Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velj£: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
•t gld.. za en inesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl„ za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veijA tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */,6. uri popoludne.
gžatev. 196.
7 Ljubljani, v soboto 28. avgusta 1886.
Letnik 30TV.
Rusija, Carigrad, Solun.
Knez Aleksander ni vjet, temuč prosto potuje. Tako nam pripovedujejo včerajšni telegrami. Tisti, ki so kneza Aleksandra odstavili, niso svoje naloge dobro razumeli, ali pa, kar je verjetnejše, so poslednji dogodki v Bolgariji kolovodje in skrivne podpihovalce iznenadili, in tako sme knez prosto potovati.
Kakor znano, kneza Aleksandra so hoteli odpeljati že meseca aprila, a takrat jim je spodletelo, sedaj se jim je prvi trenutek posrečilo, pa znabiti le na pol. Ni prvikrat v zgodovini, da hočejo politične zagonetke na ta način rešiti, od okoliščin je odvisno, ali je tako dejanje več ali manj spretno zvršeno. Kaj pa sedaj ? vprašali smo včeraj, za odgovor podali pa le ugibanja. Tudi danes toliko vemo, kolikor včeraj; ne vemo, je li knez res prost, kaj bode odgovoril na poziv naroda in vojne in kako se bode Rusija zadržala. Prav toliko in nič več gotovega ne vemo danes, razpravljajo naslov članka. Skoraj povsod moramo pristavljati: Ce je tako, bode tako, če pa ni tako, bode pa drugače in vganili bodemo prav toliko, kakor tisti, ki vreme prerokuje — vselej se mora nekaj zgoditi.
Včeraj smo brali telegram iz Dunaja, ki pravi, da je Giers iz Prancovih kopel dne 26. avgusta poslal ruskim poslanikom v inostranstvu okrožnico, s ktero pojasnuje položaj Rusije in naroča ruskim diplomatičnim agentom na Bolgarskem, naj ves svoj vpliv na to zastavijo, da se bode dogodek 21. avg. razveljavil. To pa zato, da se ne bode ruski kabinet na ktero-koli stran sumničil. Konečno pa Giers izraža nado, da si bo knez razmere v Bolgariji k srcu vzel in se bo še enkrat prostovoljno odpovedal. Da, če se bode? Iz tega telegrama se menda bere med vrsticami, da je diplomacija račun delala brez krčmarja, t. j. v Petrogradu — morda tudi na Dunaju in Berolinu — če so se prej o tem kaj dogovorili in če ni Rusija kar na svojo roko delala. Menda se niso nadejali, da Bolgarski narod ni čeda ovac, ki tam čez plot poskače, kjer prvi oven. Sedaj bode pa treba ruskim diplomatičnim agentom na Bolgarskem napeti druge strune, ter z lepo, a če ne bode drugače, tudi z grdo bolgarski narod na
to pripraviti, da bode poljubil »ruskim dobrotnikom" roko. To pa zato, da se ne bode ruski kabinet na ktero-koli stran sumničil!
To nam pa nikakor ne kaže, da je visoka diplomacija podučena bila o tem, kaj se ima zgoditi na Bolgarskem; Rusija pa hoče le ostati pri tem, kar je bilo dosihmal dogovorjenega. Sklep nam pa kar v suhih besedah pove, kar Rusija želi, namreč knez, ki se je prisiljeno odpovedal, naj se sedaj prostovoljno odpove, potem se bode že dalo govoriti — z bolgarskim ljudstvom, t. j. Rusija hoče prosto roko imeti na vzhodu balkanskega poluotoka, vsak čas ji mora prosto biti, spraviti na površje zopet vzhodno vprašanje. Rusija hoče gospodariti na črnem morji — in po deželah, ki ležijo na jugu in zahodu tega morja ali posredno ali neposredno. Kaj pa Rusija v bližnji prihodnosti uamerava, nam pa telegram iz Petrograda dne 26. avgusta naravnost pove: »Več ruskih častnikov pripravlja se v Bolgarijo, in Stalicin bode prevzel vrhovno zapovedništvo nad Bolgarsko armado.
Sedaj smo povedali, kar smo včeraj zvedeli najnovejšega, drugo kar pridenemo je le ozir na ravno minuli čas, pa kombinacije za bodočnost, ki so pa dostikrat podobne tistim hišicam, ki si jih otroci iz papirja narejajo.
18. septembra 1885 je buknil vstanek v Plov-divu, vsled tega se je združila vzhodna Rumelija z Bolgarsko. Srbski kralj Milan je bil razžaljen. Zarad tega je štiri dni potem postavil vojno in 13. novembra je vojsko napovedal. S prvega so zmagovali Srbi. 15. novembra je vzela glavna armada sotesko Dra-gomsko in desno krilo je šlo zmagoslavno do Trina. Bolgari so se umaknili do Slivnice. A sreča se je presukala; Bolgari so zmagali in podili sovražnika nazaj. 26. novembra je prestopil Aleksander srbsko mejo in 21. decembra so sklenili premirje v Pirotu. Po dolgih obravnavah so sklenili v Bukareštu mir 3. marca 1886. Srbija ni zgubila dežel, a mogla je priznati zedinjenje Rumelije z Bolgarsko. Vendar Aleksander ni vžival miru in pokoja. Rusija, ki je precej od začetka protestovala zoper zedinjenje, tudi sedaj ni mirovala, in Aleksander je bil imenovan na pet let za gubernatorja vzhodne Rumelije. Ali knez se tega ni hotel poprijeti, in je kar naravnost rekel:
Vzhodna Rumelija je združena z Bolgarsko. To je bilo Rusom vendar preveč, da se oseba, ktero so oni povzdignili na prestol Bolgarski, tako malo zmeni za svojega »varuha" in gorki so mu bili od konca do kraja, ruska diplomacija pa je stanovitna in doslednja, odjenja, ko vidi, da ta pot ne pojde tako gladko, a stvari se loti zopet ob vgodnem času, dokler ne pride do svojega namena. — Po nesrečni krimski vojski so ji zmagovalci zaprli črno morje, a 1. 1870 ob času strašne francosko - nemške vojske je Gorčakov rekel: »Ta pogodba ne veljii nič več", in nihče ni imel kaj zoper to, ker vse se je balo ali pa potrebovalo Rusa. Letos nas je ruska diplomacija iznenadila, ko je izrekla: »Batum ni več prosto pristanišče". In tako dela Rusija vedno, dokler ne doseže, kar namerava.
Ozrimo se nekoliko nazaj in poglejmo, kako je knez ravnal, da se je Rusom tako zameril. Komaj je bil imenovan za kneza bolgarskega, takoj je pokazal, da hoče vnanjo politiko voditi na svojo roko. Rusija je darovala in poslala malo brodovje po Donavi. Knez ni sprejel daru ter brodovje poslal v Odeso, rekoč, da je to zoper članek 52 Berolinskega miru, ki zabranjuje brodovje na Donavskih vodah. Iz tega je Rusija takoj lahko vidila, da hoče knez voditi politiko zoper sanštefanski mir; a uprav ta mir je priznal veliko Bolgarijo, po kterem imata biti Donavski Vilajet (Bolgarska) in Plodivski Sandžak (Rumelija) združena vazalska država Sultanova.
Sanštefanski mir je bil preovržen po Berolin-skem miru, kajti Rusija se je zbala žuganja Angleške in »pošteni mešetar" Bismark je imel tukaj tudi svojo roko vmes. Ta mir je Rusijo kolikor toliko ponižal in Battenberg je bil za ta mir. Pravno je sicer delal, a ne po mislih Rusije, toraj zamera. Leta 1882 spri se je z ruskim konzulom Hitrovom. Hitrov je bil odpoklican in ruska vlada je poslala Soboleva in Kaulbarsa, ktere je Battenberg v kratkem odpravil. Leta 1884 pokliče Ruska nektere ruske častnike v Bolgarski službi domov in namesto njih pošlje druge; knez je zoper to ugovarjal. Knez je sicer povsod prav imel, a Rusija je iz tega vendar čedalje bolj spoznavala, da z Battenbergom ne bode pometala. Dogodki v Plovdivu 18. septembra lanskega leta so pa popolnoma razdrli zvezo kneza Aleksandra z Rusijo. Vprašali bi lahko, ali je ve-
LISTEK.
Herbart Turjaški (1523—1575).
Spisal J. Steklasa.
(Dalje.)
Meseca avgusta leta 1565 napade namestnik Bosne, Mustafa Sokolovič, bratranec velikega vezira Mohameda, meje Hrvatske, da pomore kaj od te strani Ivanu Žigi Zapoljskeinu, sinu Ivana Zapolj-skega. On se vzdigne z veliko vojsko, z 20.000 mož, proti Krupi, ktero Valvazor nabroja med turškimi pomejnimi trdnjavicami in ki je nekdaj spadala pod oblast Ivanovcev, zdaj pa Zrinjskih grofov. Posadki 23 mož je zapovedoval Matija Bakič. On se je proti sovražniku dobro držal, čeravno se je na trdnjavo hudo streljalo. Ker je pa videl, da se ue bo mogel dolgo vzdržati, pisal je kranjskemu zboru za hitro pomoč ter poslal poslance Ilerbartu in Zrinj-skemu, Frankopanu in Erdiidiju. 16 dni je trajalo že obleganje, ali Bakič se je še vedno branil. Med
tem pa je potrošil tudi Mustafa strelivo ter moral poslati po novo v Banjaluko ; cigani pa so mu oblivali kremen s svincem, da ga je rabil za kroglje. Konečno pride pa tudi krščanska vojska v pomoč pod Joštom Gallenberškim, kranjskim upraviteljem. Kranjcev je bilo 3000 mož s tremi topovi in 14 čolni. Herbart sam pa je dopeljal 7000 vojakov. Postavili so se na drugi strani Une nasproti Turkom ter eden na drugega streljati začeli. Frankopan in Faraiič, voditelja hrvatskih čet, poprosita Herbarta, da njima dii 1000 mož za prehod čez Uno, ali on ni v to privolil, ampak je zadržal svoje čete v taboru zarad opreznosti, a gotovo ne zarad bojazljivosti, kakor so Hrvatje trdili in našemu junaku oponašali. Herbart je bržkone videl, da se no dii tukaj nič storiti, pa ni hotel ljudi zastonj žrtvovati, saj druzega razloga gotovo ni moglo biti, da bi se bil vzdržal boja sicer tako hrabri zapovednik slovenskih čet. Da bi bila morda kakšna nesloga zavladala med zapovedniki, o tem izvori tega časa popolnoma molče. Na ta način se hrabri Bakič se ve, da ni mogel v Krupi dolgo držati, ampak so Turki
že 25. februvarja trdnjavo si osvojili ter jo spalili popolnoma, branitelje pa skupaj z ženami in otroci posekali. Bakič sam se je hotel rešiti čez Uno, ali vtopil se je revež.
Tako žalostno je končal ta hrabri branitelj Krupe. Turčin se pa vendar ni upal to leto vdariti čez Uno, kajti bal se je zbrane krščanske vojske, ktero je videl na drugi strani pomejne reke. Kranjski stanovi pa so žrtvovali za ta pohod zastonj 10 tisoč goldinarjev.
Ko je 1. 1566 Soliman oblegal Siget ter ga konečno tudi osvojil, bal se je Herbart tudi za Kranjsko, pa je zatoraj vse zapovednike na mejah k sebi poklical ter jim naročil, da pazijo na gibanje Turkov ter precej prijavijo, ko bi kako nevarnost opazili. Tudi kranjskim stanovom piše, da naj imajo vse v pripravi in da so na mejah straže dobro preskrbljene s potrebnimi stvarmi, kajti če Turki nadvladajo Hrvatsko, potem je tudi Kranjska zgubljena. Herbart sam se ni bal pri vsem tem nobenega truda, niti mu je bilo žal denarjev, ki jilv-' je kot zapovednik večkrat trosil, saj je šlo vse !&•'
Aleksandra) in — vse Ježi razrušeno po tleh. Kedo bode podedoval Turčijo? Podedovalo jo bode kakor upamo katoličanstvo, na krmilu naj že bode kedor hoče. Močno se upira prodiranju katoličanstvo na vzhodu, po eni strani Grška zvijačnost in potuhnje-nost, po drugi strani pa Ruska sila in moč v zvezi s prekanjeno diplomacijo. Ali ne zgubimo vere in zaupanja; Bog je, ki vlada svet, Njemu služijo v dosego namenov pošteni in krivični.
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. avgusta. Notranje dežele.
„Kar mi hočemo, je zagotovljeno vladarstvo Nemcev v Avstriji", vskliknil je nedavno veliko-nemški hrust dr. Kraus na shodu svojih volileev, kjer jim je polagal račun svojega „hiševanja". Nemci morajo toraj zopet na krmilo in pa še intabulirati se jim mora vladarstvo nad drugimi rodovi po daljnih in bližnjih pokrajinah mnogojezične Avstrije. To se pravi z drugimi besedami toliko, kakor nemško-liberalna stranka mora pričeti tako politiko v državnem zboru, da se bodo potem s pomočjo vlade druge narodnosti kar zatrle, ali pa že vsaj za zmirom na steno pritisnile. Kako srečna bi bila pač potem, po nazorih tega modrijana Avstrija! Državnega dolga obilnih milijonov bi kar čez noč zmanjkalo, kajti dr. Kraus zavihal bi rokave, (kakor Becker znabiti?)' ter rekel: gospoda pozor! državnega dolga ni več! Iz zakaj, za to ker so Nemci zopet na krmilu. Da tako ne bo nikdar v mnogojezični Avstriji, sprevidel je že vsak, ki ima količkaj razuma v glavi. Da bi ena narodnost gospodovala nad vsemi drugimi, in da bi se ji vse druge klanjale, če prav so jim enake pravice zagotovljene po članu XIX. državnih postav, na to še misliti treba ni, tisti časi so minuli. In vendar se dobe nemški listi, ki to idejo zagovarjajo, ki pravijo, da se je bomo Slovani navaditi morali, naj se nam še tako trpka dozdeva. No, počakajte malo; če prej ne, morda se je navadimo takrat, kedar bo v petek nedelja. Kakor sami veste g. Nemci, je pa do tje še jako daleč!
Dvestoletnica v Budapeštu v spomin oslobojenja Budimske trdnjave iz turških rok vršila se bo v navzočnosti presvitlega cesarja po sledečem sporedu: Dne 1. septembra dopoludne ob 10. uri prične se velika seja prestoluomestnega magistrata in madjarske zgodovinske družbe v veliki dvorani Budapeštanske akademije znanosti; vdeležili se je bodo tudi lahko vsi domači in ptuji gostje. V tej seji predložila se bode dragocena monografija in pa spominska svetinja, kteri obe ste se zarad te slavnosti napravili. Dne 2. septembra ob 9. uri bo slovesna služba božja v Budinski trdnjavi; opravljal jo bo knez-primas sam, oziroma morda tudi le škof Ipolyi iz Velikega Varaždina. Po službi božji odkrila se bo slovesno spominska plošča v trdnjavi na ba-stiji, kjer so Turke zmagali in bode pri tej priliki navzoče pozdravil župan, slavnostni govor imel bo pa mestni odbornik Aleksander Haras. Popoludne ob 5. uri imajo slavnostni banket. V nedeljo, t. j. 5., oziroma tudi v sredo 8. septembra nameravajo na Budimskem velikem (generalskim) travniku ljudsko veselico. Po glediščih dajale se bodo pa ves teden slavnostne predstave.
V n« nje države.
Da človek na tem svetu nima slabših prijateljev, kakor so lastni sorodniki njegovi, se vse križem. svet& trdi in menda ne zastonj, kajti ta resnica obsega vso človeško družbo od priprostega kmetiča, ki jo z matiko na rami ves prašen in truden zvečer
domu primaba, pa tje gori d o sijajnih višav knežjega rodu, kjer ljudje zlate palčice — žezlo imenovano, mesto matik v rokah nosijo. Da je to res tako, potrdil nam bo prav rad knez Alektander sam. V najbližnjem sorodstvu si je skorej z Busom in Pru6om; prvi ga je po sveto pognal, drugi ga je pa na cedilu pustil. V Berolinu so že- križ če-zenj naredili in so djalk „Nič ne b« z njim! Prestol je zapravil po svoji Srrai, ker je imel kol v hrbtu, da se ni zadosti globoko klanjal pred Rusijoi Prav se mu godi!" Domu priti mu sicer niso prepovedali, toda čuti se pa prav dobro, da mu* ne bi nihče pomagal, če bi se hotel' še enkrat za presto? pognati,-raz kterega je po posfednjem prevratu padel. Ne Bismark in ne Viljem, nihče ne bo 3egal po kostanj zanj v žarjavico, ker si ravno nečeta» z Rusijo spriditi ponovljenih dobrih raamer. Do dobrega ota oba> prepričana, da bi Rus kmko in mafe Aleksandra ne gledal dolgo na bolgarskem prestolni, če bi se-ta drznil zopet ga zasesti'. To vse pa Aleksander Battenberg tudi dobro vč in ngiba se, bode li Aleksander se zopet v nevarnost podal ter" povrnil ali ne. Težko je res razločiti, kaj bi bilo boljše v obstoječih razmerah: klic bolgarskega naroda poslušati ter se povrniti, ali se odpovedati omahljivemu prestolu.
Polkovnik K i si al o, stotnika Dimtitrev in Benderev, ki so se vdeležili zarote zoper kneza Aleksandra, so pobegnili in jih iščejo na povelje Panova, predsednika vlade. Ne giede na vzhodno Rumelijo oglasile so se za kneza Aleksandra mesta* Trn, Sistovo, Gabrovo, Plevna, Trnovo, Nikopoli, Vidim, Ruščuk, Silistrija, RasgraeS, Varna in Sumla. Nova vlada je menda po vsi deželi1 priznana. livzemši Sofijo, kjer so bili boji po ulicah,, ni bilo nikjer ne-pokoja, še manj prelivanja krvi.
Ruski vrhovni zapovednik na črnem morji dobil je povelje vse vojne parnike pripraviti za vožnjo. Ob enem došel je ukaz ravnateljstvu trgovinskega parobrodnega društva, ki ima svoje parnike na črnem morji, da jih mora neki določen del pripravljenih imeti za prevoz vojakov. Princ Aleksander Olden-, burški došel je prav ta čas v Odese, kakor pravijo, da se bo v morji kopal. Mogoče; žal, da tega nečejo vsi verjeti. So namreč politikarji, ki trdijo, da je prihod princa Oldenburškega v Odeso v najtesneji zvezi s praznim bolgarskim prestolom. Tudi to je lahko mogoče in ima že kolikor toliko podlage* če tudi le navidezne. % vsakim parnikom, ki iz črnega morja proti Bolgariji odrine, odpelje se po več «ali manj ruskih častnikov, ki bode ondi v vojno službo stopili. Osupljive te novice prav nič niso, kajti vsakdo se je moral1 nadjati, da če je Rusija rekla A, s kterim je v kakoršni že zvezi s prevratom v Bolgariji, rekla bo tudi še B in se bo za vojske pripravila, če bi se kljubu dogovorom vendar-le ta ali ona velesila tam doli na Bolgarskem v. zadeve vtikala, ki ji po ruskih mislih prav nič mari niso. Ravnokar je brzojav prinese) tudi novico, da je car po telegrafu domu poklical sedanjega vojnega ministra generala Vanovskega, ki se je tam-nekje na Kavkazu zdravil v kopelih, in pa viceadmirala Šesta-kovega, ki si je po jutrovem mesta in pokrajine ogledaval. Obeh pričakujejo v najskrajnem času doma. Kljubu temu pa menda ne bo nobene sile, t ker se je Angleška* že vdala v svejo osodo rekoč : ; „če je Avstriji in Nemcem prav, kar Rusi na Balkanu delajo, prav je tudi nam!"
Poraz na Bolgarskem je bil za* angleško teorijsko (Salisbury-jevo) stranko prava strela iz jasnega neba, tako jo je omamil. Lord Šalisbury se je bil komaj dobro na Gladstonejevo mesto vsedel, pa je že začel misliti, kako bi se najuspešneje vstopil ' v stopinje bivšega lorda Beaconsfielda, ki je imel posebno veselje na Balkanu Rusom štreno mešati, kar se je le dalo. Sedaj, ko je zopet pri moči, mora se nad Rusom znositi, mora ga vgnati za vedno v kozji rog s tem, da ga osami, da ga nobena velesila več pogledala ne bo. Da bi se mu bilo to posrečilo, hotel se je pridružiti avstro-nemški'zvezi; od tod so-nastale tiste govorice, da je mesto Rusije stopila v
dela Rusija, ali je vedel knez, kaj se snuje v Plov-divu? Knez je bržkone vedel za prevrat, le ga na tihem odobraval; najbrž tudi Rusija vedela je zanj kolikor toliko, a ona je bila navezana na pogodbo, toraj ni mogla privoliti v prevrat, če tudi je prej tega želela; a knez se za to ni zmenil, on je sprejel ponudbo zedinjenja ter hitel v Plovdiv. Angleškega varstva je pač moral kolikor toliko gotov biti; na konferenci v Carigradu se je angleški poslanec "William White res krepko potegnil za kneza Aleksandra.
O tem, kaj se je zgodilo na to v Bolgariji, da se je knez podvrgel sultanu, in o vojski med Bolgarijo in Srbijo, smo ravnokar govorili; povedali smo, da je bil knez imenovan na pet let za guber-natorja, kar so mu nekteri jako v poniževanje šteli. Kuez pa je imel pri vladanji težavo nad težavo, ker nagajali so mu lastni ljudje, ki so se le na Rusko ozirali in čedalje drznejši postajali; tudi Srbija se je na vojsko pripravljala. Vse to je treba v poštev vzeti o presojevanji postopanja kneza Aleksandra.
Stavimo še vprašanje, ali se je knez odstavil s privoljenjem tistega velikega državnika ob Sprevi, ki ima pri vsih spletkah svojo roko vmes, ali brez njegovega vedeža? Telegram iz Prancovih kopeli nam pove, da je bil pozdrav velemož, Giersa in Bismarka, izredno srčen .. . državnika sta si večkrat in prisrčno stiskala roke; kopeliščni godci so zagodli avstrijsko, prusko in rusko himno. Kaj pomeni vse to? Nekaj že menda: Velemožje gredo na delo.
Kallay je šel v Serajevo, iu v Serajevi je general konjiče, baron Appel, na rojstni dan presvitlega cesarja pri slavnostnem obedu naglaševal, da prebivalstvo v Bosni prisrčno želi pozdraviti presvitlega cesarja na bosanski zemlji ter je sklenil z besedami, naj bi se spolnilo skoraj, kar je presvitli cesar v Požegi obetal. Takoj, ko se je zvedelo o prevratu v Sofiji, pisali so nemški listi (uradno ali neuradno?), da je sedaj po teh dogodkih v Bolgariji, mir v Evropi zagotovljen. Mar li nam je po tem takem pretila vojska? Toraj ni bilo vse prazno besedovanje, kar se je pisarilo o grožnjah ruskih. Avstrija in Prusija znabiti bi bili radi vstregli Rusom in Bolgariji, a bila je nasproti oseba kneza Aleksandra, ki se je le bolj na Angleško naslanjal, na Rusijo se pa ni toliko oziral. Sedaj pa, ko so Bolgari sami odpravili svojega kneza, bode veliko laglje rešiti vzhodno vprašanje itd.
Tako govori brezsrčna diplomacija, ki se ne ozira niti na želje niti na potrebe ljudstva in dežele, ampak združuje in razdružuje države in dežele po svoji dozdevni modrosti in dostikrat le za to, da si nadležno vprašanje z glave spravi. Zato je toliko nerešenih vprašanj v Evropi, katere bode moral le silen meč presekati. Kristijana pa, ki veruje, v previdnost božjo, tolaži misel, da državniki obračajo in obračajo, Bog pa — obrne; ker z vso svojo politično umetnostjo so nehote le orodje v božjih Tokah. In — da se povrnemo na naslov — Solun (Saloniki)? Carigrad? Vse to in še mnogo druzega so jugoslovanska in vzhodno-evropejska vprašanja, od kterili vemo sicer, kako naj bi se rešila v blagor ljudstev in dotičnih dežel, a kako se bodo rešila, kedo zamore kaj vedeti? Vse modrovanje je le ugibanje in ko se postavijo najlepše palače za prihodnost, sledi viharni udarec (n. pr. odstavljenje
sveto stvar, za obrambo domovine. On je bil vedno pripravljen povsod pomagati, kjer je bila stiska. Na njegov poziv prihite v tabor najodličneji možje njegove dobe, namreč dva njegova brata, Ditrih in Veikchard, poslednji je bil že vojaški sovetnik ter dobil pred enim letom od cesarja posebna napotila za obrambino vojsko na meji; potem Ivan Turjaški-Šumberški, baron Jošt Turn, ki se je odlikoval v tem pohodu, posebno pa kasneje v kmečkem puntu 1. 1573, ter Ivan Kisi, poznani blagajnik za po-mejno vojsko. S temi možmi se je Herbart posvetoval ter jim obljubil, da prevzame rad sam obrambo dežele , samo naj mu oni vojsko zbero in oskrbe, mesta po deželi vtrdijo, s hrano preskrbe, pa se potem podado na mejo proti sovražniku. Vsi mu obljubijo, da bodo po svoji moči vse preskrbeli in po mogočnosti vredili.
Ali še poprej, kakor se je krščanska vojska zbrala, pride v Herbartov tabor turški pribežnik, Simon Sečič, ki je iz Udbine pobegnil ter trdil, da se more Udbina prav lahko osvojiti. Le tega pri-bežnika so Turki potem tako dolgo zasledovali,
dokler ga niso vjeli, mu glavo odsekali, jo s srebrom okovali ter jo za čašo rabili na vedni spomin maščevanja.
Izjava Simona Sečiča mikala je Herbarta, ki je mislil vedno le na razširjenje mej proti Turški, toraj je zapovedal svojim ljudem, da se vzdignejo. V Zavalju, dve milji od Bihača in Repiča, prenočč. Drugi dan se odpotijo dalje, ali tii jih zastavijo graničarji ter jim svetujejo, da naj se ne podado čez gorje, čez tako zvani hudičev vrt, kjer je toliko snega in blata, da ne bode mogla vojska dalje. Neustrašljivi Herbart za svojo osebo sicer ne bi bil popustil, ali na nagovor svojih svetovalcev se je vendar z vojsko povrnil nazaj do Repiča. Ta ne-vspeh ga je žalostil, pa da se ne povrne praznih rok, sklene v Bosno navaliti se. Drugi dan je bila Velika noč. Na ta dan (pa tudi še drugi dan) je razsajal po Bosni okoli Lušca, požgal do 300 hiš, pobil in vlovil mnogo Turkov ter se povrnil z velikim plenom nazaj v Bihač.
Kmalo za tem pa se je pripravljal za drugi napad na trdnjavo Novi na reki Uni. Ker so se
bile med tem čete štajarske in koroške podale na Ogersko proti Soiinianu, hotel je Herbart, da ima vsaj Kranjce v svojem taboru, pa jim je satoraj naložil, da domii ostanejo zarad obrambe mej ter sporočil vsem zapovednikom, da se zbero s- konjico na Šentjernejskem polju. Hitro se zberejo, ostanejo tukaj tri dni, potem pa se podado v Križ, čta počakajo tukaj na daljno zapoved Herbartovo, ki je bil takrat na hrvatski meji blizo Turškega. M.9& tem se je posvetoval zarad napada na Novi s Er-dodijem, banom hrvatskim in JoaefOm Tarnom t Topuskem, kjer so se bili sošli. Pošljejo se ogleduhi na vse strani in tudi vojska se vadigne proti ome-njenou mestu. Iznenada se sprimejo naši s Turki, ki so čakali v zasedi. Nekoliko vasi so zažgali in po kratki borbi zbeže Turki. V mestu so se vsled tega naglega napada preplašili in zapovednik trdnjave Proculab je prihitel sam pred mestna vrata, da se dogovori s zmagovalci zavolj mini. On jim je precej prodal trdnjavo, samo da živ ostane. To se je našim čudno zdelo, pa so se posvetovali, kaj jim je storiti, in je li ni tukaj morda kako izdajal«
trocarsko zvezo Angleška. Na Angleškem so si namreč kar čez noč v glavo vtepli, česar so bili tudi nekteri ruski listi mnogo vzrok, da stališče Rusije v trocarski zvezi ni več tako trdno, kakor je bilo. In to si je hotela Angleška na svojo korist obrniti, ter je jela na Balkanu podpihavati bolgarskega kneza, da naj se za Rusijo nikari nič ne zmeni, ker Rusija tako druzega ne namerava, kakor stališče spodnesti mu; na Avstrijo naj se pa le zanaša. Na ta način je mislila Angleška Bolgarijo spremeniti v basniški oreh, za kterega bi se bili po njenem računu Avstrija in Rusija stepli. Padec kneza Aleksandra mu je pa h krati vse naklepe in vse nade vničil, ter mu sedaj druzega ne ostaja, kakor iz novega začeti na razvalinah dosedanje svoje modrosti.
„Pester Lloyd" ima natančno poročilo o Aleksandru, knezu bolgarskemu, ktero se glasi: Vojaki, ki so hotli kneza braniti tisto noč, ko je bil vjet, so bili umorjeni. Knez Aleksander je dobil v petek 21. t. m. pismo, v kterem je bila razložena zarota, a smejal se je in pismo zavrgel. Zarotniki so zbudili najprej knezovega brata, ta se je jel prepirati z napadniki. Na to se zbudi knez in gre na dvorišče. Nasproti mu stopi Gruev in pokaže na vojake. Knez se zamisli, potem pa reče: Ako me zapuste vojaki in častniki, ktere sem k zmagi vodil, potem nimam več v deželi opraviti. Podpisal je odpoved ter pristavil: Bog varuj Bolgarijo! Na dveh vozeh sta se odpeljala knez in njegov brat. Pred in za vozom so šli vojaki. Zarotniki so šli potem k Zankovu in metropolitu. Ob 5. uri zjutraj je imel metropolit zahvalno mašo. Ljudi so potem gnali pred ruski konzulat. Na balkonu je stal Bogdanov, ruski konzularni namestnik, na desni metropolit, na levi Zankov, v odzadji Gruev. Metropolit je ljudstvo blagoslovil, ki je pokleknilo. Ko so vojaki vstrelili pred cerkvijo, so se ljudje zbudili. Dokler se je to vršilo, ni smel nihče iz svoje hiše stopiti. V soboto in nedeljo so še pošiljali uradna pisma, na kterih sta bila podpisana Karavelov in Nikiforov, in od tod pride, da narod dolgo ni vedel, pri čem da je, in se je bralo, da Karavelov dela s Zankovom. Avstrijski in nemški konzul sta poslala posebne pismonoše do meje. A pridržali so jih, prišla sta nazaj; nemški konzul je šel k Zankovu, še le potem se je smelo kaj poslati. — Ljudstvo je bilo silo razjarjeno, ko je zvedlo, kaj se je s knezom zgodilo. Občno mnenje se je takoj presukalo, a po deželi je bil razglašen obsedni stan. Kneza Aleksandra so že v Burgasu v spomladi hoteli prijeti, a takrat jim je spodletelo in knez je preiskavo potlačil, gledč na to, da bi bilo marsikaj na dan prišlo, kar bi velevlastim ne bilo ljubo.
Izvirni dopisi.
Iz sv. Petra pod sv. gorami, 27. avg. (Zlata maša.) 1. septembra t. 1. bode duhovni svetovalec in župnik, č. g. Martin Sevnik, obhajal svojo zlato mašo. Gospod zlatomašnik rodil se je 16. maja 1813 v Pišecah. v mašnika posvečen 31. julija 1836. Župnikoval je v naši župniji čez 27 let in si je v teku tega časa mnogo zaslug pridobil za cerkev in za svoj narod. Bil je zvest in marljiv dušni pastir in pri vsaki priložnosti pripravljen vse žrtvovati za blagor svojega bližnjega. Vsem domačinom in romarjem bo še v spominu, kako je gospod Sevnik olepšal romarsko cerkev Matere božje na sv. gorah, kako da je povzdignil to po celem slovenskem Šta-jarji znano božjo pot.
V političnem oziru koj začetkom svojega pastir-jevanja nevpogljiv, neomahljiv boritelj našega toliko tlačenega Slovenstva na južnem Štajerskem. Da se
omika med prostim ljudstvom razširja, oživil je narodno čitalnico. Pri volitvah bil je vedno na svojem mestu. Dneva zlate maše se farani jako veselijo ter bodo tudi svoje storili, da pokažejo milemu dobrot-ljivemu starčku svojo udanost in hvaležuost.
Domače novice.
(Duhovske spremembe v Krški škofiji.) Za pro-vizorje gredo gg. Jan. Sirnik k D. M. na Žili; Mat. Moser v Grades in Jan. Vaneček v Kamrče. — Prestavljeni so gg. Leopold Pazdera za kaplana pri glavnej fari v Oelovci; Šimen čemer za mestnega kaplana v Volfsberg. Na njegovo mesto je nastavljen Karol Rous za kaplana v Spodnji Dravberg; baron Askanij Zucco pride za kaplana k sv. Hemi in g. novomašnik Franc Marinig za kaplana v Zgornjo Belo. — Umrla sta gg. Boštjan Smeričnik, Jarnej Majhar. R. I. P.
(Duhovske spremembe v Tržaški škofiji.) Čast. gosp. Ignacij Meško, kurat v Movraži, ostavi Tržaško škofijo in se premesti v Poreško. — Čast. gosp. Anton Nikolič premeščen je kot duhovni pomočnik iz Buzeta v Pičan, v Buzet pa pride novomašnik g. Ivan Kopač. — Razpisana je kuracija v Movraži do 16. septembra, župnija v Voloskem pa do konca septembra 1.1.
(„Glasi katoliške družbe") za 1886 so izšli in se bodo te dni razpošiljali. Obsegajo 123/* tiskanih pol in imajo mnogo različnega blaga podučnega in zabavnega. Kaj več o priliki.
(Srečno pod streho) spravili so te dni dom katoliškega društva rokodelskih pomočnikov. Bog daj še obilo dobrotnikov, da bo mogoče tudi notranjo opravo brez skrbi oskrbeti!
(Kostenjak) so našli v tleh pri Št. Jakobski cerkvi. Kopali so temelj novemu skadišču in to ua ravno istem kraji, kjer je bilo nekdaj pokopališče okoli cerkve. Od tedaj bo toraj tudi kostenjak.
(Osebne vesti.) Deželni predsednik gosp. baron Winkler povrnil se je včeraj popoludne iz Loga-teca v Ljubljano. — Novoimenovani poveljnik žan-darmerije gosp. Smetana prevzel je včeraj po-veljništvo.
(Vojaška godba) domačega 17. pešpolka bo svirala jutri dopoludne ob '/212. uri v zvezdi. Vzpo-red komadov je ta: 1. potnica; 2. ouvertura k operi „Wiljem Teli", Rossinijeva; 3. „ob sinjem jezeru", valček Millockerjev; 4. fantazija iz opere „Stradella", Floto\v; 5. „brigantje", četvorka Kovačeva; 6. „Vojni dogodki", galop Straussov.
(Potres) ne ravno hud čutili smo sinoči proti 11. uri zvečer. Tudi v Slavini je bil, kakor se nam od tam poroča, sinoči ob 11. uri 5 minut potres.
(V spodnji Šiški) praznujejo jutri patronsko opravilo. Ako bo vreme tako lepo, kakor danes, bo gotovo vse polno mestnega občinstva, ktero obišče navadno vsako leto pri pošteni zabavi „komarja".
(Slovenska predstava) v korist dramatičnega društva v Ljubljani bode v nedeljo 5. septembra t. 1. v Kamniku. Čitalnica Kamniška prepustila je brezplačno vse društvene prostore igralnemu osobju tukajšnjega dramatičnega društva v porabo in dela z vsemi silami na to, da mesto, sloveče
stvo našim namenjeno, da jih Turki zvabijo v trdnjavo ter potem z večo četo napadejo. Naši sklenejo med tem trdnjavo s silo vzeti. Kar se začuje glas, da se približuje Usraim beg, paša bosenski iz Hlivna z 800 janičarji in ravno tolikimi konjiki, pa da gre v pomoč Solimanu pod Siget. Turki v trdnjavi se vsled tega ohrabrijo, Herbart pa je komaj čakal, da napade trdnjavo, čeravno so mu njegovi svetovalci odgovarjali zarad nevarnosti, ki jim je od druge strani pretilt. On dii vkljub temu Novi zapaliti ter vdariti z razvitimi zastavami na došlega sovražnika, ki se ni niti najmanje tega napada nadjal ter bil tudi zarad neopreznosti popolnoma razbit. Herbart je vjel do 200 Turkov, med njimi tudi samega Usraim bega, kterega je poslal z vsemi dragocenostmi (zastavami, s zlatom in srebrom mešanimi sedli in mnogim drugim plenom) v Ljubljano, kjer je živel več mesecev kot gost Herbartov, a ne kot sovražni vjetnik. Kasneje ga je pustil domu za 30.000 cekinov odkupnine. Od Kranjcev pa je bil pri tej priliki vjet edini Krištof Abfalter ter v Carigrad odpeljan. Herbart in Turn sta dobila za to od cesarja pohvalna pisma, kajti čeravno je Siget pal
(1. 1566), vendar ta zmaga ni bila brez koristi. Cesar je pa še posebno Herbarta odlikoval, imeno-vavši ga za deželnega glavarja kranjskega po smrti Jakoba Lamberga (1. 1566). Le-ta služba pa je bila v tadanjih okolnostih do stroko težka, kajti z ene strani so vznemirovali deželo Turki, z druge strani domači nemiri zarad nove vere ter borba med ve-likaši in podaniki. Sicer pa je cesar s tem imenovanjem gotovo našel pravega moža, saj je bil Herbart na svojem mestu v vsakem oziru: hraber in vztrajen proti sovražniku; miren v svetu; požrtvovalen in goreč za domovino, in kar ga pred vsem diči: vdan v božjo voljo. Njegovi glasilki ste bili: „In manu Dei sors mea" (V božjih rokah je moja osoda) in pa „Unvergessen gehaltene Treu" (Vedna zvestoba). Vrh tega pa si je znal zadobiti s svojim ponašanjem zaupanje vseh podložnih ter si ga tudi vzdržati. In mož s takimi svojstvi je bil gotovo sposoben za tako visoko čast, on je bil zares pravi „deželni glavar". Škoda je bila velika, da so ravno takrat Turki najhuje pritiskali na meje hrvaške in da je Herbart moral biti večidel na bojišču; pri vsem tem pa je dohajal vendar na posvetovanje, če
ob podnožji naših slovenskih velikanov tudi ta večer pokaže svojo žrtovalnost za prebujo narodne zavesti, narodnega ponosa. Dramatičnemu društvu moramo pa čestitati, da so naše narodne čitalnice idejo, ki je bila pred letom dni priobčena v naših časopisih, tako hitro poklicale v življenje. Ta pot je edina, ki nam osnuje v slovenski Ljubljani — slovensko stalno gledališče. Začetek je težak, a storjen je.
(Pevsko društvo „SIavec") priredi v nedeljo dne 5. septembra v Ljubljanski čitalnici veliki koncert, pri kterem bode sodelovala vojaška godba baron Kuhn, gg. Meden in Pucihar. V soboto večer 4. septembra bode se pa pričelo isto tam k e-glanje na dobitke in bode trajalo do srede (8. septembra) zvečer; pri koncertu bode tudi loterija in to vse na korist društvene blagajnice. Gg. prijatelje in podpornike društva najuljudneje prosi podpisani radovoljnih dobitkov za loterijo, kteri naj se blagovolijo društvenem predsedniku Jos. Vidmarju, prodajalcu dežnikov na Starem trgu poslati, ali pa naznaniti, da bode on ponje poslal. Natanč-neji spored priobčimo v teku tedna.
Odbor pevskega društva „Slavec".
(Okradel je) nekdo za železnici med Zidanim mostom in Ljubljano barantača z voli, Franca Vesela. Mož je kupoval v Laškem trgu in Zidanem mostu vole za Tržaške mesarje. K sreči je bil od štirih tisoč goldinarjev že vse zakupil, do ostanka 170 goldinarjev, kterih se je lopov polastil.
(Kolera) se je zopet oglasila v Travniku pri Ložkem potoku. Zboleli so trije 23. in drugi trije 24. t. m., vsi v Travniku. Na Gori blizo Ložkega potoka je nekdo umrl za kolero 25. t. m. in 26. zopet nekdo obolel v Travniku. Za kolero zbolelo je toraj na Kranjskem od 9. t. m. do sedaj 12 oseb; 5 jih je umrlo, 7 se jih še zdravi.
(Pozor!) Volilce Ptujskega okraja opozarjamo, da se zbirajo na dan volitve v ponedeljek, 30. avgusta ob osmih zjutraj v ^Narodnemu domu v Ptuji. Šmarijskega in Rogaškega okraja volilci pa se zbirajo v gostilni pri gospodu Janezu Ogrizku v Rogatci.
(Z Dobrne) se nam 27. avgusta piše: Letos sta oba tukajšnja grada prišla v druge roke. Grajščino „Dobrnica" je v vzpomladi prevzel gosp. baron Codelli iz Gorice; „Novi-grad" pa je te dni kupil g. Dub z Češkega. Prvo posestvo je do letos imel g. pl. Zeidler, a drugo g. Osejevič Kohan iz Odesse; oni se je preselil v Gorico, ta pojde na Dunaj. — Danes čujemo zopet strelbo topov pri vojaških vajah na Ptujskem polji, kakor večkrat, ako veter od ondot proti nam vleče.
(Velikanskega polipa) so zapazili, kakor poroča „Laib. Ztg." v Medolinskem zalivu pri Pulji. Težo njegovo cenijo do 300 kil. Polip je podmorska žival z več jako dolgimi rokami, repu podobnimi; nevaren je posebno vsim, ki se v morji kopljejo. Ribiči ga skušajo vjeti, a ni se jim še posrečilo.
(Socijalistov) so v Celovcu in v Tergu zaprli precejšno število; tako se poroča „Laib. Ztg." — Večinoma so bili udje koroškega delavskega bolniškega društva. Vodja jim je bil nekov Goepfhardt. Največ med njimi je baje mizarjev, čevljarjev in krojačev.
so mu le okolnosti dopustile, ter ni nikdar prepustil, da ne bi prišel v sednice, kadar se je razpravljalo o važnih zadevah. Kadar pa to ni bilo mogoče, obravnaval je s stanovi važna vprašanja pismeno. Tako je bil leta 1567 in 1568 na meji proti Turkom, kar je v zapisnikih sednic omenjeno, ker prosi stanove za pomoč in denar, ki ga potrebuje nemška in hrvatska vojska. Ravno tako prosi tudi za Senj-sko posadko, kteri je primanjkovalo potrebnega. L. 1568 so ga stanovi podpirali s precejšnjimi svotami za vojake, ki so se pritoževali zarad neizplačanih denarjev, ter jih na ta način pomiril. Najbolje se vidi, kako so ga stanovi cenili, ko so se obrnili na nadvojvodo Karola, da naj bi dovolil, da more Herbart opravljati dve službi, namreč deželnega glavarja kranjskega in zapovednika na hrvaški meji. Za velike zasluge za deželo in neutrudljivo njegovo delovanje odločili so mu stanovi kranjski 200 cekinov, ktere so mu podelili v svečani sednici, ko se je povrnil z granice. To je bila takrat navada, da so deželnim glavarjem za zasluge njihove dajali taka darila.	(Dalje prih.)
Telegrami.
Lvov, 27. avgusta. Knez Aleksander je dospel s svojim bratom, princem Fran Josipom danes ob polu treh tu sem. Na kolodvoru so ga pričakovali železniški prometni vodja Sladovski, policijski vodja Krzaczkovski in dvorni maršal baron Riedesel. Ljudstvo ga je naudušeno pozdravljalo. Knez je objel in poljubil barona Riedesela. Zapustivši kolodvor zahvaljeval se je občinstvu za navdušeni sprejem. Neka deklica podala je ginjenemu knezu šopek cvetlic.
Lvov, 27. avgusta. Bolgarskemu knezu v čast priredili so bakljado. Pred knježjim stanovanjem mu je ljudstvo živahno „Hoch" in „Slava'1 klicalo. Mnogo hiš je bilo raz-svitljenih. Popoludne je obiskal kneza korni poveljnik, general vojvoda Wurtemberški.
Lvov, 28. avgusta. Bolgarski knez bo še le danes po noči odpotoval. Govori se, da se odpelje v Vratislavo.
Lvov, 28. avg. Bolgarski knez Aleksander odpotoval je ob 2 popoludne s posebnim vlakom na Rumunsko.
London, 28. avgusta. Spodnja zbornica je zavrgla s 804 glasovi proti 181 Parnellov dostavek k adresi. Vsi listi svetujejo knezu Aleksandru, naj se nujno povrne v Solijo.
Carigrad, 27. avgusta. Iz Filipopelja se, poroča, da je odšel poveljnik rumelijskih čet, polkovnik Madurov z dvema polkoma in pol baterije v Solijo, knezovi stranki v pomoč. Samo 3500 vojakov je priseglo zvestobo revo-lucijonarni vladi; vsi drugi so se uprli.
Vodstvo družbe ss. Cirila in Metoda v
Ljubljani
Vplačali so:
Podružnica v Selcih........
Senožeška podružnica ........
Mokronoška podružnica.......
Prva ljubljanska podružnica......
<3. g. A. Zamejic, kanonik v Ljubljani . . Č. g. M. Hočevar, župnik pri sv. Petru v Lj
bljani.............
č. g. I. Klemenčič, profesor v Ljubljani . č. g. M. Malenšek, kaplan pri sv. Petru
Ljubljani............
Šišenska podružnica........
Cel-ka podružnica.........
Neimenovan dobrotnik v Ljubljani . . . G. dr. F. Celestin. profesor v Zagrebu . .
u-
. 28 . 105 . 41 1000 . 100
10 . 10
v
g
70 . 475 . 100 . 10
Ki.
60 kr. 13 .,
77 „
čas
opazovanja
17. u. zjut. 27. '2. u. pop. i9. u. zvec.
Stanje
zrakomera v mm
735-44
735-46
736-28
toplomera po Celziju
Veter
Vreme
000
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 28. avgusta.
Papirna renta po 100 gi. (s 16% davka)	84 gl. 90 kr:
Sreberna ., o% ., 100 „ (s 16% davka)	85	„ 45 „
4% avstr. zlata renta, davka prosta .	118	,30 „
Papirna renta, davka prosta	101	„75 r
Akcije avstr.-ogerske banke .	Š63	„ — „
Kreditne akcije............279	„ 30
London . ......126	„35 „
Srebro..........—	„ —
Francoski napoleond. ...	10	„ 00*/a „
Ces. cekini ....	o	„ 95 „
Nemške marke .....	61	„ 82'/a >,
Izborna	*
boteljska bela vina!
Zarad preselitve deželne vinorejske šole iz Slapa v Vipavi v Grm na Dolenjsko, prodaja podpisano vodstvo sledeča izborna bela boteljska vina po znižanih cenah: Rčnski rizling 1. 1879 po 50 kr. boteljka Rnlandcc „ 1881 „ 50 „ „ Cesarsko vino „ 1884 „ 50 „ Boteljka drži stari polič.
Naročitve sprejemajo se le do konca septembra t. 1.
Plačilo proti povzetji.	(i)
Vodstvo deželne kranjske vinarske in sadjarske šole na Slapu pri Vipavi.

D. J. Vošnjak, ^
blagajnik.
Umrli so:
26. avgusta. Reza Zeleznikar, črevljarjeva hči, 3 leta, sv. Florjana ulice št. 48, Bronchitis. — Mihael Bajt, bivši strugar, 61 let, Poljanski nasip št. 48, vsled raka. — Rozaliji Beck, ranocelnikova vdova, 63 let, Kladezne ulice št. 18, jetika.
Tujci.
26. avgusta.
Pri Maliču: Esinger, trgovee, iz Monakovega. — pl. Ernst Hagen, trgovec, iz Iserlohne. — Steiner, Kupeček, Steinmassler in Latcke, trgovci, z Dunaja. — Tscherne, trgovee, iz Kočevja. — Jos. Schaschl, c. k. inženir mornarice, s soprogo, iz Pulja.
Pri Slonu: Dr. C. Frankfurter, uradnik, z Dunaja. -— Saus in Jamnitz, trgovca, z Dunaja. — Vino. Rancinger, inženir, iz Carpana. — Jurij Musina, zasebnik, iz Neusteina. — F. Reitharek, trgovec, iz Tržiča.
Pri Tavčarji: Sigm. Lieser, tovarnar, z Dunaja. — Ant. Lackner, duhovnik, iz Kočevja. — Janez Holzmayer, c. k. stotnik, s soprogo, iz Gorice. — Alojz Caraus, trgovec, iz Pazna. — Franc Kokolc, zasebnik, i z Pulja.
Pri Bavarskem dvoru: Detela, posestnik, z družino, iz Doba.
Pri Južnem kolodvoru: Štefan Weiss, trgovec, z Dunaja. — Janez Jalarič, trgovec, iz Ptuja. — Josip Briti, profesor, iz Rima. — Aristide Conte, zdravnik, iz Rima. — Litscher, zasebnik z družino, iz Trienta.
Vremensko sporočilo.
Podpisani si vsojam vsej visokočastiti duhovščini in velečastitim gospodom farnim predstojnikom vljudno priporočati svojo
sMo izgoMjsi cerkvenih posod
in orodij
v vsih slogih in tvarinah. Posebno v bizantinskem in gotskem slogu izvršene mon-štrance, ciborije, kelihe, svečnike posrebrene in rumene; isto tako tudi svetilnice in kadilnice, zvezde, križe vsake vrste, male s stojalom in za bandera, pušice za sv. olje, krstne posode, lepe in cene krožnike iz medenine in cinaste. posodice za vino in vodo pri sv. maši, škropila itd.
Tudi imam v zalogi strelovode z ostjo iz platine in bakrene vrvi za odpeljavo strele v tla.
Stare reči popravljam, posrebrim in pozlatim v ognji in ne drago.
Naročila izvršujem kar najhitreje je mogoče in si vedno prizadevam visokočastitim gospodom naročilcem najbolje postreči.
^ H Henrik Zaclnikar, (i) ^ £
p as ar in srebrar v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 17.
Josip Leveč,
trgovec pri mesarskem mostu
kupuje ter po največi ceni plačuje, sočnate jabelka, ktere jemlje v vsaki množini. Enako skupuje tudi fižol vsake baze, divji kostanj, žir (bukvico), češminovo lubje ter tudi razne zdravstvene rastline (beladono) i. dr. (i) i
iccoli-eva esenca za
• v "•*, . , .-katero pripravlja
G. PieCOLI.MarvLjubljani:
Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno In premen-K^jjj javno mrzlico, zabasanje, liemerojide, zlatenica, migreno itd, in je najboljši pripomoček 7i>j.t'i j^fora	gliste pri otrocih.
B, 1|||Pošilja izdelovatelj po pošti v škatijicali Mw|jji po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. IpjjaSft Pri večem številu dobi se primeren odpust.
Izvrstni učinek te esence potrjujejo spričevala več slovečih zdravnikov (Dr. Emil vitez pl. S tii c ki, c. kr. vladni svetovalec in deželno-sanitetniporočevaleeKranjske, Dr. D'Agostini, Dr. Cambon, Dr. vitez pl. Gora-eucchi, Dr Pardo v Trstu, Dr. K. Minola, mestni phisikus v Milanu, kakor tudi veliko prečast. g. župnikov in na tisoče oseb, ki so jo rabile~in se le njej zahvalujejo za zopet pridobljeno zdravje).!"
Cena eni stekleniciglO kr.".' ' Izdelovatelj te esence jo pošilja po pošti v zabojčkih po 12 steklenic 1 gld. 36 kr. Poštne stroške plačujejo
p. t. naročniki.
(5) Lekarna
G, IFicooU-ja
„Pri Angelu"
v Ljubljani,
na Dunajski cesti,
je vedno preskrbljena z vsemi zdravili najboljše baze in izvršuje vsako naročilo najhitrejše in točno proti poštnemu povzetju.
Poštne zveze. Odhod iz Ljubljane.
V	Novomesto vsak dan ob 6 zjutraj, sprejema blago in popotnike. Prostora je za pet ljudi.
V	Lukovco preko Domžal vsak dan ob 7 zjutraj.
V	Kočevje preko Velikih Lašič vsak dan ob 1/a7 zjutraj.
V	Kamnik vsak dan ob l,,5 popoludne poleti, ob 3 pozimi.
V	Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 5 popoludne poleti, ob 2 pozimi.
Na Ig ob 125 popoludne poleti, ob 3 pozimi.
Priliod v Ljubljano.
Iz	Novega mesta vsak dan ob 2 popoludne.
Iz	Lukovce vsak dan ob 5. uri 25 min. popoludne.
Iz	Kočevja vsak dan ob 6. uri 20 min. popoludne.
Iz	Iga vsak dan ob 8. uri 30 min. zjutraj.
Iz	Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 min. dopoludne.
Iz	Polh. Gradca in Dobrove vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 9. uri 15 min. dopoludne.
+17 4 si. vzh. jasno +24-5 si. vzh. del. jasno -j-20 0 brez v. oblačno
Zjutraj jasno, čez dan tu pa tain nekaj oblakov, zvečer sc je na vzhodu bliskalo. Srednja temperatura 20'6° C., za 3 0° nad normalom.
Kmetijski stroji
iz najslavnejili tvrdk po tovarniških o en ali in to:
mlatilnice na roko in na vrtilo, trijerji, čistilniki, slamo-reznice, robkalnice, stroji za sekanje repe, drobljivci, vsake
vrste in velikosti; sesalllice in brizgalilice, ter za jesen stiskalnice za vino in mošt, kakor tudi obiraliiice za grozdje itd.
Tistim poljedelcem, kteri bi se ktere teli prekoristnih strojev in orodij radi omislili, pa jih ne morejo takoj plačati, dovoljujejo
se daljši plačilni obroki.
W jtiimlmi stroji "»b
dobivajo se ravno tu vsake vrste na zbiranje kakor tudi blagajnice, v kterih so spravljene reči pred Ognjem ill tfttovi varile, prodaja
z naj odličnejšim spoštovanjem
W$mm® Betierf
(4)	Ljubljana, Stari trg št. I, nasproti železnega mostu.