po stopnji 1,28°/» na BOD nepovratno iz dohodka, za namene solidarnosti v občini — po stopnji 0,295 °/« na BOD nepovratno iz dohodka, za namene solidarnosti na ravni republike (od tega 0,292 °/o na BOD za gradnjo domov za učence in študente in 0,003 V« na BOD za bivalne pogoje udeležencev MDA) Skupaj 1,575 '/o na BOD nepovratno iz dohodka za potrebe solidarnosti, 2. za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na občinski ravni: — po stopnji 2,2 V« na BOD iz čistega dohodka za lastne potrebe v OZD — po stopnji 1,0 °/o na BOD iz čistega dohodka za namene vzajemnosti v občini — po stopnji 1,0 °/o na BOD iz čistega dohodka za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč v občini — po stopnji 0,2 °/o na BOD iz čistega dohodka za kadrovska stanovanja v občini 3. za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na republiški ravni: - — po stopnji 0,025 8/o na BOD iz čistega dohodka za sofinanciranje reševanja stanovanjskih potreb kadrov na manj razvitih območjih SR Slovenije. Skupaj (2. in 3.) 4,425 % na BOD iz čistega dohodka za potrebe vzajemnosti ha ravni občine in republike. II Sredstva iz tč. I tega sklepa se izločajo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov. III Ta sklep začne veljati osmi dan. po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1981. St. 46/81 Logatec, dne 31. januarja 1981. Predsednik izvršilnega odbora Samoupravna stanovanjska skupnosti občine Logatec Janez Eržen L r. SLOVENSKA BISTRICA . 459. Na podlagi 33. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) in v skladu z družbenim dogovorom o občinski skupnosti za cene Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 5/81) sprejmejo temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti ter Obrtno združenje z območja občine Slovenska Bistrica, ki so združene v Medobčinski gospodarski zbornici za Podravje Maribor in katerih cene izdelkov in storitev so v pristojnosti občine SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Občinske skupnosti za cene Slovenska Bistrica I. UVODNE DOLOČBE 1. člen Zaradi urejanja medsebojnih odnosov, usklajevanja svojih interesov in uresničevanja pravic in obveznosti na področju cen za proizvode in storitve v pristojnosti občine ustanovijo temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti ter obrtno združenje, ki se po zakonu o združevanju OZD v splošna združenja in gospodarske zbornice združujejo v Medobčinski gospodarski zbornici za Podravje Maribor in katerih cene izdelkov in storitev so v pristojnosti občine (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) Občinsko skupnost za cene Slovenska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: skupnost). 2. člen Skupnost je družbenopravna oseba, ki opravlja naloge posebnega družbenega pomena in ima tudi javna pooblastila, določena z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon) in z zakonom o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (v nadaljnjem besedilu: republiški zakon). Sedež skupnosti bo v Slovenski Bistrici, Kolodvorska ulica 8a. 3. člen S tem samoupravnim sporazumom se natančne)« določajo: — naloge skupnosti, — organi skupnosti, — pravice, dolžnosti in odgovornosti ustanoviteljev skupnosti, — oblikovanje in sprejemanje delovnega programa skupnosti ter financiranje skupnosti, — način opravljanja strokovnih in administrativnih del za skupnost, — samoupravni splošni akti skupnosti. II. NALOGE SKUPNOSTI 4. člen Skupnost pripravlja skladno z razvojnimi in planskimi usmeritvami osnove za določanje politike cen za proizvode in storitve v pristojnosti občine. Pri tem mora izhajati iz ciljev in nalog na tistih področjih ekonomske politike,, ki vplivajo na raven cen in njihova medsebojna razmerja. 5. člen Skupnost predlaga ukrepe za izvajanje politike cen na podlagi ocen in ugotovitev o izvajanju ekonomske politike na tistih področjih, ki vplivajo na cene. 6. člen Pri pripravi osnov za določanje politike cen in pri oblikovanju predlogov ukrepov za izvajanje .politike cen skupnost izhaja iz analiz o gibanju cen, v katerih mora biti dan poseben poudarek pogojem za izvajanje , politike cen in vzrokom, ki so povzročili odstopanja od sprejete politike. 7. člen Na zahtevo udeležencev tega sporazuma daje skupnost strokovno pomoč pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju, s katerim se ui-ejajo cene za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine. Skupnost daje strokovno pomoč predvsem glede načina uporabe meril za oblikovanje cen, pri oblikovanju samoupravnih sporazumov pa tudi glede načina kontrole njihove uporabe. Skupnost pripravlja analize o vplivu predlaganih sprememb cen na poslovne stroške organizacij združenega dela posameznih panog in dejavnosti in o vplivu na življenjske stroške. 8. člen Skupnost opravlja družbeno kontrolo cen tudi s tem, da: — se udeležuje sklepanja samoupravnih sporazu- mov in družbenih dogovorov, s katerimi se urejajo cene proizvodov in storitev, ki so v pristojnosti občine, j — predlaga izvršnemu svetu skupščine občine ustrezne ekonomske ukrepe, predvidene z republiškim zakonom, — izdaja v skladu z zveznim zakonom odločbe o začasnem zadrževanju uporabe neustrezno oblikovanih cen, na osnovi česar morajo udeleženci tega sporazuma ponovno oblikovati cene v skladu z zakonom, — spremlja in analizira gibanje cen in razmerij v cenah, analizira pogoje in vzroke, ki so vplivali na gibanje cen ter o tem poroča izvršnemu svetu skup-' ščine ter medobčinski gospodarski zbornici za Podravje, — predlaga izvršnemu svetu skupščine občine izdajo ukrepov neposredne kontrole cen in opravlja neposredno kontrolo cen, določeno z zveznim zakonom. 9. člen Skupnost sodeluje s skupnostmi za cene drugih občin predvsem z namenom, da izmenjuje izkušnje in čimbolj poenoti pristop pri načinu in kontroli uporabe meril za oblikovanje cen proizvodov in storitev, ki so v pristojnosti občine in pri oblikovanju predlogov za izvajanje politike cen. Skupnost se dogovori z drugimi občinskimi skupnostmi za cene o medsebojnem obveščanju kot podlagi za sodelovanje. 10. člen Skupnost sodeluje z republiško skupnostjo za cene pri pripravljanju osnov za določanje politike cen v SR Sloveniji. Skupnost posreduje predlog glede načina uporabe in kontrole uporabe meril za oblikovanje cen proizvodov in storitev iz pristojnosti občine. 11. člen Skupnost opravlja analitične, strokovne in druge naloge, ki so potrebne za izvajanje navedenih nalog in del skupnosti. Skupnost analizira vpliv cen na odnose pri pridobivanju in delitvi dohodka v dejavnostih in panogah ter analizira vpliv cen ha razmere na tržišču. 12. člen Skupnost obvešča udeležence tega sporazuma o pojavih in ugotovitvah v razvoju družbenoekonomskih odnosov, s katerimi se srečuje pri opravljanju nalog® iz svojega delovnega področja in so pomembni za uresničevanje vloge samoupravnih organizacij in skupnosti na področju cen, ter predlaga ukrepe v okviru zakonskih pooblastil. 13. člen Skupnost opravlja naloge in dela v skladu s programom dela, ki ga sprejema svet skupnosti. HI. ORGANI SKUPNOSTI 14. člen Organa skupnosti sta svet skupnosti in predsednik skupnosti. Da se zagotovi uresničevanje posebnega družbenega interesa, sodelovanje s skupnostmi za cene drugih družbenopolitičnih skupnosti, udeležba pri delu in uresničevanje vpliva udeležencev družbenega dogovora o občinski skupnosti za cene na delo skupnosti, se v skladu z načeli delegatskega sistema ustanovi svet skupnosti (v nadaljnjem besedilu: svet). Način dela in odločanja organov skupnosti določata statut in poslovnik o delu sveta skupnosti. Medobčinska gospodarska zbornica pripravi predlog strukture delegatov sveta iz vrst ustanoviteljev tako, da je omogočeno najustreznejše delovanje sveta za izvajanje nalog iz 1. člena tega samoupravnega sporazuma. 15. člen Svet skupnosti ima 15 članov. Dva člana sveta imenuje in razrešuje izvršni svet skupščine občine izmed svojih članov in funkcionarjev, ki vodijo delo občinskih upravnih organov. Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje iz vrst temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje in obrtnega združenja z območja občine Slovenska Bistrica delegira v svet skupnosti 7 članov. Občinska konferenca SZDL Slovenska Bitsrica Občinski svet zveze sindikatov Slovenska Bistrica. Občinska konferenca svetov potrošnikov Slovenske Bistrica, Občinska zdravstvena skupnost Slovenske Bistrica, Občinska skupnost socialnega varstva Slovenska Bistrica in Občinska izobraževalna skupnos* Slovenska Bistrica delegirajo v svet skupnosti p< enega člana. 16. člen Svet zlasti: 1. pripravlja osnove za določanje politike cen in skupaj s pristojnimi občinskimi organi predlaga uk- repe za izvajanje določene politike cen v skladu z zakonom, 2. opravlja posamezne naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o cenah v skladu z zveznim zakonom, 3. obravnava predloge in mnenja Gospodarske zbornice in Medobčinske gospodarske zbornice za Podravje ter splošnih združenj v zvezi z razčlenitvijo meril in zavzema do njih stališča, 4. predlaga ukrepe za izvajanje določene politike cen in spremlja njihovo izvajanje, 5. opravlja naloge in dela družbene kontrole cen, določene z zveznim zakonom in republiškim zakonom. 6. predlaga ukrepe neposredne kontrole cen ter druge ukrepe na področju cen, 7. oblikuje stališča o vprašanjih, glede katerih skupnost sodeluje z Republiško skupnostjo za cene, 8. sprejema statut skupnosti, 9. sprejema letni delovni program skupnosti, 10. sprejema finančni načrt in zaključni račun ter sprejema letno poročilo o delu skupnosti, 11. določa višino plačila' za storitve, ki jih opravlja skupnost, 12. določa, kateri podatki in listine pomenijo poslovno ali drugo tanjost, 13. obravnava in spremlja opravljanje nalog in del skupnosti in nastopa z ukrepi za njihovo izvršitev, 14. voli in razrešuje predsednika skupnosti, ki je lahko hkrati predsednik sveta, 15. sprejema poslovnik o svojem delu. 17. člen Predsednik skupnosti predstavlja, zastopa in podpisuje skupnost, je odgovoren za zakonitost njenega dela, skrbi za izvajanje aktov sveta ter za uresničevanje sodelovanja z Republiško skupnostjo za cene, s skupnostmi za cene drugih občin in mest, z občinskimi organi in organizacijami, z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami, z Medobčinsko gospodarsko zbornico za Podravje ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. Predsednik skupnosti zlasti: 1. predlaga akte, ki jih sprejema svet, 2. določa predlog poročila o delu skupnosti, 3. predlaga delovni program skupnosti in spremlja njegovo izvrševanje, 4. koordinira delo pri pripravljanju gradiva za seje sveta skupnosti, 5. organizira opravljanje analitičnih, strokovnih in drugih nalog in del na področju cen in skrbi, da se opravijo, 6. opravlja naloge in dela, ki so po statutu skupnosti, aktih sveta ter odlokih in drugih predpisih izvršnih svetov in Skupščine SR Slovenije in občine Slovenska Bistrica skladno z zakonom v njegovi pristojnosti. 18. člen Organa skupnosti odgovarjata za svoje delo udeležencem tega sporazuma, za opravljanje del in nalog v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil, ki jih skupnost opravlja na podlagi republiškega zakona, pa odgovarjata izvršnemu svetu občine. 19. člen Organa skupnosti ne moreta prenašati pravice odločanja iz svoje pristojnosti na izvajalca strokovnih nalog in del. IV. PRAVICE, DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI USTANOVITELJEV SKUPNOSTI 20. člen Udeleženci tega samoupravnega sporazuma soglašajo, da imajo samoupravne organizacije, in skupnosti kot ustanovitelji skupnosti naslednje pravice, dolžnosti in odgovornosti: — sodelujejo v delu skupnosti, neposredno ih preko svojih delegatov v svetu skupnosti dajejo pobude ter oblikujejo mnenja, predloge in stališča o vseh vprašanjih iz delovnega področja skupnosti, — od skupnosti zahtevajo poročila, dokumentacijo in podatke, ki so pomembni za odločanje v samoupravnih organizacijah in skupnosti h ter obrtnem združenju in niso poslovna tajnost, ter koristijo druge storitve skupnosti v skladu s sprejetim programom dela, — Obveščajo skupnost o ugotovitvah in pojavih, ki so pomembni za delo skupnosti. Skupnosti morajo dajati tudi podatke, ki so pomembni za opravljanje družbene kontrole cen in za uveljavljanje pravice delavcev, delovnih ljudi in občanov, da so obveščeni o zadevah skupnega oziroma splošnega pomena. 21. člen Samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje razčlenjujejo merila za oblikovanje cen iz 33. člena zveznega zakona v skladu z navodili za uporabo meril. Med seboj povezane samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtna združenja lahko na zahtevo ene izmed njih ta merila razčlenijo po svojih delegatih v medobčinskih zbornicah ob sodelovanju ustreznih splošnih združenj; na zahtevo članic skupnosti ali njenega sveta pa ta merila uskladijo po delegatih interesiranih članic v medobčinski gospodarski zbornici ob sodelovanju interesiranih splošnih združenj. 22. člen Samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje opravljajo družbeno kontrolo cen na ta način, da spremljajo uporabo meril za oblikovanje cen za njihove proizvode in storitve, spremljajo in kontrolirajo vpliv cen na dohodek in odnose pri pridobivanju in razporejanju dohodka samoupravnih organizacij in skupnosti ter obrtnih združenj v odnosih medsebojnih odvisnosti, povezanosti in odgovornosti ter preverjajo usklajenost in izvrševanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o cenah, ki jih sklepa samoupravna organizacija oziroma skupnost oziroma združenje, in drugih samoupravnih splošnih aktov o cenah z zakonom in določeno politiko cen. 23. člen Za izvajanje sprejete politike cen samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje v Gospodarski zbornici Slovenije in v Medobčinski gospodarski zbornici ter v splošnih združenjih prispevajo k učinkovitejši samoupravnih družbeni kontroli cen v samoupravnih organizacijah in skupnostih s tem, da predlagajo rešitve glede razčlenjevanja meril za oblikovanje cen. 24. člen V primerih obveznega samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja morajo samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje upoštevati posebej določene roke za začetek postopka oz. za sklenitev samoupravnega sporazuma oz. družbenega dogovora. Pri ostalih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, ki se sklepajo ob strokovni pomoči gospodarske zbornice in splošnih združenj, se uporablja poslovnik o postopku samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, ki se sprejme v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. 25. člen Udeleženci tega sporazuma kot ustanovitelji skupnosti posredujejo skupnosti v evidenco sklenjene samoupravne sporazume, ki urejajo odnos na podlagi skupnega prihodka, če je skupni proizvod oziroma storitev glede družbene kontrole cen v pristojnosti občine in je s strani skupnosti določeno obveščanje o cenah zaradi spremljanja. V. OPRAVLJANJE STROKOVNIH IN ADMINISTRATIVNIH DEL, FINANCIRANJE IN PROGRAM DELA SKUPNOSTI 26. člen Strokovna in administrativna dela za skupnost opravlja občinski komite za družbenoekonomske odnose Skupščine občine Slovenska Bistrica. 27. člen Sredstva za delo skupnosti se zagotavljajo v občinskem proračunu in s plačevanjem nadomestil za storitve, ki jih skupnost opravlja v skladu s svojim statutom. Sredstva v občinskem proračunu se zagotavljajo v obsegu, ki ga določa sprejet letni program dela skupnosti. 28. člen Udeleženci tega samoupravnega sporazuma bodo aktivno sodelovali pri oblikovanju predloga delovnega programa skupnosti in pri njegovem sprejemanju, pri čemer bodo izhajali iz nalog skupnosti. Postopek priprave delovnega programa skupnosti podrobneje določa statut skupnosti. VI. SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI 29. člen Skupnost ima statut, poslovnik o delu sveta skupnosti in druge s statutom določene samoupravne splošne akte. Statut skupnosti ureja notranjo organizacijo, razmerja med svetom, predsednikom in izvajalcem strokovnih in administrativnih del. Določa tudi akte, ki jih sprejema svet skupnosti in ureja druga vprašanja, ki so pomembna za delo skupnosti. Statut skupnosti potrdi skupščina občine. VII. KONČNE DOLOČBE 30. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev z območja občine Slovenska Bistrica. 31. člen Udeleženci tega sporazuma soglašajo, da Medobčinska gospodarska zbornica po izvedenem postopku delegiranja Članov v svet skupnosti skliče prvo sejo sveta skupnosti zaradi konstituiranja. 32. člen Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma se izvedejo na enak način in po postopku, ki je določen za njegov sprejem. 33. člen Ta samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi. Udeleženci: DES TOZD Elektro Slovenska Bistrica, Impol TOZD Vzdrževanje, Impol TOZD Družbena prehrana Slovenska Bistrica, DO EMI Poljčane, Granitna industrija Oplotnica, TOZD EMI Slovenska Bistrica, Obrtno združenje Slovenska Bistrica, Kmetijski kombinat, TOZD Lastna proizvodnja Slovenska Bistrica, Kmetijski kombinat, TOZD Mesnina Slovenska Bistrica, Kmetijska zadruga Slovenska Bistrica, TOZD Granit Slovenska Bistrica, Komunalno podjetje Slovenska Bistrica, Monter Poljčane, Gradbeni servis Slovenska Bistrica, TOZD Planika Slovenska Bistrica, TOZD Maloprodaja Poljčane, TOZD Veleprodaja Poljčane, Stanbiro Slovenska Bitrica, TOZD Planina — Štatenberg Slovenska Bistrica, Samoupravna stanovanjska skupnost Slovenska Bistrica, Samoupravna komunalna interesna skupnost Slovenska Bistrica. ŠMARJE PRI JELŠAH 460. Na podlagi 33. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) in v skladu z družbenim dogovorom o občinski skupnosti za cene (Uradni list SRS, št. 5/81) sklenejo temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti ter obrtno združenje občine Šmarje pri Jelšah SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi skupnosti za cene občine Šmarje pri Jelšah L UVODNE DOLOČBE 1 Zaradi urejanja medsebojnih odnosov, usklajevanja svojih interesov in uresničevanja pravic in obveznosti na področju cen za proizvode in storitve v pristojnosti občine ustanavljajo temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti ter obrtno združenje, ki se združujejo po zakonu o združevanju organizacij združenega dela v splošna združenja in gospe darske zbornice, občinsko skupnost za cene (v nadaljuj embesedilu: skupnost) občine Šmarje pri Jelšah. 2 Skupnost je družbeno pravna oseba, ki opravlja naloge posebnega družbenega pomena in ima tudi javna pooblastila, določena z zakonom o temeljih sistema cen ih družbeni kontroli cen (v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon) in z zakonom o pravicah in dolžnosti organov v družbenopolitičnih skupnostih na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (v nadaljnjem besedilu: republiški zakon). Sedež skupnosti je v Šmarju pri Jelšah. Njen naziv je: Skupnost za cene občine Šmarje pri Jelšah. 3 S tem samoupravnim sporazumom se natančneje določijo: — naloge skupnosti, — organi skupnosti, — pravice, dolžnosti in odgovornosti ustanoviteljev skupnosti, — oblikovanje in sprejemanje delovnega programa skupnosti ter financiranje skupnosti, — način opravljanja strokovno-administrativnih del za skupnost, — samoupravni splošni akti skupnosti. II. NALOGE SKUPNOSTI 4 Skupnost pripravlja skladno z razvojnimi planskimi usmeritvami osnove za določanje politike cen za proizvode in storitve v pristojnosti občine. Pri tem mora izhajati'iz ciljev in nalog na tistih področjih ekonomske politike, ki vplivajo na raven cen in njihova medsebojna razmerja. 5 Skupnost predlaga ukrepe za izvajanje politike cen na podlagi ocen in ugotovitev o izvajanju ekonomske politike na tistih področjih, ki vplivajo na cene. 6 Pri pripravi osnov za določanje politike cen in pri oblikovanju predlogov ukrepov za izvajanje politike cen sKupnost izhaja iz analiz o gibanju cen, v katerih mora biti dan poseben povdarek pogojem za izvajanje politike cen in vzrokom, ki so povzročali odstopanja od.sprejete politike. 7 Na zahtevo samoupravnih organizacij in skupnost: ter obrtnih združenj, daje skupnost strokovno pomoč pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju, s katerim se urejajo cene za proizvode in storitve, kf so v pristojnosti občine. Skupnost daje strokovno pomoč predvsem glede načina uporabe meril in oblikovanja cen, pri oblikovanju samoupravnih sporazumov pa tudi glede načina kontrole njihove uporabe. Skupnost pripravlja analize o vplivu predlaganih sprememb cen na poslovne stroške organizacij združenega dela panog in dejavnosti ter na življenske stroške. 8 Skupnost opravlja družbeno kontrolo cen tudi s tem, da: — se udeležuje sklepanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi se urejajo cene, za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine, — predlaga izvršnemu svetu skupščine občine ustrezne ekonomske ukrepe, predvidene z republiškim zakonom, — izdaja v skladu z veznim zakonom odločbo o začasnem zadržanju uporabe neustrezno oblikovanih cen, na osnovi česar morajo samoupravne organizacije oziroma skupnosti ponovno oblikovati cene v skladu z zakonom, ^ — spremlja in analizira gibanje cen in razmerij v cenah ter analizira pogoje in vzroke, ki so vplivali na gibanje cen, o tem pa poroča izvršnemu svetu, skupščini občine ter medobčinski gospodarski zbornici, — predlaga izvršnemu svetu skupščine občine izdajo ukrepov neposredne kontrole cen in opravlja neposredno kontrolo cen, določeno z zveznim zakonom. 9 Skupnost sodeluje s 'skupnostmi za cene drugih občin predvsem z namenom, da izmenjuje izkušnje in čim bolj poenoti pristop pri načinu in kontroli uporabe meril za oblikovanje cen proizvodov in storitev, ki so v pristojnosti občine in pri oblikovanju predlogov za izvajanje politike cen. Skupnost se dogovori z drugimi občinskimi skupnostmi zadene o medsebojnem obveščanju kot podlagi za sodelovanje. 10 Skupnost sodeluje z republisKo situpnosrgo za cene pri pripravljanju osnov za določanje politike cen v SR Sloveniji. Skupnost predvsem posreduje predloge glede načina uporabe in kontrole uporabe meril za oblikovanje cen proizvodov in storitev iz pristojnosti občin. 11 Skupnost opravlja analitične, strokovne in druge naloge, ki so potrebne za izvajanje navedenih nalog in del skupnosti. Skupnost analizira vpliv cen na odnose pri pridobivanju in delitvi dohodka v dejavnostih ih panogah ter analizira vpliv cen na razmere na tržišču. 12 Skupnost obvešča samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje o pojavih in ugotovitvah v razvoju družbenoekonomskih odnosov, s katerimi se srečuje pri opravljanju nalog iz svojega delovnega področja in so pomembni za uresničevanje vloge samoupravnih organizacij in skupnosti na področju cen ter predlaga ukrepe v okviru zakonskih pooblastil. Informacije zanimive za celotno združeno delo, zbira in prireja za objavo v Vestniku Gospodarske zbornice Medobčinska gospodarska zbornica. 13 Skupnost opravlja naloge in dela v skladu s programom dela, ki ga sprejema svet skupnosti. HI. ORGANI SKUPNOSTI 14 Organa skupnosti sta svet skupnosti in predsednik skupnosti. Da se zagotovi uresničevanje posebnega družbenega interesa, sodelovanja s skupnostmi za cene drugih družbenopolitičnih skupnosti, udeležba pri delu in uresničevanju vpliva udeležencev družbenega dogovora o občinski skupnosti za cene na delo skupnosti, se v skladu z načeli delegatskega sistema 'ustanovi svet skupnosti (v nadaljnjem besedilu: svet). Medobčinska gospodarska zbornica pripravi razrez strukture delegatov sveta iz vrst ustanoviteljev tako, da je omogočeno najustreznejše delovanje sveta za izvajanje nalog iz 1. člena tega samoupravnega sporazuma. 15 Svet skupnosti ima 9 članov. Enega člana sveta imenuje in razrešuje izvršni svet skupščine občine izmed svojih članov in funkcionarjev, ki vodijo delo občinskih upravnih organov Medobčinska gospodarska zbornica iz vrst temeljnih in drugih organizacij združenega dela in skupnosti ter obrtno, združen j e iz območja občine delegira v svet skupnosti 4 člane in sicer za vsako dejavnost oziroma skupino dejavnosti v pristojnosti družbene kontrole cen v občini po enega člana. Občinska konferenca SZDL, Občinski sindikalni svet in organizacija potrošnikov na ravni občine delegirajo v svet po enega člana. 16 Svet zlasti: 1. pripravlja in sprejema osnove za določanje politike cen in predlaga skupaj s pristojnimi občinskimi organi ukrepe za izvajanje določene politike cen v skladu z zakonom; 2. opravlja posamezne naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanj an o cenah v skladu z zveznim zakonom; 3. obravnava predloge in mnenja Gospodarske zbornice Slovenije in Medobčinske gospodarske zbornice ter splošnih združenj v zvezi z razčlenitvijo meril in zavzema do njih stališča; 4. predlaga ukrepe za izvajanje določene politike cen in spremlja njihovo izvajanje; 5. opravlja naloge in dela družbene kontrole cen, določene z zveznim zakonom in republiškim zakonom; 6. predlaga ukrepe neposredne kontrole cen ter druge ukrepe na področju cen; 7. oblikovanje stališč o vprašanjih, glede katerih skupnost sodeluje z Republiško skupnostjo za cene; 8. sprejema statut skupnosti; 9. sprejema letni delovni program skupnosti; 10. sprejema finančni načrt in zaključni račun ter spremlja letno poročilo o delu skupnosti; 11. določa višino plačila za storitve, ki jih opravlja skupnost; 12. določa, kateri podatki in listine pomenijo poslovno ali drugo tajnost; 13. obravnava in spremlja opravljanje nalog in del skupnosti in nastopa z ukrepi za njihovo izvršitev; 14. voli in razrešuje predsednika skupnosti, ki je hkrati lahko predsednik sveta; 15. sprejema poslovnik o svojem delu. 17 Predsednik skupnosti predstavlja, nastopa in podpisuje skupnost, je odgovoren za zakonitost njenega dela, skrbi za izvajanje aktov sveta ter za uresničevanje sodelovanja z Republiško skupnostjo za cene, z drugimi občinskimi skupnostmi, z občinskimi organi in organizacijami, z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami, z zbornico ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. Predsednik skupnosti zlasti: 1. predlaga akte, ki jih sprejema svet; 2. določa predlog poročila o delu skupnosti; 3. predlaga delovni program skupnosti in spremlja njegovo izvrševanje; 4. koordinira delo pri pripravljanju gradiva za seje sveta skupnosti; 5. organizira opravljanje analitičnih, strokovnih in drugih nalog in del na področju cen in skrbi, da se opravijo; 6. opravlja naloge in dela, ki so po statutu skupnosti, aktih sveta in odlokih Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije skladno z zakonom v njegovi pristojnosti. 18 Organa skupnosti (svet in predsednik) sta odgovorna za opravljanje svojih nalog samoupravnim organizacijam in skupnostim ter obrtnemu združenju, izvršnemu svetu skupščine občine pa sta odgovorna za opravljanje nalog in del v zvezi z izvajanjem javnih pooblastil, ki jih skupnost izvršuje na podlagi republiškega zakona. IV. PRAVICE, DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI USTANOVITELJEV SKUPNOSTI • 19 Udeleženci tega samoupravnega sporazuma soglašajo, da imajo samoupravne organizacije in Skupnosti kot ustanovitelji skupnosti naslednje pravice, dolžnosti in odgovornosti: — sodelujejo v delu skupnosti neposredno in preko svojih delegatov v svetu skupnosti, dajejo pobudo ter oblikujejo mnenja, predloge in stališča o vseh vpra-šanjih iz delovnega področja skupnosti; — od skupnosti zahtevajo podatke, dokumentacijo in, poročila, ki so pomembna za odločanje v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter obrtnih združenjih in niso poslovna tajnost ter koristijo ostale storitve skupnosti v skladu s sprejetim'programom dela; — obveščajo skupnost o pojavih in ugotovitvah, ki so pomembne za delo skupnosti, skupnosti pa so dolžne dati podatke, ki so pomembni za opravljanje družbene kontrole cen in za uveljavljanje pravic delavcev, delovnih ljudi in občanov, da so obveščeni o zadevah skupnega oziroma splošnega pomena. 20 Samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje razčlenjujejo merila za oblikovanje cen iz 33. člena zveznega zakona v skladu z navodili za uporabo meril. Ta merila pa lahko, med seboj povezana, samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje na zahtevo ene izmed njih razčlenijo po svojih delegatih v gospodarskih zbornicah ob sodelovanju ustreznih splošnih združenj, na zahtevo članic skupnosti ali njenega sveta pa uskladijo po delegatih zainteresiranih članic v gospodarski zbornici ob sodelovanju zainteresiranih splošnih združenj. 21 Samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje opravljajo družbeno kontrolo cen na ta način, da spremljajo uporabo meril za oblikovanje cen za njihove proizvode in storitve, spremljajo in kontrolirajo vpliv cen na dohodek in odnose pri pridobivanju in razporejanju dohodka samoupravnih organizacij in skupnosti ter obrtnih združenj v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti ter preverjajo usklajenost in izvrševanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o cenah, ki jih sklepa samoupravna organizacija oziroma skupnost oziroma združenje, in drugih samoupravnih splošnih aktov o cenah z zakonom in določeno politiko cen. 22 Za izvajanje sprejete politike cen samoupravne orgapizacije in skupnosti ter obrtno združenje v Gospodarski zbornici Slovenije in v Medobčinski gospodarski zbornici ter v splošnih združenjih prispevajo k učinkovitejši samoupravni družbeni kontroli cen v samoupravnih organizacijah in skupnostih s tem, da predlagajo rešitve glede razčlenjevanja meril za oblikovanje cen. 23 V primerih obveznega samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja morajo samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje upoštevati posebej določene roke za začetek postopka oziroma za sklenitev samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora. Pri ostalih samoupravnih in družbenih dogovorih, ki se sklepajo ob strokovni pomoči gospodarske zbornice in splošnih združenj, se uporablja poslovnik o postopku samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, ki se sprejme v okviru zbornice. 24 Samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje kot ustanovitelji skupnosti posredujejo skupnosti v evidenco sklenjene samoupravne sporazume, ki urejajo odnose na podlagi skupnega prihodka, če je skupni proizvod oziroma storitev glede družbene kontrole cen v pristojnosti občine in je s strani skupnosti določeno obveščanje o cenah zaradi spremljanja. V. OBLIKOVANJE IN SPREJEMANJE DELOVNEGA PROGRAMA SKUPNOSTI TER FINANCIRANJE SKUPNOSTI 25 Sredstva za delo skupnosti se zagotavljajo v občinskem proračunu in s plačevanjem nadomestil za storitve, ki jih skupnost opravlja pri izvajanju svojih nalog. Sredstva v občinskem proračunu se zagotavljajo v skladu s sprejetim delovnim programom skupnosti. 26 Udeleženci tega samoupravnega sporazuma bodo aktivno sodelovali pri oblikovanju predloga delovnega programa dela skupnosti in pri njegovem spremljanju, pri čemer bodo izhajali iz nalog skupnosti. Postopek priprave delovnega programa skupnosti bo podrobneje določen v statutu skupnosti. VI. NAČIN OPRAVLJANJA STROKOVNO- ADMINISTRATIVNIH DEL ZA SKUPNOST 27 Strokovne, analitične, upravne in druge naloge v zvezi z urejanjem posameznih vprašanj na področju cen za skupnost opravlja občinski komite za družbeno planiranje in gospodarstvo. 28 Organi skupnosti ne morejo prenašati pravice odločanja iz svoje pristojnosti na delovno skupnost, oz. na izvajalca strokovnih nalog. VII. SAMOUPRAVNI SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI 29 Skupnost ima statut in druge s statutom določene samoupravne splošne akte. Statut skupnosti ureja notranjo organizacijo, razmerja med svetom in predsednikom, določa akte, ki jih izdaja svet in ureja tudi druga vprašanja, ki so pomembna za delo skupnosti. Statut skupnosti potrdi skupščina občine. VII. KONČNE DOLOČBE 30 Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina samoupravnih organizacij in skupnosti ter obrtno združenje z območja občine. 31 Udeleženci samoupravnega sporazuma soglašajo, da Medobčinska gospodarska zbornica po izvedenem postopku delegiranja članov v svet skupnosti skliče prvo sejo sveta skupnosti zaradi konstituiranja. 32 Spremembe in dopolnitve tega • samoupravnega sporazuma se izvedejo na enak način in po postopku, ki je določen za njegov sprejem. 33 Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati dan po objavi. St. 38-2/81-2 Šmarje pri Jelšah, dne 13. februarja 1981. Udeleženci: Temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti ter Obrtno združenje občine Šmarje pri Jelšah. VRHNIKA 461. Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) ter na podlagi tretjega odstavka .2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74j, na podlagi pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 18. februarja 1981 sprejela ODLOK • določitvi povprečne gradbene cene in povprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter odstotka za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče 1. člen S tem odlokom se določi povprečna gradbena ceha in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter odstotek za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče na območju občine Vrhnika. . ....: 2- člen Povprečna gradbena cena objekta zmanjšana za povprečne. stroške komunalnega urejanja v družbeno stanovanjski gradnji znaša za kv. m. koristne stanovanjske površine 12.100 din. Povprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč znašajo 2.400 din. Korist za razlaščeno stavbno zemljišče znaša 0,7 •/• od povprečne gradbene cene za kv. m. 3. Člen Z dnem, ko' začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišča na območju ob-čihe Vrhnika za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 1/79). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/7-010-04/76 Vrhnika, dne 18. februarja 1981. . j ;'<.■■■ ■ Predsednik Skupščine občine Vrhnika v« .v Vladimir Mejač 1. r. ... 462. • 'Na podlagi zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80). 17. člena zakona b pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) ter 234. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 18. februarja 1981 sprejela ODLOK o pravicah in' dolžnostih občinskih organov na področju družbene'kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog skupnosti za cene občine Vrhnika I. UVODNfe DOLOČBE L.člen 'Ta odlok'ureja pravice in dolžnosti občine na pod-roč’jtr družbene' kontrole čen ter organiziranja in pri-»tojhbšti Skupnosti za cehe Skupščine občine Vrhnika. 2. člen Za urejanje medsebojnih odnosov, usklajevanje svojih pravic interesov in uresničevanje pravic in obveznosti na področju cen, ustanovijo samoupravne organizacije, samoupravne skupnosti in organizacije potrošnikov z območja občine Vrhnika, s samoupravnim sporazumom Skupnost za cene (v nadaljnjem besedilu: skupnost). Skupnost za cene ima javna pooblastila. II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI IZVRŠNEGA SVETA NA PODROČJU DRUŽBENE KONTROLE CEN 3. člen Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika sklene s pristojnimi organi v SR Sloveniji dogovor o določitvi pristojnosti republike na področju družbene kontrole cen. 4. člen Izvršni svet nadzoruje delo Skupnosti za cene, ki se nanaša na izvrševanje njenih javnih pooblastil. Izvršni svet odloča o pritožbah zoper odločbe Skupnosti za cene. 5. člen Ce izvršni svet oceni, da cene posameznih proizvodov in storitev iz občinske pristojnosti ogrožajo življenjski standard delovnih ljudi in občanov, določi naj višje cene oziroma naj višjo raven teh proizvodov ali storitev ter uvede v skladu z zakonom kompenzacije. 6. člen Izvršni svet opravlja poleg zadev, posebej določenih s tem odlokom tudi vse druge zadeve družbene kontrole cen, za katere je z zakonom o temeljih * sistema cen in družbeni kontroli cen določena, da jih opravlja pristojni organ družbenopolitičnih skupnosti, če se nanašajo na proizvode in storitve, katerih cene so v občinski pristojnosti. III. SKUPNOST ZA CENE 7. člen Skupnost za cene iz 2. člena tega odloka, s samoupravnim sporazumom ustanovijo samoupravne organizacije in skupnosti, ki proizvajajo proizvode in opravljajo storitve, katerih cene so v občinski pristojnosti. Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka se sklene v skladu z družbenim dogovorom, ki ga sklenejo Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika, Medobčinska gospodarska zbornica, Občinska zveza sindikatov, Občinska konferenca SZDL in svet potrošnikov. S samoupravnim sporazumom iz prvega odstavka tega člena se natančneje določijo naloge in dela, pravice, dolžnosti in odgovornosti skupnosti in njenih ustanoviteljev ter druga vprašanja, ki se nanašajo na delo skupnosti. Skupnost za cene je družbenopravna oseba s pravicami, dolžnostmi in odgovornostmi, ki jih ima po ustavi, zakonu in svojem statutu. 8. člen Z družbenim dogovorom iz drugega odstavka prejšnjega člena se določi zlasti naslednje: 1. skupni cilji, ki jih bo s svojim delom uresničevala skupnost, 2. dela in naloge skupnosti ter način opravljanja teh del in nalog, 3. pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev dogovora, 4. pogoji in način določanja in razporejanja prihodkov za kriterije stroškov poslovanja skupnosti in določanje sredstev za delo delovne skupnosti, 5. temelji organiziranosti skupnosti, 6. način upravljanja, vrste organov, volitve organov in njihove pravice, dolžnosti in odgovornosti, 7. način sprejemanja splošnih in posamičnih aktov, 8. način sprejemanja delovnega programa, 9. način uresničevanja nadzorstva nad skupnostjo, 10. predstavljanje in zastopanje skupnosti. 9. člen Skupnost za cene opravlja zlasti naslednja dela in naloge: 1. sodeluje pri pripravljanju osnov za določanje politike cen v SR Sloveniji, 2. predlaga ukrepe za izvajanje politike cen, 3. opravlja z zakonom določene naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovarjanjem o cenah ter izkazuje po potrebi strokovno pomoč pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju, 4. se udeležuje sklepanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerim se urejajo vprašanja na področju cen proizvodov in storitev iz občinske pristojnosti, 5. opravlja dela in naloge družbene kontrole cen, ki jih določa zakon, 6. predlaga izvršnemu svetu izdajo ukrepov neposredne kontrole cen in drugih ukrepov, 7. spremlja in analizira gibanje razmerij v cenah, 8. sodeluje z Republiško skupnostjo za cene. 10. člen Skupnost za cene poroča najmanj enkrat na leto Skupščini občine Vrhnika ter Izvršnemu svetu Skupščine občine Vrhnika o izvajanju sprejete politike cen. 11. člen Da se zagotovi uresničevanje nalog posebnega družbenega interesa sodelovanje z drugimi skupnostmi za cene, udeležba pri delu in uresničevanje vpliva udeležencev družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma na delo skupnosti za cene, se ustanovi svet skupnosti za cene (v nadaljnjem besedilu: svet). Svet se ustanovi in dela v skladu z načeli delegatskega sistema. 12. člen Svet skupnosti sestavljajo predstavniki družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, organizirani potrošniki, predstavniki obrtnih združenj ter delovnih in temeljnih organizacij združenega dela, katerih cene so v občinski pristojnosti. 13. člen Svet Skupnosti za cene zlasti: 1. predlaga skupaj s pristojnimi organi ukrepe za izvajanje določene politike cen, 2. opravlja posamezne naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o cenah, 3. obravnava predloge in mnenja Gospodarske zbornice občin ljubljanskega območja v zvezi z razčlenitvijo meril za oblikovanje cen in zavzema do njih stališča, 4. obravnava izvajanje določene politike cen, 5. opravlja naloge in dela družbene kontrole cen, določene z zakonom, 6. predlaga ukrepe. neposredne kontrole cen in druge ukrepe na področju cen, 7. sprejema statut Skupnosti za cene, 8. sprejema letni delovni program Skupnosti za cene, 9. sprejema finančni načrt in zaključni račun ter sprejema letno poročilo o delu Skupnosti za cene, 10. določa kateri podatki in listine pomenijo -poslovno in drugo tajnost, ' : 11. obravnava in spremlja opravljanje nalog in del Skupnosti za cene in nastopa z ukrepi, da se opravijo, 12. voli in razrešuje predsednika sveta, 13. sprejme poslovnik o svojem delu. 14. člen ' O vprašanjih, ki se nanašajo na neposredno kontrolo cen odloča svet soglasno, o drugih vprašanjih odloča z večino glasov. Ce se v svetu pri odločanju o vprašanjih neposredne kontrole cen ne doseže soglasnost, obvesti svet o spornem vprašanju izvršni svet in mu pošlje poročilo z mnenji svojih članov. V primeru iz prejšnjega odstavka odloči dokončno o spornem vprašanju izvršni svet 15. člen Predsednik sveta Skupnosti za cene (v nadaljnjem besedilu: predsednik) skrbi za izvajanje aktov sveta Skupnosti za cene, za uresničevanje sodelovanja z Republiško skupnostjo za' cene, družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. Skrbi, da je delo v skladu z interesi združenega dela ter s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi. Mandat traja dve leti. Predsednik sme biti izvoljen največ dvakrat zaporedoma. IS. člen Skupnost za cene lahko poveri opravljanje strokovnih nalog upravnemu organu oziroma strokovni službi. '' • 17. člen Skupnosti za cene ima statut. S statutom so urejeni notranja organizacija in razmerja med svetom in predsednikom ter, določeni akti, ki jih izvaja svet, kakor tudi druga vprašanja, ki so pomembna za delo Skupnosti za. cene. Statut Skupnosti za cene potrdi Skupščina občin* Vrhnika. 18. člen Z dnem konstituiranja Skupnosti za cene preneha veljati odlok o izvajanju politike cen, proizvodov in storitev, ki so v pristojnosti občine Vrhnika (Uradni, list SRS, št. 32/73). 19. člen ./ Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/5-010-01/81 Vrhnika, dne 18. februarja 1981. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. Žalec 463. Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 3. člena odredbe o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine Žalec (Uradni list SRS, št. 22/73) ter 230. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80 in 16/80) na seji dne 26. februarja 1981 sprejel SKLEP o spremembi sklepa o soglasja k cenam geodetskih storitev POPRAVEK V sklepu o javni razgrnitvi osnutka »Spremembe zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka MM 4 (MM 4/1, MM 4/2, MM 4/3 in MM 4/4«, ki ga je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane TOZD Urbanizem, proj. št. 2711/80, v decembru 1980 se preambula pravilno glasi: »Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in v skladu z 214. členom statuta občine Ljub-Ijana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na 124. seji dne 10. februarja 1981 sprejel* Sekretar sekretariata za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja Miro Dssman L r. VSEBINA USTAVNO SODISČE SR SLOVENIJE 414. Odločba o delni razveljavitvi s. Siena statuta Krajevne skupnosti Primož Stran 60» 1. člen V sklepu o soglasju k cenam geodetskih storitev (Uradni list SRS, št. 9/78 in 21/79) se spremeni 3. člen tako, da se glasi: Cene geodetskih storitev iz 2. člena tega sklepa znašajo: geodetska storitev za terensko in pisarniško delo 201,90 din na uro, geodetska storitev figuranta 104,45 din na uro. izvrsni svet skupščine sr Slovenije 415. Uredba o finančho-materialnem poslovanju upravnih organov in delovnih skupnosti teh organov 60» REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 416. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju dejavnosti za leto 1981 611 2. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-3/81-3 Žalec, dne 26. februarja 1981. 417. Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov In prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 612 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 418. Finančni načrt Zdravstvene skupnosti Slovenije za leto 1981 ' 612 Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Jože Jan 1. r. 419. Poročilo o višini in letni stopnji rasti poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v letu 1980 615 OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI POPRAVEK 420. Sklep o tarifi vodnega prispevka za leto I9S1 (Gorenjska) 615 V odloku o prispevku za zdravstveno varstvo v letu 1981, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 1-51/81 z dne 13. januarja 1981, se v drugi alinei prvega odstavka 1. člena popravi napaka in sicer tako, da se besede »— iz osebnega dohodka v breme dohodka«, nadomestijo s pravilnim besedilom, ki se glasi: »— iz dohodka na osnovi osebnega dohodka«. Sekretar Skupščine občine Celje Vlado Ramor 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 421. Odredba o prometni ureditvi na območju mesta Ljub- ljane 615 422. Sklep o določitvi poprečne cene m* stanovanjske površine v letu 1980 (Celje) 617 423. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Idrija) 618 424. Dogovor o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje 19S1—1985 618 425. Resolucija o družbenoekonomskem razvoju občine Kamnik v letu 1981 628 426. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje splošne ljudske obrambo in družbene samozaščite v občini Kamnik za obdobje 1981—1985 837 Stran 427. Ugotovitveni sklep, da je samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini Kamnik za obdobje 1981—1985 veljaven in o stopnji prispevka v letu 1981 638 428. Samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za financiranje požarno-varnostne dejavnosti v občini Kamnik za srednjeročno obdobje 1981 do 1985 638 429. Ugotovitveni sklep, da je samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za financiranje požarno-varnostne dejavnosti v občini Kamnik za srednjeročno obdobje 1981—1985 veljaven in o stopnji prispevka v letu 1981 639 430. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva v občini Kamnik za obdobje 1981—1985 639 431. Ugotovitveni sklep, da je samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva v občini Kamnik za obdobje 1981—1985 veljaven in o stopnji prispevka 640 432. Samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov na področju komunalnih dejavnosti v občini Kamnik za obdobje 1981—1985 640. 433. Ugotovitveni sklep, da je samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov na področju komunalnih dejavnosti v občini Kamnik za obdobje 1981—1985 veljaven in o stopnji prispevka v letu 1981 641 434. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav v občini Kamnik 641 435. Ugotovitveni sklep, da je samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav v občini Kamnik za obdobje 1981—1985 veljaven in o stopnji prispevka 642 436. Samoupravni sporazum o temeljih plana samouprav- ne stanovanjske skupnosti občine Kamnik za obdobje 1981—1985 642 437. Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o te- meljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik za obdobje 1981—1985 sklenjen 645 Stran 444. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 na območju občine Kočevje 652 445. Odlok o spremembi odloka o določitvi vrednosti po- sameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Laško) 653 446. Odlok o določitvi odstotka od poprečne gradbene ce- ne, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče (Laško) 653 447. Sklep o spremembi sklepa o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta individualne stanovanjske gradnje z oskrbovalnim centrom Debro (Laško) 654 448. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Laško) 654 449. Sklep o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1981 (Laško) 654 450. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Lenart) * 655 451. Odlok o spremembah odloka o komunalnih taksah (Ljubljana Center) 655 452. Sklep o javni razgrnitvi programskega in tehnične- ga dela zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka MS 112/1 (Ljubljana Moste-Polje) 636 453. Odlok o spremembi odloka o prispevkih za financi- ranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1981—1985 v letu 1981 (Ljubljana Šiška) 656 454. Odlok o sestavi občinskih komitejev (Ljubljana Vič-Rudnik) 656 455. Odlok o določitvi območij na katerih se lahko oprav- lja blagovni promet v imenu organizacij združenega dela in na njihov račun (Ljubljana Vič-Rudnik) 658 456. Sklep o spremembi sklepa o imenovanju komisije za popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v letu 1981 (Ljubljana Vič-Rudnik) $58 457. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Logatec) 658 458. Ugotovitveni sklep o stopnjah, virih in osnovah sred- stev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec za leto 1981 659 438. Ugotovitveni sklep o stopnjah, virih in osnovah sred- stev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik za leto 1981 645 439. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za sofinanciranje programov potreb in razvoja krajevnih skupnosti v občini Kamnik v srednjeročnem obdobju 1981—1985 646 440. Ugotovitveni sklep, da je samouprav,ni sporazum o združevanju sredstev za sofinanciranje programov potreb in razvoj krajevnih skupnosti v občini Kamnik v srednjeročnem obdobju 1981—1985 veljaven in o stopnji prispevka v letu 1981 ' 646 441. Statut Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu v občini Kamnik 646 442. Odlok o zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka BS-3 Novi trg, Kamnik 650 443. Družbeni dogovor o skupnosti za cene za območje ✓ občine Kočevje 650 459. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske skupnosti za cene Slovenska Bistrica 650 460. Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti za cene občine Šmarje pri Jelšah 6$g 461. Odlok o določitvi poprečne gradbene cene in popreč- nih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter odstotka za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče (Vrhnika) 6€3 462. Odlok o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog skupnosti za cene občine Vrhnika eit 463. Sklep o spremembi sklepa o soglasju k cenam geodetskih storitev (Žalec) 668 — Popravek odloka o prispevku za zdravstveno varstvo v letu 1981, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje) 668 — Popravek sklepa o javni razgrnitvi osnutka »Spre- membe zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka MM 4 (Ljubljana Moste-Polje) ut OBVESTILO! ČZ »Uradni list SRS« je v sodelovanju z Zavodom SR Slovenije za družbeno planiranje izdal publikacijo DRUŽBENO PLANIRANJE V publikaciji so objavljeni: zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS št 1/80) ter združeno besedilo odloka o obvezni enotni metodologiji In minimumu obveznih enotnih kazalcev (Uradni list SFRJ. št. 27/79) in odloka o obvezni enotni metodologiji in obveznih enotnih kazalcih (Uradni list SRS, št 27/79) ter združen tekst navodila za uporabo minimuma obveznih enotnih kazalcev (Uradni Ust SFRJ št 52/79) in navodila za uporabo obveznih enotnih kazalcev (Uradni lisi SRS. št 31/79). TA PUBLIKACIJA JE POMEMBEN STROKOVNI PRIPOMOČEK ZA VSE NOSILCE DRUŽBENEGA PLANIRANJA PRI PRIPRAVLJANJU SPREJEMANJU IN URESNIČEVANJU PLANOVI Sprejemamo naročila CZ Uradni list SRS je izdal publikacijo Dr. Tone Klemenčič KOMUNALNO GOSPODARSTVO Publikacija obravnava področje komunalne dejavnosti in komunalnega gospodarstva (od splošnih pojmov, karakteristike in razvojnih tendenc, preko razvoja in samoupravljanja, enostavne in razširjene reprodukcije, komunalne zemljiške politike, financiranja do planiranja tega področja). Publikacija je zasnovana teoretično in aplikativno, da jo bosta lahko uporabljala teoretik in praktik, raziskovalec in operativni strokovnjak, komunalni delavec in organizacije združenega dela s tega področja in tudi občan. Posebna skrb je posvečena obravnavi naše normativne dejavnosti na tem področju, zato bo ta publikacija čimbolj uporabna v komunalnih organizacijah, komunalnih skupnostih, krajevnih skupnostih in družbenopolitičih skupnostih. Ta publikacija je prvo knjižno delo s širokega in pomembnega komunalnega področja. Sprejemamo naročila Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik MUan Blber — Tiska tiskarna Tone TomSlfi. val v Ljubljani — Naročnina za leto 1981 460 din. Inozemstvo 600 din — Reklamacije «e upoštevalo le mesec dnt po izidu vsake Številke — Uredništvo In uprava Ljubljana Gregorčičeva Tla. poStnl preda) 379'vil - Telefon direktor uredništva uprava In knjigovodstvo 29 701. prodaja, preklici In naročnine 23 $79 - Žiro račun 50100 603 40323 — Oproščeno prometnee« davke po mnenju Republiškega komiteje za informiranje SL 421-1/73