Nadaljevsnje Iz preJSnJe Števllko
Glavni centri revolucionamega mla-dinskega gibanja so bife univerze, V tridesetih letih so študentje tako okre-pili svoje vrste, da se je vodstvo SKOJ odločilo, da bodo pri ustanavljanju sko-jevskib orpanizacij posebno angažirali študente. Studentsko gibanje je dose-g(o vrhunec v Studentskih nemirih 1934. leta.
Septembra 1935 so na Čotrti driavnl konferenci SKOJ izvolili centralni komi-te SKOJ z Borisom Kidričem na čelu. Boris Kidrifi je osiro nastopil proti tež-njam o ukinjanju ilegalnih organizacij SKOJ. »Ne likvidirati. ampak reorgani-zirati Zvezo- je poudaril Kidrič na še-stem kongresu komunistične interna-cionalne, »in to iz lemelja reorganizira-ti. Potrebno je tako izgraditi mnoiične organizacije, da bodo zadovoljevale vse interese mladine. Mladino je po-trebno organizirano pridobiti za ideje fronte mlade generacije«.
Aprila 1941 so fašistične horde na-padle tudi Jugoslavijo. Zahvaljujoč do-sledni orientaciji KPJ. borbenosti nje-nih filanov in filanov SKOJ, so narodi Jugoslavije priSli do spoznanja. da v JugosJaviji obsta/a sifa, ki se je priprav-Ijena, ne glede na Žrtve. boriti za njiho-vo svobodo To }e bt) velik poiitični ka-pitat in pomembna komponenta v mo-bflizaciji Ijudi za uresničitev osvobodil-ne in revotucionarne usmeritve KPJ.
SKOJ je krepil bralstvo tn enotnosl ter hratij-azbijal in degradirat kvizltnške mladinske organizaclje.
Na poziv KPJ je SKOJ v obdobju pri-prav na vstajo pričel z obširno akcijo zbiranja orožja, municije in drugega vojnega materiala, kot tudi z usposab-Ijanjem mladine za oborožen odpor. Pred zafiektom narodnoosvobodilne vojne je SKOJ imet okoli 32.000 Članov.
Mladma je s svojim herojstvom, po-sebno pred okupatorsko policijo. ki je s svojiml metodami zasliševanja presegta inkvizicijo. izoblikovala narodno-revo-lucionarni in patriotski ideal. SKOJ je bii edma mladinska organizaciia, ki je ostala trdna, sposobna in pripravljena,
Komunistična mladina vselej v prvih vrstah
dase posiavi načelo mladih. jih organi-zira in vodi v osvobodilni vojni. Pod vodstvom SKOJ se je pričela od spodaj navzgor graditi enotnost mladine na ši-roki antifašistični in osvobodilni pod-lagi.
Mladinci - borci so v četah in drugih vojnih enotah organizirali mfadinske antifaSistične aktive. Kljub težkim po-gojem 1941. in 1942. leta. je SKOJ na-daljevat z delom in razvljal ter krepil anlifašistično mladinsko giban/e.
V ognju osvobodilne in revolucionar-ne  vojne je bi!  pod vodstvom SKOJ ustanovljen »Ujedinjeni savez antifaši-stičke omladine Jugoslavije- (USAOJ)-Ustanavljan)e USAOJ je biJo na podlagi ustanovitev zvez mladine v vsej Jugo-slaviji.
Prvi kongres USAOJ je bil 27. do 29. decembra 1942 v osvobojenem Bihaču. Prvi govornik na kongresu je bil tovariš Tito, ki je v pozdravnem govoru dejal; »Ta kongres ima vetik pomen za mlado generacijo. Kongres je manifestacija moči naše mladine. Pred vami. mladi tovariši, so še velike in težke naloge. Mi imamo še vedno mnogo sovraznikov. Toda naša borba že gre v smeri, ki jasno kaže, da bo kontna zmaga naša in naših zaveznikov,.,«.
V času ko se je mladina pripravljafa, da s čim večjimi  vojaSkimi  zmagami dofiaka drugi kongres, je miadinskoor-ganizacijo zadel težak udarec - ubili so dolgoletnega vodjo mladinskega giba-nja Ivo Lola Ribarja.
Drugi kongres USAOJ je bil v Drvar/u 1944. Tudi na tem kongresu je govoril
tov. Tito: »Vaš prvi kongres je bil pre-gled in mobilizacija sil za borbo proti faSizmu in njegovim pomagafiem, do-mačim izdajalcem.
Ta kongres ni samo mobilizacija mia-de generacije za posiednje odločitne borbe. Kongres bo hkati tudi mobiliztral mlado generacijo za gradnjo nove,, srečnejše, bolj svobodne in lepše bo-dočnosti naše države, v katen bodo vsi narodi imeli svoje pravice, mladina pa možnost, da se posveti tistemu, kar jo veseli.
Vedite. tovarišice in tovariSi, da ta naloga ne bo lažja od dosežkov heroj-ske narodnoosvobodilne vojne. Toda mi tudi tukaj verjamemo v vas, mlado generacijo. Mi verjamemo. da nam bo-ste pomagali tudi pn uresničitvi te, morda najtežje naioge«
Ob zmagi sta imela SKOJ in USAOJ kot veliki organiziranj politični sili pre-ko milijon Čtanov, kl so dajali mladin-skemu gibanju družbeno, idejnopolitič-no in akcijsko obeležje.
Nedvoumno je, da je bil revotucionar-ni entuziazem, še posebno mlade gene-racije. eden od ključnih faktorjev, ki so odločilno vplivaii na obvladovanje za-detnth ekonomskih in političnih težav nove Jugoslavije.
Pred volitvami v ustavodajno skup-ščino 11. novembra 1945, se je w Široki agitaciji mobilizirala mladina za podpo-ro ciljem, za katere so njihovi vrstniki žartvovali življenje od Užic do Trsta.
Predsednik repubtike Josip Broz Tito je v Ijubljanskam Litostroju ob pričetku obratovanja dejal: "Danes Že ves svet ve. da imamo mladino, ki ji težko najde-mo enako. Naša mfadina je ostala do-sledna s^ma sebi in kot je v vojni šta v borbo. tako je sedaj, na naS pozlv, sto-piia v prve borbene vrste za izgradnjo države in dela na delovnih akcijah, da bi čimprejdosegta. karsi jepostavilaza cilj.
Zgledujmo se po naši mladini vsi, sta-r\ m miacit' Naj nam bo primer, kakoje potrebno delati in se Žrtvovati. da bi izgradili svojo domovino."
JANKO PUČNIK