Prosveta.
Gostovanje članov ljubljanskega narodnega gledališča v Ptuju. V petek, 4. julija 1919 so nas posetili člani ljubljanskega narodnega gledališča pod vodstvom upravitelja drame g. Hinka Nučiča, da so nam pokazali in povedali z odra v pretresljivi igri človeškega srca najgloblje globine.
Izbrali so si dve igri, Fantekovo Za hčer in Hevermansovo Amnestijo. Diametralno nasprotni sta si deli po postanku in vsebini in vendar imata nekaj skupnega. Obe igri družita mehko nežnost z neverjetno realisti-ko, ki zgrabi človeka z železno pestjo. G. Nučiču gre brez dvoma palma večera. V Ptuju kaj sličnega še nismo videli. Nučič je postal velik umetnik. Sceno v Funtekovi eno-dejanki, kjer davi oče mačeho, podal je s tako globo resničnostjo, da nam je   zastajala   kri.
A bolje, neprimerno bolje je izvedel pet značajev v Amnestiji. Teška naloga, toda v Nučiču je našla mojstra. Če rečemo, da so posamezniki v občinstvu krčevito plakali, smo povedali vse. To ni bila igra, to je bilo življenje, razkrito in nago življenje z vsemi strastmi in grozotami, z vso otopelo resig-nacijo in lahkomiselno razigranostjo.
Nučiča vredna soigralka je bila g. Buk-šekova v mačehi in Rakarjeva v pleskarjevi hčeri. G. Bratina je ravnatelja kaznilnice v besedi in gesti virtuozno zadel.
Občinstvo  je   bilo   precej disciplinirano,
dasi sta bili igri za večino nekaj   novega in
tujega. Ggledališče ni bilo razprodano.   Malo
j več   brige   za   gostovanje   ljubljanske drame
i bi v prihodnje nam Ptujčanom ne škodilo.
G. Nučiču in njega osobju pa prisrčno \ zahvalo zares j edinstveni umetniški užitek, o.