Leto XXII., št 29 UprMvuisivu. ljuoijuu, aoatijev« 6 — lelefoc Mev 3122. 3123. 312«, 3126. Lnserairu MUetek: Ljubi Jana, Seien-burgovi tu. — x«i i4tf2 la PociiuZnica Manoor: (irajsk) trg •t. ? — Telet od 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubil* na St 17 749. Rumunske krize Situacija v Rumuniji se je sedaj že močno razčistila. Predvsem se je izkazalo, da je bilo v legionarski vstaji udeleženih mnogo več ljudi, kakor se je sprva zdelo, zlasti pa. da je upor obse-gai domala vso železno gardo in ne samo njen naj radikalnejši del. Vloga Ho-rie Sime, ki se je zdela domala ves čas, ko je trajala borba, zavita v temo in ki so o njej prihajala rajrazličnejša skriv-nosta ugibanja, se je razkrila presenetljivo določno. General Antonescu je šefa Železne garde javno označil kot soodgovornega za poskus državnega udara. Do danes sicer še ni znano, kdo vse je sodeloval v tem poskusu, vendar ne more biti dvoma, da je kompromitirano celotno vodstvo legionarjev in da se je borbe po navodilih tega vodstva udeležil glavni del legionarskih organiziranih sil. Udar je bil vsekakor dobro preudar-jen, čeprav morda nekoliko površno pripravil en. ker so se legionarji, kakor izgleda preveč zanašali na svoj vpLv v vojski. Vodstvo legionarjev je imelo načrt raztrgati koalicijo z generalom An-< tonescom in popolnoma zavladati. Koliko je pri tem sodelovalo še takoimeno-vanih zmernih elementov, o katerih govorijo bukareška poročila, je negotovo. Toda čim dalje bolj se zdi, da gre pri tem v glavnem le za ljudi, ki so iz kakršnihkoli nagibov, hote ali nehote, ostali ob strani. Težko da bi se izkazalo, da je v njihovih vrstah zastopana glavna in odločujoča sila legionarskega po-kreta. Niso potem takem, tako vsaj se zdi po zadnjih vesteh pretirana ona tolmačenja, ki govore kratko malo o porazu Železne garde kot take. General Antoncscu je sestavil novo vlado, v kateri imajo večino generali. Samo nekaj mest je še v rokah civilistov, o katerih pa se tudi ne da trditi, da bi pripadali legionarjem. Sestava vlade potrjuje, da je šel glavni del Železne garde v krvavo ulično borbo in da je sedai noražen. Res pa je, da ostane Dri tem še marsikaj nepojasnjenega. Na prvem mestu nedvomno še ni odgovora na vprašanje, s čim so računali legionarji in kje so se ušteli, pa sploh, kako in zakaj je izpodletel njih načrt. Saj je značilno, da tudi usoda Horie Sime Še vedno ni pojasnjena in še ni ugotovljeno. ali so ga zares že prijeli, kakor so javljale prve. še nezanesljive vesti, ali se še skriva, ali pa je nemara našel smrt v borbi, kakor se je to tudi domnevalo, Tudi se namiguje, da legionarji nikakor še niso obupali nad svojimi prizadevanji, pa da n;so izključeni novi poskusi. Toda sestava nove Antonescove vlade priča, da si je rumunski vodja napravil situaciisko sliko brez iluzij. Res je sicer, da je dal oklicati preureditev legionar-ske organizacije, ki se ji je sam postavil na čelo, toda že polpretekla zgodovina legionarskega pokreta zgovorno priča, koliko je pričakovati od takih pre-grupacij. Ako vsa znamenja ne varajo, je Rumunija, z izidom krvave notranje borbe zopet na enem svojih zgodovinskih razpotij. Gibanje Železne garde je z njim nedvomno stopilo na novo razpotje. Marsikje se ob tej priliki spominjajo na čase, ko je Železna garda nastopala kot radikalna politična opozicija v Rumuniji, ko si je zapisala na program popolno reformo vsega notranjega življenja v državi. Dobivala je pristaše iz vseh slojev naroda, zlasti pa med mladimi ljudmi, tako med intelektualci kakor v širših množicah. Izredno močna je bila po univerzah, med profesorji in med študenti, pa tudi med rumunsko duhovščino. Nezadovoljstvo z vladajočimi političnimi razmerami, oso-bito s političnimi strankami, je dovajalo gardistom vedno nove množice pristašev, ki so postajale od leta do leta bolj fanatične. Ko so pri zadnjih volitvah v lelu pred izbruhom sedanje vojne pristaši Železne garde dosegli 17 odstotkov vseh oddanih glasov, je bilo to vzeto v po štev z znatnim vznemirjenjem in sledil je poskus, paralizirati akcijo radikalne opozicije s pritegnitvijo sorodnega radikalnega gibanja pod vodstvom Oktaviana Goge. Toda poskus ni dove-del do uspeha: Goga je moral odstopiti in je kmalu nato umrl, dočim se je vznemirjenje v deželi kazalo z mnogimi atentati, poboji in nasilji. Kralj Karol je moral apelirati na avtoriteto samega patriarha, da je prevzel vodstvo nove vlade ter omogočil prehod v normalne razmere, ves čas ob nasprotovanju Železne garde. Z izbruhom sedanje vojne je notranja rumunska kriza stopila znova v akuf:n stadij, dasi se je kritična poostritev pokazala na zunaj šele kasneje, ko je bil nenadoma postavljen na dnevni red problem Besarabije. Dobrudže in Transilvanije. Nastali prevrat. ki je dosegel svoj višek z odstopom kralja Karola, je dovedel na vlado legionarje. toda ne kot povsem samostojno politično skupino in s popolnim polnomočjem. marveč v koaliciji z generali. v prvi vrsti Antonescom, ki je sicer kazal svoje simpatije do legionarskega gibanja, a mu deiansko vendarle ni pripadal Stara izkušnja pa veleva, da ni mogoče pričakovati zares iskrenega sodelovanja med avtoritarnim gibanjem ter med zunanjimi činitelji, razen za ceno popolne podreditve. Ta politična teorija se je izkazala tudi v ru- Ljubljana, torek 4. februarja 1941 Cena t Din Uhaja vsa« dan rasen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 30 din Za inozemstvo 50 din Ureaoifttvo: ujubljana Knafijeva ulica o telefon 3122. 3123 3124 3125 3126. Manoor, Grajski trg M 4. telefon 51 M53 Celje. Strossniayer)eva ulica 4tev i telefon St 65 Rokopisi v ne ^raCajo Prodiranje Angležev v Libiji in Eritreii Po padcu Agordata so italijanske čete izpraznile tudi Barentu v Eritreji - V Libiji prodirajo Angleži zajradno od Derne, v Abesiniji prod Gondaru, v Italijanski Somaliji pa so razširili svoj prodor in prodirajo naglo dalje Kairo, 3. febr. s (Reuter) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem poročilu* Libija: Priprave za naše nadaljnje napredovanje od Derne se nadaljujejo. Eritreja: Kot rezultat naših vojaških operacij je sovražnik izpraznil mesto Barentu, ki so ga naSe čete včeraj zasedle Med tem v severnem sektorju naši mehanizirani oddelki potiskajo sovražne čete. ki se umikajo proti Kerenu. Abesinija: Zasledovanje sovražn'h čet. ki se umikajo proti Gondaru. se nadaljuje Sovražna vojska je morala zapustiti in uničiti znatne koiičine vojnega materiala in zalog vseh vrst. Južnoafriške čete so zavzele dve italijanski obmejni postojanki 10 milj (16 km) v notranjosti Abesinije na sektorju pri Du-kani. Italijanska Somalija: Močna aktivnost naših patrulj se nadaljuje. Naš prodor preko meje se je pri tem razširil in poglobil. London, 3. febr. s. (Reuter) K položaju na bojiščih v Vzhodni Afriki dajejo v me-rodajnih angleških vojaških krogih naslednje informacije: V Eritreji tudi po padcu Agordata in Ba-renta ni pričakovati, da bi angleška vojska hitro prodrla do Masaue. Italijanske čete se sicer sedaj umikajo proti Kerenu. toda ozemlje je tu zelo težavno za vojaške operacije in olajšuje obrambo. Od Agordata proti vzhodu se razteza gorato ozemlje, skozi katero vodi ena sama dobra cesta in sicer tik ob železniški progi Agordat -Masaua. Pri zavzetju Agordata so padle Angležem v roke znatne množine orožia in vojnega materiala, vendar o plenu toč-nejši podatki še niso na razpolago. V bojih pri Barantuju so sodelovale predvsem indijske čete, ki so v ostrih spopadih zavzele več važnih postojank. Pro diranje v Abesini j o V severozapadni Abesiniji se sedaj Italijani umikajo po cesti Metema-Gondar. ki jo obstreljuje angleško topništvo. Tudi tu pa bo angleško napredovanje vedno težav- nejše, ker so prometne zveze tem slabše, čim dalje bodo angleške čete prodrle. Razvoj operacij bo v veliki meri odvisen od napredovanja mehaniziranih transportnih oddelkov, ki so se v dosedanjih operacijah izvrstno izkazali. Informacije iz notranjosti Abesinije javljajo o novih večjih uspehih abesinskih patriotov. Ti so ponekod prodrli v enem dnevu po 20 km daleč, kljub vsem težavam. Ob južni meji Abesinije operirajo sedaj vzhodno od Rudolfovega jezera južnoafriški oddelki prvič že na abesinskih tleh. Operacije so bile izvedene na izredno težavnem terenu ter so Italijane popolnoma presenetile. Južnoafriške čete so tu prodrle že tako daleč, da so sedaj že bliže Adis Abebi nego kenijskemu glavnemu mestu Nairobi. V teh operacijah uspešno sodeluje tudi polk, sestavljen iz abesinskih prostovoljcev. Ta polk je bil organiziran iz abesinskih beguncev v Keniji, ki so se že ob vstopu Italije v vojno preteklo poletje vsi kot prostovoljci prijavili v angleško vojsko. Medtem so bili ti Abesinci dobro izvežbani za vojaške operacije pod vodstvom angleških častnikov. Napadi angleških letal v Afriki Kairo, 3. febr. s. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem poročilu: Aktivnost angleških bombnikov in lovskih letal nad Libijo se je včeraj nadaljevala zlasti z napadi na oddelke sovražne vojske na cesti med Derno in Bengazijem. V Slonti, 25 milj južnozapadno od Derne, so bili napadeni oddelki vojaštva in vojaški kamioni. Več kamionov je bilo uničenih in sovražni vojaški oddelki so pretrpeli hude izgube. Drugi napad s strojnicami in bombami je bil izveden na vojaške objekte v Maraui, kakor tudi na cesto Maraua—Guba. V Apoloniii so angleška lovska letala napadla letališče in s strojnicami uničila 4 sovražna letala. Obstreljevala so s strojnicami tudi volaške oddelke in transporte. Nad Cireno. 10 milj južnozapadno od Apolonije, je bilo sestrelje- rjm munskih notranjih peripetijah najnovejše dobe. Fatalno je za legionarje, da se nahajajo zopet med neuspelimi in poraženimi. Njihovi pristaši morajo zapuščati pravkar dosežene vodilne pozicije, vodilni člani so se razbežali ali sede po ječah. Oblast, ki jim je bila že napol pripadla, se je odmeknila zopet v nedogled. Skeptiki menijo, da je med Antonescom, odnosno njegovo vlado ter legionarji v bodoče nemogoče iskreno sodelovanje, pa da se bo Železna garda v tej ali oni obliki znova ustalila v trmoglavi opoziciji ter čakala boljših časov. Verjetno se že sedaj zdi, da tudi Antonescov režim Se ne bo prinesel popolnega razčiščenja v zelo zapletenem notranjem položaju. Ima pa mnogo predpogojev za to, da kot prehodni režim pripomore k ustaljenju notranjih razmer. Nemčija ga bo pri tem gotovo poskušala podpreti, ker ji to narekujejo okni posebni interesi ▼ Rumuniji no od lovskih letal neko italijansko lovsko letalo. V vzhodni Afriki so južnoafriški bombniki 1. februarja izvedli več bombnih napadov na sovražne postojanke. Pri Baren-tuju so bili z bombami in strojnicami v nizkem poletu napadeni sovražni forti in vojaške zgradbe. Pri napadu na skupino notomih vozil je bilo najmanj 50 vozil uničenih in poškodovanih Zapadno od As-mare so bombniki napadli drugo skupino motornih vozil in so ponovno direktno zadeli z bombami cesto. Pri Agordatu je bil en sovražni bombnik sestreljen. Od vseh teh operacij so se z eno izjemo vrnila vsa angleška letala. Bombe na parnik z italijanskim! ujetniki London, 3. febr. s. (Reuter) Admiraliteta je objavila danes popoldne naslednje 00-iz Sredozemlja je prispelo sporoči lo .da je mnogo italijanskih voinih ujetnikov Izgubilo življenje zaradi napada italijanskih ali nemških letal. V petek dne 31. januarja popoldne, sta neko angleško trgovsko ladjo, ki je vozila italijanske vojne ujetnike iz Libije. naDadli dve sovražni letali, verjetno nemški. Ladja je bila zadeta in poškodovana. Napad ie zahteval med italijanskimi ujetniki veliko število žrtev, med njimi mnogo smrtnih. Napad na Sardinijo London, 3. febr. j. (Reuter) Kakor javlja posebno poročilo angleške admiral itete. so včeraj skupine angleških vodnih letal vrste Swordfish uspešno napadi eno izmed poglavitnih točk italijanske vojaške oskrbe na Sardiniji. Eno izmed angleških letal se s tega poleta ni vrnilo. Angleška letala so razen rušilnih bomb vrgla proti določenemu cilju tudi dva zračna torpeda. Italijansko poročilo Rim, 3. febr. n. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske beleži v svojem današnjem 241 službenem vojnem poročilu o bolih v Afriki: V severni Afriki so naSI bombniki uspešno napadli kolone angleških motoriziranih čet. V Vzhodni Afriki so se včeraj nadaljevale hude borbe na področju okrog Aeor-data mb je padlo na odorto noMe tako da ni bilo ne žrtev ne škode Naše protiletalsko topništvo je sestrelilo eno sovražno letalo. Njegova posadka ie bila ujeta. Eno angleško enokrilno lovsko letalo t1na »Spitfire* je nadlo na tla v bližini Via-reggia. Tudi njegov pilot je bil ujet. Živahna akcija italijanskih letal Rim. 3. febr n. (Štefani.) Kakor je omenjeno že v današnjem službenem vojnem poročilu, so skupine lahkih bombnikov in lovcev tudi včeraj intenzivno napadale sovražne čete neposredno za prvo črto ter jih na več krajih razpršile z eksplozivnimi ter zažigalnimi bombami ter ognjem iz strojnic. V ostalem je bilo posebno delovno iz- vidniško letalstvo, ki je razširilo svoje akcije čez vso Grčijo. Tudi nad Sredozemskim morjem so se izvidniški poleti raztegnili vse do njegovih južnih in vzhodnih obal. Neko italijansko izvidniško letalo je bilo napadeno od sovražnih lovcev, a posrečilo se mu je kljub njihovi številčni premoči umakniti se v oblake. Sovražna letala so se včeraj popoldne v smeri od zapada pojavila nad Sardinijo, naletela pa so na tako silen odpor, da niso ničesar opravila, poleg tega p3 sta šla v izgubo dva angleška aparata. Prvi je bil sestreljen nad otokom. Posadka ki ie s padali skočila z letala, je bila ujeta. Drugo letalo, lovski aparat tipa »Spitfire«. ki je očitno spremljal angleške bombnike pa je bil tako noškodovan. da ie bil prisn^n pristati v Toskani. v okolici V''areggia Njegov pilot je bil prav tsko ujet. V Severni Afriki se je italijanska izvid. niška akciji včeraj razširila na vse področje od cirenajske obale do Džarabuba, kjer se italijanska posadka še zmerem trdno drži. Južno cd Džebela so skupine italijanskih bombnikov intenzivno napadale oklopne sile in motorizirane čete Angležev ter so kljub hudemu angleškemu ogniu uničile vrsto motornih vozil. Ita*isanski lovci so nekajkrat po vrsti napadli skupine sovražnih bombnikov. Nadvse intenzivno so italijanske letalske sile posegale v borbo med področjem med Agordatom in Baren+ujem Bombardirale so več sovražnih motoriziranih kolon na bojišču, pa tudi trenske kolone v sovražnem zaledju na vsem področju do su-danske meje. Tudi na kenijski fronti so bile napadene angleške čete in avtomobilske kolone. Izvidniški poleti so se raztegnili tam daleč nad Indijski ocean. UoiaShi položaj u Albaniji Grki napovedujejo glede na svoje krajevne uspehe v zadnjih dneS, da se bo v kratkem pričela nova faza grSkega napredovanja na ozemlju Albanije Atene, 3. febr. j. (AR.) Atenska vlada je objavila ponoči preko radia naslednji pregled vojaškega položaja na albanski fronti: Grška armada nadaljuje borbe, ki se odlikujejo po svoji sili, sijajnem strateškem načrtu in s temu primernim uspehom. Vsi sovražnikovi poizkusi, da bi izboljšali svoj položaj s protinapadi so se popolnoma izjalovili. Nasprotno so grSke čete medtem sicer počasi, toda nezadržno napredovale in po načrtih osvojile nove postojanke. Te operacije pomenijo pričetek nove faze grškega napro-iovanja, grške ofenzive preko Albanije. Veliki uspehi grške armade na frontnem odseku, ki se razteza preko Klisure nadalje proti severu, so prisilili novega italijanskega poveljnika, generala Cavallera, da je moral odrediti nagel umik italijanskih čet s tega važnega frontnega področja. Inozemski vojaški opazovalci so mnenja, da predstavljajo izgube, ki je utrpela italijanska armada v teku zadnjih protinapadov, 40« o napadajoče italijanske vojaške sile v Albaniji. Na južnem frontnem odseku so grške čete najprej zavzele postojanke na več gorskih grebenih v višini približno 1.690 m. Potem, ko so j:rh dovolj utrdile, so pričele ponovno močneje pritiskati na sovražnika, ki mora zdaj opuščati svoje tamkajšnje postojanke drugo za drugo. Na nekem <2rugem frontnem odseku so grške čete popolnoma zavrnile ponovne napade italijanskih motoriziranih oddelkov. Ta italijanski napad se lahko smatra za dokončno izjalovljen. Italijansko vrhovno vejno poveljstvo, ki je bilo razočarano zaradi številnih neuspehov svojih motoriziranih edinic, zdaj ne kaže več prave odločnosti, da bi peseglo v ofenzivo s tem orožjem. Dodatno k temu poročilu javljajo poslednje vesti z albanske fronte, da tekcan včerajšnjega dneva nikjer ni prišlo do večjih napadov pehote, ki bi presegali običajno patruljno delovanje. Na centralnem frontnem odseku severno od Tepelenija so Italijani zaradi nujnost} konsolidacije svoje bojne črte izpraznili nekaj nadaljnjih postojank. Na severnem frontnem odseku se nadaljuje topniško obstreljevanje na Mo- ! kri planini in delovanje Izvidniški h čet pri j Podgradcu krkor tudi ob izviru Skumbe in j ob reki Devoli. Na južnem bojišču je bilo 1 včeraj nekoliko delavno letalstvo, vendar niso bili Izvršeni nikaki večji napadi v zaledju. Atene, 3. febr. n. (At. ag.) Ministrstvo za tisk ln propagando je objavilo, da je Grkom v poslednjih dneh po huddh borbah uspelo zavzeti severnovzhodno od Tepelenija strateško zelo pomemben 15 km dolg in visok gorski hrbet, s katerega sedaj obvladajo tudi že cesto iz Valone v Tepeleni. Zastopnik vojaških oblasti je v razgovoru z novinarji k temu pripomnil, da bo ta uspeh največjega pomena za nadaljnje borbe na sedanjem osrednjem sektorju fronte ln da se bo kmalu pokazalo, kako nevzdržen je položaj Italijanov na poslednjih po-■tiftflMtlfih njihove druge obrambne tete V gr*kih novinarskih krogih sklepajo glede na te izjave, da se bo v kratkem pričela nova grška velikopotezna ofenziva, posebno še, ker se je izkazalo, da tudi general Cavallero kljub Se tako velikim žrtvam s poslednjimi protlsunki ni mogel Grkov spraviti niti z njihovih prednjih postojank. Za domnevo govori tudi ckolišči-na. da so bili včeraj v Grčiji vpoklicani novi kontingenti vojaSkih obveznikov peSadij-ske, konjeniške in topniške streke. Službo bodo nastopili s 15 februarjem. Grško vojno poročilo Atene, 3. febr. n. (At. ag.) Vrhovno poveljstvo grške vojske pravi v svojem 99. službenem vojnem poročilu: V okviru uspešnih krajevnih operacij je bilo ujetih nekaj italijanskih vojakov. Državno pod tajništvo za javno varnost Javlja, da včeraj italijanska letala niso napadla nobenega kraja v Grčiji. Včeraj so listi objavili tudi službene podatke o žrtvah in gmotni škodi, ki so jo italijanske sile prizadejale grškemu civilnemu prebivalstvu v tretjem mescu vojne, to je v času od 29. decembra do 28. januarja. Ubitih Je bilo 67 ljudi, od teh 29 moških, 21 žensk in 17 otrok. Ranjenih je bilo 93 ljudi, od teh 40 moških, 34 žensk in 19 otrok. Porušenih Je bilo 160 poslopij in okrog 50 zavetiSč za begunce. Poškodovanih je bilo več ali manj okrog 300 poslopij, med njimi 5 cerkva, nekaj Sol in drugih javnih stavb. Atene, 3. febr. s. (Reuter). Na bojišču t Albaniji danes močno dežuje. VojaSke operacije so zaradi tega zastale. Italijansko poročilo Rim, 3. febr. n. (Štefani). V svojem da-naSnjem službenem vojnem poročilu pravi vrhovno poveljstvo italijanske vojske: Na grški fronti delovanje naših patrol in sovražnega topništva. NaSa letala so razpršila na več krajih zbirajoče se sovražne čete. Italijani o sestreljenih grških letalih Rim, 3. febr. s. (CoL B. S.) Po uradnih italijanskih podatkih so Italijani v treh mesecih vojne z Grčijo sestrelili, nad grškim bojiščem najmanj 104 grška in angleška letala, verjetno pa celo 157 aparatov. Italijani so nad Grčijo in Albanijo izgubili samo 20 letal. Italijanski bombniki so izvedli v tem času 550 bombnih napadov, italijanska letala pa so bila 16.145 ur v zraku. Pri bombnih napadih je bilo vrženih 26.532 bomb in izstreljenih 219.160 strojniških nabojev. Japonska zavrnila holandski protest proti nameram japonske vlade, da bi Mizoicmsko Indijo vključila v gospodarski sistem Daljnega vzhoda Tokio, 3. febr. n. (Štefani). V japonskem zunanjem ministrstvu m je včeraj oglasil zunanji minister tako zvane svobodne nizozemske vlade v Londonu Pabat. Pabst je v imenu svoje vlade formalno pretesti-ral proti nameram japonske vfade. d« bi Nizozemsko Indijo vključil« v gospodarici sistem Daljnega vzhoda. Državni podtaj-nik Hoaši jc odvrnil, da protesta ne more sprejeti na znanje, ker po'c£aj vlade, v imenu katere je Pabst vložil protest, ie ni popolnoma razčiščen. London, 3. febr. s. (Reuter). N« holandski posest v Tokiu zaradi neke izjave japonskega zunanjega ministra Macuoke, češ da mora biti Holandska Vzhodna Indija ie zaradi gospodarskega položaja vedno ▼ najožjih od noša jih s Japonsko, je odgovorila japonska vlada, da si zamišlja skupnost med Japonsko in HoUndsko Vzhodno Indijo samo na gospodarskem polju. K temu odgovoru pripominjajo v uradnih holandfkih krogih v Londonu: Ce stremi Japonska res samo za gospodarskim sodelovanjem s Holandsko Vzhodno Indijo, so podane vae motim*«, de bo tftonunua do- sežen, težava pa je ▼ tem. da tudi na gospodarskem področju stavlja Japonska prevelike zahteve. Holandska vllada mora vztrajati n* načelu, da zahteva enake pravice za vse države ter je odločena voditi po'itrko odprtih vrat. Težko je videti, kako bi bilo mogoče voditi poflitiko, ki bi služila splošnim m ho'andskim interesom, če bi morala Holandska Vzhodna Indija priznati poserbne ali izključne pravice na goapodarrkem pcf ju Japoncki ali katerikefi drugi državi. V tem primeru prehajajo gospodarska aprasanje že na politično področje^ Pred ratifikacijo pakta z Madžarsko Budimpešta, 3 febr j. (Štefani) Madžarski parlament sc jutri spet sestane k zasedanju. Na dnevitrm redu je ratifikacija zakona o pris»*opu Madžarske k berlinskemu paktu in ratifikacija paleta o večnem prijateljstvu med Jugr*lsvijo n Mfldžarfkou V počastitev spomina pokojnefa zunanjega ministra grofa Csakvja bosta oba pakta ratificirana brez razprave. ANGLEŠKA VOJSKA NA OTOČJU V STROGI PRIPRAVLJENOSTI Napetost zaradi pričakovanega nemškega napada sicer vedno bolj narašča, vendar kaže f trebi valstvo po ameriških poročilih kljub temu občudovanja vredno hladnokrvnost in ravnodušnost New York, 3. febr. j. (AR). Londonski dopisnik »New Ytrk Timesa« DwnieH poroča v zvezi z napovedmi skorajšnje nemške ofenzive proti Angliji, da v Londonu še zmerom krožijo vsakovrstne domneve in napovedi o pričetku napada. Navzlic prfličnemu zatišju v nemški letalski ofenzivi. ki je spet zavladalo nid Anglijo, na so angleške čete na jugovzhodni angleški obali v strogi pripravljenosti, da bi jih ne iznenadili dogodki. Konec tedna je v Londonu vladajočo napetost še znatno povečal m sp1o'no vlada zdaj prepričanje, da bo že v najkrajšem času na angleških obalah izbruhnil pekel. Ang'eško prebivalstvo poroča nadalje »New Vork Times«, si de bodočnosti ne de'a velikih iiluzij. Toda navzlic črnim oblakom. ki se zmerom bo'j zgo"čajo na obzorju Anglije, pa kaže p-ebiva'stvo hladnokrvnost rn ravnodušnost. kj naravnost pretresa vsakega tujega opazova'ca. Angle*ki listi bijejo zadnje dni ostro borbo proti malomarnosti. ki jo ie opaziti v Angliji nasproti grozeči plinski vojni. Le prav ma'o Ang*ežev se nosi plinske maske, in to navzlic temu da listi nene-b-vma poudarjajo, da noTmja plinskih mask nkakor ne pomeni znaka bojazljivosti, rrmrveč patriotske zavednosti. To opozarjanje časopisja kakor tudi zadnje opozoril o ameriškega mornariškega ministra Knox«, v ang'e<"ki javnosti vse bo'j utrjuje prepričanje, da se dejansko bliža na-p"n-edana kriza v an^e^ko-nem^ki vojni. Časopisje in službene objave od dneva do dneva nujneje svare, da mora biti v An-gMji v»'tk vojak, vsak letalec in vsak domobranec pripravljen na naihujSe Pričakovanje nemškega napada dobiva zaradi nerazumljivega za^nka v nem';ki letalski aktivnosti še od dneva do dneva novega netiva. NOTŠks-!t^r.fans!co vs?*sko Stockh^m, 3. febr. j. )TOP). Vola "ki 9otmdn:k švedskega lista »Dafens Nvhe-tcr«. pr/kovnik Brat t. so v da'i5em č!»in-ku bavj z vse te?ffiej"im vojaškim sodelovanjem Nemč jt in Italije tei omenja v tej zvezi razne kombinacije glede smeri, v kafer1 se ute«ne to sorMr/vanje razvija-t; v b^žnji bodočnosti. Cede uspešnosti te«a sodelovanja Brott ni poseben optimist Po niego>vem mnenju nemška voja"ka pom<"č na frontah, na katerih se je zdaj pretežno udejstvova'a italijanska vojiška vobče ne more imeti odVvčiilnega zna-č.ria. Glede sodelovanja nem"ke vojske v Afriki je Brart mnenja, da bi nemška po-noc sicer utegni« ustaviti angleško ofenzivo in morda Angleže de'oma celo petis-r ti s pridobljenega italijanskega ozemlja, t la v skrajnem primeru b: pač general \Yave'1 umaknil svoio n^sko armado na raje izhodiščne pnr-foi»'nVe, s čimer pa še 7laf".ka ne bi bil uresničen nemško-itali-jans«ki načrt o tzvojevanju kontrole nad Sue kim prekopom. Bratt ?~di, da je še zmerom najverjetnejši nadaljnji razvoj sedanje vojne pričakovati v prvrkusu nemške ofenzive n* an-g'c"ki otok Mo*no pa je tudi, da bodo Nemci samo zelo ojačili pomorsko vejno z novo veliko podmomrko ofenzivo, od katere si morda obetajo tolikšne?« os'ab'je-nja Ang'ije, da vobče ne bo potreben zelo tvegani vder v Ang'ijo. Ako ra bodo Nemci vendarle pričeli to orenz;vo, potem jo je treba n^jzanes'jivej?e pričakovati na prehodu zime v pomlad, ker so prilike zanjo tedaj najugodnejše. Glede izida te ofenzive pa sodi Bratt, da je ponr^noma nekoristno delo vobče razpravljati o tem, ali bo uspela ali p»i se bo končala 9 porazom, keT tega nihče niti približno ne more prerokovati. »Pričakovati iti tretja nobsnih čuiežev" Rim, 3. jan. p. Italijanski list sOgg:« razpravlja v uvodnem članku o vo'nem položaju ln pifie, da v zvezi z vestmi o bližnji ofenzivi proti Angliji ni treba pričakovati nikakih čudežev. List poziva Italijane, naj b"do pri presojanju položaja stvarni in nai se ne uda-j-jo nikakm iluzijam. Kadar je govora o napadu na angleški otok. je treba misliti ne samo na prehod čez Kanal, marveč tudi na to, da je na angleškem otoku pnpr?vljena močna vojska, ki jo je treba premagati. Zakaj zatišje v let ilski vojni London, 3. februarja s. (Reuter). Poveljnik angleškega bombneea letalstva, maršal Pierce. je izjavil, da je pripisovati izostanek nemških letalskih napadov na Anglijo v zadniih 14 dnev h izkljuCno slabemu vremenu. V angle:kih leta'skih krogih pravijo, da je vreme trenutno nad severezapadno Francijo. Nemčijo in Anglijo tako slabo, da izkli čuje vsake večje letalske ooerariie V angleških merodajnih letalskih krogih označujejo razlage. da bi bilo sedanie zatišje v nemških letalskih napadih pripisovati nemš':im pripravam za napad na Angl'jo. kot nesmisel. Pripominjajo, da zadržujejo Nemce pred letalskimi opera-ijami prav isti razlogi, kakor Angleže, ki zadnje čase tudi niso izvedli večjih letalsk;h nap-dav. London, 3. febr j. (Un. Press). Od kasnih popoldanskih ur v nedeljo pa do ponedeljka dopoldne nemško leta's>tvo ni izvršilo nikrkega napada na Anglijo. Tekom včerajšnjega dneva so pri'e*ele nad Anglijo ponovno maniše skupine nemških lahkih bombnikov, ki so z'asti napalali razne objekte v jugovzhodni in vzhodni Angliji Nemška letala so tamkaj razen ind-striiskih objektov homuarcfra^ tud; ve? letali"? med njimi letališče v Mlden-hallu. kjer oa ni bila rovročena offrm-ba vredna škoda. V nekem mestu v vzhodni Angliji je neko nemško bombno letalo vrelo več bomb na tovarniška oo-slooia. ori čemer ie bilo več obiektov porušenih in zanetenih nekai požarov. Razen tega so bombe zadele tudi več orivat-nih poslopij. Neko Dornierovo leta1© ie nato s strojnicami obstreljevalo p-STnez-na poslopja, ori čemer ie bilo več člo-e-ških žrtev. Nemška letala so bombardirala tudi več ciljev v grofij' Nrf"lk. V nekem mestu so bile vržene bombe na železniško oostaio. toda brez omembe vredne škode. Nemško službeno voln* uročilo Berlin. 3. febr. n (DNB). Vrhovno poveljstvo npm^ke voitVp ip r+^sHlo davi naci~dnie službeno voino poročilo: i Včerai so oosamema baina letala uspeg-' no leta1'****. industrijske na- prave l^tal. Fn Vinncr-^r if, b1"! ponovno J"*nO ( od SouthTi^a ie h^a 7. bo^b^mi 7"d°*a npka tr^oin^^irg ^adia. ki pričela «»©-reti. 'adis »onovno zadela Ti^ovz^o^rio rd Ha-v^^ha Sovrarnik ie izo-ubil vč-^ai 3 l°+ala Kno if> b'lo POS+^li^O V IMaVHti RTKrv^ih dmr«o io iepfrt-oMto n^f^+^Vk^ ♦OTyn'štVO. t««Ho rva ip TV-ic*'4n^e+^M. »»""•"n. 3 fobr n fr>NR>. Neko n^m-Ško Rt-mfi"lovf,lcn ip d^vi ob B IS j ob o^l* iii^nov^o^nd An-fiHe ne^a"**"0 ; napadlo n°ki »n^l^SM to^^ki rar-^ik \ T.Sdio i«5 vi>*e1r\ Kn^nV, in ^ri n^T>01ri0- rr\!< •Oa^-niv se ie v mi- rr^o-nil PoTppie po se oHavili na glari-"r«i octfa-nkl ra-^bHo la^ie. Fsdvlgi angleških letal London, 3. febr. j. (Reuter). Daleko nad 100 angleških borbenih letal viste Hurr.-can in Spitfire se je včeraj udeleževalo pri ofenzivnih patruljnih coletih nad severno fmneosko obalo. E a skupina angleški bombnikov ie napadla d>ke v lu-ki Boulogne. Tri sovražna le.ala vrste Messerschmitt 109 so bila v teh poletih uničena. Tri eskadrile Hurricanov so | spremljale angleške b mbruke pri tem napadu. Angleika letala so vrgla bi-mbe I v prvi vrsti na tovorne čolne, zasidrane ob luških pomolih. Na niih ie bila povzročena velika škoda. Tri eskadrile Spitfi-reov so za časa napada žčitile bombniš':o skup no. Ko so nemška letala osaz la te stražne eskadrile. se z njimi ni~o s^us '-la v boj. marveč so se umalenila. Bombni 5ka formacija, ki je izvrš!la naoad na Boulogne. ie bila izros^avlje^a hulemu ognju protiletalskega topni5t\a. Po že končanem nanadu so se angleška borbena letala ponovno spustila v ooedi^e dvoboje z nemškimi MesserschmitM 109 Prišlo ie do zelo ogorčenih in dol~ot ai^ih borb. tekom lcatcrih so letala neprestano menjavala všino, leteč včasi več tisoč metrov. včasi pa komai 50 m nad vodno gladino. Tri nemška letala vrste Mosser-schmitt 109 so bila v teh bob^h s«s re- J ljena i. Iz pa-T-ega vira. ki velja kot dobro informiran, poročajo. da ie v zvezi z nedavnim razvojem političnih dogodkov v zasedenem dtlu Francije admiral Darlan stopil v stik z merodajnimi pariškimi instarcami z namenom. da bi se obnovila pogajanja med | njimi in Vchviem. Kakor nadalje 'a^ja-io iz iste?a vira. pa smatralo na nrrro-dajnih mestih v Parizu vsako obnovitev razgovorov ra neoitrebn^ ve dofel dokler ne bodo prišli v Vichviu do uvid^v-i nosti in iasnega pregleda trenotneaa oo-' leža ja. Nova stranka v Parizu ! Bern, 3. febr. n. (CBS). Nova francoska nacionalna stranka v Parizu je odklonila vse predloge, ki jih je doslej prejela iz Vlchy-ja za sodelovanje z vodstvom nezasedene Francije. To je Izzvalo stvarno krizo Pe-tainovega režima. Mornariški minister Darlan, ki Ima dobre zveze z nemškimi okupacijskimi oblastvi, je zaradi tega davi odpotoval v Pariz in ne že v soboto, kakor se je o tem govorila Vse pa kaže, da bo r "-miral Darlan pri nemških oblastih nale . na težave, ker smatrajo Nemci Petainovo politiko zmerom bolj za anglofilsko tn ln proglašajo za nemogoče sodelovanje z maršalom Petalnom. Predvsem naglašajo v Parizu, da se Nemci ne bi mogli zadovoljiti le s sodelov^nlem oa gospodarskem, j marveč bi se morala Francija priključiti nemškim nameram tudi na političnem ln vojaškem področju. Zanimivo je glede na to, da je bilo danes v Parizu objavljeno, da nemške okupacijske oblasti nimajo ničesar skupnega z novim nacionalnim ljudskim zborom, ki so ga ustanovili v Parizu bivši bojevniki, pristaši Lavala in še nekateri drugi politiki, ki se zavzemajo za preosnovo Francije v nemškem smislu. Nemške cblasti v Parizu naglsšajo, da je nova stranka stvar Francozov, ki se Nemcev nič ne tiče. Poziv za služtro v vojni mornarici Bern, 3. febr. j. (SDA). Francoske radijske postaje so davi obiavile p^ziv vs-m m'adim Franco-om. nai se pro tovo ino prijavijo za s'.ui.bo v francoski vojni mornarici. Prijave sprejema neposredno francosko mernari^ko ministrstvo v Vichyju. Zborovanje zastopnikov rudarskih podjetij Pariz, 3. februarja. AA. (DNB) Prvič po sklenitvi premirja so danes zborovali v Parizu zastopniki francoskih rudarskih podjetij. Na zborovanju so bili sprejeti naslednji sklepi: 1) Odstranitev reakcionarstva, ki dela proti delavcem. 2) Podpiranje delavcev, ki jim je vojna vzela zaslužek. 3) Politično sodelovanje v Evropi ob podpiranju nem-ško-francoskega medsebojnega sodelovanja. Japonski rušilec v Bangkoku Bangkok, 3 fobr. s. (Ass. Pre«»). Siam-ska vlada javlja v posebnem komunikeju, da ima prihod laponskega rušilca pred Bangkok namen, da olajša zveze med si-a m sik o vlado in siamsko mirovno delegacijo za pogajanja z Indokino v Tokiu. Vichy. 3. febr. s. (Col. B. S.) Ameriški veleposlanik admiral Leahy ie dan-* posetil francoskega zunanjega ministra Flan-dlna. Smatralo, da 1e obisk v zveri s poročali. da 1e stavila japonska vlada fraji-cooki vladi zahteve za dovolitev novih oporišč vojni mornarici v Indokini. Beograjski bolgarski poslanik nenadno umrl Podlegel je pljučnici, ld se je razvila iz hripe — Sožalje Nj. Vls» kneza-namestnika Beograd, 3. febr. p. Davi je preminil okrog 7.35 v aanatoriju Vračar bo garskl poslanik na našem dvoru dr. Stoilo Stoi-lov. Vest o njegovi smrti je izivala splošno obžalovanje. Pokojni dr. Stoilov je obolel 21. januarja na gripi. Ker je že prej bolehal na srčni hibi, so mu zdravn ki priporočili skrbno zdravniško nego. Po njihovem nasvetu se je podal takoj v sana-torij, nastale pa so komplikacije ter se je pridružila 6e pljučnica. Bolniku je oslabelo srce, včeraj je začel vidno pešati, davi pa je podlegel. • Truplo pokojnega dr. Stoilova so prepeljali v bolgarsko poslaništvo, kjer so ga položili na mrtvaški oder. Ves dan so prihajali v bolgarsko poslaništvo številni predstavniki ln pokojnikovi osebni prijatelji, da se poklonijo pred mrtvaškim odrom. Med prvimi so bili zunanji minister dr. Cincar-Markovič tn drugi člani vlade, minister dvora Antlč šef centralnega presbiroja Predrag Milojevič. Prav tako so se poklonili pred mrtvaškim odrom predstavniki diplomatskega zbora, med njimi nemški. Italijanski, ameriški, francoski švicarski, rumunski, grški in slovaški poslanik, zastopnik patriarha episkop Arsen številni osebni prijatelji pokojnika ter delegati zveze jug->s'oven-sko-bolgarskih lig. v katerih imenu je položil g. Borivoje Djuričič na mrtvaški oder dva krasna venca. Ob nenadni smrti bolgarskega poslanika je poslal Nj. Vis. knez namestnik Pavle bolgarskemu kralju Borisu sožal- no brzojavko. Prav tako je minister dvora po najvišjem nalogu izraz. 1 vdovi ge. Stollovi globoko sožalje Nj. Vis. kneza namestnika. Tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je izraiil sežalje vdovi pokojnika ter bolgarski vladi. Danes popoldne sta prispela v Beograd iz Sofije brata pokojnega bolgarskega poslanika Hrlsto in Inž. Boris Stoilov, iz Budimpešte pa Je prispela pokojnikova hčerka, Ki je v Budimpešti študirala. Smrt dr. Stoilova je globoko odjeknila, v vsej jugoslovenski javnosti, zlasti pa v vrstah jugoslovensko-bolgarskih lig, ki so Imele v pokojnem poslaniku iskrenega podpornika in prepričanega borca za ju- goelovensko-bolgarako prijateljstvo. ★ Dr. Stoilov se ie rodil 15. ianuarja 1889 v Sofiji kot sin bivšega predsednika bolgarske vlade Konstantina Stoilova Gimnazijo ie dokončal v Sofiji, pravo in doktorat oa v Berlinu. V diplomatsko službo je stopil leta 1914. Od 1917 do 1920 je bil tajnik pri oredsedništvu vlade Za ča~a vlade Todorova je kot svetnik poslaništva služil na Dunaiu in v Rimu. Od 1933 do 1935 ie bil šef protokola ori bolgarskem zunanjem ministrstvu nakar ie bil im-?-novan za poslanika v Budimpešti. k'er ie ostal vse do imenovanja za poslanika na našem dvoru. 4. maja 1940 Kot šef protokola ie bil odlikovan z redom iugo_lo-vanske krone 2. stopnje, in sicer o "ril ki obiska blaeoookoinega kralja Aleksandra I. v Sofiji leta 1934. Štafete na tekmah FIS Prva zmaga severnjakov — Najboljši Srednjeevropci —* Italijani br — Cortlna d* Ampezzo, 3. n. Danes ob 9. se je začela druga konkurenca v sporedu letošnjih tekem za svetovno smučarsko prvenstvo, ln sicer tek smučarskih štafet na 4X10 km. V tej tekmovanju je nastopilo 6 štafet, ln sicer floleg domače še dve skandinavski ter lz Srednje Evrope nemška, švicarska ln slovaška. Borba za zmago se je začela takoj od starta, kjer so se najbolj zagnali Italijani sami, ki jim je res tudi uspelo, da so prvih 10 km ostali v vodstvu. Njihov prvi tekač Compagnoni je tamkaj s časom 38:58 za 25 sekund pustil za seboj odličnega severnjaka — Finca Lauronnena, kateremu so s precejšnjo razliko sledili Švedi, Nemci, Švicarji in še bolj oddaljeni Slovaki. Pri drugi predaji se je situacija menjala v korist Fincev, ki so s svojim drugim možem Kuri kkalo prevzeli vodstvo s časom 1:14:38, njim pa so se pred Italijani priključili še Švedi. Pri tretji predaji je bil naskok Fincev pred Srednjeevropci še večji, saj so potrebovali do tedaj za progo pred Švedi 2:15:90, za več minut boljši čas od italijanske štafete. Ogorčena je bila borba za odločitev na zadnji progi med Finci ln Švedi, vendar so Finci vzdržali pritisk zadnjega švedskega tekača tn tzvojevali nazadnje zmago v tej težki smučarski disciplini. Vsekakor je vredno omembe, da so letos Italijani pustili za seboj Nemce in tako v štafeti na 4X10 km postavili najboljše srednjeevropsko moštvo. Podrobni rezultati v štafeti na 4X10 km so bili naslednji: 1. Finska 2:31:07, 2. Švedska 2:32:15, 3. Italija, 4. Nemčija, 5. Švica, 6. Slovaška. Tekme se bodo nadaljevale Jutri s slalomom za moške in ženske. Donovan obiske v Evropi Ankara, 3. febr. a (Reuter). Z obiskom ▼ Turčiji je Rooseveltov "posebni odposlanec polkovnik Donovan zaJdjučM svoje obiske balkanskih držav. Smatrajo, da je Donovan obvestil balkanske vlade o priliki svojih obiskov o stališču, ki ga Zedinjene države zavzemajo do sedanje vojne. Obenem je podal vsem tem vledam baje zagotovilo, da bi Zedinjene države nudile vso pomoč vsaki državi, ki bi bila še pri-morana, da vstopi v vojno na strani Anglije. Japsasko-ruski trgovinski posveti Moskva, 3. febr. s. (Col. BS). Po informacijah tuk«aj:njih japonskih diplomatskih krogov je dobil japonski vOlep»slanik pri ruski vladi Tatekava navodila, da naj prične zopet pogajanja za sklenitev japonsko-ru^ie trgovinske pogodbe. Pogajanja so se dejansko pričela že v januarju lanskega leta, pa zarodi raznih ovir niso napredovala. V japonskih krogih se zopet širijo vesti, da se bodo skupno s trgovskimi pogajanji morda pričeli razgovori za sklenitev ja.-pon^ko-rusike nenapadalne pogodbe. Trgovinska pogajanja bosta vodili delegaciji po 10 ruskih in japonskih zastopnikov. Rusko delegacijo bo vodil pod komisar zunanjega ministrstva Lozovski s šefom od-de'ka za Daljni vzhod Zalaskim. Japonski delegaciji bo načeloval visok uradnik japonskega zunanjega ministrstva. V Rumuniji ni bUo novih atentatov Bukarešta 3. febr j. (Radar). Uradno se kategorično demantiTajo vse govorice, ki so jih razširili razni zastopniki tujega tiska, češ. da je prišlo v zadn ;ih dneh do ponovnih atentatov na romunske častnike. Povodenj na Madžarskem Budimpešta, 3. febr. j. (Štefani). Poplavne katastrofa na Madžarskem zavzema zmerom večji cbseg. Zlasti je od voda prizadeta okolica Szegeda, kjer so ogromni kompleksi zemlje popolnoma pod vodo. Voda je pričela ogrožati tudi že samo madžarsko prestolnico, kjer se je gladina Dunava dvignil* že na višino okoii&nih ulic, ki jim grozi preplava. BudimpeStanski listi, ki v kronikah bete-žijo poplavno katastrofo, omenjajo tudi, da je danes 110 obletnica, odkar je na Dunavu zaplaval prvi parnik, m sicer na poskusni vožnji med Dunajem in Budimpešto. Smrt znanega ruskega učenjaka Moskva, S. febr. AA (Tass). V 51. letu starosti ie umrl znani učenjak in član ukrajinske akademije znanosti. Sokolov, ki si 1e pridobil zelo mnogo zaslug s svojim deli na ooliu narodooisia in folklore. Ze kot dijak na moskovski univerzi se je Sokolov 1908 odlikoval z zbiranjem narodnih pripovedk. UDRIHAJTE V »JUTRU"! Posebna aprovizacija za javne nameščence Beoerad. 3. febr. o. Kakor 9e zatrj ie. ie že izdelana uredba o preskrbi državnih uradnikov in upokojencev z življensk mi potrebščinami. Državni nameščenci bi prejemali najvažnejše življenske potrebščine 00 znatno znifani ceni. da bi se um nekoliko zbolišal položaj v ssda-ijih težkih časih. Po računu strokovnjakov bi to ugodnost uživalo nekako milijon državnih nameščencev in upokojencev ter članov njihovih družin. Smrt beograjskega rodoljuba Beograd, 3. febr. p. Po daljši bolezni je preminil davi zaslužni beograjski rodoljub inž. Miloš Radojlovič. Pokojni je bil eden one stare beograjske garde, ki je vedno visoko dvigala zastavo jugoslovenskega nacionalizma in ki je neumorno delovala za uresničenje tega programa. Slovel je kot govornik na velikih nacionalnih manifestacijah in je bil "delaven član vseh vodilnih nacionalnih organizacij. Bil je dolga leta predsednik ali član predsedstva Narodne odbrane. Jadranske straže in drugih nacionalnih organizacij. Ponesrečena goljufija na beograjskem tramvaju Beograd, 3. febr. p. Skupina sprevodnikov beograjskega tramvaja je zasnovala širokopotezno goljufijo s ponarejenimi voznipai listki Pri neki tiskarni v Kragu-jevcu je dala izdelati velike količine voznih listkov in jih je skušala razpečati na svoj račun. Policija pa je stvari naglo prešla na sled in je vse člane te podjetne družbe aretirala, še preden so mogli povzročiti beograjskemu tramvaju kako večjo škodo. Žrtve strele sredi zime šlbenlk, 3. febr. o. Snoči je nad šibeni-kom ln nad severno Dalmacijo divjalo hudo neurje z viharjem, dežjem ln gromom. V vasi Podglavlci pri šibenlku je okoli 20. udarila strela v hišo Mata Zivkoviča, v kateri so bili poleg njega 3 sinovi ln žena starejšega sina Jakoba. Strela je ošinila vse člane družine ter je 131etni deček An-te živkovič obležal na mestu mrtev, dočim so ostali dobili hude opekline po vsem telesu. Strela Je bila tako močna, da se je stresla vsa hiša in da so popokali zidovi na več mestih. Iz državne službe Beograd, 3. febr. p. Upokojena sta višja pisarniška oflciala Anton Mere pri sreskem sodišču v Mariboru, ln Fran Ferjančič, pri sreskem sodišču v Prevali ju. Za pisarniškega uradnika VI. skupine pri sreskem sodišču v Konjicah je Imenovan višji aficial Milan Vončina, za pisarniškega ravnatelja okrožnega sodišča v Celju dosedanji višji oficlal Alojzij Zapušek, za glavnega arhivarja vrhovnega sodišča v Ljubljani pa pisarniški oficlal Rudolf Dečman. Po potrebi službe je premeščen oficial železniške direkcije v Ljubljani Trifun Jev-tič k splošnemu oddelku železniške direkcije Beograd — jug. Vremenska napoved Zemunskn; Nastopilo bo toplejše, po večini oblačno vreme. Ponekod bo tudi deževalo. Na seve*il polovici države megla, v Južnih kraju- pn 9+ tr ^f^s^ Naši kraji in ljudje Življenje mu Je napisalo roman Doživljaji nekdanjega plemiča, avstrijskega oficirja, ki se §e hrabro boril na srbskfj strani Beograd, 3. februarja Da življenje samo P še naj?a~imivej"e romane, priča tudi življenjska zgodba podpolkovnika Ljubom ra Babica, ki je letos Detindvaisetič praznoval krstno slavo s svoio eosr)o Jeleno na stanovanju sorodnikov v Zemunu Mno?o orav s avnih praz.nuie krstno slavo sv Ivana, toda »Politika« ie oosvetila prav oosebno pozornost podpolkovniku Babiču. ki ie bil svoj-čas avstrijski oficir in se ie pi^al A breht pl. Schindler Nai kratko Dovzamemo njegov zanimivi življenjski reman: Ljubo Babic, ki ie danes čvrst petde-setletnik. ie ored 30 leti živel v Lvovu Njegov oče ie bil Nemec, plemič avst-i1-ski konieniški polkovnik, ki ie b:l vzel Malorusinio za ženo. V Lvovu ie m ade-nič dovršil gimnazijo in nato odslužil enoletni vojaški rok Vo aš ina mu "e bi a všeč in ie postal tooničarski kadet Iz Lvova ie bil premeščen v Banial"ko Po p-irodi. ki io ie bil dedoval do ma'e~i. mu ni bilo živeti kakor drugim av trij-sk'm oficirjem Boli in boli ie navezal stike s Srbi in si ustvarjal pravično <=od-bo Ni minilo dolgo časa ko 1° ml">di pemenitaš seznanil z lepo m'ad~> Srbki-njo Avstrij-ki kadet se ie trd -o odločil po-očiti srbsko ne'-e-to Profl k-n-u leta 1911 se ie odpel'al v L o / do so^roči očetu svoi skleD. Oče ea ie <~sorno zavr-nil: »Tega nikoli ne dovolim Ožen se s črno Heanko če ho*eš ram-> n° s S b'ci-nio! Če ra to storiš, se ta o 're*-em! Toda mladi ženin n' roDu~til. za vedno is zanustfl dom in sta-še in se vrnil v Banja1'ko Iz'tonil ie iz vojske in s^ ko^ec jan- aia 1912 poročil v D-a'-o'l^vni rer-kvi v Banjal"ki O^al ie kato"k njegova na DT~a\-ocla,' ko Plem'č. ki se ie v m.1~doTfi voz'i v -"dni da-" za d"^m rV-'srr|""1 na okrajno "la ar-St"o v Banial ki k;e- sr> ga ^ p'e'' V sl-xbo ko+ ry'sarAa Tda kmal-i ;e Ml rr>""' m">'"i'iim i" i° o to1 n i evo5i edinki do ;Thr ho sve^o-m-1 v:n* K s" ie pojavi i al mu i- roki a *eno- »Za li ian te. ne bon ce r> cM ^bm in Rusom Ra;-ši '•e vdaj. kakor da bi se bo il cr ti nrn!« r^o*"-"-- s« ie no^a1 mladi m°ž r av=-tr'i k"> ar T>r'TO na sr" sk o 'ro*to Flb -n on k""5 i D"i-»e. o~i T juHo*'""' o'-h''Ve i* b'1 trdo-- o^^e-1 do se r" ho borit o-**? <5r*v*n S ojemu tovar!- j šu in prijatelju Dušanu Radoni?u. se'1 a- 1 njemu letalskemu polkovniku v ookoiu in ravnatelju livarne v Zenici, ie izjocve-dal svoi namen. Brž sta sklenila, da zbežita k Srbom. Neko noč sta na konjih pohitela proti Ljuboviji. Blizu cerkve sta srečala srbsko Datrolo. ki jo ie vod J rezervni podporočnik Ilič Poslal ju je k štabu srbske vojske ki ie hitela proti Drim. Oba beguna sta se pri a vila tedanjemu divizionarju in sedanjemu s?na-torju Krsti Smiljaniču. ki ju ie odp avil v Valjevo Tam sta bila oredstavliena Generalu Mišiču. ki ju ie poljubil na čelo in rekel: »Kolikšna sreča, če bi imeli vsaj 50 takih Bosancev!« Nato ie Albreht Schind1er Drevzel ime Ljubomira Babica in ie bil dodeljen 1. srbski armiji Konec decembra I9'4 je bil povišan v rezervnega artilierij kega Dodponjčnika Hrabro se ie boril ori umiku srbske vojske oa ie moral ščititi od-stoo in ie tako orisp=>l v D-ač Tu ie v skupini ujetih avstrijskih of;,ir;ev ug'e-dal enega izmed svojih svakov fV Lvovu je imel 6 sester* Izmučen oo umiku *e bil mladi Babic pravcati berač nasproti oho,emu svaku Ta se ie rre r'Mvo obregnil obenj: »Be*i mi ;zpred oči mar te "i sram da služiš v tak* voiski! KaVge- oa si!« — »Nikar se ne »rizi!« ie mi1 Babic 'Č°p-av si ti "osposko ooravl en in nosiš škornie vendar 'az »Trm teb" ne ti mene!« Tako 1e T.j'iho Babič ori^e1 na Krf in odtod na sn'un-kr fronto T se je izkazal v celi vrsti bi'k B'1 ie oblikovan in je niert0"0 iu-aft -" zanisano v zgodovini sobm-lch bitk Dobil ie vrsfo pohval zlato kocino za hrob ost in dvakrat B^e^a oria z me*i oa ie b'1a vo'nq končana ie » dvema tokoma in 2° ne^ri rarova' n^' "rehod iz \1-ban,-ia t0" "e drxa' tak^ od'o*n^. da so o nj-m "^krat nJsoi-. n-^vi-e Od iko-*an ie b*l nato še z bel-rij^kim redom Leop-'da IT Do 'e^a ^ b'j katoVk n^^o ie nro-sr+^oil v Di-a"'o"lav'e in se u a 'n*1 odpisal za T.iu^a ^a^-ča Zakai si ie izbral sv Ivana za svoio krst.no slavo'' V voia^k^ s'užhe — ^ J"zn' S^bri čem-a^r i« imel nr miV-sVprn izorbj srm^jo ip ^a-e- vdar Tv>d oo^ko-tiik in i-> tak" z-dovo'i-»n v naši hrabri vojski, kakor ona z rjim. Ghv&čm šentjakobske knjižnice Lam je k2ž|SŽJsisa izposodila v zadnjem dccetle^n najvišje število knjig — Prosim druse knjige... n"kai veselega .. — Jaz bi ra.^a -nekai bo i resnega, ž ■ ; ,tne »a. p.osirn... — M ni Karla M> va! — Tole vračam. Dali mi bo te — tu :0 številke, prosim.. Tako gre brez konca in k aja od četrte do osm3 zv.če.. Na m -ah se k;:pič:jo knjige. gre"a je ved^o voJ ia Dijaki, delavci, uprko en^i. mla a go pa. uradniki.. dvajset rak ia včas h iztegnjen-ih D:x>ti gospodični, s kniirrmi. lis k . prcSnjami. Ta bi rad kdo v.se di-tek ivski roman, dru i ho'e resns. orj-trr--lj:ve zgodbe, čudovite dogodke, kakršnih v enolični vsakdanjosti svojega življenja ne bo nikoli dolivel. Ta b rad kaj p-.istol.cv.-kesa. oni prosi za zbirko p srni. trotiemu je vsesno kaj. samo da je knjiga... Vojno leto ie od-ek^fo tudi v Šentjakobski knjižnici. Se nikdar ni bilo i/posojenih toliko kniiti svojih melodij in zaradi svojih izrednih tehničnih težkoč v skupino velikih violinskih koncertov. So to koncerti Beethovena, Brahmsa, Čajkovskega, Dvofcka in Gla-zuno-va. Vse te koncerte, najlepše iz svetovne glasbene literature, navadno izvajajo violinrki virtuozi & sprcmljevanjem orkestra, kajti le orkester lahko izrazi vse polifonično bogastvo spremlljave ter vso pesTrost instrumentacije. Mondelssohnov koncert je mod temi velikani v glasbeni lateratirri tehnično in glasbeno najdostop-nejši, zato ga tudi violinisti n.a svojih koncertih največ izvajajo. Njegove krasne in čui:vene melodije ter izredno briljantne in živahne pasaže očarajo vedno zno>va tudi vsakega pos'u'a'cfl. tako da je postal ta koncert ne samo med vio';n:sti, marveč tudi med ps'ua'c: najpojudnejši. Tudi točke sp->re:la se oJiikujejo po svoji me '■ »znosti in so muzikano vsakomur dostopne. Dirigent kap. Jiranek, ki že dve leti uspešno vodi matični orkester, je tudi tokrat naštudinaJ spored do vseh potankosti, tako da se obeta poslušalcem lep umetniški užitek. Vzorna elitna prireditev ljubljanskih Hrvatov Ljubljana, 3. februarja »Hrvatski elitni ples« v Ljubljani je uspel kakor je bilo pričakovati, v vsakem pogledu odlično. V soboto zvečer so se pričeli kmalu po 20. uri polniti vsi gornji prostori »Zvezde«, kjer je sprejemal odbor hrvatskega kulturneda društva »Napredek« slavnostne goste, med njimi gg. komandanta dravske divizije divizijskega generala Stefanoviča, njegovega pomočnika, brigadnega generala Mašiča, zastopnika štaba za utrjevanje polkovnika Par-teja. podpolkovnika Metikoša, načelnika štaba dravske divizije majorja Babida, podžupana dr. Ravniharja. gener. ravnatelja Trboveljske premogokopne družbe g. Skubca in Se mnogo odličnih mož z damami. Kakor vsako leto, je nudil tudi letos »Hrvatski elitni ples« zanimiv spored, za katerega so poskrbeli v glavnem zagrebški prijatelji ljubljanskih Hrvatov. Nastopila je plesna skupina gospe Ane Male-tičeve z vencem hrvatskih narodnih plesov ki so želi največje odobravanje. Nastop skupine gospe Maletičeve je bil pravo zmagoslavje narodne umetnosti in je znova pokazal kako globoki so viri samorasle kmetske kulture Med plesnimi nastop) sta zapela ob spremstvu g. Simo-nittija operna pevca g Ante Sladoljev in gospodična Tea Laboševa po dve pesmi tn žela prisrčno odobravanje Razmeroma obširni spored le bil nag'o končan Nato se je razbil pc slavnostni polonezi ples ki ga je vodil prof Jenko Za plessno godbo je skrbel ;arz Odeon pod vod^t' om g. Švare Z »Odeonom* so bili vsj pihalci tn ples^IVe izredne zadovoljni. Priznati jim ie treba da so bili -es npu~norni. sai so skrbeM za čim živahnejšo zabavo Organizacija ce'otne prireditve jp bila brez-h'bna in bi lahko R'u?.rla mT-ik^te-e-nu drutvu za orlmer, kako je treba voditi elitne prireditve. mm proti zobnemu kamnu Strel v glavo Maribor, 3. februerja Danes popoldne je bil zaposlen na križišču Ciril Metodove. Slomškove in Obrežne ulice s čiščenjem snega delavec Ivan Haberl Nenadno pa je odjeknil z druge strani Drave strel Haberl je začutil bolečino na desnem licu, ki mu ga je krogla predrla in skozi usta izstopila Haberl je še nekaj časa stal na kraju nes-reče, potem pa se je na&lonil na bližnjo ograjo in se zaradi izgube krvi kmalu nezavesten zgrudil ne tla Na pomoč poklicani reševalci so Ivana Haber'a prepeljali v boilni=nico Policija skuša dognati, kdo in s kakšnim namenom je streijaL Metliško kolo na plesu Jadranske straže Metliško kolo, ki ga bodo v soboto 8. t m zvečer plešah n.tio, Belok'an\ci na plesu. Jadranske strah na Tabcu u ima na-slednjo vsebino Fantje za sebe zbrani, prično pozivati skupino devojk h kolur igrajoče dekliško kolo povabi fante k igranju; meikrviti zborovod zaraja pod vodstvom vojarinke v ravni vrsti na pungr-tovo strmino in preide v kačaste zavoje; zborovod navije okrog vojarinke polža (višek vzhičenja) zadnja vojarinka začne odvijati polža, ki v ra\ni vrsti zbeže skoz Most (zadnji previjajoči se par). Igraj kolce, ne postavaj igraj kolce. ne postavaj. Nišam došal kola igrat, več sam došal devo birat. Ni devojka nakinčena nit veselce pozlačeno. Komu mdrem luba biti? Črnem, malem Vogranjčičku. Ke b' imela črne oči, vel al a bi kral-gospčna i njegove svetle sable. Lepe moje črne oči. koga bojo rogledvale? Črnega, malga Vogranjčička. Lepa moja sladka vusta, koga bojo kuševala? Črnga, malga Vogranjčička. Lepe moje bele roke. koga bojo objemih:? Črnga malga Vogranjčička. Lepe moje bele nope, za kim bojo pohaiife? Za čnim malim Vogranjčičkom. V gradu so visoka vrata, na njih sedi črna Kata, na vrtu je troje zele, troje zele i korčfne Vsi t potočkom pred sodičkom, z belim hlebom, žoltim sitom.. Mlinarica žleb zapira mlinar jč ga pa odpira ,.. Odprite naša vratca čez tri rdeča zletcal Sive konje vodimo, rdeča zlatca nosimo, okol sebe srčbrn pas, v sakem žepu sfd dukat Knltnrni pregled Ljudje v šestem nadstropju Francoski romantiki so bili menda prvi, ki so jeli pienašati prizorišča drobnih človeških usod v mansarde velemestnih hiš, kamor je potlej najbolj posvetila luč Bal-zacovega genija. Tako je nastala nekaka pesniška atmosfera okrog podstrešn h stanovanj, ki niso morda nikjer na svetu tako gosposka v svojem siromaštvu kakor prav v Parizu. Tudi francoski dramatik Alfred Gehri je v igri »Šesto nadstropje«, ki je imela v seboto premiero v ljubljanski drami, obnovil in v sodobnost postavil nekoč priljubljeni žanr podstrešnih stanovanj. Igra se dogaja v najvišjem nadotrrp u stare stanovanjske hi?e. ki ih je to'iko pod Montmartrom in drugod: sive, zal-aJene človeške kasače brez dvigala in dru~ega sodobnega luksuza, s sko-rai že tipično hišno lastnico, ki ji je najemnina merilo človeškega pomena, in prav tako tipično hišnico, proslulo con-cierge. ki v teh starih hišah ni niti danes izgubila veljave tn tradicionalne značilnosti svojega stanu. Kaj drugega je Gehri-jevo »šesto nadstropje« kakor mansardni p'os"or v literaturi starejših p's-te'jev? Tu. kjer stanujejo s*mo siromašni l uije in kier si najemalo opremljene sobe živ-llen-ski ponesrečenci ali špekulant', ki hočejo »blM sanv«. se razvida med sostanovalci s-oj^-ka cbl'ka rož't'a Najs^ fo drug drugemu še tako tuii. p-dVgajo neogbno tbti' čudni d.ru*b"ni koh-ziil ki jo ustvarja vsak sta'en č'ove*k: p~os*or Iz m~d-seb^jne radovednosti nagajajo stiki, iz stikov zdaj prikupne, zdaj neprlkupne vo- zi, spletke, ljubezen in mržnja, skratka: razvija se človeško sožitje s t stimi neizčrpnimi kombinacijami človeških usod. ki jih spretne je kakor Gehri jev pisatelj ljudskih romanov Hochepot ustvarja s&mo življenje. Ljudje, ki so se tu znašli po naključju in ki se morda že jutri razldejo, da se potlej več ne srečajo v moru velemesta, doživljajo v devetih slikah Gehrijeve igre dokaj vsakdanje reči. Beda ali nesreča v ljubezni ne pomenita nič posebnega za življenjske ponesrečence, fantaste in špekulante. Toda ljubezen Edwige. naivre bo-lehave, samotno in bledo cvetočo hčerke knjigovodje in p?sate'ja liudskih romanov Hochepota, do študenta, chancon'ora in spe Jonvala. je zanjo in za njenega časti1 ca, preprostega, srčno dobrega Jojoja vel k, prelomen dogodek. In to, kar se zgodi okrog te ljubezni, ki je za ženskarskega Jonvala samo bežno dož:vetje, za Edw'go pa življenjska usoda s fizičnimi in nrav-nlmj posledicami — to zaposli za nekaj časa vse šesto nadstrepie, postane središče vsega zanimania. Vihar, ki zlomi in zopet dvigne nesrečno Edw'go, mine kakor tolike trenutno neizmerno važne reč'; razum premaga čustva, dobrota popravi in vsaj na zunaj zabriše posledic prevare. Edwiga gre z Jon valovim otrokom pod srcem v zakon z Jojoiem, ki ji je vse odpustil. Jonval izgine v morju ve1'kega mesta. Edwlgin oče. ta na pol prodni, na pol tragični komblnator papirnatih človešk'h usod, niti ne izve za težki doživljaj svoje hčerke. Vse šesto nadstropje sva*u:e z Ed-\vigo in Joicjem. dvojico, ki je deži e'.a največji prelom svoje uoode. Gehrl^va i~ra je zgrajena na n"k ter h zn~čilr.!h kootr°s*ih: Na'vna Edvdga stoji nn.on'-oti zagonetni »dami v si em' Ireni, d^b d in pršt nj Jo'o na-p o'i v'br v mu in brezobzirnemu seb čo"žu Jonv-lu knjigovodij in pt^t lj Foc'->epot n r^ s"i-ka*-sk~mu Šarlatanu T e~calieru P h? že ome-ij^rega ljubez nsk^a z^-l^lj ja. ki le kajnak jed o i°Te je n-izn-čilnejSp tTsto »zrcaljenle* z-^č jev !n usod v ko'ektfvu §e«*pga n"ds*Topia Nič vel keea n nič izredno izvivne^a ni v tei ie"d: ^'ov^k vi rps drjai z grsno TTar^t^vo da se v še^m nads^roniu »n'č t*p do-aia«. Tn vendar -je v nii nromno^o č'o eš^e vesel->*ti in žalosti razočaranja in p-or^vp-1 ^d-poved!: mnogo tega kar v tnj al! oni <">b-liki nevgnano t-ar"' d-žlv'1^0 Spre*no spl^nn i^TO iz^p'1"« od zpč^ca do konca z neprisiljenim zanimani^m čenrav 1e ne bog moge' ne po vseb'n5 in ne po up rltvi uvrstiti med resnično močna gledališka doživetja. G°hrijevo igro je prevedel St. Cisrol, zrež'ral pa dr Bratko Kreft. S^enerijo šestega nadstropja z n^erovlmi stanovanj in sobami ured'1 inž arh. E. F r a n z. Režiser je o"tal zvest st!1u ža^rske i^re in io je dni v umerjenem realizmu br^z očitnih pretira\r»ni priz^dp^t^oč si. da bi celotna i?ra oh^a^iia v vs^h pri-orih naravno. čisto Clo%'PŠko atmosfero nadstropja siromakov. Glede igre bi mo^el na splošno pripomniti da si io lahko mislimo Se ne>o"ko bo'1 poglobljeno tu in trm morda boli vdržno ln manj kričavo ^i^er ■te izmed vlog tež'*Ce iarre na s i n č I č p v e Edvdgi ki ie dob'i a p^-epHfltivo v veseMu in bridkosti enako "snelo oM^io preproste in srčno dobre dvajsetletnice. Dalje na J a n o v e m napadalnem, malce ciničnem, vendar igra ski ne preveč individualiziranem osvajrlcu žensk Jonvalu. Potlej na Lipahovem v maski in igri pregnant-nem H chepotu, ki ob presnem čanu piše kndge z neverjetno, staromodno vsebino, a mo-da vzvišenejšo tedenco, kakor jo lma'o resna pa d-.ihovno ra krajalna dela. Prtem na Germaini Letcallerovi. tej v šestem na^stropiu močno zaposleni, ne-ugnano agiraječi ženi, ki jo igra z očitnim vživetjem z dušo tak h ženska ga. Ga-brijelčičeva. Slednjič na Sever-j e v e m Jo;:oiu. ki je pogodil do znatnih ps hoiofkih odterkov nrav ma'ce pustega, a na moč vrlega ln požrtvova'nega mladeniča iz preprostih slojev. Zanimiv je bil na^a^e Ga le kot nami'jeni umetnik Maks Leacaller, ga. Mira Danilova je nasto-p la v epizndni vlogi Irene. ga. Sanci-n o v a v vlogi Berte poksizala uspešno pt"emijenJe v oblikovanju značajev, v v1og1 Jeanne se le uveljavila gdC. Slav-č e v a, ga Juvanova in Daneš sta se postavila z vlogama hišne gosnodarice in gospodarja. Brat in a rastopa kot zdravnik, v ostalih dveh vlogah pa vidimo Kauklerja In Blanča. —o. ZAPISKI TEORIJE MIŠKA KRANJCA Pisatelj Miško Kranjec je nedavno predaval na Ljudskem vseučilišču v Celju in je — če smem verjeti nekemu poročevalcu — »poudaril in s citati podprl one temelje, na katerih sloni in mora sloneti sodobna umetnost, pismenstvo. ki mora biti izraz onega sloja in družbenega razreda, ki postaja danes odločujoči činitelj vsega javnega življenja. Vsa ortala Tteratura je neživljeniska ln za občestvo, kateremu je namenjena, mrtva«. Predavatelj je napadal ljudi, »ki živijo v veri, da se sodobni tokovi ne smejo dotakniti naše literature« in je izjavil, da Izmed slovenskih pisateljev ustreza tej zahtevi samo Cankar in od sodobnikov Prežihov Voranc. če poročilo pravilno navaja Kranjčevo stališče, tedaj bi bil največji del starejše in sodobne slovenske literature »neživljenj-ski in mrtev«. Upam, da Miško Kranjec ni izločil tudi sebe, čeprav se iz umljive skromnosti ni omenil med »živimi«. Za sedaj bodi zaznamovano to stališče le kro-nistično. Pisca pa vendarle mika vprašanje, kdo prav za prav nasprotuje sodobnim tokovom v naši literaturi? In če govori sam Kranjec o sodobnih tokovih (v množini), tedaj priznava, da ima lahko isti družbeni sloj več tokov, ali pa je v literaturi več tokov ne glede na tisti razred, ki postaja »odločujoči činitelj vsega javnega življenja«. Kakor pripoveduje Gorki, je Lenin v času najhujše državljanske vojne prebiral »Vojno in mir«, torej delo, ki bi bilo po teoriji Miška Kranjca neživ-ljenjsko in mrtvo, ker ni bilo izraz v revoluciji »odločujočega činitelja vsega javnega življenja«. Proletkultne književne doktrine g. Miška Kranjca so že nekaj časa močno zastarele v deželi, kjer so bile pred dobrimi desetimi leti bežno geslo in kjer izhaiajo sedaj v milijonskih nakladah izdaje spisov Puškina, Lermontova, Tolstoja in drugih, ki po sovjetskem literarnem zgodovinarju Sakulinu pripadajo plemiškemu, torej že zdavnaj premaganemu družbenemu sloju. Pri nas ima taka »razredna« delitev starejše in sodobne književne produkcije So mnogo manj utemeljenosti kakor v deželi, ki je Imela svoje staro plemstvo in meščanstvo. Zato so teorije g. Miška Kranjca, ki sam uspeva literarno samo tedaj, kadar na te teorije ne misli, nekam presenetljive. DomaČe vesti * Manifestacije J JPZ ob nastopu mjaue&a kralja. Na plenarni seji uprave Jugoslovanske pevske zveze, umetniškega odbora in vodstva so bili sprejeti sklepi o manifestacijah JPZ, ko bo kralj Peter II. zasedel prestol. V glavnem je bilo sklenjeno: Dne 6. septembra bodo pevska društva pela pri zahvalni službi božji posebne obredne pesmi, oziroma maše. Vnanje proslave bodo po vseh župah in to od 6. septembra do konca leta 1941. Prirejeni bodo svečani koncerti. Krona vseh pevskih svečanosti bo velika pevska manifestacija v Beogradu, in sicer v enem izmed velikih paviljonov na velesejmišču. Sodelovala bodo vsa vidnejša pevska društva iz Beograda in okolice ter zbori, ki bodo odbrani ob priliki glavne svečanosti iz vseh žup JPZ. Prirejena bo tudi pozdravna serenada Nj. Ve), kralju na dan, ko bo zasedel prestol. Zbori iz Beograda, Zemuna in Pančeva bodo zapeli pesem, ki bo pri natečaju dobila prvo nagrado. Pri vseh svečanostih po drža vi naj bi se pele same nove skladbe. Rektor glasbene akademije v Beogradu g. Peter Konjovič bo uglasbil pesem za skup ni zbor pri veliki manifestaciji v Beogradu, profesor glasbene akademije dr. Miloje Milojevič pa bo napisal novo »Blagodare-nje« za pravoslavni obred. Pevski župi v Ljubljani in Mariboru sta naprošem, da izbereta skladatelja, ki bo uglasbil primerno skladbo za katoliški obred. kia primerov. Nujno potrebno bi bilo tudi temu vprašanju posvetiti malo večjo pozornost. * 600-letnica dubrovniške bolnišnice. »Dub«, društvo za razvoj Dubrovnika in okolice, je zaprosilo zdravstveno oblast v Zagrebu za dovoljenje, da vzida spominsko ploščo na dubrovniški bolnišnici. Bolnišnica je bila ustanovljena leta 1347. S častitljivo starostjo 600 let je med najstarejšimi v Evropi. Leta 1420. je bila poleg bolnišnice urejena tudi sloveča lekarna »Domus Christi«, ki prav tako še danes obratuje in si jo rad ogleda vsak gost Dubrovnika Najstarejša bolnišnica v Jugoslaviji pa utegne biti ona pri Sv. Petru na Bojištu blizu Nina, ki je bila urejena že leta 1186. Zagreb je v 14. stoletju tudi že imel boi-nišmco, v 16. stoletju pa kar tri. * FesHval Južne Srbije, v Skoplju ustanavljajo novo društvo, v katerem bodo zbrani vsi umetniki Južne Srbije, da poskrbijo za očuvanje in raziskavo starih srbskih in vobče slovanskih običajev, pesmi, plesov, narodnih noš slikarstva, rezbar-stva vezenih in drugih narodnih umetnosti Zbrano delo. ki bo znanstveno proučeno. naj bi s pomočjo knjig ali časopisov našlo širši dostop v svet Nadalje bo društvo prirejalo vsako leto festival, razstavo in sejem narodne delavnosti v Južni Srbiji Prireditev bi se seveda organizirala v Skoplju s sodeiovaniem Zbornice za TOI sovjetskih komponistov. Večina skladb je i v teko lahkem slogu, da JIh bodo mogla 1 tudi podeželska in manj izvežbana pevska društva. Opozarjamo pevovodje, da si pri g. Ostercu lahko skladbe ogledajo v svrho izvajanja. Ne, - odlično pat furniranih toči PARFUMERIJA »VENIJS«, palača Bata te« 3Ai2oST \ orno*« fe Ljubljane o— Praktik Va-leoUna vodnika v Zgornji Šiški, v nedeljo zvečer je bila dvorana Sokolskega doma v Zgornji šiški do kraja polna, ko so člani društva »Valentin Vodnik« na slovesen način obhajali obletnico rojstva svojega nesmrtnega zaščitnika. Spored je otvorii tajnik društva Lojze Pirš, ki je v kratkih potezah očrtal življenjepis Ko so potlej na policiji pregledovali njihove torbice, so našli v njih kar po več legitimacij, glasečih se na različna imena, po čemer Je soditi, da so sleparke iz Zagreba, ki jim zdaj policija natančneje izpražuje vest. u— Odkrito gnezdo nemorale. Policijski organi so v noči od nedelje na ponedeljek vdrli v neko barako blizu Mast ter zasačili družbo lahkoživih deklet, ki se Je 01N 6r LJUBtOANA MARIBOR * Promocija. Na ekonomsko-komercial-ni visoki šoli v Zagrebu je bil v sobto pro-moviran za doktorja ekonomsko-komer-cialne znanosti g. Mirko Pibrovec. V doktorski disertaciji je obdelal vprašanje kmetijskega hipotekarnega kredita. * Nova gobova. V Ljubljani je umrla ga. Elizabeta Kvasova, vdova po odvetniku. Pogreb drage pokojnice bo danes ob 16. iz kapele sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. — Za vedno je zapustil svoje drage trgovec in posestnik g- Franc VVirth. Pokopali so ga včeraj na domačem pokopališču. — Pokojnima blag spomin, žalujočim svojcem pa naše iskreno sožalje! Bol/si oid 'ažje delo m več/h sposobnost t pravilno pomerieriimi očaii od 9 Map® LJUBLJANA ^ PASAŽA NEBOTIČNIKA "■■■T" 9 Več skrbi za duševne bolnike! V zadnjem času se nri nas skoraj nič ne ukrene za izboljšanje razmer do duš-vnih bo ni-cah. Za vprašanje proiiiakse oa se mero-dajm činiteiji spioh ne zanimajo. S anje pri. nas ie dosti slabše kakor drugod. Na 1000 prebivalcev odpadejo v Angliji. Nemčiji in Italiji povprečno 3 po te je. v naši državi pa komaj 0.4 postelje. Obupno je tudi stanje glede prostora za duševno bolne pri nas. Dravska banovina ima blizu 1.300.000 prebivalcev, v bolnišnicah pa samo 1-300 mest za duševne b:lnike. banovina Hrvatska 4,5 miljona prebiva cev in 2.200 prostorov (0,5 promil), za ostalih 10 milijonov prebivalcev naše države pa je na razpolago še 2.700 or štorov ali četrt promile. Bolnišnic za duševne bole ni imamo zdai samo sedem, od teh sta dve majhni, in štiri oddelke za te bolezni p i splošnih bolnišnicah Potrebna bi bila ra-jonizacija. da bi imel vsak predel svojo bolnišnico. To ie v polni meri uspelo v Italiji, kjer ie 175 tak;h zavodov, še več pa iih ie v Nemčiji. Statistika dokazuje, da ie povprečno v naši državi dnevno v zavodih za duševne bolezni okrog 6.200 bolnikov. 24.000 takih nesrečnožev oa je na prostem in od teh ni bila niti polovica pregledana, čeprav ie med njimi več tež- KJMI GRENCICA BEG;5.v6B.; 22365 od^STl^ ig^O s. .- in »Putnika«. Vse take prireditve, ki bi di-le odlično propagandnega značaja, bo treba posneti za zvočni film še te dni bodo dovršeni pravilnik] in bodo podane osnove za bodoče delo. Prosvetni film v Beogradu je že pripravljen, da posname prvi južno-šrbijanski festival narodnih p esov in pesmi za zvočni film. V dobi ko je skoraj nemogoče čez mejo države, je pač res treoa poskrbeti za notranje prireditve ki bodo privlačevale čim širše občinstvo ln ga učinkovito seznanjale z zanimivostmi narodnega življenja posameznih pokrajin Južna Srbija pa lahko nudi izreono mnogo. * 20-letnica smrti junaka Milovana Pla-zine. Včeraj je miniio 20 let. odkar je umrl eden izmed največjih junakov srbske vojske v borbah za svobodo, polkovnik Milo-van Plazina. Zaslovel je zlasti po svojih junaštvih na Vlasini leta 1913., ko je vodi' v bojih svoje Rudničane, služeče pri 10 polku. Kjer se je pojavil on, sovražniku ni bilo obstanka, pa najsi je bil hraber kakor Bolgari. Izkazal se je kot odličen taktik, ki je kljub nenavadnim drznim podvigom znal štediti moči svojega polka. Bil je edinstven oficir, ki bi ga bila vesela tudi vojska vsakega velikega naroda. Včeraj dopoldne je bila na beograjskem novem pokopališču spominska svečanost. Daruj za zimsko pomoč S -TirfT™-TrTinr-in-i— ♦ Izlet v Budimpešto od 22. do 26. februarja. Prijave v obeh biletarnicah Putni-ka. (—) + Proti kašlju priporočamo R a v e prsne karamele. Originalni omoti po 5 din v lekarnah. Zahtevajte izrecno prsne karamele domače tvornice Rave. (—) + Naročnikom važ-iega priročnika Pi-skernik, Ključ za določevanje rastlin na Sl°venskem naznanjamo, da se knjiga tiska in bo izšla prve dni marca t. 1. Radi velikega zanimanja in povpraševanja podaljšujemo subskripcijski rok do konca februarja. Cena znaša sedaj din 95. s poštnino vred dan 100, po izidu bo pa knjiga znatno dražja. Prijavite se takoj! Banovjn-ska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani, Slomškova ulica 12. (—) + Kozakov rOman »Sentpe^e1« je eno največjih in brez dvoma najbolj uspelih pripovednih del v našem povojnem slovstvu. Z mogočnim epskem zamahom je pisatelj orisal življenje na periferiji našega največjega mesta in ustvaril vrsto likov in prizorov, ki ostanejo čitatelju neizbrisno v spominu. Knjiga stane broširana 90 din, vezana v platno 120 din in se naroča v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelen-burgova ulica 3. (—) * Manice Koman°ve narodno, poučno in obenem zelo zabavno igro »Krst Jugo-vičOv« zlasti v letošnjem letu vsem igralskim, še posebno pa sokolskim družinam prav toplo priporočamo. Igra je izšla v tisku in jo dobite pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. + ZboriVske skladbe sovjetskih komponistov. Prof. Slavko Osterc v Ljubljani ima veliko zalogo moških in mešanih zborov * 0®ebna ves1'. Diferencialni izpit na šoli narodnega zdravja v Zagrebu sta napravila zdravstvena pomočnika Bogomir Marinčič in Vinko Sivka. * Huda neurja s«; vrstijo zadnje dni po posameznih pokrajinah Jugosiavije Nad Cetinjem in Južnim Primorjem je v soboto besnela nevihta z viharjem Telefonske zveze so bile potrgane Promet med Cetinjem in PocJgorico je začasno prekinjen Nadalje je divjala nevihta nad Prizrenom in okolico. Narasli potopi so zalili celo vrsto kleti -er napravili mnogo škode. Ker je most na cesti proti Peči porušen, je promet prekinjen. * Da bi zavrla pretirano naraščanja cen po restavracijah in kavarnah, je policijska uprava v Beogradu začela nastopati zelo odločno Ln je razposlala po mestu posebne organe, ki so obiskali gostinske prostore in se prepričali o sedanjem stanju cen Kakor smo beležili, je bilo ob prvem takem pregledu kaznovanih 29 restavraterjev, vsak na 5000 din globe m na 30 dni zapora, ki se ne da odkupiti Preiskave pa so se nadaljevale Zdaj so bili enako kaznovani še trije ugledni restavraterji. ker so se na različne načine pregrešili zoper uredbo o pobijanju draginje. Večji del kaznovanih restavraterjev se je pritožil in zdaj pričakujejo odločitve policijskega upravnika Policija medtem nadaljuje nadzorstvo ne samo po restavracijah, marveč tudi po prodajalnah živil In pri avtotaksijih. * Aretacija v Zagrebu. Kakor beležijo zagrebške »Novosti«, so orožniki v zagrebškem predmestju Kustošiji zvedeli, da se je pripeljal mlad človek z neko elegantno damo in da prenočujeta v restavraciji Antona Kraljiča. Nenavadni par je bil orožnikom sumljiv, ker je mladenič nudil na prodaj avtomobilske gume. Policija je poiskala mladeničev avto v neki garaži v Kustošiji in je tam našla več gumijastih obročev za avtomobile. Takoj nato je bil par aretiran zaradi suma prodajanja ukradene gume. V mladeniču so spoznali 201etnega klesarskega pomočnika Ivana Igličarja iz Ljubljane, njegova tovarišica pa je 411etna ga. Slava čampa, ločena žena odvetnika iz Ljubljane. Na vprašanje, od kod gume, je Igličar odgovoril, da jih je nabavil v Ljubljani. Orožniki pa so ugotovili, da je med gumami več takih, ki so bile lani ukradene tvrdki Motor Import v Zagrebu. Orožniki so ukradene gume takoj vrnili tvrdki, glede ostalih pa so uvedli poizvedbe, kje jih je par dobil. Ivan in Slava sta do nadaljnjega v preiskavi v Zagrebu, njun avtomobil pa so pridržali. Igličar nima šoferskega izpita. Njun pajdaš Jakob ITčakar je pravočasno pobegnil in ga še iščejo. * Slab lov. V prijazni pokrajini Mosla-vini na Hrvatskem je šifer lov na dobrem glasu, vendar se letos lovci slabo pohvalijo. V Moslavino, kjer so lepi vinogradi, prihajajo lovit tudi zagrebški lovci. Ob nastopu splošnega lovopusta na zajce in drugo koristno divjad ugotavljajo, da je lanska zima močno razredčila zajčji rod, zelo pa tudi pustošijo krivolovci. Kar je bilo zajcev uplenjenih, so bili zelo slabotni Poljskih jerebic in prepelic je bilo le malo, od ostale pernate divjadi pa sc ustrelili nekaj kljunačev, fazanov, divjih rac ln gosi. * Ciganka je izdala ljubimca vlomilca. velikega rojaka, nato pa prizadevanje dru- i pravkar ob pijači zabavala s suml lvlmi štva, da s prispevki vsega naroda cdkupi " -■• Vodnikovo rojstno hišo. Vsekakor je obžalovanja vredno, da plemeniti narodni in kulturni namen ni našel zadostnega razumevanja med občinstvom. Vodnikovi rojaki so si zastavili nalogo, da njegov rojstni com odkupijo in v njem uredijo nekak muzej po vzgledu Prešernove domačije. Vsekakor bi bilo prav. da bi se razen napredne javnosti zavzela za stvar tud; naša obla-stva — V nedeljo je številno odposlanstvo društva na Navju položilo na grob slovenskega duševnega velikana krasen venec in prižgalo veliko voščenko. a— Selenburg°va ulica je bila včeraj zr^ria z? vozni promet na odseku od Zvezde do Knafljeve. Pred trafiko Sever pri tramvajskem izoglbališču se je zaradi mraza napravila na cestišču močna vzboklina, ki je že ogrožala premet šelemburgova ulica je tlakovana z lesenimi kockami ki so zalite z asfaltom. Oviro zdaj odstranjujejo in bo treba obnoviti precejšen kos cestišča z novimi kockami Opozorilo, da je ta del ceste zaprt za vozni promet pa av-tomobilisti kaj rad' spregledajo, zaradi tega bi se lahko pripetda huda nesreča a— Razstava akad slikarja Frana Klemen/1!^ ie odprta vsak dan od 9 do 17 v Jakopičevem paviljonu Vablieni so vsi ljubitelj slovanske umetnosti sat bodo prešli n8 svo-f račun nd ki imajo kaj smisla za okrasitev stanovanj- PLES Planinsko rajanje priredi »Dom jugoslovanskih obrtnikov« V SOBOTO - 8. FEBRUARJA točno ob 8. url zvečer v »KAZINI«. Predavanje SPD »Pestri svet v barvah« bo drevi ob 20 un v dvorani Delavske zbornice Predavatelj g di inž. Avčin bo pokazal okrog 200 izbranih barvnih diapozitivov. Vstopnice dobite v predprodaji v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4/1 danes do 18 ure in od 1930 ure dalje pred predavalnico (—) u— Vrtnarski tečaj za lastnike malih vrtov pri Sadjarski in vrtnaiski p d. už-nici Ljubljana I se nadaljuje danes 4. t m ob 19. s predavanjem ravnatelja mestnih vrtov g. Josipa Lapa o vzgoji raznih vrst jagodičja (ribezlja. kosmulj malin in jagod) na malem vitu Predavanje bo v kem jski dvorani na I drž realni gimnaziji v Vegovi ulici. Vstop prost. u— Grafolog Karmah sprejema obiske v hotelu »Soči« (—) a— Išče Se pošten najditelj, v nedeljo malo po 18 je siromašen delavec pred okencem trafike v Gradišču pozabil svojo denarnico v kateri je imel okrog 700 din — vso svejo plačo Poštenemu najditelju ki mu vrne denarnico z zneskom bo naklonil lepo nagrado Naslov je na razpolago v urecništvu »Jutra«. o— Nesreče, v šmartnem pod Šmarno goro je padla na poledenelem dvorišču po-sestnica Tereza Seršen in si zlomila desno nogo. Devetletna posestnikova hčerka Ivana Kermo.vnejeva iz Vnanjih goric je včeraj zaspaia doma na peči, s katere pa je padla in si zlomila desno roko. Mizarski vajenec Slavko Trampuš tz Medvod se je včeraj smučal po Sv Katarino in tako nesrečno padel, da je obležal s hudimi notranjimi poškodbami Na Rožniku pa je pri smučanju padel 211etni Ludvik Praznik in si zlomil levo nogo V bolnico so snoči pre-peliali tudi 31etno hčerko postrežnice Zdenko Krevs, ki ie padla doma pred hišo v Bohoričevi ullrr, in si zlomila leve roko u— Trj prevrjane sleparke V sobota dop-!!d-ie so stopile v Gerkm m-Lmasije-vo trgovino v Stritarjevi ulici tri elegant- Sarajevska policija je polovila nevarno vlo- j no ob ečene m'ajše dame žele so si ogle-milsko družbo ki jo je vodila Ahmed Ku- ! dati razno žensko blago ki =o si ga dolgo čuk. Družba je izvršila mnogo tatvin. Med drugimi so vlomili v Bajičevo trgovino v Metkoviču, od koder so odnesli mnogo blaga. V novoletni noči so vlomili v stanovanje sarajevskega trgovca Mohameda čefri-je ln odnesli za 35 000 din dragotin. Od plena je Ahmed Kučuk prodal nekaj dragotin za bore 200 dm svojemu znancu Ha-diji Murtiču Kučuk je imel za ljubico mlado ciganko, ki pa ga je Izdala noliciji. Družbo so takoj nato polovlli in našli precej plena. PRO DOMO —Kr— me napada v »Sloveniji« z dne 1. t. m., češ da sem samo pol ure prebiral Horacija v prevodu pokojnega g. Suchega in že sem izrekel sodbo o kvaliteti njegovega prevoda. Moj spoštljivi spominski članek ni bil kritika spisa, ki je javnosti nedostopen, marveč samo karakteristika nekega dela, ki je v njem videl pokojni Josip Suchy svoje življenjsko delo. Stališče kritika moje »kritike« se mi ne zdi pravilno. Mar je res treba prebrati 400 strani pesmi, da spoznaš, ali niih prevajalec obvladuje slovenski pesniški jezik in da se prepričaš, koliko prave pesniške vrednosti kaže njegovo prevajanje? Kdor pozna Horacijeve pesmi v izvirniku ali v tujih prevodih, lahko ob najbolj zmnih pesmih tudi po polurnem čitanju prilično zanesljivo presodi splošno poetično zmogljivost prevajalca, kolikor mu je ta sodba potrebna za splošno karakteristiko njegovega dela, ne pa zs kakršno keli podrobno razčlembo Saj zadošča že 1 stran Sovretovih prevodov Horacija, da spoznamo prevaia'čevo kvaliteto. Ali naj se po takih prevodih zadovoljimo z mnogo nižjimi zahtevami ? Sp'oh pa — kdor mora izpiti sod vina preden mu spozna kakovost. ne bo nikdar poznavalec vina — tako nekako je v podobni zvezi dejal nekoč Wilde. Za članek »Naš jezik« v »Jutru« z dne 16 januarja t. 1. sem prejel toliko izrazov soglasja, kakor še nikdar za noben svoj sestavek: dokaz, kako potrebna je bila beseda o vprašanjih ki ne zanimajo samo Jezikoslovcev, marveč se dotikajo važnih problemov slovenske kulturne politike Tega so^asla ki so se mu pridrn*Hl tudi mnogi gg slavisti, ne omenjam Fto ker bi potreboval ali želel kakršen koli oseben poudarek; hotel bj samo v tej zvezi zapisati, da so stvarne in resne dlskusi e o razvoju slovenskega jezika potrebne in koristne. Med pismi, ki sem jih prejel, je s-mo eno izražalo v nestvarni in ne kusni obliki užaljenost. še to je bilo anonimno. Zdi se mi, da je eden najgrših grehov zoper duha, če se intelektualec poniža v pisuna anonimnih pisem, ki lahko vse povedo — o. kakšna podla hrabrost! — in prav za prav nič ne povedo, ker resnega človeka nikdar in nikjer ne obvezujejo, da bi take zahrbtne pike človeških stenic jemal resno. To bodi enkrat za vselej poved?no tistim, ki ob raznih prilikah tratijo čas in papir za tako neresno početje. —o. »Proteus«. Pravkar je izšla deveta številka tega ilustriranega časopisa za poljudno prirodoznanstvo, ki ga izdaja v redakciji dr. Lava čermelja Prirodoslovno društvo v Ljubljani. Na uvodnem mestu prinaša članek dr. Mirka Karlina »O naših strupenih kačah«, ki vsebuje poleg priro-d ©znanstvenih podatkov o kačah tudi zdravniška navodila, kako si pomagati v primeru, če koga piči kača. članek je primerno ilustriran. Anton Moder je prispeval sestavek o sladkovodnih meduzah. Ivo Pirkovič se bavi s problemom rastlinskega srca. Iz knjige srbskega matematika in prirodoslovca M. Milankoviča »Durch fer-ne Welten und Zeiten« je prevedeno poglavje o zemeljskem podnebju v ledeni dobi in o vzrokih njegove menjave. Med drobnimi vestmi so objavljeni članki o kemičrii spojini kot povzročiteljici tuberkuloznih obolenj, o vonju čebel, o rtoletnem koledarju, o tretji konjunkciji Jupitra in Saturna in razne maniše notice. »Proteus« je z dosedanjimi letniki tako častno utemeljil pravico do cbstoja, da ga ni treba posebej priporočati mladini in prijateljem prirode. »Naš rod« o Francetu Bevku. Pravkar izišla 6. številka mladinskega mesečnika »Naš rod« je posvečena pisatelju Francetu Bevku. Albert širok objavlja svoj živahno spisani razgovor s pisateljem, ki pripoveduje o svoji mladosti, o izkušnjah iz ljudske šole. o začetkih svojega literarnega razvoja: samo zanimivo gradivo, ki bo mikalo tudi širše čitateljske vrste Bevk je izjavil ob kcncu razgovora s širokim: »Napisal sem res že kakih šestdeset knjig in imam že petdeset let. čutim, pa, da sem še ml'1 d in zdrav poln moči in načrtov. Spisati moram sto knjig! Ko se to zeodi, tedai odložim pero in bom Tv->čJval«. France Mihelič je ilustriral ta sestavek z risbo hiše, kjer je Bevk preživel mladost in z risbo pisateljevega očeta. Iz Bevkove še neobjavljene povesti je natisnjen odlomek »Tonček«. Sicer se v tej številki nadaljuje Vla.dimiria Levstika povest »Peter in Ko-stja«, ki je spisana tako mikavno, da jo bo z užitkom čital tudi vsak odrasel bralec. Kristina Brenkova nadaljuje s prorno obdelavo motivov iz narodnih pesmi. Marija Vogelnikova pa spremlja te povestice s primernimi ilustracijami. Venčeslav Wtn-kler je prispeval polee otroške pesmi pripovedno črtico »Horiček in njegov sin«. Lili Novy se oglaša z mično pesmijo »Razgovor«, ki jo je Liza Hribarjeva ilustrirala. France Borko je prispeval pripovedno obdelani folklorni motiv iz vinorodne Prleki-je »Vprašali so dečica«. Bogo Pregelj je pisec Se nezaključene narodne legende »Tri želje« (z ilustracijami M. Preglja). V zgodovino naše narodne obrti sega članek Ni-ka Prestorja »GoriuSki plparji« (z ilustracijami Mirka Kuelerta). Nadaljuje se po-1-fudna meteorolfvrfla VTljema Kunsta »Kak-Sno bo vreme«. V zvezku je tudi več drobnih prispevkov in čtava za najmlajše. og-edovale in nazadnje odšle, ne da bi kaj kupile. Takoj po njihovem odh >du pa je eden od prodajalcev ugotovil da manjka 6 metrov velik odvezek blaga. Skočil je za njimi in dohitel eno na Mestnem trgu. Nič ji ni pomagalo izgovarjanje Prift^pil je stražnik jn jo odvede! nazaj v trgovino, kjer so pri orebm preskavi našli ukradeno blago skrito pod njenim plaščem. Tatico je stražnik odvede! na policijo, spotoma pa sta se ji pridružili tudi obe tovarišici, ki sta na Aleksandrovi cesti stor.ili za hrbet arrtiranke in ji skušali zamenjati ročno torbico Poskus pa °o zapazili mimoidoči tpr onoz^rili nanj stražnika. ki je nato aretiral tudi tovarišici. moškimi. V soseščini stanujoči ljudje so že nekajkrat opazili, da se zbira v baraki sumljiva družba obojega spola, že po glasovih, ki so ob nočeh prihajali iz barake, ni bilo težko uganiti, da uprizarja družba pravcate orgije, ki se zaključujejo s pijančevanjem do poznega jutra. Aretirane so bile Štiri lahk žive bivše s užklnie. doma z dežele V baraki so zapleni1! tudi več ukradenih predmetov, ki so jih podarili dekletom njihovi gostje. Dva od n„ih sta že za zapahi. u— Kronika ta'vin. Perica Magdalena Janežičeva je za trenotek pustila ročne sani. naložene s perilem pred neko hišo na Celovški cesti. To priliko je izkoristil tat ln ji odnesel sveženj perila, ki Je bilo vredno 1.000 din. V Costovi ulici je bilo Anici Kramarjevi ukradeno z dvorišča moškega perila v vredn-sti preko 400 c'ln. Prav tako je bilo z dvorišča hiše št. 8 na Jernejevi cesti ukradenega perila v vrednosti več sto-takov ki je bilo last Jožefe Pirčeve. Nekdo je vlomil v Izložbeno okno Seunigove trgovine Pod trančo 1 ter odnesel dva para moških čevljev Iz drvarnice na Vodnikovi cesti je bilo ukradeno trgovcu Antonu Ku-šarju 1.500 din vredno črno pleskano žensko kolo znamke »E^ktra«, v št. Vidu pa je tat odpeljal Jožefu Trojarju iz Mednega 1.200 tiin vredno črno pleskano kelo znamke »Turnir«. u— Telefonski avtomati. Ljubljana ima številne moderne telefonske govorilnice, ki so postavljene na vseh važnejših točkah. Težkoče in razočaranja pa se pojavijo, čim stopiš v takole Učno hišico s prozornimi stenami, če bi človek nosil vse telefonske številke v glavi, bi že šlo. V avtomatih namreč ni telefonskega imenika; po navadi visi na verižici hrbet neke knjige, iz katerih moli par razcefranih listov. Id spominjajo, da je visel tukaj nekdaj telefonski imenik Kdor nima telefona v malem prstu, bo spregledal opozorilo na avtomatu samem, da je treba za. informacije poklicati štev. 9 .to je telefonsko centralo. Odhitel bo do druge javne govorilnice, kjer pa bo z obupom ugotovil, da ni niti verižice več, na kateri je bil včasih privezan Imenik. To zadevo bi bilo treba vsekakor spraviti v red. u— Tudi okraj sv. Jožefa se p naša B celo vrs*o novih stavb Pred re a v im sta bili dograjeni dve vili v Zarnik:vi ili-ci tretja oa ie v surovem stanlu Dod streho Zdai gradi stavbenik Gab-ij lč č dve tronad-trooni sta-ov ni k h š: na o lu Ciril-Meto^ove in Zarn;kove ulice Ob2 stavbi imata visoko pritličje in klet in sta v surovem staniu ood ftr:ho Cim bo vreme dopuščalo bodo izvrši1! še vs^ o-1-trebna dela v notranjorti. Ci -il-Me* d va ulica bo tako sk~rai v ce'ot zazida a V kratkem bedo začeli g- a 'iti novo hišo tudi v Zarnikovi ulici na nasp-otni 5'r^ni cerkve sv Jožefa Akt"alna oa p->?t ia vpraSanie pcdališa^je Zar~:kove ul e d"> Amb-o?evega trga. za kar bo treba podreti par starih hiš. ■r vs Družba »v. Cirila in Metoda je p~e'e-la mcseca januarja: I. Podružnice. Moravče 180 din. Gr"dirče 1C0 Domžale ' 03, Ribnica na Pohorju 247.50. Slovenska Bistrica 828 Vo nik 480, Pra-fersko "50, Brežice 40 Maribor ž. 500 Sladki vrh "00, Rs d.-če 50 št. Jernej (Dol.) 125, G"š*:anj To'sti vrh 250. Cerknica 408. Pakek— Unec 415, S'oven; Gradec, m. 1.110 Dovje Mojstrana 239 25 T.bov j? 100 Medvode 1000 Gornja R?dgona 1000, Kostanjevica 2"0 Celje, ž 300, C"l"ie m 14r0, št Ti j 150. ženavlje 84, K"če ska Reka 120. Bfo^^d 1404 Ljubljana. šen+t>-tr-ska m r0Sl, Ljubi ana šentp trrka ž. 14 189 25 Ljubljana, šena^akobsko-trnov-ska m 160 Liubljana šentjakobsko-tr-novska ž. 160 din. 11. Kočevski dinar. Dr. Razni prispevki. Srkolsko društvo Radom: Ije 100 d:n. Sokol Dobrna 94. Zavarovalna družba Croatia. Ljubljana 50. Iv. Uš'akar, Ljubljana 150 šolsko unravitellstvo Stična 80.r0 Stisko upraviteljevo Prosanja-kovci 76. Franjo Kogoj, Zagreb 200, So-botarji na Silvestrovem večeru 54. Krista Brence Maribor 50, Angelo Battelno, Ljubljana 500, Uprava Jutra 900, dr. Anton Pogina. Ljubljana 100. Sokol Grosuplje 200 din: skurvaj 34.025.."",0 din. Kot pokrovitelji k Družbi sv. Cirila in Metoda so pristopi'! in vpla?all po 300 din gg.: Racloslav Lazrrevič revizor Sokola kr. Jugoslavije, Beograd; Miloš Germovšek, sreski šolski nadzornik v p.. Slovenj Gradec; dr. Josip Vilfan, advokat, Beograd. Iskrena hvala! Predavanje o Daumierju v Ljubljani Ljubljana. 3. februarja | pariških tipov, lzraževalec duha, ki mu je io nriro/lil ITVa rn-»i-wcLr4 ir\_ I Hal nncoKnn Tna^ilna nccniibo nKlil^n T3e»i,_ V petek zvečer je priredil Francoski in stitut izredno zanimivo predavanje: njegov ravnatelj g. prof. Jean Lacroiz je v prisotnosti številnega občinstva, ki je napolnilo predavalnico, obravnaval življenje in delo francoskega grafika in slikarja Ho-norčja Daumiera (1808—1879). V »Kramljanju«, kakor je predavatelj preskromno imenoval svoje predavanje, je z veliko razgledanostjo ne le po literaturi o Daumleru, marveč tudi po francoski umetnostni zgodovini 19. stoletja, orisal umetniški razvoj tega originalnega risarja In slikarja. Ta sodobnik Bal javna, epičnega slikarja dal posebno značilne pesniške oblike Bau-delaire, je bil poklicni litograf v času, ko je doživljala litografija svoj prvi veliki procvit. Njegova posebna moč je bila v risbi realističnega značaja, s katero je ovekovečil danes nesmrtne tipe pariškega meščanskega in bohemskega sveta, prizore vsakdanjega življenja, izpred sodišča, v stanovanjih ln na ulici, podobe bede in nevolje. V svojem realizmu je rad prehajal v karikiranje, vendar je prav to vtisnilo njegovi umetnosti poseben pečat. Bil je mojster politične karikature ln satirične risbe in medtem ko bi si drugi napravili z delom v žurnalistiki ob času njene visoke konjunkture premoženje, je ostal Daumler do zadnjega siromašen. Izmed njegovih del so posebno znamenita ona, ki prikazujejo justično življenje. Bil je nekak risarski Rabelais ali Cervantes 19. stoletja. Prof. Lacrobc je prepletel svoje predavanje z raznimi anekdotami ln opazkami, ki so oživljale pariško življenje v veku, ki bo morda kdaj zlata doba človeštva. Ob koncu smo videli zbirko izbranih primerov Daumierove socialne risbe in politične karikature, njegovih akvarelov in slik ter naposled celo plastik, ki vse razodevajo enako značilno osebno noto. Vsaki skiop-tični sliki je dostavil predavatelj komentar, ob katerem smo občudovali, koliko Je prof Lacrobc kot Jezikoslovec ln literarni zgodovinar razgledan celo v tehničnih zadevah upodabljajoče umetnosti. Vsi smo ga poslušal! z užitkom. Ob koncu ja Ul da« leien navdušenega aplavza. b Maribora a— Preski bovalni urad na P obrežju opozarja občane, da shranijo glave živilskih na kaznic, ker se brez predložitve tega dela nakaznic ne bodo izdajale nove. Vse spremembe je javiti v teku 48 ur. a— Počastitev sp°mina Toneta Hrena. V nedeljo je proslavila starokatoliška občina spomin prvega predsednika br. Antona Hrena, zaslužnega narodnega preporo-ditelja Studencev, ob petletnici njegove smrti. Počastitev je bila internega cerkvenega značaja, udeležili pa so se je poleg njegovih ožjih prijateljev in tovarišev tudi zastopniki nekaterih društev in korpo-radj. Udeležba je bila lepa in častna, župnik Fran Segula je podal v izklesanih. u>-plih besedah sliko nedeljskega evangelija »Vihar na morju«. Vzpobudno navezanje na pokojnika kot učitelja ln človeka v narodnem, socialnem ln verskem pogledu je globoko seglo v srca poslušalcev. Ubrano petje zbora »Drave« med mašo z dodatnim Pieglovlm »Zadnjim slovesom« je dalo iskreni počastitvi značaj prisrčnega krščanskega bratstva. a— Na mariborskih gimnazijah 51% polletni učni uspeh. Ob sklepu prvega polletja so Izkazani naslednji učni uspehi na klasični gimnaziji je od 748 dijakov ln di-jailtinj izdelalo 57.75%. Neocenjenih je 0.53"/o, zaradi slabega uspeha je bilo odpuščenih devet. Prva drž- realna gimnazija: dijakov ln cijakinj je 752. Izdelalo je razred 44.95%, neocenjeni so 4, odpuščenih zaradi slabega uspeha je 18. Druga drž. realna gimnazija: izdelalo je razred 399 ali 51«/0, padlo jih je 379 ali 48%, neocenjenih je pet ali 1%, zaradi slabega uspeha sta bila odstranjena dva. odlik je 27. Povprečno je torej izdelalo na vseh treh mariborskih gimnazijah ob sklepu prvega polletja 51°/o dijakov in dijakinj. Profesorji zatrjujejo, da se pri učnih uspehih zelo čutijo sledovi današnjih razmer. a— 1641 tujcev je bilo v Mariboru v preteklem mesccu. Med njimi sta bila 202 inozemca, Nemcev 150. a— Drevi zanimivo gostovanje. Prvaka ljubljanske drame ga. Vida Juvanova in g. Slavko Jan gostujeta drevi v gledališču v znani poljski komeiijl »Jaz ljubim te«- — Gledališka uprava naproša abonente reda A, da čim prej dvignejo pri gledališki blagajni vstopnice za simfonični koncert, ki bo v sredo. — V četrtek plesni večer Mo-harjeve in Pilata za red B. a— Propaganda za obmejni Kozjak. Dne 9. t. m. bo na našem zasneženem Kozjaku velika smučarska propaganda prireditev, ki naj pomaga poljuditi prelepa kobanska smučišča. Najprej bo*o tekme na progi Sv. Duh na Ostrem vrhu-Selnica, nato pa bodo skakalne tekme na skakalnici bratov Sršenov pri Selnici. a— N°vega snega je zapadlo v nedeljo pcpol:"ne in ponoči za 4 do 5 cm v ravnini Včerajšnja najnižja temperatura je bila 5 4 pod ničlo. Tezenska postaja napoveduje za mariborski okoliš spremenljivo oblačno in toplejše vreme. a— Zgodovinskemu društvu v Mariboru je daroval bivši podoredsednk senata g. dr. M. Ploj v počastitev spomina svojega brata notarja Otona Ploja 10"0 din. a— Z zabave prd avto. Anica je doživela na neki zabavi bridko razočaranje. To ji ie šla tako k srcu, da se je v Kopališki ulici vrgla pod avto avtoizvoščka Josipa Oreške-ga. ki pa je v zadnjem hipu zavrl vozilo in usmeril k pločniku. Obupano Anico so potem na policiji potolažili. Obljubila je, da ne bo več obupavala. a— Krvav d°godek na Pohorju, štirje mladeniči so se zarotili proti 281etnemu Srečku Podletniku iz Kumna pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Napadli so ga, pretepli ln ranili z noži. Za napadalci poizvedujejo. Iz Celja e— Gradbena delavnost v Celju. Lar.i je bilo v Celju dokončanih 38 novih gradenj (predlanskim 52) in sicer 34 stanovanjskih zgradb (predlanskim 47) i® 4 nestanovanjske (5). Preuredb ie bilo lani 20 (25) in sicer 2 nadzidavi (4). 13 prezidav (12). 4 dozidave (6) in izgr-d.tev 1 podstrešja (3). Novih zgradb in p.emedb je bilo torei lani 58. predlanskim pa 77. Lani dovršene zgradbe obsegajo 86 stanovanj (87) in sicer 9 enosobnih (13). 41 dvosobnih (32). 14 trisobnih (19). 3 štirisobna ali večsobna (2) in 19 podstrešnih (21). Novih stanovaniskih sob ie bilo lani zgrajenih 163 (predlanskim 143). podstrešnih pa 34 (43). skupaj torej 197 sob (predian-skim 186). Poslovnih prostorov so lani zgradili 55 (47) in sicer 7 tovarniških prostorov (0). 8 trgovskih in ob tnih delavnic (21). 11 skladišč (18) in 29 os alih prostorov (8). Lani so tudi zgradili 5 kmetijskih gospodarskih prostorov (10). 42 kopalnic (31) in 79 stranišč na vodno izplakov nje (54). Izmed lani zgrajenih stanovanj s ih zgradb ie 24 pritličnih (predlan-kim 29), 7 enonadstropnih (15). 2 dvonadstropni (1) in 1 trinadstronna (0). Lani zgra ene stanovanjske zgradbe so stale 6,425.000 din (predlanskim 5,130.000 din), nestanovanjske pa 1.211.000 din (1,051 000 din). Vse lanske nove zgradbe so torei stale 7,636.000 din. predlanske oa 6 181.000 din. e— Celjska obrt. trgovina in indust i3a v letu 1940. Ob koncu preteklega leta je bilo v Celju 174 na dovolila vezanih obrti (ob koncu 1. 1939 oa 175). 625 rokodelskih obrti (601). 25 industrijskih obrti '24) ter 493 trgovinskih in ostalih obrti (498). Skupno ie bilo torei v Celiu ob koncu lanskega leta 1317. ob koncu L 1939. pa 1298 obrti. e— 8avinjski hmelj za Sovjetsko Rusijo. G. Alekssj K. Sokolov, ravnatalj uvoznega odseka trgovinskega predstavništva SSSR v Jugosaviji. se spet mudi v Žalcu, kjer je dcs^j n kupil znatno množino savinjskega hmelja, ki bo od-premljen v Sovjetsko Rus'jo. Gre za največji zaključek v tej hmeliski sezoni. e— Iz polirij^ke in orožnlške službe. G. Anton Uršič. predstojnik mestne policije v Celju -e nastopil daljši dopust. Zastopa ga g. Kukovič. komisar pri upr3vi policije v Lnibl^ani. K-pe'an g. Artur S'et-lič - poveljnik orožnike čete v Ce'iu je premeščan v Srbi'0. Za poveljn'ka celjske orožnižke čete je imenovan kapetan g. Danilo Koprivica e— Seja širšega odbora JNS za celjski Brez. V nedeljo dopoldne je bila v pro-s'orih Celjskega doma v Celju dobro obiskana seja širšega sreskega odbora JNS. ki jo je vod 1 predsednik sreske organizacije g Ivan Pre^oršek Na se;i je poročal g minister Ivan Pucelj v obzirnem tn stvarnem r-f^ratu o notranjem in zunanjem pol't:čnem noloTa^u <5 seje je b'1 pos'an g. mlni~tru dr Albe-tu Krame^ju pozdrav e prisrčno željo. da bi kmalu okreval in se spet vrnil na delo v naše javno življenje. i e— Umetniška razstava članov Kluba I neodvisnih iz Ljubljane je bila otvorjena v nedeljo dopoldne v mali dvorani Celjskega doma. Otvoritveno besedo je govoril umetnostni zgodovinar prof. dr. š.ja-nec, zahvalil pa se je prof. Stane kregar, predsednik kluba neodvisnih. Svoja najboljša dela razstavljajo slikarja Mak im Sedej in Slane Kregar ter kiparja Karel Putrich in Zdenko Kalin. Razstavljenih je 45 del Razstava je bogata, tehtna, svojevrstna in zelo zanimiva. Odprta bo do nedelje 16. t. m. O otvoritvi razstave smo t« '°liski izdaji »Jut-a« e— Ljubljanski skavti bodo igrali v Celju. Dramski odsek s ovenskih skavtov iz Ljubljane uprizoJ v nrdeljo 9. t m. ob 20. v celjskem gledališču burko s oet em v 4 dejanjih »Pardon pomora!« ki jo ie spisal in tudi sam režira Silvo Pajk. e— Upokojeno učiteijstvo Iz v^eija In okolice se bo sestalo v četrtek 6. t. m. ob 14. v Nabavljalnj zadrugi v Ce^u. e— Gozdne posestnike, podjetnike se-čeni in kunce lesa onozariamo na razg as o protipravni sečnji ki ie ob avlien na vseh uradnih deskah mestneea poglavarstva e— Podmladek Rdečega križa na d rt. dvorazrednl trgovski šoli v Celja je z nabiralno akcijo za zimsko pomoč nabral 13.480 din tn uporabil ta znesek za obda- mletja moke, ki pravi: Z uredbo o mletvi I ritev siromašnih učencev in učenk. Pod- j žita in o kruhu od 10. decemtora 1940 je bi- mladek RK se najlepše zahvaljuje vsem - -—— ----—----- _«•-« _ —= darovalcem in nabiralcem, zlastj pa ge. Marinčkovl. o— Dri. krajevni zaičiti dece in mladine v Celju j« darovat odvetnik dr. Ernest Kalem 100 din iz neke kazenske poravnave. Odbor izreka najlepšo zahvalo. e—■ Za zimsko pomoč celjskim revežem so nadalje darovali: neimenovana » Sp. Hudinje 650 din, Ivan Knez 150 din za prejeto sejnino, major v p Vekoelav Fon 100 din, Adalbert Sulcer tTgovec v Letusu, 200 din in Ivan Rupnik uslužbenec banovinske hranilnice v Celju, 100 din. e— Prijatelj tujih koles. Pred dnevi Je 19-letni brezposelni trgovski pomonik Adolf K iz Nove cerkve ukradel nekemu posestniku iz Nove cerkve kolo in se odpeljal v Celje. Posestnik le fanta takoi osumil in se peljal za nlim v Celie. Tu ie fanta kmalu opazil, ko se le vozil z ukradenim kolesom po ulicah Obvestil le ooliciio. ki je fanta prijela Ugotovili so. da ie fant nekai dni prei ukradel neki ženski kolo izpred občinskega poslopja v Gosposki ulici. Lastnica pa le fanta takoi opazila in mu vzela kolo Kaže da ima fant na vesti še več sličnih tatvin. Io predpisano, da morajo vsi mlini v državi mleti pšenico tako, da dobe is 100 kilogramov pšenice, ki Ima hektolltrsko težo 75 kilogramov, 85 kg enotne presejane moke. Prepovedano Je mleti belo moko. Ministrstvo opozarja vse mline v državi na gornje določbe kakor tudi na stroge sankcije (pošiljanje na prisilno bivanje in delo, zaplemba moke, izmlete proti predpisom gornje uredbe in denarno kazen do 500.000 (fin), določene za tiste, ki se ne bi držali omenjenih predpisov. Proti vsem milnem, ki bi se pregreSill proti gornjim določbam o mletju žita, se bo postopalo s vso odločnostjo in bo vsaka kršitev določb najstrožje kaznovana. Gospodarstvo Dva Sonda številni fondi ki se vodijo ločeno od ostalega finančnega gospodarstva, so neka posebnost naše finančne administracije. Zlasti v zadnjih letih pred sporazumom s Hrvati so bili ustanovljeni številni centralni fondi, tako da jih imamo sedaj že okrog 130. Ko je prišlo v avgustu 1939 do sporazuma s Hrvati, je bila splošna sodba, da bo s tem likvidirana doba centralnih fondov saj predvideva ta sporazum likvidacijo obstoječih fondov. V zadnjem času pa prihajajo v beograjskih minis'rstvih zopet do besede zagovorniki sistema fondov, bMisi centralnih fondov za vso državo, ali pa fondov za področje izven banovine Hrvatske. Tako smo nedavno dobili novo naredbo o zavarovancu državnega prometnega osebja, kl je skrajno centralistična, zlasti v pogledu centra'nega bo'niškega fonda, ki Ima premoženja nad 200 m'lijonov dinarjev. Najnovejša številka »Službenih novin« pa nam prinaša zopet dva nova f~nda. Prvi se imenuje »posebni račun po sklepu n-ioistrskega* sveta št. 461 89« Tu gre za poseben sklad za gradnjo in nakup objektov po sklepu ministrstva za 4. maja odnosno 31. maja 1939. torej še iz dobe pred sporazumom s Hrvati. Sedaj pa so izšla navodila o poslovanju in razpolaganju s sredstvi tega fonda, kar priča, da ta »posebni račun« ne bo lik idiran. Pravilnik, kl je izšel že v ju'iju 1939, je določal. da se bodo sredstva tega sklada porabila za gradnjo poslopja na oglu ulice Admirala Geprata in Nove ulice v Beogradu. kjer bodo nast njeni nekateri finančni uradi, nadalje za nagrade Canom državnega odbora in nadzor^tverih o-ga-nov, ki bodo post~vljeni za gradnjo tega posopja, za izplačilo anu!tet za po oTo, ki bo sklenjeno pri Državni hipotekami banki, na osnovi dohodkov tega sk'~da. in končno za nabavo neke motorne ladje in kritje ostalih stroškov, ki so s tem v zvezi. Kakor je razvsdno iz pravilnika k: j? bil izdan leta 1915. gr e pn tem fondu prav za prav za fond. ki s° je rodil iz kaldrmhrkaga fonda. kajt! d ho-ke fonda tvorijo: 1) dotacija 6 mirjonov d!n iz splošnega kaldrminskega fonda, 2. 25% skupnih kaldrminskih dohodkov, ki se bodo izločili za ta »poseben račun« skozi 8 let, dokler se ne dere" vota ^o '^lljo-nov in 3) dehadki od ob esti, ki iih bo Državna h'prtek rna bark- priznal'' na tem posrbn~m ro.č"n? ZnrMi b"l š ara razumevanja naj naved.mo, da je š'o prej od celotnih dohodkov kaldrminskega fonda 30 odstotkov v splošni kald.minsk-fond, 70 odstotkov pa v poseben kaldr-minski fond občin, lz katerega so občine dolžne graditi carinske objekte, dovodne ceste k carinarnicam itd Sedaj pa se iz vsakoletnih kaldrminskih dohodkov, Id žnaSajo 40 do 50 milijonov din na leto, Iztoči za ta »posebni račun« 25 odstotkov. Z ustanovitvijo tega novega »posebnega računa« so bili torej okrnjeni dohodki občin lz kaldrminskega fonda. Navodila, ki so sedal objavljena v »Službenih novinah« določajo, da se s tega posebnega računa lahko izplačujejo. 1» zneski na dopolnitev dotacij (pomoči) pos b nim kaldrminskim fond on kolikor se te pomoči ne bi mogle izDlačati iz sol šneca kaldrminskega fonda, in to le izjemno po predlogu carinskega oddelka: 2) stroški za nakup in vzdrževanje prevoznih sredstev in plovnih obiektov ter za nakup pogonskega materiala kolikor ti obiek'i služilo carinskim oblastvom zaradi carinskega nadzorstva in carinske službe: prav tako se bodo s tega zosebnega računa o'a-čevale nagrade osebam ki vš jo službo na teh prevoznih sred-tvih odnosno plovnih objektih: 3) stroški in nagrade za delo pri izdelavi in izvaianju zakonskih predlogov., odnosno uredb, pravilnikov in drugih predpisov, ki so v zvezi s kaldr-minskimi fondi:: 4) povračil v obliki posebnih dnevnic kot dodatek k redni dnevnici po uredbi o potnih in selitvenih stroških. pri čemer ta dodatek ne sme presegati 100 din in se sme izničevati le za potovanje pri uredbi o kaldrmini in zaradi kontrole nad carn kima oVastnr; 5> ostali nepredvideni strški. ki iih ^ahta-va carinska služba v zvezi z dch>'ki od kaldrmine. Prav tako je v »Službenih novinah« od 1. februaria obiavljena uredba o fondu za melioracijska dela 7aradi pospeševan a domače proizvodnje rfža. Ta fond se ustanovi nr kmetij kem nrnistrstvu ir s? bo uporabljal ra regulacijo rek za d^la v ?vrho nam~ka--ia zemlV?* in od-a^ani^ vode z zemljišč ki se i~k-rščax> za proizvodnjo r'"a. Od 1. februar:a se bo bano-vinska trošarina na riž domačeta !z"ora pcbirai i7ključno v ko"ist te?a fondn. Način pob'ran i a te trošarine bo pr dpisal '-'na-čni nv-is^er. Kmeti^V nv-ds4"- m vr» v —!"".m"' z ott m'"i t*" m Sr> p—.-V-a! r-^bo o ' ~nrabi ;n riju a fon -»a kavo- tiH' o k' ce bodo izplačevala iz sred tev t^sa fonda. čajo iz Beograda, da se bodo v prihodnjih dneh pričela posvetovanja z vidnimi javnimi delavci in predstavniki gospodarstva, zlasti o vprašanju sanacije kreditnega trga in o ukrepih, da se prepreči nadaljnje nazadovanje skupne moči dinarja. Nadalje poročajo iz Beograda, da namerava tudi vlada izvesti največjo štednjo v finančnem gospodarstvu države, ln sicer ne samo pri rednih, temveč tudi pri Izrednih izdatkih. Namen vseh teh ukrepov je, da se razbremeni Narodna banka, kar se da izvesti na ta način, i a bo država dobila sredstva za izredne potrebe drugje, kar bo na drugi strani omogočilo, ustavitev naraščanja denarnega obtoka. = Vprašanje državne tvornioe cementa je °dloženo. Nedavno smo poročali, da so v gradbenem ministrstvu Izdelali predlog uredbe o gradnji državne tvcrnice cementa. Uredba je bila predložena v odobritev že nekaterim ministrom. Sedaj pa poroča »Jugoslovenski kurir«, da je to vprašanje odstavljeno z dnevnega reda, odnosno da je odloženo za nedoločen čas. Na merodajnih mestih so prišli do zaključka, da danes ni primeren čas, da bi država investirala nekaj der;etin milijonov dinarjev v novo tvornioo cementa, če imamo v državi že 14 tvornlc. ki izkoriščajo le eno tretjino kapacitete. Vrhu tega je bdlo ugotovljeno, da stanejo danes strojne naprave za tako tvornioo še enkrat več kakor pred dobrim letom, ko so bile sestavljene prve kalkulacije ln da znaša dobavni rok za take naprave približno 20 mesecev. Nikelj i* kovancev, ki so vzeti iz prometa. Kakor je znano, smo vzeli lz prometa vse stare kovance iz niklja po 2, 1 in 0.50 din, medtem so prišli na novo v promet nikljasti kovanci po 10 cin. Za kovanje teh novih kovancev po 10 din pa smo porabili le manjši del kovine starih kovancev, tako da nam je ostalo precej starih kovancev. Sedaj poročajo lz Beograda, da bo cinkarna v Celju v kratkem prevzela te stare kovance, da iz njih znova pridobi nikelj- Čeprav je naša država bogata na kovinskih rudah, ne pridobivamo doma niklja ln smo ga doslej vedno uvažali. Sedaj pa je uvoz onemogočen in zato Je v okviru vprašanj, ki so v zvezi z oskrbo naših je-klarn z dodatnimi kovinami stopilo v ospredje vprašanje porabe niklja, ki ga vsebujejo iz prometa vzeti kovanci. Jeklar-ne potrebujejo nikelj za izdelovanje posebnih vrst Jekla, ča. da bo uprava začela proučevati ln iskati vse možnosti za razbremenitev Narodne — Strogo Izvajanje doloGb o mletju pAe-banke in za kritje državnih izdatkov za i nične m°ke. Ministrstvo za oakrbo ln pre-narodoo obrambo na denarnem trgu, poro- 1 hrano Je objavilo opozorilo mlinom glede Izvoz drv in orehovke v Švico Direkcija za zunanjo trgovino sporoča izvoznikom drv in oglja v Švico, kakor tudi izvoznikom orehovine: 1) prva tretjina kontingenta za Izvoz lesnega oglja v Švico, ki je bila določena s sporazumom od 3. decembra lanskega leta, je v celoti izčrpana in se prošnje za izve« oglja v Švico ne bedo več sprejemale na račun prve tr~nle. K kor je znano, se bo izvoz po drugi tranši začel v juniju t. 1. in se bo reševanje prošenj, ki bi med tem časom prispe'e na direkcijo za zunanjo trgovino, odi-žilo do maja t. 1. 2) Pozivajo se izvozniki drv, ki nameravajo izvažati to blago v Švico v ok iru ln po določbah sporazuma 3. decembra lanskega leta, da do 15. februarja t 1. vključno poš jejo direke ji prošnje, da se jim izda izvozno dovoljenje za lzvoa v okviru prve tranše 5000 vagonov. Prošnje, ki bi jih prejela direkcija po tem roku, se ne bodo mogle upoštevati P oš nje pa morajo biti sestavljene točno po navodilih okrožnice št 660 od 4. lanuaria t. 1., ker drugače ne bodo upošte-ane. Direkcija za zunanjo trgovino opozarja izvoznike, da vlagajo prošnje samo za blago, ki ga že imajo, in v sk'adu z veljavnimi pogodbami s pooblaščenimi švicarskimi uvozniki. 3) Kontingent 500 vagonov, ki je bil odobren lani julija meseca za izvoz orehovih panjev v d žave, za katere vel i a klirinško plačevanje, je v celoti izrabljen. Po sklepu odbora za Izvoz pri dlrekc^i za zun. trgovino, ne bo direkcija izdajala dovoljeni za Izvoz orehovih panjev preko tega kontingenta, dokler ne bo izdan pra-vi'nik za izvajanje uredbe o pogozditvi goličav in o izvozu orehovega lesa. ln dokler ne bodo izdani od'okl, s katerimi bodo v soglasju z določbami tega pravilnika predpisani pogoji za vlaganje prošenj za izvoz orehovih panjev. Glede na to se priporoča Izvoznikom, da sploh ne pošiljajo direkciji prošenj za Izvoz orehovih panjev, dokler ne bo objavljen omenjeni postopek. vesti = Posvetovanja za razbremenitev Narodne banke. V zvezi z znano Izjavo guvernerja Narodne banke dr Radosavljevi- =Cene rtene soržlčne moke. Kraljevska banska uprava referat za kontrolo cen, objavlja: V trgovini se je pojavila ržena ln soržlčna moka po znatno višjih cenah kakor so določene za pšsnlčno-krušno moko. Ta moka se kupuje po večini v srezih Murska Sobota in Dolnja Lendava, kjer se nudijo za rženo ln sor-žično moko cene, ki so daleč višje od predpisanih cen za pšenično moko. Tudi Z3 pšenico in rž se plačujejo v teh srezih cene. ki so nedopustno visoke. Glede na to opozarja referat za kontrolo cen trgovine z mlevskiml izdelki, da so moke vseh vrst. torej tudi ržene ln soržlčne v kolikor gre za prodajo na debelo, pod kontrolo cen. Trgovci, ki to moko kupujejo morajo zaprositi za odobritev cene pri kraljevski banski upravi Kraljevska banska uprava pa načelno ne bo odobravala za rženo ali soržlčno moko višjih ren. kakor za pšenično moko Proti trgovcem ln zagrugam ki bi prodajali od dn°va te objave na debelo rženo ali soržlčno moko brez odobritve po vlšlih een°h kskor »o določene za krušno pšenično moko. bo uveden kazenski postopek po uredbi o kontroli cen. Borze 8. februarja. Na ljubljanski in zagrebški borzi je bilo danes povpraševanje po grških bonih po nlžiem tečaju 38. medtem ko je prišlo v Beogradu do prometa po istem teftaju. Na zagrebškem efektneme trž:šču je Vojna škoda pri čvrstj tendenci notiraia po 478- -482 (v Beogradu je bi' promet po 478 50). Do zaključka le prišlo le v delnicah TrboveMske oo 380. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 174.57—177.77. New York 4425—4485 Cu-rlh 1028.64—10~8 PA. Te»a'l na Svodobnem trgu: London 215.90- 219.10 New York 5480—5520 Curih 1271 10-1281 10 Privatni kliring: Berlin 1772—1792, Solun 38 den Curih. BeogTad 10 Pariz 8.15 London 16.08. New York 431, Bruselj 69. Mran 21.7250 Madrid 40. Amsterdam 229 Berlin 172.50, Stookholm 102.75. Oslo 98 50 Kobenhavn 83 50. Sofija 4 25. Lizbona 17.2450 Budimpešta 85. Atenp 3.00, Carigrad 3.3750, Bukarešta 212.50. RFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 478—482. 4 Qrr- bporivflfce 85 25 den. (85 50). 6% daTm. agrarne 80 75 81 v šumske 80 den. f«0>. 7% s*»b*Vz P9.S0 den. 7«% in-es* ^00 51 7% Pe-lisrman 102 den., 7% Blair 100 50 *en.. 8% Bl"ir 106 den.. Narodna banka 7050 den. (7050), PAB 208—210. Blaj?ov*«a tržišča ŽITO + Chicago. 3. februarja. Začetni tečaji: pšenica; za maj 81.75. za julij 75.375. za seot. 75.875; b°niza: za maj 61.25, za julij 61.375. + WInn.fpeg, 3. februarja. Za*etni tečaji: pšen-ca: 7.1 ma1 76 75. za 1uli1 78.375. + Nov°sadska Ma manj v1n«e «e cena ra 4 din) u»*,of-,o Vonva s 14"'" v^e 250 din Moka ffranvo va^on aH - o«en:?->a »Ogg« in »O«. T>.3 70% nres"ia-«a mo^a 358 85"'« enotna n5°n;čnq nrka 3*?? ^ nepre!-eia-a n^ni^na moka 351 r,reseJana ko-^a moka ali ''oruTni ^drOb z največ 14"/» vla-»e TI- or^sHana koru-n-> moka b času nr'm°r"o R"he koruze 251 nepr°s<»-'ana 230 Otrobi (franko v?t?on aH *l~n dunav-cka banovina): o^eničn' '"0 koruzni 8 kalmi 1™ bre7 70 Fižol; baški in sremski 595 — 600. Ljubljanski trg Kar čez noč zapacli sneg je na živilskem trgu povzročil precej zmede ln razočaranja. Pričakovati je bilo za soboto precej več prodajalk, zato je tudi mestno tržno nadzorstvo odredilo že v petek zvečer razmestitev tržnih mizic po trgu. Zjutraj pa je bilo treba zasnežene tržne mizice zopet pospraviti ter kidati in odvažati sneg. Odda ljenih predajalk sploh ni bilo, bližnje pa so se tudi le s težavo prerile na trg. Vseeno je bilo blaga dovolj, posebno zelja, ohrovta, repe in južne zelenjave, čeravno se ne moremo pohvaliti, kakor v Beogradu, da cene padajo. Razočarane gospodinje so se zaman ozirale po obljubljenih tehtnicah, pač pa so prodajalke vnete zagovornice svojih preljubih meric in litrov. Organi mestnega tržnega nadzorstva so bili preveč zaposleni s čiščenjem trga, sicer bi bili nervomno opozarjali prodajalke na nove predpise. Radič, motovileč tn Splnačo smo zopet •plačevali po 2 din merico, medtem ko stalne prodajalke zelenjave prodajajo dalmatinsko endlvijo po 12 din kg. V primeri s cenami domače zelenjave, Je najcenejša dalmatinska cvetača po 5 ln 6 din kg. Gospodinje so Jo posebno pridno kupovale, saj je šc cenejša kakor lani ob istem času. Poln škaf konzerviranega, slanega stročje-ga fižola ie prodajalka prav hitro prodala po 6 din kg. Med povrtnino oppžnmo Se vedno ('ovolj rdeče pese in črne redkve 4 ali celo 5 komadov za 1 din. večji pori ao po 1 din, večja zelena se dobi po 1 do 2 din komad, Čebula pa je po 2 do 2.50 din kg. skozi Zoper infekcije ustno duplino poskusite okusne nevarnosti Dobivajo se v lekarnah, malega zavitka din 8.—, velikega ? itka din 16. —. "bgi. reg. S. br. 15510 27/5. 1939 Več izbere perutnine bi si želeli na kmečkem perutninskem trgu. Cene so bile Izredno visoke. Večja kokoš ali petelin stane 40 do 50 din. Jajc je bilo zopet dovolj po 1.75 do 2 din komad. Gospodinje zelo varčujejo z jajci ln je konzum jajc padel v enem letu skoraj za polovioc. Kljub brezmesnim enem je tudi konsum perutnine občutno nazadoval, pač pa je veliko zanimanja za krompir in fižol, kar je v znamenju časa. Mesarske stojnice so že vso zimo prav dobro založene, mnogo je svinjine, 'M jo ljudje v zimskem času vedno največ k^nzu-mirajo, mnogo manj kakor prej pa kupujejo ljudje teletlne. S tem so zadovoljni tudi mesarji, saj zaslužijo pri teletini najmanj Največ se proda seveda govedine, ki je na nekaterih stojnicah celo po 13 din, povpraševanje pa je tudi po konjskem mesu, ki ga mnogi cenijo, tembolj pod silo razmer. Na trgu ga ni, pač pa ga konjski mesarji prodajo vedno sproti po 8 do 10 din kg. Ce ni prehud mraz. je trg v primeri ■ povpraševanjem dobro založen z jabolki. Jeseni, ko je bilo povpraševanje večje, je bilo jabolk na trgu malo in so bile slabše kvalitete. Dobro so se založili stalni prodajalci sadja, čeravno je bila tako izre~.no slaba letina. Cene so ostale v glavnem nespremenjene. Mlečnih izdelkov ne manjka, tudi cene so se ustalile, vendar kupčija tudi v začetku meseca cvete. Precej je povpraševanja po cenenem sirčku, ki ga gospodinje rabijo za pripravo mnogih jedi, zadnje čase pa ga maže i o otrokem na kruh mesto masla. Cena je 8 do 10 din za kg. Iz Krškega k— Teden zimske pom°či. Kakor povsod drugod, bo tudi v Krškem od ponedeljka do nedelje teden zimske pomoči. Odbor za zimsko pomoč bo obiskal te dni naše meščane s prošnjo, da prispevajo vsak po svojih močeh. Upamo, da se bo naše prebivalstvo radevolje odzvalo vabilu ln podprlo to tako humanitarno akcijo. Ako bo vreme še nadalje ugodno, bomo Imeli v okviru zimske pomoči prihodnjo nedeljo 9. t. m. športni dan z otvoritvijo prve smučarske skakalnice v spodnjem Posavju. V korist zimske pomoči bo priredil tudi krški Sokol mladinsko akademijo, dočim se druga društva za enkrat še niso izjavila. Nase gledališče DRAMA Torek, 4.: Ugrabljene Sabinke. Red B. Sreda, 5.: Revizor. Red sreda. Četrtek, 6.: gesto nadstropje. Red četrtek. Petek, 7. ob d5.: Romeo in Julija. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navz:'ol.. Ob 20.: Gostovanje Klaičevega potujočega gledališča: Muha, Anolfabeta, Jazavac pred sudom- Izven. Sthonthanova veseloigra »Ugrabljene Sabinke,, so napisane s peresom dramatika, ki suf* reno obvlada odrsko tehniko in dovtip, m" blesteče orisati nastopajoče osebe ter jih spravljati v posrečene komične situacije. V glavnih vlogah Gregorin, Cesar tn Rakarjeva. Abonente reda Sreda opozarjamo, da bodo Imeli za svoj red v sredo predstavo V drami. Igrali bodo Gogoljevega »Revizorja« z Danešom v naslovni vlogi. Duhovito prikazani dogodki ln značaji, razodevajo gnilobo takratnih razmer in moralno šibkost ljudi. V glavnih vlogah Cesar. Na-blocka in Levarjeva- Režija je dr. Krefta. Ta uprizoritev je zadnja za abonma predstave. OPERA Torek, 4.: Hlapec Jernej. Red torek. Sreda, 5.: Vesele žene windsorske. Red A. Četrtek, 6.: zaprto. (Generalka). Slovenska operna literatura je dobila z Bravničarjevo opero množice »Hlapec Jer-nej« nov zanimiv prispevek. Glavni mik Bravničarjeve opere je v svojevrstni koncepciji, ki prinaša v operno tvorbo nove do-misleke. Naslovno partijo bo pel basit Friderik Lupša. Za red A bodo uprizorili v sredo Nico-laijevo komično opero »Vesele žene wind-s°rskeos,an'štvo « »"7r>kTi?«- ie c?ur>!n vr>raša1. »Ne s" k"7a*i Dr^encčenega — dai. drži se rusto kikor kal- Anglež .. Prrs liva «e naj-orn' ' Vo+rl J^-res Mad:son«. Kai nam°ravaš ti?« »M'dv-3 7 T.ppirm jutri vrneva v Ne-v York« »Oh! M;sM1a s°m da imaš mps0'' dopusta?« »Pa moral bi s° b'i nos^etiti Meddvju Zda^ se ra več za kai pisarne « »PV« »Z-^kai se n? v;dv^ cd*">ravlia*a odtod1« »Poslej bi b:lo za naiu nemogoče, da bi Se ostane »Mar te je zaprosil za roko?« »Da.« »Kaj si mu odgovorila?« »Ne.« »Kaj!« Luke je moral napeti vse žile. da se ni izdal. »Pazi! Venomer naju gleda. Ne maiam ga žalo- stiti « »Res hočeš zavreči vse to?« »Mrzko mi je!« »Kaj si pa želiš D ana?« ž vlien:e « »Si materi že povedala, da si ga poslala po petin?« »Zvedela bo nocoj Vem. da bo strašno razsajala, a to pot se ji ne dam ugnati. Zadnji čas sem se marsikaj naučila, in odsihdob bom sama odločala o svojem življenju.« »Oh, Diana!« »Bodi previden! Rada bi vedela, kaj zdaj porečeš zastran draguljev?« »Dokler so radovo^jno darilo, ne ororekam.« »In vendar si dejal, da nisi nikoli dvomil o meni!« Luke je utihnil. »2e zaradi matere jih morava imeti. Potem si vsaj lahko uredi svoj lastni dom. kjer bo stanovala sama zase. Nemogoče bi mi bilo še naprej živeti z njo, čeprav jo imam rada.« »To pomeni z drugimi besedami, da me ljub š?« ie blažen vorašal. Ni se je upal pogledati, a slišal je kako je globoko zasopla. »Da, Luke, ljubim te iz vsega srca. Šele ti si me naučil spoznavati sebe. Nič ne de, da sva siromašna. Zdaj še nisem za nobeno rabo, toda lahko bi se učila tega in onega, če bi hotel ma ce potrpeti z menoj. Hrepenim po tem, da bi živela resnično življenje kakor druge ženske, ne pa samo na videznega.« Luke se je kakor v sanjah zavedel, da je Lee vstal in se poslavlja od poslanika. »Večer je bil prek-asen. sir Be-tram.« j-1 r»kel gosood Mappin »Lahko noč. Ali gr va. I uke?« »Idi zdaj,« je šepnila Diana. »Jutri popoldne te I' pričakujem v hotelu.« —KONEC— Pri fotografu »Tako — in zla j p: sim, tla pozabite vse strke in skrbi, ki tare.o sodobno človeštvo: vojno, kiuJne nakazn:ce in tudi al?rm zoper bombne napac.e. žare di katerega p ravkar tulijo firene — ter se prav ljubko nasmehnete (sEertcldo«) kjer se letos odigravajo tekme za svetovno smučarsko prvenstvo angleške vojske v nekem egipt»kem pristaniičn Minister Knlovec o političnem premirju Minister dr. Fran Kulovec Je Imel v nedeljo shoda pristašev JRZ v Celju in v Laškem. Kakor posnemamo po »Slovenskem domu«, je na celjskem shodu v svojem govoru najprej poudarjal potrebo po slogi in disciplini v slovenskem delu JRZ ter omenjal, da se je ta složna disciplina močno pokazala zlasti ob volitvi novega strankinega vodstva po smrti dr. Korošca. Nato je dr. Kulovec med drugim izvajal: »Mi moramo biti močni in disciplinirani, ker nas čakajo težke in velike naloge. Ml, ki smo brez dvoma večina našega slovenskega naroda, nosimo v prvi vrsti odgovornost za njegovo usodo. Ni sedaj čas, da bi se stranke med seboj prepirale tn razprav* Ijale pred javnostjo majhne osebne aH drage zadevlce. Selimo, da zaradi vsega naroda nastopi med nami pomiritev. Ali ne bi bilo lepo in dostojanstveno, ko bi se naša javna glasila dvignila visoko nad dnevne strasti in bi iz tega visokega vidika obdelovala naša narodna in državna vprašanja. Ce kdaj, je sedaj čas, da presojamo vse naše javno življenje z vidikov hierarhije vrednot. Morda je za nekatere težko, da se dvignejo nad dnevne strasti in gledajo in se dajo voditi le po največjih narodnih in državnih vrednotah. Morda je težko, toda potrebno je. Ce je v nas dovolj samo-zataje, dovolj uvidevnosti, tudi ne bo težko podrediti se priznanemu narodnemu vodstvu. Zato kličem vsem: S tem naj nastopi pomirjenje, da bomo močni ln veliki v časih velike preizkušnje. Vem, da je pri nas peščica ljudi, ki dela proti občim narodnim interesom, ki stoji pod tujim vodstvom in sledi tujim ciljem. To so levičarsko usmerjeni elementi, ki predstavljajo pogibelj za naš notranji mir v državi. Vsem tem elementom napovedujemo boj in kličemo po močni roki, ki bo i-/.mala elemente anarhije in prevrata tz našega javnega življenja! Mi nočemo komunizma! Mi smo ln hočemo biti dobri Ju- goslovani, dobri Slovenci, Hrvatje in Srbi! Ml hočemo delati za dobro kralja, naroda in naše velike ln močne drŽave Jugoslavije! O Izpopdlnitvi vlade je minister dr. Kulovec dejal da je slovenska JRZ pri tem ohranila pozicije, ki jih je imela pod dr. Korošcem, in da bo vlada nadaljevala svojo politiko. Nato se je dotaknil odnošajev do Zagreba in Beograda in rekel: »Prej so nekateri hiteli vedeti, da hodimo mimo Zagreb« v Beograd, zdai si nekateri domišhuiejo. da se predolgo zadr-žujemo v Zagrebu. Mi vsi veroo.da je naše razmerje tako do bratov Hrva+v?v kakor do Srbo* Hi vse države pravilno. Ko sem hodil v Beograd, sem se rad ustavil v Zagrebu Pr* vsem tem pa nisem niknfli porab?!, da je Beograd preffrVmca naše države, kjer sta vlada in sedež naše vzvišen* dinastije Mi hočemo živeti v dobrih hi prijateljskih odnosa Mh z brati Hrvati pri vsem tem pa sme vedno visoko cenili središče naše države kjer se odločuje us^da naše domovine Tn tako je vse v redu vse vrednote so postavljene na pravo mesto Vsi oni ki bi hoteli ta red obrniti ne pride io na svoj račun in se bodo vsa i edede nas zmotili V nadaljnjih izvajanjih ie dr Kulovec ponovno poudaril načelno zahtevo ki io je bi' podčrtal Se oh srvoiem prvem nastopu po izvolitvi ra nasrtedmka dr Korošca to je zahtevo po avtonomiji SV/venije Omenjat je nato. kako smo po zaslugi vodstva na^e zunanje politike « knezom namestnikom na čelu ostali otok miru sredi razburkane Evrope zaradi česar smo lahko srečni čeprav prinašajo smlo-šne voine po sledice tudi za nas rnarsikako nevšečnost Konča! je 9 pozivom nai vsi odločno sledijo voditelfem naše države: dinastiji, vla di in vojski. rast al svojim nalogam. Ožigosati ao tudi nerga&vo, ki se je ponekje našel io tudi v naše vrste. Sprejet je bil tudi sklep, da se prenese sedež organizacije iz hotela J deti v Ljudski dom.« Iz Soteske poročajo, — da »se že dolgo niso oglasili, vendar pa s tem ni rečeno, da naša podružnica ne bi delovala « Tudi v Straži pravijo, da se je »marsikomu že zdelo, da je naša podružnica že popolnoma zaspala in da se ne bo nikoli več zbudila k življenju. BELEŽKE Strossmayerjev dan Danes, dne 4. februarja, bodo slavili po vsej Jugoslaviji Strossmayerjev dan kot spomin na obletnico smrti velikega djakov-skega škofa, genialnega preporoditelja in vzvišenega ideologa jugoslovenske misli. Strossmayerjev dan bo svečano proslavilo tudi jugoslovensko sokoistvo, saj že desetletja pietetno goji spomin na velikega cerkvenega kneza, ki je tal zaradi svojega nacionalizma tudi velik ln iskren prijatelj in podpornik sokolske organizacije. Dja-kovski vladika predstavlja za jugoslovensko sokoistvo in vse jugoslovenske nacionaliste vedno vzor Jugoslovenskega narodnega delavca in borca. Na letošnjo obletnico je izdal savez Sokola kraljevine Jugoslavije v zbirki svoje sSokolske poljudne knjižnice« biošuro »Josip Juraj Strossmayer, apostol jugoslovenske misli.« Brcšuro je napisa] znani nacionalni delavec, vseučiliškj profesor dr. Viktor Novak. O položaju na Hrvatskem V nedeljo ciopoiune je bila v Zagrebu skupščina XII. okrajne organizacije Hrvatske seljačke stranke. Prvi govornik, mestni svetnik Milan Arko, je svaril Žagi ebčan e, naj ne nasedajo raznim ilegalnim letakom, ki ge tiskajo in razširjajo na neznan račun. Iz hrvatskih narodnih vrst je treba pometati vse razorne elemente, ki zanašajo med Hrvate neslogo in nered. Glavni govornik na skupščini pa je bil direktor »Hrvatskega dnevn ka« dr. Ulja Jakovljevič, ki je med diugim izvajal: S sporazumom smo dobili Hrvati posebno hrvatsko zajean.co, nazvano banovina Hrvatska, in pa oblast hrvatskega naroda v tej banovini. Danes ni vseeno, ali se nahaja hrvatski narod razparceli-ran v ceii vrsti raznih banovin, ali pa je združen v skupni državnopravni ed nici, ki ni samo upravno, temveč tudi politično telo. s sporazumom niamo Hrvati v nobenem oziiu kapitulirali in se nismo odrekli nobenemu svojemu Idealu in nobeni svoji pravici. Kako se bo nadalje reševalo hrvatsko vprašanje, je odvisno od razvoja dogodkov v svetu in od naše moči. v političnem življenju so vredni pisani dokumenti samo toliko, kolikor so močni tisti, ki se nanje sklicujejo. Nikomur ne dopuščamo trditi, da je boljši Hrvat od nas ln da bolj ljubi svobodo, naš narod in Hrvatsko kakor mL V svojem svobodoljubju smo bili preveč širokogrudni. Zato so se mogli vriniti v razne pisarne, ustanove ln odbore ljudje, ki so daleč, od HSS in ki sejejo povsod samo nezadovoljstvo. Danes je naša prva naloga, da pričnemo s temeljito revizijo vse te gospode. Veliko senzacijo je vzbudila med Zagrebčani napoved g. dr. Jakovljeviča, da s bomo morda že v najbližji bodočnosti priče važnih, morda usodnih dogodkov v naši notranji politiki. Za uspešno delo nam je potrebno nadzorstvo naroda. Mislim, da me razumete: mislim na volitve v hrvatski sabor, v katerem bodo razpravljali o prehrani ljudstva, o socialni politiki in o vseh vprašanjih, ki interesi-rajo hrvatski narod.« Zakaj je padel dr. Stojadinovič Stric »Domoljub« so se hudo razkora-čili. ker smo zadnjič odgovorili na njegovo izmišljotino da so se masoni najbolj posluževali med vsemi strankami Jugoslovenske nacionalne stranke Mi smo onozorili »Domoljub« na to. da ie bil ustanovitelj in voditelj Jugoslovenske radikalne zajednice g. dr. Milan Stojadinovič. ki ie ali ie vsai bil mason Pcdaželsko glasilo slovenskega dela JRZ sedaj odkriva slovenski iavnosti da ie bil vržen g dr. Milan Stojadinovič iz JRZ »prav zaradi svojih framasonsko in firersko centralističnih skomin.« Priznati moramo da nas ie odkritje »Domoljuba« hudo presenetilo D_sedaj smo čuli. da je bil likv:diran dr Milan Stoiadinovič kot vodja TRZ zaradi te-a ker ie bil neoremos+Miva 0'ira za soora-zum med Hrvati in Srbi Sedaj oa zatrjuj® »DTn^iub« da le bil vzrok v nje-ovrn mas^nstvu Vsai lavnosf razen <*o~ mr>tj"hoveev oa le seveda msno dvi bi za^-ad' mnoštva bil dr S^la^im-vič ^e dan°s lahko mimo »vvdja« svoje strice z njenim slovenskim delom vT"d. Sa4 ko je bil na predvečer decembrskih volitev 1938 tudi v Ljubljani proklamiran za vodjo, je bilo njegovo masonstvo že Drav tako znano, kakor ie danes. Obletnica sarajevskih justffikaclj Včeraj je minilo 26 let odkar so bili obešeni na dvorišču sarajevske jetnišnice mladi Sokoli Miško Jovanovič, Veljko Ču-brilovič in Danilo Ilič. Obsojeni so bili na smrt zaradi sodelovanja pri sarajevskem atentatu, čeprav so potem avstrijske oblasti ponoči in skrivaj pokopale njihova telesa, je že par dni nato zacvetelo na njihovih grobovih sveže cvetje. Po osvoboditvi so bili prenešeni v skupno grobnico sarajevskih atentatorjev, ki je postala cilj romanja vse nacionalno zavedne mladine. Iz slovenskega Jugorasa »Slovenski delavec«, glasilo slovenskega dela Jugorasa objavlja pod zaglavjem »Naša borba — naša rast« poročila o delovanju svojih organizacij. Poročila so v mar-stkakem pogledu zelo zanimiva. V Mariboru se pritožujejo gradbeniki, organizirani v Jugorasu. da niso dobili božičnih nagrad. List pristavlja, da je zato podružnica Jugorasa razdelila 102 darilla »iz požrtvovalnosti in ljubezni do sotrpinov. Mislimo da za takšno nesebično delo zaslužijo organizatorji božičnice samo pohvalo ne pa grajo.« V Rogaški Slatini so vodile do sedaj podružnico Jugorasa ženske. Sedaj poroča list: »Na zadnjem občnem zboru pa je izjavila predsednica iMarija Žerak, da je vsake družine glava mož m zato mora biti tudi glava na.Se družine mož. Tako je postal predsednik na"e organizacije tovariš Berk « V Ribnici na Pohorju je bil redni občni zbor tamošnje podružnice, ki pe je bil »prav za prav spremenjen v ustanovnega, ker je podružnica vsled čudnih razmer nekako spala m tako čakala, da z novo silo ob gotovem času stopi zopet v življenje.« V Kranju so ugotovili na občnem zboru, da »dosedanji odbor ni bil popolnoma do- SOKOL Zborovanje ljubljanskega sokolskega okrožja V nedelljo je bilo v telovadnici Ljubljanskega Sokola zborovanje sokOlskih društev iz Ljubljane in okolice. Zastopanih je bilo 16 društev in 5 čet Zborovanje je otvoril načelnik Ljubljanskega Sokola dr. Ivko Pustivšek V svojem uvodnem govoru je načelnik razložil naloge. ki jih bo treba izvršiti v tekočem letu Predvsem gre za izvedbo župnega zle-ta, s katerim bo ljubljansko okrožje najbolj zaposleno Pc poročilu načelnika, ki je bilo z odo. bravanjem sprejeto, so sledile volitve okrožnega vodstva Načelniške posle je na splošno željo delegatom ponovno prevzel br dr Ivkc Pustišek (Ljubljanski Sokol) l namestnik br Janko Sket (Sokofl 1 Tabor), II namestnik br Ivan Prebil (Brezovica). načelnica sestra Zdenka Kruharjeva. (Ljubljana-Moste). namestnica Olga Pavč-niko-va (Ljubljana 111) Določen je bil datum za meddruštvene orodne tekme za članstvo in naraščaj, k« bodo v nižjem in srednjem oddelku 2. marca v dvorani na Taboru V kratkem bo sklican sestanek društvenih načelnikov, na katerem se bc sklepalo o vsem potrebnem za izvedbo žup-nega zleta. ki bo v začetku mesca lunija v Trnovem pri Sokolu II Tedaj se bodo vršile tudi splošne župne tekme vseh oddelkov. kar naj bi bila temeljna priprava za vsesokolski zlet v Beogradu. Občni zbor Sokolskega društva v Tržiču je bil pretekli ponedeljek v Sokolskem domu. Zbralo se ie lepo Število članov in članic. Vodil ie zbor starešina br Franc Globočnik Po poročilih funkcionarjev. Id niso bila posebno razveseljiva kar pa je v današnjih časih popolnoma razumljivo, ie na predlog nadzornega odbora dal zbor dosedanji upravi razrešnico Ker le br. Globočnik odklonil ponovno izvolitev Je bil Izvoljen za starešino France Ma ke j. namestnik starešine Lovro Saiovic. blagajnik Janko Mozetič, tajnica Mila Laibaher-jeva. prosvetar Vilko Kus. njegov namestnik Adolf Anderle, načelnica Mi ca Ber-gerjeva. načelnik Fran Konič, člani uprave Vlasta Lavička. Franc Globočnik Peter Dobrin. Mirko Lavš in Ivan Lončar. Nadzorni odbor Jakob Beravs. Fran Stri-tih in Slavko Krištufek. Po vo i vah Je novoizvoljeni starešina pozval vse članstvo na delo. da bo Sokol uspešno Izpolnil svoie poslanstvo. Razpravljali so še o gradbenem fondu in o žuonem zletu. ki bo Isto« v Tržiču. Pri slučajnostih se ie br. Stritih Ciril, predsednik Bralnega društva, zahvalil za pomoč, ki mu io ie nudil Sokol v minulem razdobju ter obljubil, da se bosta obe naši nacionalni društvi tudi v bodoče vzajemno podpirali v dolu za telesni, moralni in prosvetni napredek vsega našega naroda. Sokol LjuMjana-etepanJa vaa, vabi na svojo vsakoletno priljubljeno predpustno zabavno prireditev s plesom, ki bo v soboto 8. t. m. zvečer v sokolskem domu v šte-panji vasi. V bliskoviti ravni vožnji ia r ramahih gre ▼ dolino dcozi lesket«)odo zimsko krasoto. Noben vzpon ni prestrm, nobena planjava prevelika, nobena (teza nima preve£ ovinkov — to Je radost v žarkem soncu in Človek se Je lahko navžije! — Proti bletketu je človek zavarovan, I lahkoto prepozna vse: stezo, padec terena in vsako zapreko. Človek je gospodar položaja v vsakem trenotku ter oživa v igri barv v zimski pokrajini, ker UMBRAL - športni očali | iflitijo na. samo pred bleskom in fkodljivimi nltravioletnimi žarki, temveč tudi poveča ve j o ostrost vida in svetlorme kontraste barv. Popolna zaščita pred bleskom ZEISSHm bteti Dobijo se v vseh strokovnih optičnih trgovinah. Prospekte poSilja brezplačno Cul Zcisi, Jena. Generalno zantopniitvo M. Pavlovič, Beograd, pošt. fah 411, Vlajkovičcva 9—11 /I. Iz Zagorja z— Smrt ene izmed najstarejglb žen v Zagorju. V sredo popoldne so pokopali 911etno vdovo Marjeto Prlmanovo. Dolgo vrsto let se je s skromno pokojnino morala težko preživljati, pa je vendar uča-kala častitljivo starost. Otroke je spravila h kruhu, čeprav je sama trpela po-manjkanječ. Naj ji bo lahka domača gruda! prireditev Sla to opozarjamo 'udi tiste mladinske organizacije ki imojo t Zvezo dogovore, da se drže istih določb ki fih dogovor ta take prilike predvdeva Pod-svete naj skrbe da s* bo na nf>h tentori-/u postopalo po teh navodi'dgovoren za red m disc:p'ino svoje skupine in le on naj se obrača na naše funk cionarje in na izletno pisarno ta navodila m pojasnila Le tako bo organizacija v celoti uspela Vozne olajšave Polovična vozni na osts ne tud- nadali« v veliavi Vsak naj si pred odhodom oskrbi ŽHeznišk' obrazec K 13. ki poleg cele vozne karte »n žigosan od prireditvenega odbora daje pravico za brez piačni povratek Zaradi navaila. k? se zadnji dan pričakuje na žel postajah naj vod te tekmovalcev dan pred odhodom oskrbe udeležence z obrazci in voznimi kartami 2el obrazce dajte čim prej v Celju žig<> sati v izletn: pisarni da ne bo v zadnjih trenutkih odhoda nereda in zastaranja V vsakem pogledu olajšajte delo izletnib funkcionarjev. Se enkrat Prip»»vljaJte se. organizirajte propagirajte Te dneve slovenskih smučar iev moramo pref:veti ▼ Celju Opzar farno ponovno vsa pritadeta. da sa prireditve določan« po rimsko športnem koledarju Zvete ta S tn 9 februar, v dnevih S. In 9 februarje na smejo vrSiti Ti dnevi morajo biti prosti vaah drugih Na konferenci narodnih table-teniških zvez je bilo dne 29. dec. 1. 1. določeno, da bo občni zbor TTSJ dne 2. II. t. 1. v Zagrebu. Toda med tem je upravni odbor Zveze brez obvestitve slovenske in srpskega zveze prenesel občni z Por na 9. februarja. Tako so prišli delegati Slovencev in Srbov v Zagreb, kjer so se v nedeljo po posredovanju slov. delegata znašli tudi Hrvati. Vršila se je samo konferenca, na kateri so zastopali STTZ g. Krečič Dušan, STTS gg. Mihailovič, Vučetič in Strelecki, HSTS g. Heger Klement ter odposlanec ministrstva za telesno vzgojo Lambaša. Od pol 9. pa do 11. se je govorilo o vprašanju opredelitve vojvodinskih klubov. Po potrjenih pravilih imajo Srbi in Hrvati možnost, da pripadejo ti klubi bodisi tej ah oni zvezi. Takoj se je videlo, da niti Hrvati niti Srbi ne bodo popustili, ker stoje za njimi Hrvatska športna sloga tn SSSS. Iz popolnoma športnih vprašanj Je nastala politična borba za vojvodinske klube. Kljub prizadevanju nevtralnega slov. delegata, naj se ta spor nekako reši, ae pogajanja niso premaknila z mrtve točke in je bila slednjič na predlog g. Krečiča konferenca prekinjena, da so se lahko Srbi med seboj pogovorili ter so pritegnili konferenci tudi Hrvati še dva delegata. Hrvate sta pozneje zastopala še gg. dr. E. Zahradka in Do-mines. Kljub vsem mogočnim predlogom nI prišlo do nikakega sporazuma. Dokazovanja enih in drugih so pokazala, da je politično neopredeljena Vojvodina vredna borb in žrtev, da pride tudi v športnem pogledu pod Srbe ali Hrvate. Da bi se atmosfera malo ublažila, se je načelo vprašanje prenosa TTSJ iz Zagreba po turnusu v Ljubljani, Beograd in Zagreb, ki bo bržkone rešeno sporazumno enako kakor v prirejanju dri. prvenstva. Nazadnje je slov. delegat predložil Srbom in Hrvatom, naj popuste opredelitev Vojvodine (v table tenisu) sporazumu HšS in SSSS do najkasneje konca februarja. Predlog Je bil sprejet. Po dolgem se bo po prizadevanju STTZ vršilo letos prvenstvo države za posameznike v LJubljani. Srbska ln slov. zveza sta se dogovorili za večje aktivno sodelovanje, ki bo kmalu pokazalo. V interesu vsega table teniškega športa v državi pa bi bilo, da bi se od prašnih debat čim prej prešlo k resnemu in plodnemu delu. Na občneui zboru VN8 o poteku katerega smo na kratko poročali že v ponedeljski številki »Jutra«, je bilo precej govora tudi o naših mednarodnih tekmah v letošnji sezoni. Dne 9. marca bo Jugoslavija gostovala v nekem nemškem mestu, toda po najnovejši nemški tel JI naj bi bila ta mednarodna tekma dne 10. avgusta v Vrati-slavi o priliki 700 letnaga jubflaja fese« m—ta. 88. marca bodo Madian igrali v Jugoslaviji, bržkone v Zagrebu. 4. maja bo dvoboj z Rumuni jo v Bukarešti, revanža pa morda 6. septembra v Beogradu. Ta termin še ni dokončen, ker pripravljajo za 6. in 7. septembra v Beogradu turnir nogometnih reprezentanc ali prvakov narodnih zvez Južnih Slovanov, to je slovenske, hrvatske, srbske in bolgarske nogometne zveze. VNS je še v pogajanjih za dvoboj s Švico v aprilu, kolikor ne bo prišlo do takega srečanja s Španijo — ali v juliju. Jeseni bodo Nemci gostovali v Jugoslaviji. Pri razdelitvi čistih dohodkov po ključu 7:4:1 je odpadlo na srbsko zvezo 92.000 din, na hrvatsko 52.000 din na slovensko pa 13.100 din. Celotni promet je znašal nekaj nad 3 in pol milijone din. Hrvatska hokejska reprezentanca, ki se je že nedavno pripravljala za gostovanje v Nemčiji, je zdaj prejela vsa potrebna dovoljenja in bo še danes odpotovala v Nemčijo. Reprezentanca Zagreba hoče še zvečer igrati v Celovcu, v sredo pa v Beljaku. Njena turneja bi šla potem dalje na Slovaško, kjer bi hrvatski hokejisti odigrali prvo mednarodno tekmo a slovaško reprezentanco v Bratislavi. Na povratku bi se ustavili še v žilini, s pogoji pa tudi Se na Dunaju. Joe Louis je obdržal naslov svetovnega prvaka. Iz New Yorka poročajo, da se je svetovni prvak v boksu (težke kategorije) Joe Luis v petek boril s Clarinsom Barma-nom za naslov svetovnega prvaka v tej kategoriji. Borba je trajala 5 kol in je bila zelo huda. V petem kolu je Barman zadal zelo hud udarec Louisu, ki je padel na zemljo, pa se je takoj dvignil in ob koncu tega kola premagal Barmana s knock autom. Borba je bila v Madison Squareu. VAŽEN SESTANEK SK Ilirija (hokejska sekcija). Drevi ob 1&36 v klubovem lokalu strogo obvezen sestanek tekmovalnega moštva. Zaradi ureditve potrebnih potnih formalnosti za Ga-Pa je polnoštevilna udeležba brezpogojno potrebna. Na sestanek prinesite po 3 fotografije formata 6X9! — Načelnik. Tekmovanje za prvenstvo SDS v umet-draanju, ki Je moralo biti pred 14 dnevi skupno s I. zletom slovenskih smučarjev v Celju preloženo, je zdaj določeno za prihodnjo soboto in nedeljo v Ljubljani. Obvezni spored v tem tekmovanju je enak onemu pri tekmovanju za drž. prvenstvo. Na prireditev že danes opozarjamo ljubitelje drsalnega športa! Smučarski klub Ljubljana opozarja aka-kače, posebno one, ki so določeni za prvenstvo v Celju, na redne treninge na skakalnici v Mostecu, ki so vsako popoldne ob 14. dalja. 88K Henaea. Redni letni občni zbor bo dna 80. t. m. s običajnim dnevnim redom. Vse morebitna predloga je poslati na klubov naslov najkasneje 8 dni pred občnim zborom. Kraj in Čas občnega zbora bosta še objavljena. Predsedstvo, ToreJt, 4. TL im MALI OGLASI GENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din S.— davka za vsak oglas in eimratno pri •tojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo alužbo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Dm 15.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Dld 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglaa ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje - ciovov »Tr>irnin*nee»k za enkratno objavo oglasa Dtn 20 — Službo dobi Pletilce na Cotton-strojih BSče »Moravlja« tovarna pletenin a. d. Beograd. Cirila ln Metoda ul št 8 Ponudbe pismene al! osebr.o V pismenih ponudbah naznanite vso dobo dosedanjega dela na Cotton-strojih. 2263-1 Gozdnega pristava ▼eSfepa slovenščine ln nemščine v govoru ln pisavi. korespondence, knjigovodstva in strojepisja sprejme gozdno ve-leoosestvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod' šifro »Gozdni priatav«. 191S-1 Službe išče Brivski pomočnik dobro veSi damske stroke z znanjem madžarskega jezika. Išče zaposlitve. Nastop od 24. februarja dalje. Ponudbe pod šifro »Brivec* na ogl. odd. Jutra. 3393-2 V?ifenci(ke) Šiviljska vajenka Išče učno mesto pri boljši šivilji. Ponuobe pod »Najraje 8 celo oeiur-to« na ogl. odd. Jutra. 240844 Prodam Dve trgovski izložbi prodam. E. Mrak, Blei-welsova c. (bivša mitnica). 2409-fl Kupim Parni kote! rabljen za 30 1 gorilne ploskve in 10 atmosfer pritiska se Išče. Pismene ponudbe na odd. Jutra pod »Parni kotel 100«_ 2408-7 Zajčje veverlčne. domače mač^e tigraste barve ln vse druge kože od divjačine, kupuje stalno ln plačuje visoke cene tv. Zaravlč, Ljubljana StArl trg. 2399-7 Posest Enonadstropno hišo noro, v Ljubljani prodani. Hiša Je dobro zl-aana ln Je treba prevzeti hipoteko Naslov v vseh posl. Jutra. 2180-20 Pouk Klavir nemščino in francoščino rsano poučujem osnovno l:a srednješolsko mladino ln privatiste. Pripravljam za razne Izpite ln mature. Nove prijave sprejmem: Groharjeva 2. vhod Tržaška cesta 1-1. Aneta Potočnik, spec. dipl. 2386-4 Lisice strojimo. barvamo ln prvovrstno Izdelamo. — Krznaretvo L. Kot, Ljub ljana, Mestni trg 5. B4-7 Kapital Posojilo dajemo naMm iianom 1» varčevalcem Osodni o« goji Vlogf ^brestu Jemc pr 5 odstotkom ffsl sar čevalci brezoiačnc B8»a-rovant Zadn Jga »Mo; Dom« Ljubljna Dvor 5 ako ve 8 Kčeme oover •enike 199-lf- Kupulet Prodaia' Hranilne knjižice bank tn nran'lnir ter vrednostne papirje oo najugodnet^lh cenah Bančno kom. zavod Maribor. «3-16 INSERIRAJ V „JUTRUM! Večjo hišo v centrumu mesta, ali boljšo vilo, odnosno na lepem mestu parcelo, kupim. Samo točne ln podrobne ponudbe poslati na upravo Jutra pod »Diskretno 99i 1« 2404-20 Stavbno parcelo z. načrtom ln proraču nom za 4-nadstropno hI šo v centru LJubljar.e prodam. Zajamčen 10 odstoten donos. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rentabilno« 2334 20 Avto> rnoto Prodam eno avto gumo Plrelll 830X120, še v dobrem stanju. Naslov v oglas nem odd. Jutra. 2394-10 Kupim avto limuzino Mercedes ali Wanderer, novejši tip. Ponudb« poslati pod s. Dobro ohranjen« na ogl. odd. Jutra. 2389-10 Kupim avto tovorni 1 ln pol do 2 ln poltonskl, maio rabljen. z diobrtmi gumami. Ponudbe na Lavrenčlč & Co„ Ljubljana, poštni predal 205. 2396-10 Prodam avto Ford F&umes alt zamenjam za malo večjega s štirimi vrati. Naslov r vseh posl. Juti«. 2390-10 Kupim ZLATO SREBRO - PLRT1NO t BRILJOHTE »MRBBCiDt SRFIB3I BU»IHf; . »ISSRt lT.D *T»»l»«Ktt, * morite vb* outtmlt«^ PO NftJVlSitH CHrtK - »tnr« ty«wu» J-EBERLE lJUBtJflHft..TYftSEVA2 hotej^p slom * Stanovanje Dvosobno stanovanje kabinet, kopalnica oddam s 1. marcem Nas'ov v ogl. odd. Jutra Bolgarska ul 27. 2387-21 Stirisobno stanovanje z vsem komfortom. se odda s 1. majem za trgovske aii pisarniške prostore. Polzve se Aleksandrova 4. Kamblč. 2412-21 Stanovanja Dvosobno stanovanje suho Išče državni uradnik a manjšo družino za tbJ. Ponudbe na oei. odd. Jutra pod »Maj mi«. 2400-21a Enosobno stanovanje komfortno v Šiški išče samska gospodična. Ponudbe na ogl. oda. Jutra pod »Stalna ln mir na*. 2395-2ta C3dtšSSUm Lepo prazno sobo oddam takoj. Jenkova 15. I. nadstr., levo 2098 23 Sobo lepo, novo opremljeno, s posebnim vhodom, kopalnica ln telefon, oddam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 2391 23 Opremljena soba se odda gospodu. Aleksandrova 7-n, levo. 2401-23 em Rajha v Leipzigu se vrši sporniatfl 1941- od X« do 7* marca 60% popusta na nemških državnih železnicah. — 25% popusta na jugoslovanskih državnih železnicah. Nemški vizum se podeli brezplačno. Prijave naj se IzvrSe čimpreje, najpozneje de 5. februarja 1941 pri pristojnem častnem zastopniku, v Ljubljani: Ing. G. Tttnniea, TyrSeva 33, telefon 27-62. v Mariboru: Jos. Bezjak, Gk>sposka 25, telefon 25-97 ▼ Beogradu: Zvanični biro sajma rajha u Lajpeigu, Knez Mihajlova 33. Zahvala Vsem in vsakemu, ki so nam ob smrti naše dobre nenadomestljive soproge, mame, stare mame, tašče, sestre, svakinje in tete, gospe Jerančič Marije roj. Jeitsc stali ob strani in vsem, ki so z obdarovanjem cvetja, petjem ln udeležbo poveličali njeno zadnjo pot in nam izrazili sožalje pismeno ali ustmeno, naša prisrčna zahvala. ŽALUJOČI OSTALI Soba za eno osebo se takoj odda. Beethovnova ulica 15, desne stopnice, vrata 17, HI. nadstr. 2414-23 Opremljeno sobo zakurjeno, z 2 posteljama, elektriko, na željo s souporabo klavirja ln šivalnega stroja, takoj poceni oddam. Ljubljana, Florjanska ulica 13, ni. nadstr., desno, zadnja vrata f pozvoniti). 2415-23 Dijaške sebe Dijaka nlfješolca, sprejmem r vso oskrbo, kopalnica na razpolago. pomoi pri učenju, lnstrukcija v hiši, 3 minute od III. drž. gimnazije, Ipavčeva ul. 2. Ljub'jana 2338 22 So b * iš če Prazno sobo s posebnim vhodom ln =ouporabo kopalnice, do 10 minut od centra. Išče f-oeoodična za 1. marec. PonucTbe pod »Ugodno« na ogl. odd. Jutra. 2392-23a Dopisi Hans! Smučam. 25 iet. Ljubljana, vešča nemščine. 2413 24 »Gradbeno« sestanek februarja. 2416-24 »Odkritosrčnost« dvignite pismo. 2417-24 Dragocenosti Vsakovrstno zlito kupuje po najvišjih cenah CERNE — iuvelir, Ljubljana VVolfova ulica 8-34 Grafolog F. T. KARMAH sprejema obiske v Ljubljani v hotelu »Soča« od 9.—12. tn od 3.—7. ure. - Ostane samo do 10 februarja Jtomane imamo zopet v veliki i zoi H na zalogi po '.elo Konkurenčni ceni tapetništvo E. Zakrajšek. Miklošičeva 54. Od Vas je • Hišno, da imate obleko vedno kot novo isto jo pustite redne temlčno £ i a 1111 ali oarvati v tovarni JOS. REICH LJubljana Poljanski nasip HI Pralnica cvetiotikileic« Psa, dobermana, čiste pasme, črnega, 5 mesecev starega, prodam. Cena 700 aln. Naslov v vseh posl. Jutra. 2410 27 Boljše bri|e in dalje traja Zahtevajte novsod britvico A L C O S O Iz življenja na deželi GUŠTANJ. Te dni ie bila proračunska seja trške občine. Posamezne Dos.avke so naslednje: Osebni izda.ki 133.191 din. materialni: obče upravni 52326. osebno im>-vinska varnost 29.903. presveta: šole Gu-štanj. Tolsti vrh. Selenber in Kotlie ter prispevek za meščanske šole Maiibor, Sloveni Gradec in Mežica 57.340. Tu bi omenili, da sto da naš okoliš v reion meščanske šole Mežica, kamor so mno^o ugodnejše zveze in mno.ro manjša'potra-ta časa. kakor v odda jenejši Slovenj Gradec in Maribor. — Stari dolgovi znašajo 36.418 din. gradbena stroka 46.306. za kmetijstvo ie določeno 10.950. ljudsko zdravje 4450. postavka socialno skibstvo 264.515. kier ie všteta amortizacija posojila za zgrajeno ubožnico. Za trgovino in industrijo, obrt in turizem ie mnogo premajhna vsota 4125 din. za občinska podjetja je namenjeno 3.775 din ter končno za subvencije in nepredvidene izdatke 10.625. Pogrešamo le podoore soort ora-rodnim društvam Dohodki in izdatki so uravnovešeni in znaša io 687.924 din. ld se bodo krili s pobiranjem 128®/t občinske doklade in s trošarino od 100 1 vina. 100 din. piva 150. sadjevca 25 ter od 11 žganja 5 din: dalje se pobira taksa od goveda, svinj in drobnic od 5 — 25 din Vese.ična in policijska taksa znaša 75 din. K dohodkom se prišteje tudi čisti donos oi občinskih posestev in prebitek z L 1939/40 v znesku 73.330 din. — Preteklo nedeljo je bil občni zbor gasilske čete. na katerem so bila podana poročila, iz katerih se vidi napredek Poles matične čete se je ustanovila tudi posebna edinica za delokrog ieklarne Stanje članstva le 114 rednih 75 oodoornlh in 1 ustanovni M°d letom so easilci Dosred ovali ori požaru hiš in ffordnem požaru Obvarovana Skoda znaša nad 100.000 din Četa ima svoj gasilski dom. ki ga namerava povečati v nadstropje z dvorano. Izvoljen ie bil z malimi spremembami stari odbor s predsednikom in poveljnikom g. Bevcem. pod-povelinikom e. Gradišnikom in Gost en nikom. dočim bosta vodila nišamiške posle g. Gorenjšek in Marošek. ROGAŠKA SLATINA. Javno pohvalo zaslužijo čini tel ji, ki so s svojimi prispevki omogočili izdatno pomoč revni šolski ded pri Sv. Križu. Največ je žrtvovalo Kolo ju-gosloven3kih sester in oskrbelo vse najpotrebnejše z obutvijo. Banska uprava je poslala lepo količino blaga za obleke in perilo Za prehrano učencev pa so prispevali znatne zneske uprava zdravilišča, uprava občine, odbori Rdečega križa, Jadranske straže Cirjl-Metodove podružnice. Planinskega društvi, Slomškovega prosvetnega društva. Pevskega društva Sloge, ravnateljstvo steklarne in Glasbeno društvo steklarjev. Vsem Iskrena hvala! Šolsko upraviteljstvo. BELI PORTLAND-CEMENT TALJENI PORTLAND-CEMENT (procesa »Latarge«) KERAMIČNE PLOŠČE DOBAVI „ALPEKO" — LJUBLJANA 5? KOKS — PRVA nudi I* PogačiiU' BOHORIČEVA 6 Telefon 20-5S Postrežba brezhibni* Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana f Umrla nam je naša srčno ljubljena mamica, hčerka, sestra, teta, snaha in svakinja, gospa Elizabeta Kvas vdova po odvetniku Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 4. t. m. ob 4. uri popoldne z žal. kapele sv. Petra, k Sv. Križu. Ljubljana, Višnja gora, Novi Sad, Gračac, dne 2. februarja 1941. Globoko žalujoči družini: KVAS — SZIKLA EDINSTVEN POIZKU S PUORO PRESENEČA10.G03 i ŽEN Pozitiven D0KAZ,da lahko izgledate mlajši V in lepši 1 SE DANES Presenetljiva nove iznajdba * z pudrih. Čudovit« nova sestavina, ki olepSa kožo In nOSTOVitS tO Je na mojstrski način me-šena s pudrom, presejanim PQI76(tHJ skozi svileno sito Ta sesta- ** vina da koži novo življenje iti cdtev b.cm brezbarvni polti da mladostno neravno bsrvo ter povzroči, da se puder dvakrat da^re obdrži r» licu. Ta presenetljiva seetevin«. se Imenuje »kremska pene«. Nahaja se Mino v novem pudru Tokalon (postopek je patentiran). RESNIČNO SENZACIONALNA PONCDBA Napudrejte eno polovico lica s pudrom Tokalonom s »kremsko peno« drugo polovico pa • kekim drugim navadnim pudr- m. Ako stran lica s »kremsko psno« ne bo /gledal« svežja- mlajša in lepša keker dr. sa. Vam bomo povrnili polno kupno cene Vašega pudr« Tokalon Puder Tokalon «e dobiva v enajstih n<~v;h BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne ali bele barve> ter puder Tokalon različnih nljans Pošljite Din 5.— v poštnih znamkah za poštnino, omot ln druge stroške na naslov: Hinko Maver i drug, Odio 9-L. Zagreb. Praška ul. 6. Iščemo prodajalca za modno in manuf aktumo stroko V poštev pride samo prvovrstna moč. — Izčrpne ponudbe na oglasni oddelek >Jutra« pod »Moška moč«. Inserirajte v »Jutra« f Daleč, ločen od vseh domačih, nas je za vedno zapustil naš nepozabni sin, brat in svak, gospod Jože Sparhakl obratovodja Zemske ostanke našega dragega Jožeta prepeljemo iz šumadije v Celje. Dan in ura pogreba bosta objavljena v dnevnih časopisih. Celje, Gornji Milanovac, Beograd, Foix Ariege, France. Žalujoči starši, brata, sestre in ostalo sorodstvo . • ' - - ' A . . . " "V*":>■>*- ■ . ■ * C.. •/ ■ . ' . v*"' • ■ . " V v f Z žalostnim srcem, naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je za večno zapustil moj predobri soprog, dragi skrbni atek, brat, tast in stari oče, gospod Franc Wirth trgovec in posestnik danes, dne 1. februarja v 70. letu, previden s av. zakramenti za umirajoče. Pogreb dragega bo v ponedeljek ob 4. popoldne od hiše žalosti. Maša zadušnica ae bo brala v torek, ob 6. zjutraj. Ljutomer, Apače, Celje, LJubljana, WUm, L februarja 1941. JOSIPINA, soproga. FRANC, LEOPOLDINA, FINI, otroci. IDA WIRTH, snaha. EDI 2ITEK, IVO MARTINUSIC, seta. IVAN WTBTH, MARIJA KERNC roj. WIRTH, Prof. dr. DAVID VVIRTH, brata ln sestra. EDL vnuk in ostalo sorodstvo. Vsi « Ljubljani, *