Številka 336
Trst, v četrtek 7. decembra 1905.
Tečaj XXX.
Tud ob nedeljah in praznikih ob 5. on. ob ponedeljkih ob 3. ari ijnOtj.
Porami t-ne ;'*rilke m prodajajo po S tovi. (6 stotink) v mnogih to: aiirub v Trstu in okolici. Ljubljani, Gorici, Celji, kranjo. Mariboru. Celovcu. Idriji, St. Petra, —: Vabrežim. N ovnuimu itd. in aaroebe aurejema oprava ttata „Edinoet1 . Gforrio Oaiattl It. 18. — Oratot are m #4 S. pep. is 7. zvečer. — Cene odaaom 16 st. na m» petit; poslanim, of> nrtnice. javne zahvale in domafi ofiasi po pofodl*.
c TKLEFOH itn. 1167.
Edinost
Gtaslta prtltifcMia irvttva „EtlMst"1 za PriMrsto.
v rndinomti f moi t
laroAnlaa nalt
ga na leto SA K« pol teta 13 K« 3 mesece « K. — Na-aaroćbe brez doposlane naročnine se uprava as ozira ▼ri donisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Hefrankovana
plana m ne sprejemajo in rekopiri se ae vračajo. Saročaino, Oflase in reklamacije je poftttjati na opravo lista.
UREDNIŠTVO: «1. Oittfi« Galatti 18. fHarodni iom.i Isdajatalj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODEN A. Lastn.lc kanaorcij lista „Kdinost". — Natisnila tiakarna konaorcifa lista „Edinost4* v Trstu, ali ca Oiorgio Oalatti ftt. xt. Peftne-kraatlalčal raŠan it. 841.663.
Pismo iz Rusije.
Ka uga, 16. nov.
Dae 9. novembra sem bil v nekem bogatem galanterijskem mfgazttu na gavni ulici io slišal sem tam tako-Ie togotenje:
»It tega dopisa racvidite, koliko reeaice more b ti v njegovih dopisih iz dragih mest! Ravnokar so mu dokazali, da s« j« T en ran pttkrat debelo zlaga', pa že biti, da c grdim pačenjem resnica sramoti našo sicer mirno Kelugo. Navzo/i emo bili aa vsem ratea anji, vse se je zgodilo pred našimi očnr. Ni li res tako?« — »Res je«. — »Vidite gnusobo. To ni polteno, to j« gnjusna ne-era m t ost«.
Razgovor je bil o »Ruskem slovu«, ki je v brzojavkah in dopisih obveščalo svet, češ, da je sam gubernator vodil dne 3., 4. in 5. novembra »črno sotajo« razsajalcev po ulicah Kaluge.
Ko sem s« vrnil domov, sam našel na piealni mizi »Edinost« ter sem Sit al v št. 304. od 4. novembra brzojavko »Petr. brzojavne agentura« od 3. novembra, kjer je rečeno med drugim : »V mnogih meetih je moralo poseči vmes vojsštvo, pri čemer je bilo mnogo mrtvih in ranjenih, tako i s l s-f»ti v Kalug i«—
Prij«l sem se sa glavo in jednostavao n sem mogel (imeti, kako je mogla »Petro-grajska brzojavna agentura« dne 3. novembra vedeti in obvefičati Evropo o tem — ko ja resaica ta, da do 4. novembra ni bilo ob k a 1 u ž k e m ravau ne mrtvih in n e t e i k o r a n j e n i h. To je bil le navaden t retep med narodno stranko in rudečimi izgreda ki, ki jim man.feet od 30. oktobra ni zadošča!, ampak bi hoteli imeti republiko ia nekateri cslo — komuno. Dne k ntvembra je bil pretep v večih dimenz -jih. /.naga.i so »rudeči« ter rastrgali tre-barvas zastave narodnih demonstrantov. Ali, kakor rečeno : to je bil le pretep.
Dne 4. novembra eo se ponovila demonstracije ol>eh strank. Narodni demonstrante so se zbrali v večem številu, ki bo zap dili v beg »rodeče«, sestoječa večinoma iz dijakov, in nekaterih drugih elementov, hrepeneč h p > >učrediteljnom eobranjiji«. Mlad na se je razkropila po mestu. Dvojica d jakov je pr stopila k množici kmečkega ljudstva na »Novem trgu«, kjer je neki »rszn/ sčik« raz lajal carski manfest. Jeden dijakov se je nekako nespoštljivo in nepri sto do itraz.l o man tastu, češ : »Jaz, ti, car, vsaki svobodni državljan svobodnega naroda more iz lajati taka — Ističe! Živela svoboda !«
Nekdo sreli mn žice je zavpil : »B j, brale, bucurmana«.
Množica se je vzvalovils, zašumela je. Dijaka sta bežala v bližnji msgsz n, množica za njima. V 5 m notah je b<l migszin razdejan. D.jaka pa eta sa reš la, odevša se z oea ma meščanskima plaščema in kapicama, g 'z d v >r šče. Mrtvih ni bilo. Re larj i.
PODLISTEK.
HO
Prokletstvo.
■c4cv?aski romaa Avfaata
in dovrlil X. K. T<
l — Nadaljeva
Prsvei m. o—a.
Na ta klic gospodarjev s'.a posfgaila slugi v hipu za hrbet ter eta začela, priti-smvša velika rogova k uatam, veselo trobiti, kolikor j ma je grlo dalo. Vojvoda pak, očaran po divnem razgledu na morje in krasno krajno in razve&eljen po glaaovih ia trobent, je veselo vapodbodel svojega vranca, objel a levico čutar.co, z demico po busdo-van. Konjič je kopal v strmo pot in milota e bila gledati gs. Slugi sta giaano troben-tals, da je odmevalo po gori ia d«Ju, vojvoda Hrvoja pa je ob luči aolaca obračal potlačen dr g s žeblji okolo desmee svoje
konjeniki in pehota se niso vmešavali. Is- j gredaike je razganjala aaaao policija. Po, mestu je bil zavladal strah, vendar ae je mislilo, da je » rasprava« končan*.
Alt dan 5. novembra je bil bolj strašen. V jutro ie so začele demonatracija — »ru-deče« in narodne. Rudeči so ia neke gostilne ustrelili na narodno »procesijo«. Na to pa je ailno zavrelo v »procesiji«. Msstns in kmečka množica je začela povaodi iskati »radače«, kjer jih je le slatils. Razbila je okns in raametala pohiitvo ▼ dotiČai gostilni, v dveh magssinib, na atanu nekega odvetnika, na neki muzikalni šoli in potem tudi v »zemstvu« (v dei. palač ), ali ta le oknn. Toda, vaete 3 dni, 3 ., T. »M novembra, Bi bilo lokeiegi mrtvega. Ranjsmh js bilo okolo 20 ossb, od katerih je eden — nski bivši dijak — umrl 3 dni pota m na dobljsnih ranah.
Se ls 6. novsmbrs js dobil načelnik gubernije pravico za proglašenja mesta z okolico »sa vojennom položenjiji«. In nssn-krat js utihnilo vas. Po mestu so hodils pstrulje rsdarjev, konjenikov, pehote. Ka-lufteka »revolucija« js menda končana. Bil asm njs očividec. V mnogih krsjih 83 bili degodki bolj krvavi, nego v Kalugi.
Pri vsem tem je oganjka, ki nam jo je dala »Petrogr. brzojavna agentura« — temna. Mnogo tej uganjki podobnega razjasni »hi storija«. O mnogem, kar čutimo in slutimo, ali ns vsmo do dobrega, na moremo in ns smemo govoriti sedaj. »Rudeči« čuvajo ne* koga, ker vedo, da bo jim drzae roke ras-vezane, dokler je on ves v njihovi mrsži.
Naši republikanci, nezadovoljni s konstitucijo od 30. oktobra, groze s novimi Še večimi štrajki. Tudi poštarji, telegrafisti in telefonisti sume. Zmešnjava bo eeveda še veča, ko pristop jo k volitvi členov »duma«. Rudeči in narodnjaki sa oborožujejo. Težko je kaj reči, kaka bo fisijognomija Rusije čet nekoliko tednov. »Rudeči« so v zvezi z židovstvom, Špedofiact in Poljaki Narodnjaki izjavljajo, da ne dovole »razela« Rusije. Boj bo sa obetanak. Ni dvoma na tem, da zmaga narod. Tu je sedaj tiho.
volil ae pravice, vendar bi imel državni zbor ustvariti le aplošai zakon, dočim bi imeli de-žslni zbori iadelati podrobne določbe, ker bi se a tem moglo jemati ozir na potrebe in posebnosti posamičnih narodnoeti kronovin. 8 tem je bila debata zaključena.
Prihodnja seja jatri.
Dr. Adler in boj za splošno in enako Tolilno pravico.
m.
Zanesljive csabe nam poročajo, da so se ossbno uverile, da je nastop dr.a Adlerja v debati o Gaatschevi i sja vi hudo rasočaral ne le delavce pripadnike narodna atranks, marveč da je osupnil tudi mnogokatsrega naših delavcev, ki očitno aimpatienjejo s socijalno demokratično atranko in njenimi težnjami. In tema se ni čuditi. Sej bi bilo to le znak o mali meri razsodnosti ti ih delavcih glede razlike msd nastopanjem vodilnih krogov aoci-jalne demokracije do vštetega 28. novembra in med nastopom dr.a Adlerja v državnem s boru. Raalika je bila precčlvidns, kontrast preoster. In aicer se je kazala razlika toliko v poglelu forme nastopanja, kolikor tudi glede stvari same. Izjavljamo z možko beeedo, da nas ne vodi nikaka animoznost do soctjalno-demokrat čae stranke, ampak konstatujemo le dejstvo, na katsro so nas opozarjali z mnogih strani in ki je mi le obžalujemo radi veličine in važnosti etvari, za katero se bije sedanji ljnti boj. Ta veličina je tolika, da je
akem shodu dne 18. novembra v Celju pa je sodrog Majcen b toplimi besedami zahvaljeval Slovenca za njihov nastop za splošno in enako volilno pravico ter je obljubil, da bo aocijalna demokracija zaveznica Slovencem, ko pojde sa njih opravičene zahteve, izlasti na šokkem polju.
Opravičeno smo pričakovali, da naša socijalna demokracija ostane zvesta temu principu enake narodne pravice. Posebno pa se obračamo danea do nje z apelom, da bi njs vodilni krogi tudi ob vprašanju volilna reforme zastavljali svoj vpliv, ki ga imajo za vodstvo združene vssBkupne organizacije, da aocijalno demokracijo obvarujejo pred koraki in sklepi, ki bi pomsnjali iznsverjenjs principu enakosti volilne pravice sa individuve za sloje in za narodna celote. Kakor ns sms biti nika-kih jezikovnih ali naoijonalnih prednosti sa katero pleme, tako ne sme biti nobeno pleme favoriairano glede svojega zastopstva v parlamentu. — Če bo jugoslovanska socijalna demokracija vršila to svojo nalogo, zagotovi si častno masto v javnem življenju naroda našega.
Kriza na Ogrskem.
Čudne vesti so frčale par dni sem iz Budimpešte v svet. Po teh vesteh bi bila došla ogrska kriza zopet na senzacijonalno razpotje v svojem razvoju in da ima stopiti v novo fazo. Ministerstvo Fajervary da je
1, UB 10	,	,	i
... ,	. .. i •	... definitivno poraženo m da je neposredno pred
sedanje raidobje, ko s. bije boj ra realiztra-	^^ Umakniti da ge mor8, dn
Avstrijska poslanska zbornica.
Dunaj 6. Nadaljevala se je debata o vladni izjavi. Posl. Herold (nezavisna nemške stranke) je izjavil, da je njegova stranka za splošno enako pravico, da postanejo vsi delavci enakopravni. Češko-radikalni poslansc KlofaČ te je zavaroval proti temu, da bi če ski namestnik dobil pooblastilo za proglašene izjemnega ttania v Pragi ter je naglašal, da vlada v Prag: mir. Debata je bila zaključena. Glavni govornik giof Sternberg je hudo napadel misisterskega predsednika in poslanca Adlerja in Kramara ter izjavil, da se morajo vsi nacijoaalisti, naj si boda Nemci, Čehi ali Poljaki; ako nočejo biti izdajalci ljudstva, združiti v boju prjti mednarodni sccijalni demokraciji. Gavornik je za pravično spremembo
nje tega postulata, r«s hieteričnega in epo-halnega pomenn za državo. Trenotek, ki do-neee zmago ts velike socijalno-politične ideje, bo bres dvoma visok mejnik med nainolostjo in bodočnostjo. Le v zavesti, da gre tu za pravično atvar, za preobrazbo, ki naj prinece človeški družbi novega zdravega politiškega življenja, bi bil gotovo želel vsakdo, ki se zaveda tega, da je b 1 nastop dr.a Adlerja v parlamentu malo drugačen, nego je bil.
Toda, čemu naj bi rekri mini rali ? ! Obračamo ae raje na naslov jugoslovanske socijalne dsmokrscje z resno besedo. Iz remini-	nikake apremembe v scencp, ki smo jo zapisali v teh člank h, izhaja, da je bila ravno jugoslovanska sicijalna demokracija, ki je kongres svoje stranke v Brnu v letu 1899 obvarovala pred hudo zmoto, pred odijoznim činom, ki bi bil po-menjal napoved vojne vsem avstrijskim ne-nemškim narodnostim in ki bi bil odprl š:-roko zevajoč prepad med tsmi narodnostmi in aocijalno demokracijo. A v koliko škodo bi bilo to za stremljenja te stranke, to se nam kaže prav drastično danes, ko vidimo maBe narodnih slojev — od inteligenta do težaka — kakor sobojevnike socijalne demokracije za postulat splošne in enake volilne pravice. Na brnekem shodu so zastopniki jugoslovanske socijalne demokracije p3vz1igaili zastavo narodne enakopravnosti in sd izjavili oiločno, da v naši državi ne ame nobena narodnost in noben jezik uživati privilegijev. Na ljud-
bo odprta pot za nova pogajanja s koalicijo in šanse za sporazumljenje da so se v resnici mnogo aboljšale.
Take vesti so krožile par dni sem A v prilog jim je prišla tudi vest o potovanju ministerskega predsednika Fejervary-> na Dunaj. Ugibalo ee je, da Fejervary že v tej tivdijenciji poda evojo demisijo.
Ogrski ministaiski predsednik je bil včeraj ree na Dunaju in je bil tudi res vspre-jet od cesarja v dolgi avdijenc . Toda vesti z Dunaja poročajo, da ta avdijencija ni pri-
položaj. Nadalje pravijo sieer dunajske vesti, da je v bližnjih dneh pričakovati velevažnih sklepov, ker Be skoro snide ogrski parlament, ali iste vesti povdarjajo izrecno, da »se zdi«, da glasovi o ministarski krizi niso bili opravičeni.
Ta dementi nam potrja vnovič, da seje koalicija vendar nekoliko zaračunala in daje pričakovala, da bo boj proti staremu generalu zanjo veliko laglji nego je. Dejstvo, da se tolike vssti o važaih zaobrat h v ogrski krizi izkazujejo že naslednjega dne kakor neopravičene, vzbuja mnenje, da take veati koalicija lancira v svet, da tako izraža, kar — bi ei želela.
Drobne politične vestL
Sestanek medkraljem Petrom in knezom Ferdinandom. Iz Belegagrada poročajo od dne 4. t. m., da
ter ga metal kvišku, pak ga zopet lovil v roke, dvignil svojo odičeno čuttro, potegnil dva- trikrat ter začel glasno pev&ti :
Brate mio zdrav mi sada bio! Slava tebi primorska ti diko Blago meni gdje no junak padam A u dvore većega junaka. Da ai bratski lica izljubimo, Da se rujna vina napijemo. Napijemo, liepo veselimo, Sve u slavu boga velikoga, A na diku kršćanskog junačtva.
Veseli glssovi gospoda Hrvojs ao seveda izvabili prebivalce trdega grada Omiia de-loma na okna, deloma na grajske zidine, a atolpski čuvsj se je odsvsl z višine stolpa svojim močnim vssslim trobljenjem. Bošnjsk je dospel do grajskih vrat, a tu ga je pričakoval ban Ivatii, stoje, gologlev in držeči roko na arcu. Poleg njega je stal sloga, ki je na krjžaiku is kosi trs držsl hleb pftesiS-nega kraka in šolnik, poln bele soli.
— Da si mi sdrsv, primorska diks, v trojih belih dvorih, je posdravil Hrvojs
domsčins ; davno že me je gnalo srca, da bi krenil k Catini pod Mosorplanino in da bi stopil pod tvojo pošteno streho. Ali vedno je bilo zaprek in ovir, ki so mi prihajale pod noge, da nisem mogel doživeti sreče, da se nagledam tvoje čestite rodbine in da se junsški poveeelim s teboj. Sedaj pa se je namerila prava ura ia prilika, in ako sem ti po volji, bom tvoj gost od srca, in poprej, nego mi konjič preakoči prag tvojih gospodskih dvorov, porečem: Bog hlsgoslovi v dobrem zdravju in v sreči tebe i a vse tvoje svojce in vsakega in vsako, ki se more ponašati e tvojim poštenim namenom in tvojo krvjo. Hej, brate moj, bodi mi iiv in zdrav ! Po teh besedah je dvigail slavni junak Hrvoja čutirioo zopet v vis, posrknil dvakrat in jo podal goepodarja omiškemu, ki je storil lstotako kakor Hrvoja in pozdravil došleca :
— Dobro mi došsl, in našel poštena brateka Brce, vojvoda nad ostalimi vodjodi, dssno krilo ponosne Boese. Dolgo sem pri-
čakoval te sreče, da mi junak padeš v dvore, da jih bo tvoja slava polna in te pogostim po bratski. Srce mi je poskočilo od radosti, ko sem čul, kako ti grlo glasovite ori pod gradom v junaški pozdrav. Silno eem Be razveselil jaz, in razveselili so se moji o J srca. Zirav mi bil brate moj ! Evo ti kruha in soli na pragu moje častite bise, da veš da ei pod mojo streho domač
i a ne gOBt, tako na mesni dan kakor na po3t, da sta ti odprti moja klet in moja
žitnica, da ti je vsa| družba na zapoved, a vsa družina na poštenje in ljubav. Tu boš odslej gospodar, kakor jaz.
Ko je ban Ivanis začel |Hrvoji ozdravljati, tir mu ponudil kruha in soli, Bnel je junak avoj kalpak, položil ga pred se na aedlo, ter je poslušal svečanim obrazom lepa besede gospodarja omiškega. Na to se je poklonil, trikrat odtrgal od hleba založaj posul ga a belo aoljo ter ga pojel refcsi.
— V imenu bežjem ns veke ! Amen. (Pride še.)
jesi k«, del« torej za svojega naj intimna-j so ostali zvesti našemu sklepu, naznanjamo, jega aovratnika in k o n k u r e n t a v A 1- da ee je proti temu nasilja fconsorcja že
Domače vesti.
Za tržaške Slovence ne, pač pa za
—	Albance ! Glavni karakteristiko a av-
stiij^ae politike je pač ta, da je Človek s normalnim razumem ne more umeti. Ta politika nima nikdtr cm sla ea to, kar jej je najbližje in bi jej bilo — raj koristneje. Stara avstrijska politika dela navadno nasprotno od tfga, kar bi pričakoval človek z navadnim normalnim razumom.
L« ob taki pol liki je možno, da ta slovenski živelj v Trstu, ki je bil ntkdaj na tej eksponirani točki države prava inkarnacija lojalnosti in dinaetičnega čutatvo vanja, že 20 let obupna kliče, naj mu javna uprava da eno — Solo.
Kakor znano ae državna uprava izgovarja, da nima zakonitega sredstva, s katerim bi mogla prisiliti občino tržaško v ustanovitev slovenske šole. — Istotako ne mrre sama ustanoviti take sole. Država vzdtžuie sicer v Trstu za nemško kolonijo die neaški srednji sjli in kakih 50 druzib nemških rerr€d>v, toJa njej se menda zdi prava drznost, če bi kdo zahteval, naj tudi sa slovensko avtobtoano, domače prebivalstvo kaj st ri ! Će že ne toliko, kolikor za nemško kolonijo, pa vsaj nekaj.
Ne — za Slovence vlada nima denarja. Za nemške kolon je križem države ga je pa \edno ! Nu, temu smo se že privadili kakor na pol nagi berač mrazu. In prenaiamu to ▼ krščanski resignac ji in z — oalovakc-ilovan-eko potrpežljivostjo...
Sedaj pa doznajemo nekaj, kar preaega celo preširoke meje te potrpežljivosti. Doznajemo namreč, da ista vlada, ki nima denarja niti za vzdrževanje ene sloveaake iole v Trstu, ustanov Ija ia vzdržuje iole v — Albaniji. Pa ša kaksie ! ! Ću te, pa naalo-nite se ob kak zid, da ne padete vznak : avtt i;ska vlada širi in vzdržuje v Albaniji
—	italijanske iole!!
V svojem članku »Wanderungen in Nord Albamen«, ki ga priobčuje dr. Kari Haaeert, pripoveduje avktor na 368. strani, da Avstrija vadržuje v Skadru jezuitski koleg, kjer ee vzgaja albanska katoliika duhovščina. Velik del avečeaiitva v Albaniji* posvetnega in redovniikega, ao Avstrijci. P a tudi »lomača albanska duhovščina je plačana g avatrijskim denarjem. Sicer je tudi Italija ustanovila v Albaniji nekaj šol, ali glavno delo
b n n i j i !
To p« je že ree, da je avstrijska propaganda ▼ Albaniji v lepem soglaaiu z avstrijsko notranjo politiko. Će ie naša vlada v Avstriji aapoetavlja Slovane in povepeiuje Italijane, zakaj bi ne troiila v ta lepi namen tudi ▼ Albaniji ?! In poleg tega je še to dobro, da ee ljubim prijateljem ne treba preveč truditi za laško propagando, ker dsla avstrijska zanje. — Ali praška »Politik« je iataknila o tem neko kočljivo vprašanje : o d kje jemlje avstrijska vlada de nar, ki ga troši v Albaniji?! Ne ▼ avstrijskem na v ogrskem državnem proračunu ni najti proračunjenega niti novčiča v ta namen ! — Kdo je dovolil te izdatke, ki so izdatni, kakor trdi Haaeert ? !!
Za tržaško šolo ae utegne državna uprava niti novčiča, pač pa ga zna najti po neznanih poteh za — italijansko propagando v Albaniji!!
»Der Weg«. Nedavno je začela izhajati na Dunaju izborna revija pod imenom »Der Weg«. Ista prinaša velezaaimih, temeljito piaanih člankov — ki se odlikujejo po hvalevredni objektivnosti — o naj razno vratnejih pojavih vseobčega življenja. V zadnji številki prinaša n. pr. razprave : Splošna volilna pravica in ž enake. — Narodnost in kultura.
—	ParlamentariČni poslovni redi. — Ia mi v Nemčiji ? — Nevarnost za narodni značaj.'' O dogodkih na dunajakem vseučilišču. Vesti. (Postanek. Razgled cerkvenega pouka is astrologije. — Prave naloge narodne politike. — Robert Hamerling o ant semitski novinarski tropi. — Bernhnrd Shaw kakor dramatik — 8haw o Shawu. — Kulturne iveri.) Gicae (Famozan odgovor. — Aristokratska zaa-noet. — Monotijev morski hospic. — Javno pravna nemorala. — Rs s te v ogrske krize t
—	Neki vaeaemški poslanec za narodno avtonomijo.) Knjiga o odrekanju. — Zaščitnik Poeebno opezarjamo, da je med aotrudniki ta revije ananih alovacskib imen.
Uredništvo : Dunaj IX/3. Garelligaase 3. Naročnina za četrtletje 3 K. Posamične štev. po 24 ste t
Is Kaiala nam pišejo dne 4. t. m. : Skromen mož v skromni službi j« sic?r, ki je dne 20. slavil svoj časten dan, ali tem ganljiveja je bila ta edavnoet, ker so se je udeležili tukajšnji veljavr i činitelji, županstvo ia gsrkveno oskrbniitvo, kateremu se je pridružilo tudi nekaj dam. Naš cerkovnik g. Valetin Kofolje praznoval štiri desetletnico svojega cerkvenega službovanja. Ob tej priliki nas je naš Tine pozval v svojo gostoljubno hišo ! In iz srca radi smo sledili temu pozivu, da ee avojo navzočnostjo povečamo veselje vrlemu možu.
Štirideset let službe ! To je mnogo in častno brez rae'ike, ali je služba visoaa »li skromna — in redki to oni, ki morejo slaviti tako štirideeetletnico. In pa s s tako čili in zdravi, kakor je naš Tine vzlic svojim 69 letom in prestanim boleznim in operacijam ! A vrhu vsega ai je naš slavljenec znal ohra niti ljnbezen in spoštovanje vseh, kakor sve dočijo mnoga čestaa spričevala.
Nu, g. Kcfjl je tudi posestnik, mizarski mojster in ves čas občinski svetovalec. In povsod i je ta skromni mož — kori .tsn. Pri poz nanje njemu, ki je je zaslužil! Povodom svoje štiri desetletnice je prejel tudi več laskavih pismenih in brzojavnih čestitk i zlasti od duhovnikov ki so tu službovali.
Te čestitke eo [oan še bolj oslajale trenotke, ko amo bili zbrani v bili sla vije n-čevi v lepi harmoniji ob navdušeni in lepi peem;. Dne 2. t. m. pa je bila občinska seja, v kateri je skupno starešinstvo čestitalo vrlemu možu.
V zaključek naj zabeležimo ie to zani-mivoet, dn se je ded sedanjega Valentina Kofola, Ivan C.fTu, ki je bil študiral gimnazijo, priženil v Kanal (v takratno hišo Q,ualica) in je bil dne 29. septembra 1798, tukaj naetavljen kakor — cerkovnik. Temu je torej 107 let ! !!
■ta ae na beligrajekem kolodvoru eeetala kralj širjenje veljavnosti — i ta 1 i j a n s k e g a slovenskim tovarišem, ki niso še plačali in Peter ia bolgarski knez Ferdiaad, ko ae je poeledeji peijal mimo. Sestanku eo priaoetvo-vali min sterski predsednik Stojanov 6 mini eter vaaajih et7ari Zajovid in bolgarski di-piomatičm agent Rieov z oiobjem ageneje.
Za alogo Srbov in Hrritov. Iz Zagreba poročajo, da ea je v ponedeljek vršil v Plaškem zaupen eeetaaek v hiii Staea Uzelca, ki je bil prav dobro cbiskovaa. Govorila sta, burao pozdravljena, urednik »Novega Srbobrana«, Svetozar Pribičevič in dr. Frač k Pctočnjak. Red je bil uzoren. 3 posebnim veeeljem je pozdravil ah od složno delo 7 a nj« Srbov ia Hrvatov.
L j u d e k o štetje na Nemškem. M:n:<iega četrtka ae je v Nemčiji vriilo ljudeko štetje. V nemikem cesarstvu se ljudsko fttetj« vrši vsakih pet let. V zadnjih letih ee je prebivalstvo redno pomnoževalo za 800.000 do 900.000 glav. Kako je naraščalo prebi-valetvo na Nemškem, kažejo nastopne šte vilke : Lata 1826 ro našteli 24,831.396; leta 1834: 30 608.698; 1852: 35 929 691; 1871: 41,831.396; leta 1871:41 058.804; leta 1875 : 42 727 360; leta 1880: 45,234 061; leta 1885: 46 855.704; leta 1890: 49,428.470; leta 1895: »2.279.901; I. 1900: 56 345 014 glav. Zadnje ljniaco štetje pikata g3t>vo, da ima Nemčija okroglih 60 milijonov prebivaleev.
Angležki kralj Edvard pojde kakor poročajo iz Londona na spomlad na potovaaje ter poeeti o t »j priliki Atene in Carigrad. Na tem potovanju bo rešil kralj razna politična vprašanja.
Belgijski kralj morgaaa-tičoo poročen? Bruseljski soci jal; stični list »L« Peuple« poroča, da ae je belgijski kraij Leopold m organa tč no poročil z neko goapo Lscro jc in da je evojo soprogo povzdignil v baroneeo. Z ikon je bil sklenjen že pred nekoliko me^ec. Soproga se nahaja ee-da; v neki vili na Rivieri, kjer da pričakuje porod*. Ta žemtev je baje povod, da ee hoče krelj Leopcld odpovedati prestolu.
Kakor jav-ministerstvo uniformo, ki
vložil rekurz na namaitničtvo, ter jih poživljamo, naj ne plačajo prispevkov ne proti laškim pobotnicam konsorcija, niti ne m a-gistratnemu iztirjevalcu, dokler ne bo rešen rcčeoi rekurz. Nikar naj se ne ustrašijo zagrožene eksekucije, marveč naj se mirno puste zarublti ! Ob enem Vas opozarjamo, da Vas v kratkem skliČemo na važno posvetovanje. Bodite pripravljeni !
Odsek.
Legljonarji, naredna igra s petjem iz Napoleonovih časov, ki jo priredi »Drama tično društvo« v »Narodnem domu« v Trstu v nedeljo, 10. t. m. vzbuja pri vseh1 tržaških in izven Trata stanujočih zavedniih Sle vencih veliko zanimanje. Za zdaj kupuje občinstvo sedeže prav pridno pri vratarju »Narodnega doma« v Trstu. Opozarjamo vse one, ki se mislijo udeležiti predstave, da sa preskrbe že poprej s sedeži, da na večer predstave ne bo tolike gnječe in zamude e vprizoritvijo, ker se igra prične točno cb 8. uri zvečer. Kakor sa razvidi ie vaj, bo ta igra užitek za naše občinstvo, posebno še, ker igra glavno ulogo g. Anton Ver ov-š e k, režiser v Ljubljani. Pevske točke bo proizvajalo nBŠe priljubljeno »Slov. pev. društvo«.
Ne?« vojaške uniforme, ljajo a Danaja namerava vojno pri lovskih polkih uvesti novo bo odgovarjala vsem modernim zahtevam, kar ae tiče vidnosti in opaženja. Vse stvari iz kovine (gumbi itd.) so motne barve, jermena nebarvana in vreče sa kruh in zavoji za kuhinjsko posodo so iz sivega blaga. Tudi suknje so iz popolnoma sivega blaga. Govore, da uvedejo novo uniformo Že na prihodnjo spomlad.
Čem* rabijo tovorni list ? Prejeli
smo :
Neki tukajšnji trgovec nas je vprašal, naj mu povemo, čemu da prav za prav rabijo na želeaniei tovorni list ? Poslal nam je na ogled več teh lietov. Tiskovine so nem-ško-laške, izpolnjene so pa v nemškem jeziku, da si prihajajo tudi ie Ljubljane in iz Kranjske.
Ljudje, ki pošiljajo blego, ne poznajo ne enega, ne dragega omenjenih jezikov — tukajšnji trgovec pa zna za silo laški. Oni, ki pošiljajo, ne »mejo vsebine in oni, ki vsprejema, tudi ne ! Čemu služijo torej to vorni listi T
Sedaj je na tovorne liste prilepljen poseben nemško-Uaki listič, na katerem želez-n čno vodstvo- javlja nove odredbe glede od-važanja blaga.
Tukajšnji trgovec mora hoditi okolo in iskati ljudi, da mu tolmačijo vsebino tovornih listov!
Kako je možno, da se iz Kranjske in celo iz Ljubljane pošiljajo slovenskim strankam nemške-leški tovorni listi, ko je celo v Trstu dobiti nemško-slovenske ? !
Neš gospod trgovec misli, da je na tem kriva sama žalezniška uprava — mi pa pravimo, da je glavna krivda na trgovcih. Ako bi trgo\ei zahtevali poveodi in vedno le nemško-slovenske tovorne liste in jih sami izpolnjevali v slovenskem jeziku, bi odpadel glavni del teh pritožeb. Kar se pa t če ome njenega lističa, je ta le posledica brezbrižno-ati naših trgovnev. Ko bodo naši trgovci rabili le slovenske tiskovine ter te izpolnjevali izključno v slovenskem jeziku, bo želez-n ška uprava morala uvažavati slovenski jeaik.
Tukajš tja železniška oblaetva zapostavljajo naš jezik, ker se tukajšnji slovanski trgovski krogi ne postavljnjo po robu, kar bi morali atoriti na vsaki način.
Mi obsojamo to postopanje na železnicah, a ob enem posivljamo naše trgovce, naj aahtevajo od veeh ob laste v, da spoštujejo jezikovno ravnopravnost.
ToJm ladija »Panter«. Glasom brao-
Torarišent — trgovec« z Jestvinami! javnega poročile je vojn- ladija »Panter« Kakor znano smo mi alovenaki trgovci z dospela v Bingkok. Na krovu je vse jeslvinami sklenili evojedobno, da bomo pla- zdravo.
Čevali priapevke našemu konsorciju le preti) Prasnoranje sv. Miklavža. Na pred-alovenskim, oziroma »loven-ko italijanskim večer imenovanega praznika nudil je notra-pobotnicam. Zadroga pa pritieka na one nji del našega mesta, a posebno ulica ev. trgovca, ki ee drže tega eklepa, ali a zvija- Katarina nenavadno sliko; vsa polno očetov čami, ali lažmi, ali grožnjami, da bi jih in mater obloženih z vsakovrstnimi igračami, prieilila v plačilo priepevkov proti leškim od veeh atrani ee je razlegalo žvižganja in pobotnicam. Sedaj nam vodatvo konsorcija rupotanje. Enako raspoloženje in ravno tako
, v petek zvečer
propagande opravlja Avstrija. V jezikovnem pogledu pomena to avetrijeks propaganda žuga potom magietrato s ekeekucijo. Oaim vesela obrase erečate jutri
na Miklavževi zabavi, ki jo priredi vrlo »Slovansko pevsko društvo« v »Sokolovi« dvorani z razliko, da matere, očetje in otroci bodo govorili naš mili slovenski jezik. Pridite vsi vi, ki želite, da ee naše družabno življenje oživi, in vi prijatelji petja in plesa. Razpored je tako sestavljen, da b3 vsak obiskovalec našel evojo zabavo. Izvajale ee bodo pod vodstvom društvenega pevovodje g. Bartela krasne pe^mi, virtuoz X. bo proizvajal na glasovirju razne muzikalne umotvore. Kakšen bo pa Miklavžev nastop, +o ne morem prej razkriti, ker mi je bila priporočena tajnost ; ali to vam lahko rečem, da bo nastop nad vse sijajen in bo gotovo razveselil naše nežne otročiče. Samo to je potrebno, da nese matere pošljejo naslovljene darove vratarju »Narodnega doma«, ki je v to pooblaščen od društva.
Novo župno cerkev sv. Blaža zgradijo v Zagrebu v dolenjem mestu. Mestni svet zagrebški js o tem sklepal v torek. Načrte je napravil arhitekt g. Vancaš.
Statistični izkaz tržaške občine za september 1905. (Številke v oklepajih po-menjajo dotično število ltta 1904.) Meseca septembra t. 1. sa je rodilo 452 (486) itrok, in sicer 233 moških in 219 ženskib, 367 zakonskih in 85' nezakonskih otrok. Na 8 porodih so bili dvojčki. — Poročilo se je 193 parov (114), med poročenoi je bilo 16 vdovcev in 5 vdov. Umrlo je 482 (331) oseb, 256 moških in 220 ženskih ; od teh jih je bilo 33^ svobodnih, 94 porceeDrb, 49 vdovcev in vdov, 162 je bilo otrok, pod eoim letom. V bolnišnicah je umrlo 128 oseb. — V veliko bolnišnico je bilo vapre-jetih 1314, v bolnišnico v sv. Mariji Magdaleni 128, v blaznico 4 osebe r odpuščenih je bilo iz velike bolnišnica 1248 oseb, iz bolnišnice v bv. Mariji Magd. 9H, iz blaau:ee 7 oseb. — V mestno ubcžaio je bilo vsprejetih 15 oseb. — Požarov je b lo 25. ki so provzročili 4».000 K škode. — V mestni zastavljalnici je bilo 29.737 etrankam izdanih 501.255- kro-a, 21.721 strank je povrnilo 285 550 kron. — Na tramvvaju se je vozilo 938.850 oseb. — Uvozilo se je &260 (8191) klavne živine, in sicer 3092 volov, 9 bikov, 112 krav, 2040 telet, 12 jagnjet, 2614 koštrunov, 215* presičev, 166 konj.
Tržaška statistika. V tednu od 26. novembra do 2. decembra t. 1. se je rodilo 62 moških in 66 ženskih, skupno 128,. od teh je bilo 27 nezakonskih. — Umrlo je 92 oseb, in sicer 51 meških in 41 ženskih. — Poročilo se je 56 parov.
Aretovan je bil včaraj 28 letni ttžak Ivan Santini. Ta človek je bil že pred kakimi 3 meseci aretovan radi tatvine znamk na peštnem uradu v bortnej palači. Bil je tudi sojen radi iste, a na razpravi je bil oproščen obtožbe. Včeuaj predpoludne ol» 10. uri in pol ga je pa policijski adjunkt Jurij Tite zopet aretoval radi iste afere in to VBled svojih daljn.h poizvedeb.
Aretovana tatova. Včeraj predpoludae ob 10. uri in pol sta bila v ulici del Bel-vedere aretovana 19-letni kovač Jo3ip Furlan in 22 letni voznik Jakob Ocrne, oba brez stalnega stanovanja in oba brez dela. Aretovana sla bila radi postopanja. Ko so jima pozneje na policiji preiskali žepe, so našli pri enemu njiju 5 vetrihov, srebrno uro, britev in še neko drugo brivsko orodje, pri drugemu pa fotegrefičuo sliko zalubljene dvojice. No, po tej sliki in pa po brivskem orodju je policija takoj spoznala, da tU Furlan in Čeme iavrSila tatvioi pri kremarju Oerniču v krčmi »Alla F.decia« in pa pri nekem brivcu v ulici Media, katera dva sta tatvini prijavila pred nekaj dnevi. Ona foto-grafična slika je bifa namreč ukradena pri krčmarju Oerniču. Seveda niso tatovi veeli le ono sliko, ampak tudi večo svoto denarja.
Koledar In vreme. Danes: Ambrczij, škof; Veselin; ViSesava. — Jutri: Cisto spočetje Marije derice; Moj si a v; Tola. —■ Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne + 10*5° Celsius. — Vreme včeraj: oblačno.
Gospodarsko.
Prejeli emo: Včeraj smo prisostvovali odhodu enega nejvečih transatlantskih par-nikov, ki potujejo iz naše luke v svobodno Ameriko. Ime temu morskemu gorostasu je »Giuli a«, pripada pa velikemu društvu »Auatro-Amer oana« — Bratov Kozulić. ki odpošilja vaaki teden en parobrod v Ameriko (New *York), a na njem bo vedno nad 500 ljudi in veakovrstnega blaga našega domačega proizvoda. — No, povrnimo ee na
t*ra k »G ulis«, ki j« lahko pomen na ričs z g. Marijo Kuretovo ia g rroie krasno iaee, ker je an snnsj eleganten, Kuret* a ro*pw Mar eo Ćokovo 12 K. e v vetkem pogleda prikladen sa tako dolgo loški petratalei driike §T. Cirila
Avttlijl. Zadajo lota prihaja it Aaterike čimdalje ve5 denarnih pošilja t sv v Avstrijo. Leta 1900 jo prišlo is Zediajoaih držav 5 ia pol aailijoaov kron, leta 1904 pa že 16 »ilijonov, a letoe so snaiale poftiljatve ie v prvi polovici 9 milijonov. To pa ša ni vea preiti prihranek, ki ga izseljenci pošiljajo v domovino. Mnogo denarja aa pošilja po posredo vanju bank, mnogo pa tudi v pismih.
pctovao e. Paraik »Ginlia« je odplul is fg letoda eo darovali goep. KrižmenMat.
Usedaj« ■ b 8. uri zvečer, ker je tukaj ukr- T R b. ic 10 K 32 et., goap. Jakob Žagar ca. p poimke-iseeljetce, ki eo tekoaz tedna T Lipic 6 K, goep. Ivan Godina v Skednju drši ie ra^tih krajev, ter ao v poeebnem io fcron. drnitvete® zavoiu šakali daeva odhoda. 8
p*i» kom »Ginlia« je odpotovalo ©06 isee-	f^aZtlB VCStL
ljeac« v j d aceer: 212 Galičanov, 45 Ruaov,	^____mrikmim It Mmmš4km „
Ti H.. h Židov, 40 Slovakov. 35 Madja-	b	V
rov, 16 K mano v, 8 Bolgarov, 41 Hercegom cev. 34 Črnogorcev, 21 Dalmatineev, 32 Hrvatov. 8 Ietranov, 12 81ovencev, 9 Srbov, l Ceh, 1 Italijan, 2 Američana. V I. raa-redo b lo 8, v II. 7 potaikov. Že nek. h je b;Io 75
> . Kam potuješ brata?« sem v nestga korenjaikega Dalmatinca.
p V Ameriko, bogme!«
»Zakaj si ee naveličal domaČe h še?«
»K m j brate, dobro je doma, tcde te žavno ;e lelati vea dan, pa še gladovati. Iz-»ever.la *e ;e zemlja in morje, a brat mi je p a«!, da ma blizo Oikaga elnžbo v rudniku, kjer dob r« sa dan po dva in pol dolarja (12 a ptJ kron), pa pomaga sebi in hiii. V n{*«m u s j naši ljudje poelali tekem eaegs let« md 60.000 kron iz Amerike domov Gr«m tudi jar, da prakuaim srečo, a d"? p«m a tam parobrodom v New York v 14 dotb. To je za nas najboljše društvo.«
Nisem vedel, kaj naj bi odgovoril. Priporoči l a-m mu eamo, naj sa večkrat apomni s veje domovine, in da se skoraj arečen sope t p. vrne med svojce. Zaman je, izseljevanje bi m:glo postati za naa dobro, samo ako bi poklicani krog. skrbeli, da priveŽejo isae-l^en^a ca njihovo domovino, meeto, da jih drž« dtUč od nje, kakor se to dogaja v naši Avstriji.
Vekoslsva Chasurillsrd je podpirsl predlog Deno;xa,: lil na puntarje, katerih ja padlo 30 do 40.
ki je bil pa a 181 proti 100 glasom odklo- Števila ranjencev ni možno izvedeti. Okolu njen.	j 200 panterjev je bilo aretovan!h, drugi sa
Praska poslanska zboraica.	I zbežali._
BEROLIN 6. Poslanska zbornici je po vskliku sopet is volila prešnje predsed-ništvo.
Francoska zbornica.
PARIZ 6. Zbornica je v svoji dopolu-
8«
Trgovina
per« 'tla dne <5. decembra
Triadna borza.
Napoleon K19 13—19.16 angla*v-'' K--
danski aeji a 542 proti 14 glsaom vspreiela do —.—, London knu termin E 240 30- >40 50 • xi	u i	x ®	. / I Frueiis K 96.65—35 80 - Italija .. »75—96.85
prvi člen zakonskega načrta o starostnem I ^ii.skl bankovci K —— —— Nemolia *
zavarovanju delavcev. Po tem členu prične i 117.65--117 80 nemiki ban^ov-	- —• -
.	avatiiiaka ednotna reni« r 09.60 99.90 ognk«
pravica na prejemke starostne rente 8 60. j ^oJt* renta K 95.05 9535, ftnnfsasn
Društveno vesti in zabave.
Pevcem in poTkasi društva »Kolo«
oszaanja predeedništvo, da bo prihodnja pevaka vaj« v petek, ni Maii/n praznik, od 2. do 4. ure popoludne.
A kad. tehn. društva »Tabor« t irradeu imi v soboto 9. decembra t. l.ob 8. uri zvtčtr v druitveoib prostorih svoj III. red ji obCni zbor z običajnim vsporedom. Slovansk: go ti dobro došli !
„SMo pevsko
Mio" t Wl
vabi uljudno slav. občinstvo
- na -
Miklavžev veeer
katereg« priredi
jutri dne 8. decembra v „Sokolovi dvorani".
Začetek točne eb «. «"
Ba/i-.rtd Petje. komadi za glMovir, Miklavžer n»«U>p, elit« » se serpentinami in plc«. Plesna »bava ae
ot-ne oi. 11 uri /reder in traja do 2. ure popolno«-!. Vetopoina t veselih 40 st. ; k ptae« za gospode 30 at.,
lauie proste.	_
Za obilno udeleži« priporoča ae	ODBOR
»pauka: I »arure je poslati vratarju » N orodnega doma«.
Vesrličui odsek »Trgovskega izobra ževslnesa društva« ul. S. Froncewo št. 2
priredi v petek dne 8. t. m. »Miklavšev vefer« in ple ni venfiek, h kateremu bo svira! orse-ter. Pričetek točno ob 6. uri zvečer in bo trajal ples do 1 ure popo
to či.
M.klavieve darove vsprejemajo v društven b prce'.onn.
Odsek.
Miklavžev večer v korist ženske podr.
-Sv. C.n.a in Al^todija priredijo av. Ivaneki rodol;ut»i v petek pop. ob 4 in pol uri v »Naruilutiu «iouiu« pri sv. Ivanu. Na vepo reiu t»<» gia » i'r je t čki«, pitje, godba, Mi-k a v t« v nastop ter razdelitev daril.
Darila ca) e« pošiljajo v otroški vrtec, v p«*ek	v »Narodni dom«.
Ve>'pDinii 40 et., sedeti 20 et. Otrcci plavajo ti .
Nn cb' do \ del« ž bo vabi
odbor.
Mi:
ne
Darovi.
Velikodušen dsr. Gg. Ivan in Milka e'a ot> | riliki UlostM obletnice podarila sa »Hoi.čnico« 70 K. >Dijaškemu podporaesia društvu« p« arja. Bog živi plemenita rodoljuba !
Za »Boifčnieo« so darovali; gdč. Mari a Ž tais 4 K, g. Kukanja ia Tvriohter 'J'2 m fi bla*:«, g. Jirsa 4 kose sukna. Za ne tal, ne darove prosi ia se v naprej aa-h 71i uje.
Za 4rnžbo s». Cirila ln Motodija so
aat^rali kvatje ni {.orokah g. Drag. Grege«
Brzojavne vesti.
Proračaaski odsek.
DUNAJ 6. Proračunski cdsek poslan sks cbjraice je s veliko večino vsprejel pol letni proračunski proviaorij.
Češki klak
DUNAJ 6. Češki klub je imel dsnes sejo, na kateri je sklenil, da sestavi po rešitvi volilne reforae vse moči, da se uata-j novi v Brnu češko vsenčil š&e in da se uvede češki notrsnji jesik v vse češke urade.
tirSkl kralj na Dnnajn.
DUNAJ 6. Cesar je popoludne posetil grškega kralja Jurija v njegovem stanovanju, ter c stal pri njem dlje čase. Vladarja sta ae priarčae pozdravile. Pozneje je krnlj v cesarski palači oddal ea csssrja svojo karto.
Konferenca načelnikov klnbov.
DUNAJ 6. Na danaSnji koaferenci na čelnikov klubov, katere se je udeležil tudi ministerski predsednik baron Gautsch, je bilo po dslši debati, ns kateri s) voditelji stranke izrez li svoje mnenje glede dnevnega reda, sklenjeno, ds se v prihodnjih sejah reši : trgovinako pogodbo z Italijo, proračunski provisorij, podaljšanje veljave sakona o lokalnih želesnienh in državna podpora trgovi neke sbornice.
Ministerski predsednik Gantsch je izjs vil, ds delegacijake volitve ne pridejo na dnevni red tekoSega zasedanja, ker minister Goluchcwjki tega ni zahteval. B žičse počitnice ee prično med 16, in 20. t. m. Par lament ne bo cdgodjen. Po novem letu bo sklican moravski dtž Ini zbor na 8 do 10 dni, p :> te m se pa takoj eopet sestane državni a bor.
Eriaa na Ogrske«.
BUDIMPEŠTA 6. »Ogrski biro« poroča s Dunajs: Minister ss trgovino Voros in minister ss poljedelstvo baron Feilitzpch eta dospela danes zjolfsj sfmkaj. Ministerski predsednik baron Fejervary je bil danes ob 10. uri pred polu d ne vsprejet od cesarja v poeebni avdijerc:.
BUDIMPEŠTA 6. »Ograki biro« poro 5s s Dunaja : Ministerski predsednik baron Fejervary ee je ob 3 uri popoludne vrnil v Budimpešta
BUDIMPEŠTA 6. Vodilni odbor kes licije je imel dnnee predpoludae konferenco, aa kateri je mesto obolslega Košuta predsedoval grof Appotj . Odhor je razpravljal o eveatual.tetah, ki utegnejo nastopiti povodom aeje poslanske sbornice, ki »e bo vršila dne 19. t. m.
BUDIMPEŠTA 6. (Ogr. b ro.) Število štrajkovcev ee je danee pomnožilo, ker ee je oeobje več msnjih tieksrn pridružilo štiaj-kovcem. Sodi se, ds poeUns štrajk koncem tedss splošea. Tudi iz več pokrajinakih mest prihajajo poročila, da eo stavci ustavili delo. PolitiČai liat »Nepezava« je v današaji številki priobčil peecm pod naelovosi: »Mi nspredojeao!« Ker hujsks ts peeem proti lsstnini in ustavi, jo proti listu uvedsna kezensks preisksvs in je bils številka zaplenjene.
Francoski senat.
PARIZ 6. Seast je aadaljevai raspravo o zakonskem načrtu glede ločitve cerkve od države. Deao x je eahtevnl, aej ee opasti nujnost, ss kstsro s s je senat početkosa razprav isjsvil, da z e more isti pričeti drogo či-tanje ankoas. Valle je izpodbijal predlog, rekši, da se jo sakoa dobro pretrsslo, ia da je novi režim liberslea, Ur da ae bo oerkov niti oviral ait jej krttil njene pravice. —
letom.
Švfea.
BERN 6. — Narodni svet proti 15 glsaom izrekel ss ustanovitev odpo- I slsnstev v Petrogradu in Tokiju. Sklep mora še odobriti atanovski svet.
NenSki državni zbor.
BEROLIN 6. Držsvni zbor je pričel prvo raspravo piorsfiuna vojne mornarice, refjrme državsih financ ter dsvčnih zakonov, ki so t, reformo v svezi.
__—kredimf azeije ^ 665— — 667.—
drčavne «ele-moe K 658.--600.-^ t'nnat>fcT^ *
i 118.25 120 25, Llojdove akoii« « 744 — 7o0 -se je s 81 Srećke: Tisa K 331.75-i-35.7.V^Sraoii K 496 — I do 483.—, Bodenkredit 1880 S 302.- 310.- 4 -ienkredit 1889 K 302.— 310— VntJkkf It 146 —
do 148. - Srbak---"
(Dalje na četrti strani)
Dogodki na Ruskem.
BEROLIN 6. Brzojavka »Petrograjske brsojsvne agenture«, dospela preko Eydt-kubaena poroča: Včeraj ee je v Carskem Selu vršila evečanost gardnega polka Sase-menov, na kateri je car Nikolaj imel as čete nsgovor, y katerem je povdarjal njihovo priznana svestoba. Ns sajutreku častnikov je car Nikolaj napil častniškemu zboru. Še enkrat ee je lastnikom zahvalil za njihovo sveeto službovanje ter je svoj govor zaključil s željo, naj bi polk vedno ostal s?est, kskor sede;.
Iz Voroneša poročajo od 3. t. m., ds hodijo vojaki disciplinarnega zbora v gruSah po mestu ter da v pijanosti vznemirjajo pre bivalstvo. Vojaki, ki so ostali v predmestju Pridsčs, napadajo prebivalca, drugi del izsiljuje is prebivalatva sosednih vasi denar.
BEROLIN 6. Brzojavka dospela iz Pe trogrsda preko Ejdtknhnena poroča: L'st »Rus« je zvedel is Kijeva, da vlada tamkaj panika. Prebivslstvo beži, velik del čet se je Bpnntsl. Na politehniki se je vršil shod, katerega se je udeležilo 16.000 oseb. Puntarski vojaki so branili poslopje proti policiji. Nadalje poroča »Ru3«, da je glasom zanesljivega vira Durnov brez znanja miniaterstva t proglasil nad Kijevom vojno t trnje. Ls grof Witte je vedel o tem. .
Poslano41).
Slavni „Mlekarski zadrugi"
(v roke sr. preds. Irana Dujca)
v Vremah.
Prve dui novembra t. 1. sta bila pri meni predsednik g. Dujc Ivan in en člen odbora tamošnje zadruge, kjer smo se pogajali za pošiljanje mleka. Gosp. Dujc mi je obljubil, da ustreže moji želji ter začne pošiljati mleko kakor hitro društvo začne poslovati, kar bo v kakih 15-20 dneh. Tudi radi cene amo se dogovorili in splch zaključili trgovinako
zvezo.
Da-si je pa že minolo nad 30 dni, vendar nisem še prejela nikakega mleka, a niti obvestila j radi te zamude.
Po naključju sem pa danes izvedela, da ta slavna zadruga pošilja mleko tukajšnji „Latteria Romansu v ulici Belvedere in sem se jako začudila tej spremembi.
Vprašam sedaj slavno društvo, da-li odgovarja to nekorektno postopanje sklenjeni pogodbi in kako misii to društvo opravičiti tako postopanje ?
V TRSTU, dne 6. decembra 190").
JvTarija Jvanc,
Mlekarna Hrušica c Trstu.
*) Za članke pod tem naslovom uredništvo odgovarja le toliko, kolikor mu zakon veleva
t
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je naša preljuba hči
Eriija
Na kongresu veleposestnikov, ki se je vršil v Mc skvf, je večina govornikov huuo
danes po dolgi bolezni, previđena se svetotajstvi za ! umirajoče, o poludne v 12. letu svoje dobe, preselila j v večni raj.
oče.
mačeha.
i	Pogreb zemskih ostankov predrage pokojnice
napadala Witteja ter iejavila, da vodi Witte bo v petek 8. decembra t 1. ob 3. uri popoludne iz Rueijo naeproti poginu. Predlaga'o ee je od- hiše žalosti v ulici Po*>te št. 12, 1 n. v cerkev sv. poslsti carju prošnjo, naj odpusti Witteja.' Antona novega in potem naravnost na grobišče k Kongres je sklenil prositi v adresi carje, naj!ST- Ani*
vzpo3tavi red in naj tedanjo vlado zameni z\	V TRSTU, dne 6. decembra 1U05.
drugo, ker ni sedanja vlada v stanu adudiM' Jakob Čenčel, Frančiška Čenčel, nemire. Glede agrarnega vpr.šmja je biln vsprejeta resolucija, da je med kmete razdeliti državna m cbSinska zemljišča ter jih rs ta način zadovoljiti.
BEROLIN G. Brzojavka »PetrograjsVe brzojavne agenture« iz Kijeva od 4. t. m. dospela preko Eydtkuhnena poroča nastopno : Novoosnovana etotaijs pri 5. pou tonskem batalijonu se je dne 30. novembra branila iti na atražo ter je dne 1. t. m. vzlic proti-ukazom ostavila vojašnico. Kma!o so se jej pridružile tudi druge stotnije brigade ea perje v. Puntarji eo šli v mesto, ds pregovore tamksjšojo posadko, naj se jim pridruž1. Našli ao podpore pri štrsjkovskib delsvcih-žs-lezničsrjih. Proti puntsrjem eo bili odposlsni kozaki, ki eo b:ii veprejeti e streli. Pri vo* .ačniei polka Azov je polk Novgorod ustre-
mm- flnstmu cenil brezplačno in (ranko
Tovarna pohištva
= RflFflEi?ITflLIfl =
Velikansko skladi&če in razstava
pohištva in tapetarij
===== TRST	=
ulica Malcanton štev. 1
po melo niskih cenah.
Serravallo-vo železnato kina vino*
za bolehne otroke in rekonvalescente.
ProvgroS* vojjo do Jedi, otrjnje telodeo in ojaćnje organizem.
Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh
si" =»jih, kadar |e treba se po bolezni ojaeiti.
0ub*o.a..u s 16 kolajiuuni na ranih raztavah la z nad 3000
zdravniškimi spričevali.
I. SERRAVALLO
= ML =
Sprejema vloge *. na knjižice po 3s/*°/0 obresti, na tekoči račun j»o 3*/,°/0 obresti z odpovedjo s -lnij, na žiro račun S1^0^ brez odpovedi do K 40.000. za večje zneske pa se je treba glede odpovedi sporazumeti.
Vse vloge se potrdijo v tozadevnih knjižicah. Jzdnja nakaznice na ena gin rna tržišča monarhije in in inozemstva in dovoljuje kredit proti dokumentom = -— - —_ ukrcan ja.	—-

JADRANSKA BANKA" v TRSTU.
ulica Nicolo Macchiavelli 26.
eskomptuje menice, daje predujme na vrednostne papirje kakor tudi na blago, ležeče v javnih skladiščih.
preskrb«j€ vsa borzna naročila najhitreje ia naftesfaejc pod knlantnimi pogoji.
Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, devize, inozemski zlati in srebrni denar ter bankovce, vnovčuje kupone in izžrebane vrednostne papirje pod najugodnejšimi pogoji,
Posreduje in konvertira hipoteke pri prvih hipotečnih zavodih pod __ najugodnejšimi cenami. __
dunajska borza ob 2. uri pcp.
Drtavni dc t i papirju „ „ srebru ATsinpka i< n s v zlatu
kronah \\ Ant. m\een< ijaka r«nta 3'/," , Ofr»ka renta v zlatu 4°/* „ „ kronah i* .
„ „ 3V,
Akcije □acijocaii'« bank* Kreditne akcije London, 10 Lsu I0n drinvnib nun 90 mark 90 frankov 100 itsl. lir Ofaifki cekini
vćfraj 100.50 100.55 117. o 99 65 90.95 113.45 96. — 85.90 1631.— 660.— 240. i 7'
23.5** 19 13 95.70 11.32
dane** 10050 100.55 117.60 99.70 90.95 113.50 9m5 s5.9j 1634.— bo 7.50 , 24< .25 117.62 v, 23.51 19. 4 95.70 11.32
MALA OZNANILA-iUmmiHB SlSđlClfSlCO
® Caro & Jellinek1 ®
V aevi prodajalnisi Jestvin
is koloni jai Petra Peteniel
r ulici GiuliA št. 76
Ji »dobiti TWkko*n"lne Je« t ti ne ukor: kavo, rii, testenine napeljake), »iadkor, tarMno in belo moko, uraTno mulo, •veće. milo. Jedilno olje prre ▼rate po 30 nort.
— Blago vedno sveže. —
Podpisani priporoča svojo :
mm- NOVO PEKARNO i IN SLADĆIČARNO
pri Sv. Jakobu
litiita Hica 12 (trirei si. šole), i
Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejema naročila in domaći kruh v > pecivo. Postrežba točna. Benedikt Suban
Parižka In londonska borza.
Pariz, (hklep.) — frarcozka renta 99.67. italiitneka rrnta 1« 5 55 španski ealemur i»3 07, aicijt otomanske banke tOL-. Menjice ra Lene« t
25: .20.
Pavls. it*kWp.j	ciik^ss ia<a
Lombazdi 124.— nitiussa tnilka i»at» »1 10 arstitjaka alata rac 98 75, Cftfla i*, »»■
ran ta 96 25, Lteduo. 741— u.i(k« iittii 136.75 panika banka 14 35, »	m i <-.•
joaalre afcdjje —.— aceue Ho iksc 16.73. Bolja.
Loidoi. (Sklopi komoio/i. uu.. 88 Ltmu.u 5--, srebro 29.•/,„ ([trsi m r»iu 92*/,, 1. -ii;ana** reota 1(5, tržm 01I111 3','t Btnjiti * L»od*ju —.—. Trdna.
Trt na poročila 6- decembra Bndtaapelta. P&enua za april K 16 74 d K 16.76, rž za april K. 14.IS do 14.20, • ves za april cd K 1* 27 do 14 26; koru* maj K 13.66 00 K 13.70.
r ftii.es : pobodte bolje povpraševanj ugodneje, j tendeaca trdna. — Prodaja 28.000 meterskih sto- P1"' tov, za 5 stotil k nižje. Drjga žita nespremenjeno. Vreme: oblačno.
Ha vre. (Hki*|.j kki> tuu 1 |itr »v -
rage ra tek. mcnti \>u •«* * * 47.— rn, .» marec 47?—
New-York. lOtvu	Itavs Itn, »» n« Ct
f*rbav«-. — Stalno, nespremenjeno. —.— —.— —-—
Prodaja 7000 vreč.
.1 m 0 u r (Bkle "l-'	dan-- good
»is«(* ca dec. 37.1, marec 3b1, ,,	za maj HC.XU
za september 39'.'» Stalno.	i.-**«-* lotu
40. navtdta r«oin» 41—42 dsvm . 1	triu *3-45.
Hamburg. (Sklep.) Sladkor za za dec. 16 65, za januvar 16 75, za febr 16.90, za marec 17.05, za april i7.lr, za ma 17.25. -- Mirno. — Vreme ; sneg
S 1 a d k o r turemtki Centiifugal 5 promn. fled K 70 — do 72.—, za nov.-avgust K 65'50 do 66 50 Concasse in MelisiU promptno K 72.50, za nov 1 vguft K 67.50 do 68*—-
L. o n d o n ni<lk(ir K	mioi 8:7,, M-
Mirno.
Pari*, l.ž tekoči mes" 6 25 r* januvar 16^0, za jaa.-april "6<>0 maiec-jtnij 16.75 ( irno). —	*» "kni n st-.
23 J5, za anuvar 23 55 za anuvar-apul 23.85. za maret -jucij 24.2 » (rnlar :o Mok* tb t* ^oCi mesec 3105, ta jan 3110 * jan-april 3145 za msrec-junij 31.7"» mlaćooj. — K«.pW ohe c* teko« mereč 56.50, i> j n 56.75 c* januvar-april 56 5h za maj-avgust 55.50 mlačno. — fcpilit t* usod notne« 37.75, za jan 38. , za jan.-spri! 37.<5 za Boaj-avguf»t .'8.25 mlačno). — eladku* bujov dov 20.1/«—20.'.; mirno , be. ta ukcči aeee« 24.3 , za j*n 24 1 ,, ra januvar-apxil 249'„. za marec-junij 25.1 4, t mlačno) ik-naui.*. 57.50—58.—. \ reme: nestanovitno.
Predno kupite zlatanino in dragocenosti j
obiSčite
Delavnico zlatnin ^^ in dragocenosti!
Josip Pompillo
Corao it. 40 (nova palača)
NaMi bo«lete dragocenosti po takih cenah, da se ni bali konkurence. Ker se potrebuje zlato pri delu, se kupi staro zlato po pravi vrednosti. Kupuje in menjava dragocenosti. Vsako v to svrho upadajoče delo j se takoj izvrši. ■■
Dobro znana zaloga
manifaktur v partijah i S
ki se je nahajala na Piazza nuova i ^ vogal ul. S. Caterina št. 8 se je preselila dne 24. avgusta v ravno-isfo ulico št. 1, zraven „Kavarne Metropole" (vogal Corso).
M1R0DILNICA Henrik Bonetta
ul. Carradori 18 (TOIll ftfippa)
Specijalitet« turnuinih in me-dicinainih drog, barv, pokosu, lakov. ićeUc. iopiCev, navadnega in parfum nega mila, petroleja, »pirita (ieste) sa goreti. — Barvilo aa ćiftćeuje ===== vina. =====
Nizke cene.
Prodaja aa debelo in drobno
Iv. Kopač
svečar v Gorici
priporoča priznano najboljše in najceoej&e
♦ voičene sveča ♦
Cenit nrcmlaCio u trulo.
Gospića
kje na deželi. — Naslov „Edinosti".
žel sprejeti službo blagajni-čarke v Trstu, Ljubljani ali pove upravništvo
Našel se je kafetastmi
A. Ć o k, Lonjer 61.
pes, bel s lisami. Već
Trst ul. Romagna št. 2 Trst.
'oa it. iea7 —
FoinŽIice: Dunaj, Budapešt in : Lvov. =
Zastopstva ia vseh glavnih trgih = ti- ii iitzonstva. =
Se priporoča za preakrbljenje aeljenj ab zaprtimi blaži njeni m i vozovi za pohištvo toli v mestu koli ▼ ta- in inozemstvu.
fakovasje za prevoz po norjn.
PoMtao ugodni pogoji za vojaške osebe in ^hm^b državnv ^uradnike =====
Poffljatrc Tsake mte vo stalni nizki preToznisi.
Proračuni brezplačno.
MT Tovarna pohlitvo
Aleksander levi JCuizi
ulica Teaa Siv. 52. R|hi
ZALOGA: PIAZZA R0SARI0 (šelske
Cono, aa a« nI bati nekene
Sprejemajo eo vBakovratea posebnik
Ilaatrovaa ooalk
Izvirna šalo-_	igra v enem
dejanju po 50 stot, po pošti 10 stot. več.
„Ne kliči vraga!"
Stavbinski materijal
kakor korce, vsakovrstno opeko, pesek, apno, živo in ugašeno, se dobiva po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence, pri tvrdki =====
Belli & Corsi
ulica Economo št. 12 (stari mlin).
Zavarovalnica za zavarovanje proti opjn
išče izurjene potovalcc
ReHektanti naj svoje ponudbe oddajo — odministraciji lista »Edinost«.
5 kron in več zaslužka na dan!
Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle ni naših strojih priprosto in | h tro delo vse leto doma. — Ni treba znati n česar — Oddaljenost ne škodi nič in blago prodamo mi. a^^Hi^M^^Ha^H^^Bi^H^H
—	Družba pletilnih strojev za domače delavce — i
—	Thos H. Whittik & Co. —
PEAOA, Petrake naoaeott 7-15S — TRST, ulica Campanllo 13-156.
Hočete se prepričati?
Obiščite velika skladišča
JVtarije vdove Salarini
ul. Poste Nuove &
„Alla Cittu «li Lomlra"
Ponte della Fabra 2
(vogal Torrente).
Velik izbor izgotovljenih oblek za moške, dečke in kostumov za otroke. Površniki, močne jope. kožuhi, paletot - ranglau. Obleke za dom in delo. Delavske obleke. Tirolski loden. Nepremočljivi plašči (pristni angleški). Specijaliteta: blago tu- in inozemskih tovarn. Izgotavljajo se obleke po meri po najnovejši modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah.
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Tolofono it. 847. - Vift della Stazione Štv. 7. - Tolofono it. 847
Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
= (Pošiljanje predmetov. i\ se iemllejo na potovanje in prevažanje blaga na ?se pruge.) =
Sprejema se tudi pohištvo in druge n »dmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča.
Edini tržaški v >od za == ..VACUM-CLEANER
ČIŠĆENJE in SHRANJEVaNJE PREPROH
Točna postrežba in nizke cene.
U
)
ANTON SKERL
mehanik, zaprlaeionl zvedeneo. Trst - Carlo Goldonijev trg ti. - Trst.
Zastopnik tovarne koles io lototoles ,M"
■V Napeljava in zaloga električnih zv.>rčkov. Izključna prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica za popravljanje Šivalnih strojev, koles, motokoles itd. Velik« zalooa prlpadkov po tovarniških oenab
TELEFON štev. 1734.
C. VECCHIET
ar ZLATAR
TRST - Corso štev. 47 - TRST
Bogati izbor zlatanine, srebrnine. dragocenosti in žepnih ur.
Kupuje ali zamenja staro zlato in srebro z novimi predmeti.
Sprejema naroćbe in popravlja vsakovrstno zlatenino, - srebrnino in žepne ure.
naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela na lasten račun trgovino in avtorizovano krojačnico
Alla Citta di Trieste
v ul. Torreute št. 40 (nasproti gledišču i-oldoni).
Tam se vdobiva velika zaloga izgotovljenih oblek za odrastle in dečke. Delavske hlače prve vrste kakor tudi blago vseh vrst in najposlednejše --novosti.	- —
Zaloga
M
Priporočam svojo novo
zalogo pohištva
vsake vrste in po nizki ceni
Andrej Gulič
TRST — ul. Torrente U — TRST
Izvozno-marČne (Enport-Marzen)
in viežane (Lager)
pivo ==
•odčekih in v l»oteljkah, kakor tudi
m
omejenim poreitvem.
- Hum Cmmermm štev. m, 1. m. — TRST — Tlmstmihiii. Telefon it. $5*.
BV Vhod po glavnih stopnicah. Hranlln« ul««« sprejema od vsakega, Ca tudi ai ud zadruge in jih obrastaj« pm 4%. Rantnl Ssv«k od hranilnih vlog plačuja zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Psssjlla daj« samo zadružnikom in sicer na uknjiibo po 51/,9/,, na msnjice po •*/,, aa
po S/,7.	, J	_
Uradne ur«: od 9,—12 dopoludne in od 3.—4. popoludne.	w
Izplačuj« vsaki daa ob uradnih urah. — Ob nedeljah in prasnikih je urad ca pri Ima aajmaderaejc arejoaa varaeetna eellee a« shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. ■ ■	Fsftta« krsallaUai račmn S1S.004.	r n ■-

iz tovarne Bratov Reininghau«
Steinfeld pri Gradcu. Zaloga J/lattomjevc Qiesshubler
vedno sveže kisle vode
po smernih oenah
pri
ANTONU DEJAK junior
TRST Via degli Artisti štev. 10. 4
.SLAVLJA" sprejema sa varovanja člo-▼eikega življenja po naj razno vrstne) Sib kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko Dooena druga zavarovalnica. Zlasti ja ugodna zavarovanj« aa doživetja ■ nrt s ssoanjiujočimi se vplačili.
Tsk flu um po priteka peuk M
1
„Slavija"
najemna mmm lasta t Pran — Beztrm mi 31Jfi6.2N'H L izplačaae iistoliiie: 82.137.159 57 (.
Po velikosti drugm vu/eam MM t ar> !■ t m trn* ssfe driavs m rmmmkmmi ml»rm»skm- a* tod no spriro.
! -
Generalii zastop V Ljubljaii, 6egar pisarne so v lastni bančni hiii v Glipillkih ulicah 12
Zavaruj« poslopje ia premičnine proti požarnim fikodam po najnižjih cenmh-Škod« eenjnje takoj ia najakutneje. Uživa aajboljki sIovm. koder posluje.
Dovoljuj« b čistega dobička izdatne vodpor« v narodno ia obćnokonstne