Semolič podprl stavkajoče v Loki Pro Stavki v škofjeloški tekstilni tovarni Loka Pro še ni videti konca. Ker v. d. direktorja Go-razd Krajnik do 4. marca ni podpisal izjave, da soglaša s stečajem, mu je sodišče rok podaljšalo za osem dni. Ko je Milena Sitar to no-Vlco sporočila delavkam, niso mogle skriti ra-z°čaranja. Podporo stavkajočim delavkam je sredo izrazil tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič. Med kratkim obiskom jim je povedal, da nikakor niso krive za nastale razme-re> saj so vodstva podjetij dolžna organizirali donosno delo in ga tudi plačati. Zaposlene Je pozval k solidarnosti, strpnosti in s|ogi. Prav l1lcd njegovim obiskom je namreč prišlo med nJ'mi do besednega obračunavanja. Stavka-l°če delavke so tistim, ki delajo, želele pre-Prečiti, da bi prisluhnile Semoliču. Težave in pomisleki delavk se iz dneva v dan stopnjujejo. Skrbi jih nezgodno zavarovanje, trajanje delovne dobe, odsotnost zaradi bolezni otrok. Opažajo tudi, da popoldne in Ponoči izginjajo stroji, najprej je izginil najdražji. Krajnik, ki bi lahko agonijo Loke Pro krajšal, pa očitno zavlačuje. M. M. Trgovci pri Pahorju Vodstvo Sindikata delavcev trgovine Slovenje je prejšnji petek predsedniku državnega ''bora Borutu Pahorju predalo 2000 podpisov v Podporo referendumu o obratovalnem času Prodajaln. Franci Lavrač, Sandi Bartol in Pet-n Hudales Ružič so izrazili pričakovanje, da o državni zbor hitro določil rok za zbiranje u'000 podpisov, potrebnih za razpis predhod- nega zakonodajnega referenduma. Predlagatelji referenduma so skupaj s pristojnimi v državnem zboru ta ponedeljek preoblikovali referendumsko vprašanje, ki se glasi: Ali ste za to, da se v predlogu zakona o spremembah zakona o trgovini določi, da so prodajalne odprte največ deset nedelj v letu, razen bencinskih servisov z omejeno prodajno površino ter prodajaln v bolnišnicah, hotelih, na letališčih ter železniških in avtobusnih postajah, ki so lahko odprte brez omejitev? Zakonodajno-pravna služba je opozorila, da bi referendumsko vprašanje lahko bilo v nasprotju z ustavno svobodo gospodarske pobude. Ko bo državni zbor to tehtal, se bo morebiti obrnil še na ustavno sodišče, ki naj bi presodilo, ali je vprašanje v nasprotju z ustavo. Iz vsebine: Drugi kongres Stupisa Po kongresu bo sindikat še bolj enoten in močnejši Tone Rozman, novi generalni sekretar Strani 4 do 7 Tiskovna konferenca ZSSS in Sindikata KNG Za 21. marec napovedali protestni shod pred palačo GZS Prejšnji četrtek je bila v Domu sindikatov tiskovna konferenca o tem, kako Gospodarska zbornica Slovenije blokira podpis kolektivne pogodbe za kemično industrijo in gumarstvo. Na njej so govorili Janez Justin in Marjan Bari, predsednik in sekretar Sindikata KNG, Dušan Semolič, predsednik ZSSS, in Brane Mišič, izvršni sekretar v ZSSS. V protest zoper blokado bo Sindikat KNG 21. marca pred zbornično palačo na Dimičevi ulici v Ljubljani pripravil protestni shod. Ker gre za širši problem (zbornica ovira tudi pogajanja v drugih dejavnostih), je pričakovati, da se bodo protestnikom KNG pridružili tudi predstavniki drugih sindikatov s področja gospodarstva. Razloge, zaradi katerih seje Sindikat KNG odločil za protestni shod pred palačo GZS, je Justin kronološko predstavil takole (vse je dokumentiral s kopijami dopisov in drugih listin): Pogajanja o normativnem in tarifnem delu kolektivne pogodbe za kemijo in gumarstvo so se začela oktobra 2001. Ker zakon o delovnih razmerjih še ni bil sprejet, sta se obe strani strinjali, da se bosta najprej pogajali o spremembah tarifnega dela. Na predlog delodajalcev naj bi v njem uveljavili tudi nov plačni model. Do 15. oktobra lani, ko sta se pogajalski skupini dogovorili za nov tarifni del kolektivne pogodbe, je bilo 18 krogov pogajanj. Janez Justin napoveduje uspešen 21. marec. Ker sta se pogajalski skupni dogovorili, daje treba pogodbo čim prej podpisati, so predstavniki obeh strani prejeli povabilo, naj 6. novembra pogodbo tudi podpišejo. Upravni odbor združenja za kemijsko industrijo na seji 29. oktobra ni dal soglasja za podpis kolektivne pogodbe. Razlog je bil v tem, da zaradi kratkega roka še ni bilo opravljeno usklajevanje s pravno službo GZS. Splošno mnenje pravne službe naj bi bilo, da spremembe kolektivne pogodbe niso konsistentne in skladne z usmeritvami upravnega odbora GZS. Sekretar združenja je zato KNG obvestil, daje podpisovanje treba preložiti. Na sindikat je dopis združenja prispel šele 4. novembra. Justin je v imenu KNG še istega dne pisal združenju, dajih je preložitev presenetila. Zapi- sal je tudi: »Dosedaj smo menili, da so imeli pogajalci mandat za pogajanja, iz dopisa pa je videti, da imate še vedno centralistično upravljanje s strani GZS. Nesprejemljivo je, da mora rešitve, ki sojih pogajalci iskali eno leto, pe-žegnati še pravna služba. Če ne pride do zelo hitrega premika, bo sindikat moral reagirati skladno s svojimi pravili.« Iz združenja so 19. novembra sindikatu odgovorili, da so prejeli pravno mnenje pravne službe GZS, ki je bilo tako obširno, da so ga pogajalski skupini predali v preverjanje. »O zaključku pogajanja pa bo upravni odbor združenja sklepal šele po preverbi s strokovno skupino GZS,« so še zapisali. Kot porog sindikatu pa je v tem dopisu uvodoma zapisano še, da upravni odbor združenja podpira usklajeno besedilo sprememb kolektivne pogodbe in daje pogajalski skupini priznanje za opravljeno delo. Na kongresu Sindikata KNG 22. novembra so bili delegati zelo kritični do postopkov delodajalcev in zato sprejeli oster protest ter odločitev o uporabi vseh sredstev sindikalnega boja. Kritično javno izjavo je 28. novembra podpisal tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič. Vodstvo KNG seje v decembru srečalo s Stojanom Binderjem (predsednikom združenja delodajalcev, in Mirom Sotlarjem, podpredsednikom GZS, vendar napredka ni bilo. Zaradi tega je Justin 19. decembra pisal še predsedniku skupščine GZS Janezu Bohoriču. Med drugim je zapisal, da strokovne službe GZS očitno ne zaupajo izvoljenim organom združenja in se do njih obnašajo zaničevalno. Gospodarska zbornica Slovenije nas s svojimi nerazumnimi dejanji sili v zaostrovanje odnosov. Probleme želimo reševati po mirni poti in ne na ulici. Če naši zahtevki ne bodo upoštevani, bomo uporabili vse razpoložljive oblike sindikalnega boja, je pisal Justin. Predsednik ZSSS Dušan Semolič je 8. januarja organiziral pogovor s predsednikom in sekretarjem Združenja delodajalcev Slovenije. Na pogovoru so sodelovali tudi Brane Mišič in predstavniki nekaterih drugih sindikatov gospodarskih dejavnosti. Dogovorili so se za takojšen sestanek strokovne skupine upravnega odbora GZS. Podpis spremenjene kolektivne pogodbe naj bi bil možen takoj po tem sestanku. Na podlagi tega dogovora je Sindikat KNG povabil partnerje, naj 21. januarja podpišejo dogovorjene spremembe kolektivne pogodbe. Iz združenja so 17. januarja odgovorili, da bi bilo treba pred podpisom še izčistiti, kaj od normativnega dela kolektivne pogodbe glede na novi zakon o delovnih razmerjih še velja. Če bi to naredili, bi bila kolektivna pogodba za kemijo in gumarstvo prva usklajena z zakonom o delovnih razmerjih. Na pobudo predsednika Sindikata KNG je bil 3. februarja še en pogovor na sedežu združenja delodajalcev. Po pojasnilih predstavnikov sindikatov je sekretar združenja Zvone Gosar menil, da ni večjih ovir za podpis spremenjene kolektivne pogodbe. Kolegij predsednika Združenja delodajalcev Slovenije seje sestal 5. februarja, vendar na sejo niso povabili predsednika pogajalske skupine delodajalcev. V zapisniku piše, da se spremembe kolektivne pogodbe za kemično industrijo in gumarstvo ne podpišejo vse do uvedbe novega plačnega modela, ki ga bodo delodajalci pripravili v letu dni po podpisu socialnega sporazuma za obdobje 2003-2005. Po zapisniku je generalni sekretar ponovno zahteval pisno mnenje strokovne skupine delodajalcev. Gospodarske družbe so Marjan Bari: »Ljudje so nestrpni in pri" čakujejo, da bo sindikat zanje kaj naredil. « svobodne in lahko, če jim to omogočajo rezul' tati na trgu, izplačujejo višje plače. Čeprav smo želeli bolj pritiskati na nasproP no stran, tega nismo, saj so nam vseskozi dajal) upanje, da bodo ovire odstranjene, pravi sedaj Justin. Šele 5. februarja so prvič jasno rekli, ne mislijo podpisati. Podobno ali še huje so 19. februarja slišali iz ust podpredsednika G2^ Mira Sotlarja. Dejal je namreč, da si na GZS f6 želijo sprememb in da so izhodiščne plače ka> dobra rešitev, nov plačni model pa zanj ni spte' jemljiv. Dejal je tudi, da GZS ne bo podpisal3 nobenih sprememb kolektivnih pogodb dejav' nosti. Nove kolektivne pogodbe ali njihove spr3' membe bo po Sotlarjevih besedah mogoče poC)' pisati le tako, kot predlaga GZS. Iz vsega teg3 iT5 ETrt KTTHTT^1 k' le bila ustanovUena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, Dalmatinova 'jH P V K! iV 1*1114 TI V*}-!1 4,1000Ljubljana • ZaizdajateljaMilanUtroša,tel.01/43-41-244 • OdgovorniurednikFrančekKavčič,tel.01/43-41-232,novinarurednikTomažKšela • Naročnina, tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 280 tolarjev • Transakcijski račun, NLB d. d. 02222-0015182688 • Tisk: DeloTCn d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8,5 % DDV, kije vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-556 SDT SLOVENIJE Delegacija Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) je prejšnji petek predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju izročila 1996 podpisov za začetek zbiranja 40.000 podpisov za razpis referenduma v podporo spremembi zakona o trgovini. Naslednji dan smo sekretarja SDTS Sandija Bartola povprašali, kako so v sindikatu pripravljeni na zbiranje podpisov. »Najprej moram še enkrat poudariti, da smo za spremembo zakona o trgovini izkoristili vse legitimne postopke, vendar smo pri delodajalcih naleteli samo na aroganco, domišljavost in blokade. Pri delodajalcih in v politiki ni bilo niti najmanjše pripravljenosti za dialog o vprašanju obratovalnega časa prodajaln, ki je za delavke in delavce v trgovini in njihove družine tako pomembno,« je dejal Bartol, ki je še posebej kritičen do vodje poslanske skupine LDS v državnem zboru Toneta Anderliča in do ministrice za gospodarstvo Tee Petrin. Kakor je opozoril Bartol, prihaja v Sloveniji do poskusov združitve liberalcev in novodobnih kapitalistov v cilju vzpostavitve liberalnega kapitalizma, ki lahko delavstvu in drugim državljanom prinese samo gorje. Za delavce po Bartolovih besedah kapitalizem ni problematičen. Problem je samo v tem, da pri nas nekateri, med njimi sta tudi Anderlič in Jankovič, želijo takšen liberalni kapitalizem, kjer je v imenu dobička dovoljeno vse. Zakaj je SDTS pričakoval, da bo državni zbor obravnaval predlog sprememb zakona, kot gaje v parlamentarno proceduro vložila Nova Slovenije, po hitrem postopku? »Zato, ker nas izkušnje učijo, da v državnem zboru nekatere zakone sprejemajo izredno počasi,« je pojasnil Bartol. »Zakon o sodelovanju delavcev pri dobičku je denimo državni zbor pred dvema letoma in pol po dolgotrajnih bitkah vendarle uvrstil na dnevni red in obravnaval v prvem branju. Zdaj Pa že dve leti in pol zaman čakamo na drugo in tretje branje. To je tipičen primer, kako lahko oblast v interesu kapitala zadržuje sprejem katerega koli zakona.« »V našem sindikatu smo skoraj 2000 podpi-s°v, ki smo jih predali državnemu zboru, zbrali skoraj čez noč,« je pojasnil Bartol. »Ob predaji nas je sprejel predsednik državnega zbora Bo-1 ut Pahor, ki se zaveda pomena naše pobude in njene osnovne ideje.« Kakor je dejal Bartolje vsak referendum klofuta parlamentarni demokraciji, zato si bo po nje- št. 9/6. marec 2003 iiTaSTH! aenotnos 1 3 Pogovor s Sandijem Bartolom o pripravah za zbiranje podpisov za referendum o omejitvi obratovanja trgovin ob nedeljah Dobro organiziran sindikat bo zbral potrebne podpise govem mnenju oblast prizadevala referendum odložiti, otežiti ali preprečiti iz formalnih razlogov. »Vendar pa imamo odgovor tudi na to! Ce nam bo poskušal kdo metati polena pod noge z navedbami, daje naša zahteva protiustavna, mu bomo postregli s predlogom zakona, ki gaje lani 16. avgusta vložila ministrica Petrinova. Na njen predlog zakona, ki je mnogo bolj omejeval obratovalni čas prodajaln ob nedeljah kot naš predlog, vladni urad za zakonodajo ni imel pripomb. Zelo nenavadno bi bilo, če bi zdaj poskušali spodbijati zakonitost in ustavnost našega predloga zakona.« V SDTS so se dobro pripravili na zbiranje podpisov in na referendum. »Za zbiranje podpisov imamo že vse pripravljeno. Prav tako imamo natisnjeno že vso propagandno gradivo od plakatov do majhnih letakov. Izdelani so tudi telopi za komercialne in lokalne televizije ter videofilm. Ko bo razpisan roka za zbiranje podpisov za referendum, bomo takoj aktivirali poseben štab, ki je že imenovan. Zato bomo lahko začeli podpise zbirati takoj.« »Na srečo je naš sindikat našel zaveznike tudi v 20 sindikatih dejavnosti v okvim ZSSS. Vodstva teh sindikatov so se s podpisi zavezala, da bodo podpirali naša prizadevanja in nam pomagali tudi pri izvedbi naših aktivnosti,« je poudaril Bartol. »Zato v tej akciji na preizkusu ni samo naš sindikat, temveč ZSSS v celoti!« Po Bartolovih besedah prizadevanja SDTS podpirajo tudi številni generalni direktorji in predsedniki uprav velikih trgovskih podjetij v Sloveniji. »Podjetja, katerih vodstva nas podpirajo, imajo na trgu v Sloveniji 55-odstotni tržni delež!« Sandi Bartol: Naš sindikat je dobro organiziran, zato nas ni strah, da naša akcija ne bi uspela in da ne bi pravočasno zbrali 40.000 podpisov. »Da bi bila nedelja tudi za delavke in delavce v trgovini dela prost dan, meni tudi vse več potrošnikov,« je dejal Bartol. »To nedvoumno kažejo raziskave javnega mnenja in ankete, ki jih izvajajo mediji.« Če SDTS ne bi izkoristil vsega omenjenega, bi bila po mnenju Bartola to velika napaka in velika škoda za celotno sindikalno gibanje. SDTS bo na referendumu postavil državljanom preprosto in jasno vprašanje: »Ali ste za to, da so trgovine v letu odprte največ 10 nedelj v letu?«. Kdor bo odgovoril z da, bo dal glas za to, da bo 100.000 delavk in delavcev v trgovini ob nedeljah lahko zaživelo normalno družinsko življenje. To pa ne pomeni, da ob nedeljah ne bodo odprte dežurne trgovine. Razlika bo samo v tem, da se bodo trgovci morali dogovoriti, kdaj bo katera trgovina dežurna. Potrošniki bodo imeli tako možnost skozi vse leto ob nedeljah kupovati tisto, kar so čez teden pozabili kupiti. SDTS bo v času zbiranja podpisov pred upravnimi enotami postavil svoje stojnice. Na njih bodo občani lahko dobili formularje, ki jih bodo izpolnili, nato pa bodo svoj podpis na njih overili na upravni enoti. Tisti, ki bodo želeli podpreti našo akcijo, se bodo morali napotiti pred upravno enoto, tam pa bodo na licu mesta na stojnici SDTS zvedeli vse. Občan, ki bo dal svoj podpis za dostojne pogoje dela in življenja trgovk in trgovcev ter njihovih družin, ne bo porabil več kot pet minut svojega časa. »Naš sindikat je na terenu dobro organiziran, zato nas ni strah, da naša akcija ne bi uspela in da ne bi pravočasno zbrali 40.000 podpisov,« je poudaril Bartol. Tomaž Kšela ustin sklepa, da so bili vsi pogovori le farsa in a je bil KNG poskusni kamen. Podobno se je Predstavnikom Sindikata KNG zgodilo pri po-Drjanjih o kolektivni pogodbi za nekovine. Po umih krogih so se pogajalci dogovorili za pod-P>s aneksa kolektivne pogodbe. Do tega pa ni Pnslo, ker delodajalci niso bili pripravljeni podpisati njegove razlage. O zapletu s podpisom sprememb kolektivne pogodbe bo sindikat obvestil svoji mednarodni sindikalni centrali ICEM in EMCF. Na dan človekovih pravic 21. marca pa bo Sindikat KNG Pred poslopjem GZS organiziral protestni shod. arije dodal, da bo KNG naredil vse, do bo osegel podpis sprememb kolektivne pogod-e- Po bo mogoče le z dialogom z verodostoj- nimi partnerji. Zaradi slabih razmer so ljudje nestrpni in pričakujejo, da bo sindikat zanje kaj naredil. Mišičje dodal, da gre pri tem primeru za centralistično odločanje GZS, ki nima primerjave niti s polpreteklo zgodovino. Mišiča kličejo številni direktorji, ki so prepričani, daje nov plačni model, pripravljen v ZSSS in usklajen z združenjem delodajalcev, boljši od sedanjega sistema izhodiščnih plač in indeksacij. Prepričanje, daje zbornico treba umakniti iz pogajanj, saj sicer na njih ne bo napredka. Mišič še meni, da bi morala tudi država kaj narediti in omogočiti združenju delodajalcev, da se odlepi od zbornice. Semolič je dejal, daje reprezentativnost sindikatov v Sloveniji urejena z zakonom. Evrop- sko bi bilo tudi, da se z zakonom uredi reprezentativnost delodajalskih organizacij. Kritična točka socialnopartnerskih odnosov je GZS z obveznim članstvom in obvezno članarino, zaradi česar je v primerjavi z drugimi partnerji v privilegiranem položaju. GZS objektivno preprečuje krepitev prostovoljnih delodajalskih organizacij. V GZS si prizadevajo za amerikanizacijo odnosov. Vse naj bi bilo odvisno od dohodka podjetij. To je po Semoliču neskladno z evropskimi minimalnimi standardi, o katerih se dogovarjajo partnerji v dejavnostih. Shod 21. marca bo resen opomin GZS, naj spremeni svoja stališča. To je boljše od kolapsa sistema kolektivnih pogodb, ki bi ga morala reševati vlada. F. K. UARSKIIPIitDHOVAlNt SKIVtNIJf ^ Drugi kongres Stupisa Prejšnji petek je bil v Beli dvorani Hotela Union v Ljubljani 2. kongres Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije (Stupisa). Delegati so sprejeli poročilo o delu v minulem mandatnem obdobju, spremembe in dopolnitve statuta in programske usmeritve. Nov predsednik je postal Jože Turki iz Mure, funkcijo generalnega sekretarja pa bo opravljal Tone Rozman, dosedanji predsednik. Kot vse kaže, se bo ta sindikat tudi v prihodnjem obdobju največ ukvarjal z ohranjanjem delovnih mest, ki bodo še naprej ogrožena zaradi globalizacije in neusmiljenega delovanja tržnih zakonitosti. Da bi uresničil zastavljene cilje, bo sindikat od vlade odločno zahteval pomoč podjetjem. Ta bo uspešna le tam, kjer bodo krmilo v rokah imeli sposobni menedžerji. Po kongresu bo sindikat še boli enoten in močnejši Kongres je začela igralka Lara Jankovič z Zdravljico. Nadaljevala je z Balado petinštire-desetletne delavke, ki soji povedali, da jutri njene tovarne ne bo več avtorja Vinka Moderndorfer-ja. Zapela je tudi pesem Lise Doolitle iz muzikla My fair lady in pesem Edith Piaf My lord. Delegate in gosteje prav navdušila. Dosedanji predsednik Tone Rozman je zatem pozdravil delegate in goste, Dušana Semoliča in Milana Utrošo, predsednika in sekretarja ZSSS, predstavnika mednarodne sindikalne zveze ETUF-TCL Isidorja Boka, predstavnika EKS Grigorija Gradova, predstavnike sindikatov Hrvaške, Srbije, Republike srbske. Madžarske, Bosne in Hercegovine, Slovaške in Črne gore. Posebej je pozdravil tudi predstavnike ministrstev za gospodarstvo in za delo, državno sekretarko Matejo Mešl in državnega podsekretarja Saša Sedmaka. Delegati so zatem izvolili delovno predsedstvo načelu z Danico Avbelj izTosame. Hitro so opravili uvodne formalnosti, potrdili poslovnik, določili dnevni red in izvolili delovna telesa. Prvi so besedo dobili gostje. Dušan Semolič je v imenu ZSSS med drugim povedal: Za opravljeno delo se zahvaljujem Tonetu, Branki in Jožetu. Ker smo delali skupaj, smo bili uspešnejši. Ker so prepričevali odgovorne, so tudi oni zaslužni, daje državni zbor sprejel zakon o pomoči podjetjem v težavah. Politike naj skrbi, kako živijo naši delavci in kaj mislijo o njih. Sedaj pa jih bolj kot to zanima, kaj o njih mislijo gospodje v Bruslju. Sindikati želimo biti sokreatorji odločitev o naši prihodnosti. Od vseh. ki odločajo o odpuščanju delavcev zaradi globalizacije in vstopanja v Evropsko unijo, zahtevamo, naj hkrati poskrbijo za nova delovna mesta in ustvarjajo možnosti za mlade. Od poslovodnih delavcev zahtevamo, da ohranjajo delovna mesta in zanje tudi pridobijo donosno delo. Nizke plače delavcem ne dajejo perspektive. Od poslovodnih delavcev zahtevamo tudi, da dobiček ostaja v podjetjih. Nasprotujemo ministru za finance Dušanu Mramorju, ki vidi rešitev za težave v državni blagajni v odpravi dogovor- jenega načina eskaliranja plač. Naša inflacija ni dveodstotna kot v Nemčiji, ampak sedemodstotna. Ker sedanji dogovor o plačni politiki daje dobre rezultate, ga ni smiselno odpravljati. Če bi vlada to poskušala narediti, bi zlomila socialnopartne-rske odnose, h katerim vsi težimo. Prepričan sem, da bomo tudi s pomočjo Stupisa obranili soci-alnopartnerstvo tako na državni ravni kot v podjetjih in dejavnostih. Kongresu je Semolič zaželel uspešno delo, Stu-pisu pa, naj ostane povezan v ZSSS. Branki Novak, ki odhaja med upokojence, se je zahvalil za sodelovanje. Mateja Mesije med drugim dejala, daje Stu-pis lahko zgleden primer socialnega partnerstva. Ministrstvo za gospodarstvo izvaja program v podporo tekstilnim in usnjarskim podjetjem v Udeleženci poslušajo Zdravljico. Pri sprejemni službi so delegati H1 gostje prejeli kongresne materiale- težavah. V programskem svetu tega program2 sta uspešno sodelovala Tone Rozman in Branka Novak. Ministrstvo si bo prizadevalo za nadaljevanje socialnega dialoga, ki naj ne bi omO' gočal le ohranjanja delovnih mest, ampak tud1 ustvarjanje novih. Tudi njihov cilj bo izboljša' nje standarda delavcev. Delegatom je Mešl o v'2 prenesla tudi pozdrave ministrice Tee Petrin-Sašo Sedmak pa je povedal, da si na minis' trstvu za delo prizadevajo razviti novo obliko s0' cialnega partnerstva, s katerim naj bi skrbeli za prestrukturiranje in razvoj podjetij. Že lani s° na tem ministrstvu za reševanje težav tekstilce' in usnjarjev prejeli dodatna sredstva, letos pa s° za reševanje sprejeli tudi poseben program-Isidor Boix je kongres pozdravil v imenu med narodne sindikalne centrale, v katero je pove/-2 nih 55 nacionalnih sindikatov z 1,2 milijona čl2 ni. Opozoril je, da pri vključevanju v Evropa0 unijo rešitve ne smemo iskati v zniževanju p‘2^ ampak v novih znanjih in novih programih ter1 delkih. Poudaril je tudi, da sta tekstilna in usnjat2 kaenotnosi MIIM mm ^ št. 9/6. marec 2003 bralka PDG Lara Jankovič je ogrela Udeležence. jih pokriva sindikat, so slabše kot pred štirimi leti. Tekstilna (še posebej konfekcijska) in usnjarska industrija v naši državi je pomembnejša kot v večini drugih držav. Ti dve dejavnosti ostajata nad vodo le zaradi velike potrpežljivosti in prizadevnosti zaposlenih in tudi zaradi državnih pomoči. Tekstilci in usnjarji smo za medije zanimivi le zaradi stavk, stečajev in drugih konfliktov. Za državo smo zanimivi tudi zaradi tega, ker smo velik izvoznik. Pri tem pa nas tepe prepočasno usklajevanje tečaja tolarja z drugimi valutami. Bili smo enotni in tako uspeli z zahtevo za državne pomoči podjetjem, ki žal niso zadostne. Produktivnost v dejavnosti seje povečala, kar pomeni, da mora manjše število delavcev narediti več, plače pa se ne povečujejo. Kar četrtina delavcev prejema le minimalno plačo. Film seje končal s fotografijo ene od delavk Loke Pro, posnete med stavko, ki še traja. Tone Rozman, uvodničar k poročilu, je na fotografiji dejal, daje prizor dokaz dostojanstva delavk, ki stavkajo skoraj mesec dni in so tri mesece brez plače. Uprle so se in s tem odločile za stečaj. Če ne bi izbrale te poti, se ne bi mogle prijaviti niti najamstvenem skladu. Vseh 123 delavk Loke Pro čaka tudi na to, da se bodo lahko prijavile na zavodu za zaposlovanje. za vstop v Evropsko unijo in svetovno konkurenco. V Stupisu so se večkrat pogovarjali o stavkah, vendar po premisleku ugotovili, da na ta način ne bi nič pridobili. Do premika je prišlo šele po vprašalniku, ki gaje Stupis poslal 25 najbolj odgovornim ljudem v Sloveniji. Čeprav jih večina ni odgovo- Tone Rozman pozdravlja delegate in goste. Poročilo nadzornega odbora je predstavil njegov predsednik Marjan Založnik. "idustrija najbolj izpo-stavljeni globalizaciji. Povsem nov položaj bo nastal leta 2005, ko bo Kitajska postala članica Svetovne trgovinske organizacije. Proti posledicam globalizacije se sindikalno gibanje bori z različnimi protokoli in drugimi sporazumi. Sindikati so pomembni tudi faradi razvijanja solidarnosti med delavci različnih držav. ETUF-TCLje Podpisal kar šest protokolov, najpomembnejši zadevajo plače, delovni nas in izobraževanje ter usposabljanje. Ob konca svojega govora je Boix izrazil pričakovanje, da se bo Stupis še okrepil. Le močni in povezani sindikati so kos svojim nalogam, je poudaril. Grigorij Gradov, ki sodeluje v procesih vključevanja Slovenije v Evropsko unijo, je dejal, da ,SSS igra pomembno vlogo v evropskem sindikalnem gibanju. Slovenija se razvija boljše kot Uruge kandidatke in bo lahko zgleden model za 'hnoge. Države, nastale na ozemlju bivše Jugo-slavije, želijo postati Slovenija, kar pa na hitro 116 bo mogoče. Odnosi med vami in EKS so dobri n tako naj tudi ostane, je zaključil Gradov. Kongres so pozdravili tudi predstavniki sin-'katov Čme gore, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine in Madžarske. Po Pozdravih je predsednica verifikacijske ko-ls'je Erika Kerčmar sporočila, da kongresu hsostvuje 64 od 73 delegatov in da lahko ve-sklepa. , ^gani/atorji kongresa so zatem predvajali kra-S( film o delu sindikata med 1. in tem kongre-l?1- Vanj so vpletli številne ugotovitve in opi-1 tudi aktivnosti Stupisa. z njegove vsebine povzemamo: edanje gospodarske razmere v dejavnostih, ki Delovno predsedstvo je vodila Danica Avbelj. Erika Kerčmar, predsednica verifikacijske komisije Podjetje iz Škofje Loke pa ni osamljen primer, podobnih zgodb je še kar nekaj. Tudi veliko podjetje iz Bele krajine bo kljub pozitivnemu rezultatu kmalu odpustilo 200 presežnih delavk. Toliko jih bo odpustil tudi novomeški Labod. Številna slovenska podjetja prenašajo proizvodnjo na tuje in delovnih mest doma je vedno manj. Enostavnih rešitev za te probleme ni. Predstavniki Stupisa so že pred leti ugotovili, da je za reševanje podjetij in delovnih mest potrebna večja državna pomoč. S tem so se strinjali tudi delodajalci, takšno reševanje je podprl tudi ekonom-sko-socialni svet. Podporo so dali tudi člani odbora državnega zbora za gospodarstvo. Zataknilo pa se je pri vladi, češ da takšna pomoč ni skladna s standardi v Evropski uniji. Sedaj pa publicisti ugotavljajo, da smo pri prestrukturiranju preveč zamudili in da posledice tega nosijo zaposleni. Takšna industrija je nepripravljena Jože Tiirkel, novi predsednik Stupisa Delegatke je navdušila igralka Lara Jankovič. rila, so se nad vprašanji in razmerami očitno zamislili. Najprej je bila sprejeta uredba o pomoči podjetjem v težavah, lani pa še zakon o njihovem reševanju. Podjetja računajo, da bodo deležna dela za pomoč namenjenih sredstev, v proračunu je rezerviranih 4,5 milijarde tolarjev. Za preusposabljanje presežnih delavcev je na razpolago še 1,1 milijarde. Skupaj naj bi bilo kar več kot sedem milijard. Rozman meni, daje to tudi posledica pritiska Stupisa. Kritičen je bil tudi do menedžerjev, ki so v teh krutih razmerah znali poskrbeti zase, ne pa za delavce. Za takšne razmere je odgovorna tudi država, saj jim to dopušča, je dejal. Na volitvah glasujmo za takšne, ki bodo držali obljube. “Združeno slovensko delavstvo bo lahko doseglo premik na boljše,” je poročilo zaključil Rozman. Poročilo nadzornega odbora je predstavil njegov predsednik Marjan Založnik. Po njegovih besedah je sindikat v tem mandatu okrepil svojo materialno bazo. Pri republiškem odboru so ločena tudi sredstva za posebne izredne namene. Finančno poslovanje je bilo skladno s predpisi in skrbno vodeno. Delegati so brez razprave potrdili poročilo o delu Stupisa med 1. in tem kongresom in tudi poročilo nadzornega odbora. O predlogu sprememb in dopolnitev statuta Stupisa je uvodoma govoril Jože Turki. Statutarna komisija je pripravila predlog, o katerem so se udeleženci v razpravi povsem poenotili. V predlogu tako ni nobenih alternativnih rešitev. Stupis bo po evropskih vzorih v prihodnje imel profesionalnega generalnega sekretarja, predsednik bo sindikat le predstavljal in ne bo profesionalec. Mandat organov in funkcionarjev bo usklajen z mandati v ZSSS, torej bo petletni. Morebitne spore v Stupisu pa bodo udeleženci reševali z dogovarjanjem. Delegati so predlog sprememb in dopolnitev statuta potrdili soglasno in brez razprave. Hkrati so tudi sklenili, da bodo volitve novega generalnega sekretarja opravili na podlagi nove statutarne ureditve. Soglasno so delegati razrešili tudi dosedanje organe in funkcionarje Stupisa. Predsednik kandidacijske komisije Boris Govednik je poročal o poteku kadrovskih postopkov in oblikovanju kandidatnih list. Te so delegati soglasno potrdili. Kandidati za nosilne funkcije so se zatem predstavili. Prvi, Jože Turki, je dejal, da ima za seboj 23 let dela v Murinem sindikatu. Probleme in način njihovega reševanja torej dobro pozna. Če bo izvoljen, si bo prizadeval, da se pravice delavcev ne bi zmanjšale. Kot predsednik bo nadaljeval delo in si prizadeval za tesnejšo povezavo s članstvom. Povezavo bodo seveda morale zagotavljati območne organizacije. Martina Horžen, kandidatka za podpredsednico, je dejala, daje že tretji mandat predsednica sindikata Lisce. Ima tudi druge funkcije in obilo izkušenj, ki ji bodo pomagale k dobremu opravljanju zaupane dolžnosti. Menila je, da bi bilo treba sprejeti program predčasnega upokojevanja tekstilnih delcev in delavk s 35 leti delovne dobe. Če je bila vlada zelo velikodušna do drugih državljanov, naj bo tudi do nas, je menila. Danica Merlin, tudi kandidatka za podpred- Delegati so uporabljali le modre glasovnice. Bila sem delegatka na 2. kongresu Stupisa Igralka Lara Jankovič je tako doživeto recitirala “Balado petinštiridesetletne delavke ”, ki jo je napisal Vinko Mdderndorfer, da me je spreletaval srh in so mi polzele solze. Balada pripoveduje o delavki, ki pravi, da ni kriva, če so oblastniki v bitki za oblast pozabili na delavce, da jo včasih zgrabi takšna žalost, da bi najraje vse tri otroke vrgla z mostu in nato še sebe. Grozljiva balada, s katero bi se lahko poistovetila marsikatera tekstilna delavka. Tekstilna industrija je včasih zaposlovala ogromno ljudi, ki so veliko prispevali v proračun ne samo Slovenije, pač pa tudi nekdanje skupne države. Takrat smo tekstilci ustvarili veliko več, kot so nam lahko izplačevali, saj enkrat izplačevanja ni dovolil Markovič, drugič Planinčeva itd. Kam so prerazporejali presežke denarja, ne vem, prav gotovo pa so se s temi presežki med drugimi izobraževali tudi tisti strokovnjaki, ki se danes zmrdujejo nad nami in bi nas najraje zbrisali, namesto da bi pripravili kakšne učinkovite programe za prestrukturiranje panog, ki v našem prostoru pač niso perspektivne. Razumem, da so potrebne spremembe, da pa se s tem nihče ne ukvarja in smo tekstilci in usnjarji zato prepuščeni lasmi iznajdljivosti in v veliko primerih menedžerjem brez vizije, ki podjetja s slabim vodenjem pripeljejo v stečaj, tega pa ne razumem. Veliko novodobnih menedžerjev svojo uspešnost gradi tako, da iz delavcev iztisnejo zadnje kaplje krvi, za to pa jim potem še tistih mizernih plač ne izplačajo, da o nadomestilih in regresu ne govorimo. Pravica do dela je v naši državi zajamčena z ustavo, plača in nadomestila plač pa z zakonom. Ampak kje je ta naša pravna in socialna država? Zakaj si zatiska oči? Ali v bitki za oblast nima nobenega nadzora ali to dela namerno, da nas lahko na ta način privija? Upam da to dolgoročno ne bo možno. Upam tudi, da bomo delavci čim prej znali stopiti skupaj in da bomo od oblastnikov, ki jih volimo, čim prej zahtevali, da svoje obljube, ki jih pred volitvami tako velikodušno razglašajo, tudi izpolnijo. Pri uresničevanju teh ciljev nam prav gotovo lahko veliko pomaga sindikat. Sem pa skeptična. Na kongresu sem kljub vsemu blišču in brezhibni organizaciji opazila, da se tudi nekateri sindikalni funkcionarji “cufajo ” za stolčke, se tako ali drugače špikajo in to prav gotovo ni dobro. Namesto da se bodejo, naj raje kaj ukre- nejo za izboljšanje razmer, saj se le s skupnimi močmi lahko nekaj doseže. Ne vem, ali naj bom ponosna, da sem bila delegatka na kongresu, vem pa, da me bo sram, če bo v poročilu o delu sindikata čez pet let pisalo, da je bilo stanje pred petimi leti katastrofalno, da pa je sedaj ultrakatastrofalno. Volila sem vas (veliko izbire tako ali tako nisem imela), sedaj pa pričakujem, da boste tudi že kaj ukrenili. Ne bom se več zadovoljila s plehkimi odgovori, da je situacija, kakršna je. Nisem kriva in ni me sram, da sem po 28 letih v tekstilni industriji ostala brez dela, lahko pa je sram našo državo, ki ni še skoraj nič naredila za prestrukturiranje industrije. Ne bom vrgla mojih dveh otrok čez most (sta oba žfi za glavo večja od mene) in tudi sebe ne bom ubila. Na nas delavcih je, da pričnemo od naših funkcionarjev zahtevati, kako naj obračajo jadra, saj ne nazadnje tudi njih plačujemo iz naših žepov. Nočem biti več platno v rokah tistih, ki imajo škarje, pa nobenih idej in nobenega sodobnega kroja. Marta Mlakar, predsednica Stupisa v podjetju Univerzale v stečaja sednico, je dejala, da tekstilna industrija sloni na ženskah in da se njihov glas mora zato bolj slišati. V Tosami, kjer dela, sije nabrala dovolj skušenj, da bo lahko opravljala podpredsedniško funkcijo. Tone Rozman, kandidat za generalnega sek-retarja, je dejal, da njegova sindikalna kariera traja skoraj deset let. Spoznal je, da je v sindikatu zdaj treba delovati zlasti strokovno in da Populizem več ne zaleže. Tudi od ZSSS pričakuje, da bo še okrepila stroko. Izrazil je upanje, ^a bo sindikat tudi po kongresu napredoval. V odmoru so delegati opravili volitve. Predsednik volilne komisije Drago Forjan je poro- Drago Forjan, predsednik volilne komisije Danica Merlin, nova podpredsednica Stupisa Prejemniki Stupisovih priznanj (z leve): Tone Rozman, Jože Turki, Franc Kos-'ttač, Aleksandra Ružič, Alojz Kladnik, Bogdan Godnič, Branka Novak, Ja-Gorjanc, Marta Ritonja, Nada Paunovič, Ostoja Zvizdalo, Vinko Kepec 'n Dušan Semolič (v ozadju člani delovnega predsedstva) J^o/ca Sedmi-?*k je predlaga-resolucijo o T^njanju klovnih mest. Boris Govednik, predsednik kandidacijske komisije ■a. ’ daje kandidat za predsednika Jože Turki pre-glasov, kandidat za generalnega sekretarja z "tn6 ^ozman Pa 60. Za podpredsednico je bila i 8|asovi izvoljena Danica Merlin (Horženova Prejela 25 glasov). tll, nadzorni odbor so bili izvoljeni Franc Kos-Un V * ranc Slavič, Aleksandra Ružič, Mar-'Par in Peter Timošenko. Us Ze Tiirkl je predstavil tudi programske Ker?ntVe za delo Stupisa v prihodnjem obdobju. Vulilc n tU^' v Prihodnjem obdobju prihajalo do n sprememb in problemov, bo sindikat mo- ral biti vedno zraven. Le tako bo lahko probleme tudi reševal. Prisostvovati bo moral tudi pri izrednih dogodkih. Novi predsednik Stupisa je prepričan, da vstopanje v Evropsko unijo ne sme povzročiti zmanjševanja pravic in socialne varnosti zaposlenih. Veliko dela za sindikat bo povezanega z novim zakonom o delovnih razmerjih in pogajanji o kolektivnih pogodbah. Stupis bo tudi v prihodnje postavljal v ospredje boj za delovna mesta, še posebej za odpiranje novih. Sindikat ne bo pristajal na ukinjanje sedanjih delovnih mest, če ne bo novih. O programskih usmeritvah je razpravljal le Drago Forjan, podpredsednik Murinega sindikata. Govoril je o boju za preživetje tega velikega podjetja. Spomnil se je solz mlade delavke, ki je bila uvrščena med presežne. Večina že odpuščenih je še vedno brez zaposlitve. Kritičen je bil do vlade, ki ljudem ne zagotavlja normalnega preživetja. Ošvrknil je tudi preveliko razslojevanje in menil, da bi vlada morala imeti merila, kaj je še normalno. V Muri čakajo na obljubljeno pomoč, ki naj bi znašala približno dvakrat toliko, kolikor potrebujejo za mesečno izplačilo plač. Propad Mure bi bil katastrofa za Pomurje, na vsako delovno mesto v tem podjetju so vezani še trije ljudje. n 11 Branka Novak se zahvaljuje za pozornost ob svoji upokojitvi. Sekretarsko delo v tem sindikatu je začela leta 1988 in ga postavila na trdne noge. Če do izboljšanja razmer v tekstilni industriji ne bo prišlo, se bo sindikat moral upreti. Delavci se bodo morali združiti in upreti državi. Tudi programske usmeritve so delegati soglasno potrdili. Republiški odbor Stupisa je kongresu predlagal, naj sprejme tudi dve posebni resoluciji. Prvo, o mišično-kostnih boleznih v tekstilni industriji, je predstavila Danica Merlin. To obolenje imajo številni tekstilni delavci zaradi prisilne drže in visokih norm. Z resolucijo Stupis poziva ministra za delo, naj te bolezni uvrsti v seznam poklicnih bolezni. Poklicno obolelim bo to omogočalo višjo raven pravic iz zdravstvenega in invalidskega zavarovanja. Delodajalci v tekstilni industriji naj bi bili vključeni v nacionalni program preprečevanja poklicnih bolezni. Po drugi resoluciji bo Stupis v območjih organiziran enako kot ZSSS. Za območna odbora Stupisa na Dolenjskem in v Beli krajini pa se prične postopek združevanja. Tretjo resolucijo, Za ohranitev delovnih mest v tekstilni, oblačilni in usnjarskopredelovalni industriji, je predlagal območni odbor Stupisa za Gorenjsko, predstavila jo je Mojca Sedminek. Stupis pričakuje od vlade, da bo še bolj pomagala pri prestrukturiranju podjetij. Od lastnikov kapitala pa zahteva, naj bolj iščejo kadre, ki bodo sposobni voditi podjetja in skrbeti za ohranitev delovnih mest. V kratki razpravi so se nekoliko različna mnenja pokazala le pri resoluciji o organiziranosti Stupisa v območjih. Večina pa je kljub nasprotnemu predlogu Slavka Majzlja (predlagal je združitev območnih odborov v treh mesecih) glasovala za predlagano resolucijo. Delegati so tako potrdili vse tri resolucije. Pred zaključkom kongresa sta Jože Tiirkl in Tone Rozman podelila še priznanja Stupisa desetim zaslužnim posameznikom. Novi predsednik Stupisa seje dosedanji sekretarki Branki Novak zahvalil za opravljeno delo in ji izročil spominsko darilo. Zahvalil seje tudi vsem drugim, ki so sodelovali v pripravah na kongres in v njegovem delu, še posebej tajnici Sabini Bizjan. Franček Kavčič Romana Oman, prva predsednica odbora za enake možnosti pri predsedstvu ZSSS »Imamo dobre zakone, praksa pa bolj šepa« Romana Oman je sekretarka sindikata v enem večjih podjetij v Sloveniji, Savi iz Kranja. Tam je zaposlenih manj žensk kot moških, vendar naš pogovor ni tekel o sindikalnem delu v podjetju, temveč o delu predsednice odbora za enake možnosti, ki je bil pred dvema letoma ustanovljen kot stalno delovno pri predsedstvu ZSSS. In zakaj? Ker se bliža dan žena in ker je do enakih možnosti še dolga pot. »Osmi marec je lepa priložnost, da ženske opozorimo na svojo vlogo v družbi in spregovorimo o svojih težavah. Moški so praviloma vsaj na tak dan bolj odprti za pogovor o tem, kaj lahko tudi oni naredijo, da bomo skupaj našli boljše rešitve za vse. Tak dan v letu mora biti. Včasih smo dobivale darila v firmah, sedaj se z njimi ne pretirava. Rožice še ostajajo, pogovor pa je vreden največ.« Odbor za enake možnosti je sestavljen iz članic, ki prihajajo iz dobre polovice sindikatov dejavnosti pri ZSSS. Pogumen in obširen obseg dela, ki so si ga članice zastavile, kaže, daje dela na področju enakih možnosti res veliko. Spremljanje položaja žensk in uresničevanje s pravnimi predpisi zagotovljenih pravic žensk s poudarkom na socialno-ekonom-skih pravicah, obravnava predpisov, aktov in ukrepov v Sloveniji ter sodelovanje pri njihovem oblikovanju z vidika položaja žensk, zbiranje, obdelava in analiza podatkov o položaju žensk v sindikatih in družbi ter dajanje pobud in predlogov za ukrepe ter sode- lovanje z drugimi podobnimi organi v sindikatih dejavnosti v ZSSS in Evropski konfederaciji sindikatov ter njenih članicah so njihove programske naloge. »Zakoni so pri nas temeljito pripravljeni in sprejeti s konsenzom,« pravi Omanova, »kar pomeni, da se ne spreminjajo preveč, in to je dobra osnova, na kateri lahko gradiš svoje delovanje.« Zakon o enakih možnosti že imamo, »pri njegovem nastajanju je sodeloval tudi naš odbor,« pravi naša sogovornica in pristavi, da so za položaj žensk v družbi pomembni tudi nekateri drugi zakoni, kot je zakon o delovnih razmerjih, pa starševski zakon, pokojninski zakon, skratka vsi tisti, ki zadevajo zaposlene ženske, da lahko bolje opravljajo svojo družbeno vlogo. Praksa pa žal pogosto ne spremlja zakonska določila, saj različni statistični podatki še vedno kažejo, da ženske v družbi nimajo enakih možnosti. »Ni enakega plačila za opravljeno delo, niti napredovanja, ženske niso niti enako zastopane na vodilnih mestih, v raznih organih. Za to bi morale večkrat tudi same kaj storiti,« ugotavlja Omanova. »Predpisane kvote so po moje neumnost. Vsa družba bi morala ravnati drugače. Ženske prevečkrat same od sebe ne naredijo dovolj, nekatere samo čakajo na spodbude, moški pa to gladko prezrejo. Tudi moški bi se morali zavedati, daje skupno delovanje za celo družbo boljše. Moški in ženske se dopolnjujemo, kajti vsak po svoje gledamo na stvari. Območna organizacija ZSSS Domžale Usposabljanje za učinkovitejšo zaščito interesov delavcev Vlogo sindikata pri uresničevanju zakona o delovnih razmerjih smo v območni organizaciji ZSSS Domžale določili za prioritetno nalogo. Zato smo po prvem seminarju 25. februarja za sindikalne zaupnike organizirali še nadaljevalni seminar in delavnico. Z udeleženci je sodelovala tudi Lidija Jerkič, kije kreativno predstavila določbe zakona, pri katerih ima sindikat novo in pomembno vlogo. Vsak sindikalni zaupnik bi verjetno že sredi noči znal povedati, da je uveljavljanje zakona in boj za pravice iz kolektivnih pogodb ter neposredna zaščita članov sinonim za delo sindikata. Ker pa v sindikatih podjetij in zavodov o tem še nimajo konkretnih izkušenj, smo na delovnem srečanju želeli poglobiti znanje o posameznih pravicah. V ospredje smo postavili vodenje postopkov, ki jih mora sindikat izpeljati za uspešno rešitev problemov. Med drugim smo govorili o postopkih, ko delodajalec želi spremeniti splošne akte (pravilnik o plačah, pravilnik o delovnih raz-merjih, akt o sistematizaciji. ipd.). Beseda je bila o sprejemanju delovnega koledarja, s katerim delodajalec predvidi prerazporeditve delovnega časa in ko- lektivni dopust. Precej pozornosti smo namenili tudi urejanju letnega dopusta za leto 2003. Čeprav so se mnenja v skupi- nah zelo kresala, so udeleženci s pomočjo vodstva delavnice dorekli odgovore na posamezna vprašanja in oblikovali navodila za opravila sindikata pri izvajanju posebnih nalog, ki izhajajo iz zakona o delovnih razmerjih. Za ilustracijo objavljamo tudi obvestilo članom sindikata, kako naj ravnajo v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Justi Arnuš DELODAJALEC DELAVEC SINDIKAT findikat bo lahko podal mnenje v roku 8 dni od dneva prejema obvestila, e sindikat ne poda mnenja v roku 8 dni, se smatra, da odpovedi ne nasprotuje Delavec lahko zahteva od "k /U delodajalca, da o nameravani odpovedi pisno obvesti sindikat n Delavec mota ločno navesti, kalen sindikat mora delodajalec obvestili - naziv in naslov sindikata "čtaT" sindikata se naj ob prejemu obvestila o nameravani odpovedi TAKOJ poveže s sindikalnim j zaupnikom pri delodajalcu. Če sindikat j pri delodajalcu ni organiziran, se naj \ takoj oglasi na sedežu OBMOČNE / ORGANIZACIJE! - a d SINDIKAT Delavec in sindikat lahko zahtevata, da se zadrži učinkovanje odpovedi pogodbe do poteka roka za sodno varstvo (to pomeni, da delavcu ne preneha delovno razmerje) Delodajalec bo lahko na osnovi nasprotovanja odpove svojo odločitev spremenil V kolikor je ne bo, lahko delavec zahteva sodno varstvo V tem primem se naj nemudoma oglasi na sedežu Območne organizacije Rok za sodno varstvo je 30 dni od vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi Delodajalec bo moral na pisno zahtevo delavca o nameravani odpovedi obvestiti tudi sindikat Seveda nismo enaki, tudi ne moremo biti, moramo pa imeti ena-ke možnosti in začeti je treba že ^ temeljih, pri vzgoji in izobra-^evanju otrok. Ustanavljanje tak-Sn'h odborov in uradov za enake 'nežnosti, za ženska vprašanja in Politiko je bilo pri nas nekaj ča-Sa moderno že v bivši Jugoslavija Predvsem je interes zanje na-rasel, ko smo se začeli zbliževati ^Evropo in se zgledovati po njej. Kmalu po njihovih nastankih pa delo prevečkrat zastaja, saj je žen-sEih zahtev, tudi finančnih, vse Več, navdušenja moških pa vse tnanj. Moški sicer načeloma tak-sno delovanje žensk na zunaj njočno podpirajo, ga pa v resni-jd ne spodbujajo preveč. Še več ^nt to, mnogi menijo, da ženske nimamo nikakršnih razlogov zanj. .° seveda ne drži, še vedno je ve-’ko stvari, na katere moramo opo-Zarjati.« Odbor ima torej precej dela, saj P° besedah Omanove marsikje Pmksa močno zaostaja za teorijo. , no takšnih področij je zdravje ensk. »Ukinjanje letnih preven-lvnih ginekoloških pregledov in Jthovo prestavljanje na tri leta je nesprejemljivo. Resnih analiz, kaj 0 Pomeni zazdravje žensk, ni na-redil nihče. Ženske pa so večino-1113 prestrašene in ne vedo, da pri-spevek za takšen pregled ni velik, n se zato sploh ne odločajo za pogostejši obisk ginekologa. Zahte-a|e smo okroglo mizo na to temo, ^ndar za zdaj niti na ministrstvu 3 zdravje niti na zavodu za zdrav-_Veno zavarovanje ni posluha za-nJ0' be si bomo prizadevale.« Tudi (|U Področju varstva in zdravja pri (v 11 n' narejeno dovolj, pravi re. anova. »Ocene tveganja so na-tio06’ 'zJave ° varnosti so veči-So . a v Predalih, zaposleni pa ni-seznanjeni z ukrepi za iz-vei) j.an'e stanja. Prav tako še v Sloma n' !1'!Tlamo izdelanega sezna-tetri °^'Cnih bolezni, niti niso o raznn|l'iejenc anal'ze. Vprašanja so borni, !n dobro je, da smo v od-t0vde'.an'Ce 'z razbčnih sindika-Javnosti, saj vsaka vnaša vanj svoje izkušnje, tako da je naš vpogled v stanje lahko širši.« Uveljavljanje novega zakona o delovnih razmerjih je prav tako ena temeljnih nalog odbora za enake možnosti. O njem bodo članice letos veliko razpravljale, načrtujejo pa tudi izobraževalni seminar. »Rešitve za podjetniške pogodbe in pogodbe dejavnosti bomo poiskale v njem in se dobro seznanile z vsemi dodatnimi pravicami žensk.« Eno od zanimivih vprašanj, s katerim so se v odboru tudi srečali, je nočno delo žensk v industriji in gradbeništvu. Odbor zahteva podrobno opredelitev pogojev za nočno delo in dosledno spoštovanje mednarodnih konvencij. Nemške predstavnice sindikata sojih seznanile s svojimi zahtevami, da lahko tudi ženske delajo ponoči, saj so hotele biti tako bolj enakopravne. S tem seje tudi našim ženskam odprl nov pogled na to vprašanje, kot na vprašanje izbire in možnosti, da ženske same odločajo o tem, ali želijo delati tudi ponoči. »Država bi lahko za enake možnosti veliko naredila, pa včasih namerno zamiži, le da ima zagotovljen socialni mir. Prav zato se tudi zatika pri ureditvi vprašanja dela na črno, ki dopušča neupravičeno bogatenje enih in kratenje pravic drugih.« Romana Oman meni, da bi lahko dosledno izvajanje zakonodaje marsikaj spremenilo, predvsem pa bi morala po njenem mnenju biti učinkovitejša tudi kaznovalna politika. Slabo poskrbi država tudi za najbolj ogrožene. »To so starejše nezaposlene ženske, ki so praviloma težje zaposljive. Tudi med prejemniki minimalnih plač je največ žensk in v našem odboru kakor tudi v celotni ZSSS si močno prizadevamo, da ne bi plačevali dohodnine.« Ker so sindikalistke spoznale, da je vse bolj pomembno tudi mednarodno sodelovanje, se povezujejo z različnimi organizacijami. »Od Evrope se lahko veliko naučimo. Vse nove ideje so dobrodošle, kajti drugi so že marsikaj naredili na tem področju in ni potrebe, da mi vse delamo znova. Hkrati pa so takšni stiki priložnost za oceno sebe, z njimi pridobivamo samozavest, energijo in voljo za nadaljnje delo.« Tejini očitno ne manjka. Mojca Matoz Sindikalna lista Marec 2003 Gospodarske dejavnosti Javni sektor' (temelj je SKP (nekdanje za gospodarstvo) negospodarstvo) SIT SIT Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 4.511,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 2.254,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.570,00 2. Kilometrina (od 12. 11. 2002 dalje) 53,94 53,94 (od 26. 11. 2002 dalje) 52,26 52,26 (od 10. 12. 2002 dalje) 53,70 53,70 (od 24. 12. 2002 dalje) 54,99 54,99 (od 4. 2. 2003 dalje) 55,02 55,02 (od 18. 2. 2003 dalje) 55,05 . 55,05 (od 4. 3. 2003 dalje) 54,24 54,24 3. Ločeno življenje’ 100.653,00 65.845,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 1. 2003) - po SKPGD (na delovni dan) 698,00 698,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) -za 10 let 68.964,00 -za 20 let 103.446,00 -za 30 let 137.928,00 55.354.00 83.031.00 110.708,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 503.264,00 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje 786.408,00 oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči* - po SKPD - ob smrti delavca 150.979,00 - ob smrti v ožji družini 75.490,00 110.708,00 4. Minimalna plača (od 1.12. 2002) 103.643,00 103.643,00 5. Zajamčena plača (od 1.12. 2002) 50.559,00 50.559,00 6. Regres za letni dopust - najmanj minimalna plača po zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS št. 42/02, člen 131) 103.643,00 - socialni partnerji so se dogovorili, da znaša minimalni regres za leto 2003 132.170,00 SIT, kar bo v kratkem objavljeno v uradnem dokumentu 132,170,00 132.170,00 -ali največ 183.495,00 (70 % povprečne slovenske plače) * 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade, regres za letni dopust in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. 3. Regres za letni dopust v negospodarstvu je določen z Aneksom, Uradni list RS št. 99/01. 4. Izhodiščna plača za I. tarifni razred v Splošni kolektivni pogodbi za negospodarstvo za januar 2003 znaša 52.473 SIT. 5. Osnova za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja od I. januarja 2003 znaša na mesec bruto 173.374 in neto 110.708 SIT (podatek za nekdanje gospodarstvo). Strokovna služba ZSSS Četrta seja predsedstva ZSSS Na pustni torek je zasedalo predsedstvo ZSSS. Čeprav so bile teme resne, razprave pa pestre in dolge, je v začetku seje za malo humorja poskrbel Sindikat KŽI. Taje na sejo povabil dva klovna, ki sta razdelila gradivo in krofe za vse udeležence. Prva točka seje, ki je ponavadi namenjena potrditvi zapisnika predhodne seje predsedstva ZSSS in pregledu realizacije sklepov, je najprej odprla razpravo o sofinanciranju prvomajskih proslav. Na posebnem računu se je v minulem letu zbralo dva milijona tolarjev, ki bodo razdeljeni organizatorjem v Podravju, Domžalah, Posočju, Celju in Velenju. Za člane predsedstva je Jovo Labanac organiziral dodatno gradivo in krofe. Od tam in iz Vipavske doline so namreč pravočasno prišle vloge, nekaj sredstev pa bo Zveza namenila tudi za proslavo na Rožniku v Ljubljani in v Vipavski dolini. Dan Evrope, določen za 21. marec, bo ZSSS zaznamovala na različne načine. Med drugim bo prav na ta dan tudi shod pred poslopjem Gospodarske zbornice Slovenije. Pobudo zanj je dal sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije (KNG), ki je v skladu z zakonom shod že prijavil in začel aktivnosti. Pridružili se mu bodo še drugi sindikati člani Zveze in zagotovili množično udeležbo. Stališča ZSSS kot predstavnika civilne družbe so do vstopa Slovenije v EU jasna in so bila do sedaj že večkrat izražena. Odgovor je ZA, vendar odpira še različna vprašanja na več področjih, od različnih socialnih vprašanj do vloge sindikatov v EU, prostega pretoka delovne sile in podobno. ZSSS ima na tem področju raznolike izkušnje, zato bo na svoja stališča javnost še opozarjala in pred referendumom sklicala tiskovno konferenco. Koordinacija industrijskih sindikatov je predsedstvo obvestila o svoji drugi seji, na kateri so obravnavali problematiko regresa za redni letni dopust za leto 2003. Kot je povedal koordinator Jovo Labanac, so med drugim sklenili predlagati Zvezi, naj predsednika vlade Antona Ropa podrobno seznani z blokadami v socialnem dialogu ter možnimi posledicami enostranskega ravnanja privilegiranih socialnih partnerjev. Predsednica odbora za enake možnosti pri predsedstvu ZSSS pa bo Lučka Bdhm. Predsedstvo je sklenilo tudi objaviti razpis za podelitev letošnjih priznanj ZSSS (objavljamo ga posebej). M. M. TT" SDPZ Pismo ministru Jakobu Presečniku Odbor za Cestni potniški promet pri Sindikatu delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ), vključen v ZSSS, je večkrat opozoril na odsotnost prometne politike. Podpiramo prometno politiko, ki bi omogočala ohranjanje in razvoj podjetij s področja cestnega blagovnega in potniškega prometa. Prometne politike v svetu so prav vse usmeijene k razvoju cestnega potniškega prometa. SDPZ je že pred leti predlagal, naj se avtobusni prevoz razbremeni davščin, podobno kot so razbremenjeni žičničarji. Prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi je veliko cenejši od prevoza z osebnimi avtomobili, ugodnejši je tudi za okolje in urejanje prostora. SDPZ je zelo zaskrbljen za usodo avtobusnih prevozniških podjetij, zlasti v linijskem prometu, saj nimajo več rezerv v poslovanju. Njihovo gospodarjenje je podobno umiranju na obroke. Zaradi tega nam grozi nov val odpuščanja delavcev. Prepričani smo, da bi Slovenija morala subvencionirati avtobusne vozovnice, to počno tudi mnoge evropske države. Onemogočiti bi morala tudi delo na črno. SDPZ je pripravljen pripravljeni prevzeti svoj del odgovornosti za izboljšanje razmer v prometu, odgovornost pa morajo prevzeti tudi drugi dejavniki. Vsi problemi se ne morejo reševati na plečih poslušnih in dela željnih delavcev. Spoštovani gospod minister, pričakujemo, da nas boste povabili na pogovor o aktivnostih za sanacijo nevzdržnega stanja v avtobusnem prometu. Skupaj moramo poiskati rešitve, ki bodo preprečile proteste in zapiranje cest ali celo stavke. Zdravko Bobnarič, predsednik odbora za cestni potniški promet Cvetka Gliha, generalna sekretarka Razpis za podelitev plakete Svobodnih sindikatov Slovenije v letu 2003 1. Plaketo Svobodnih sindikatov Slovenije (v nadaljevanju: plaketo) lahko prejmejo sindikati, ki so člani Zveze, njihove oblike organiziranja, območne organizacije ZSSS in posamezni člani, lahko pa tudi druge organizacije in njihovi predstavniki. 2. Pri izbiri kandidatov za dodelitev plakete bo komisija kot predlagatelj odličij ZSSS upoštevala kriterije, kijih določa 7. člen pravilnika. Po teh določilih se plaketa podeljuje za posebne dosežke predvsem na področjih: • varovanja in izboljšanja ekonomskega, gmotnega in socialnega položaja članov, • uspešnega usklajevanja, organiziranja in izvajanja različnih oblik sindikalnega boja posameznih ali vseh sindikatov, združenih v Zvezo, • razvoja sindikalnega gibanja, socialnega partnerstva in organiziranosti sindikata, • mednarodnega sindikalnega sodelovanja in uveljavljanja ZSSS in sindikatov - članov ZSSS v mednarodnih sindikalnih organizacijah, • uveljavljanja zahtev sindikata v organih lokalne samouprave in institucijah na ravni države, • razvoja in krepitve samostojnosti ter učinkovitosti sindikata na posameznih ravneh organiziranosti, • popularizacije in razvoja določene dejavnosti v ZSSS, • kreativnega dela na področju medsindikal-nega sodelovanja, • za večletno delo in pomemben prispevek v organih in organizacijah ZSSS pri uresničevanju interesov članov in pri uveljavljanju ter razvoju sindikata, • učinkovite zaščite in uveljavljanja temeljnih človekovih pravic članov, • pomembnega prispevka k zdravemu in humanemu delovnemu okolju. 3. Predlagatelji za podelitev plakete po 9. členu pravilnika so lahko: sindikati podjetij, družb, zavodov in ustanov, sindikati - člani ZSSS, območne organizacije ZSSS in organi ZSSS. Predlogi morajo vsebovati pisno obrazložitev na največ dveh tipkanih straneh. 4. Plakete bo podelil predsednik ZSSS na tradicionalni prvomajski svečanosti. Predloge za plakete morajo upravičeni predlagatelji iz 3. točke tega razpisa poslati najkasneje do 28. marca na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Komisija za sindikalna priznanja, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana. Mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS f/ SDT SLOVENIJE Anketa med zaupniki SDTS »Nihče naj ne dvomi, da bomo zbrali 40.000 podpisov!« V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije (SDTS) se že pripravljajo na zbiranje 40.000 podpisov v podporo referendumu o obratoval-nem času prodajaln. Zaupnike tega sindikata, ki so se v soboto zbrali na zimskih igrah na Rogli, smo vprašali, kakšno je razpoloženje med delavkami in delavci in kako se pripravljajo za zbiranje podpisov. št. 9/6. marec 2003 družinske člane, saj se vsi zavedamo, kako pomembna je ta akcija za nas in za pogoje, v katerih delamo in živimo. Prepričan sem, da nas podpira tudi velika večina potrošnikov. Nekateri nam bodo poskušali metati polena pod noge Jože Murko, sekretar Območnega odbora SDTS v Podravju: Ni me strah, da ne bi preko sindikalnih podružnic v naši regiji zbrali najmanj toliko podpisov, kolikor imamo članov. Pričakujemo sicer, da nam bodo nekateri poskušali metati polena pod noge, vendar to ne bi smelo ogroziti naših prizadevanj, saj smo tega že vajeni. Upam, da bodo naša prizadevanja s konkretnimi akcijami podprli tudi drugi sindikati dejavnosti. Trgovske in trgovci bodo množično sodelovali v akciji Darinka Banovec, Merkur Novo mesto: Prepričana sem, da bodo delavke in delavci v trgovini množično sodelovali v akciji zbiranja podpisov v podporo referendumu. Naša sindikalna podružnica je na to dobro pripravljena. Čeprav v našem podjetju z nedeljskim delom nimamo problemov, bomo člani SDTS in drugi zaposleni oddali svoje podpise v podporo referendumu, ker gre pri tem za načelno vprašanje. V Sloveniji mora biti ne-delja namenjena družini. Vodstvo podjetja nas podpira Jani Mušič, VELE - Enota Domžale: Vod-jjtvo našega podjetja javno podpira akcijo SDTS. 'Mislim, da z zbiranjem podpisov ne bomo imeli Nobenih problemov. V našem podjetju smo že ani jeseni zbirali podpise proti nedeljskemu de-u in jih v enem tednu zbrali 1500. To pomeni, da so naše zahteve takrat podpi-sali tudi mnogi družinski člani, pa tudi potrošen ki tudi zdaj podpirajo akcijo SDTS. Na-0 akcijo podpira tudi svet delavcev. V našem Podjetju je 75 odstotkov zaposlenih članov iaTS. Če bo vsakdo med nami storil to, kar samo se dogovorili, bo-1110 zbrali zelo veliko podpisov. Akcijo bodo množično podprli tudi upokojeni trgovci Marjeta Benko, upokojenka in dolgoletna zaupnica SDTS, Murska Sobota: Prepričana sem, da bo akcija zbiranja podpisov uspela, saj je SDTS dobro organiziran tudi na terenu. Sama bom na upravni enoti oddala svoj podpis v podporo referendumu, poleg tega pa bom s seboj pripeljala še veliko družinskih članov in prijateljev. Prepričana sem, da bodo tudi upokojene trgovske delavke in delavci množič-no podprli akcijo našega sindikata, saj najbo-Vedo, kaj pomeni delati vse nedelje v letu. Jjjavce smo redno informirali o ------------------------- "'•zadevanjih SDTS niy|,ank° Heziak’ sindikat Prehrane (Kolo-n.lv J'’ Maribor: Za zbiranje podpisov smo v l;iv(Cn' P°djetju dobro pripravljeni, saj smo de-t\ja*e.sPr°ti informirali o prizadevanjih SDTS. sartl ^Ndikat ima v Sloveniji dovolj članov, da t0 akcijo, vendar pa pričakujem, da laVcj .z Nami solidarni tudi sindikalisti in de-Ši 'z drugih dejavnosti. Zagotovo bodo na-111 na upravne enote popeljali tudi svoje A ‘it P’ \ ur . ; Velika podpora nas ne sme uspavati Suzana Krumpak, Moda, Celje: V našem podjetju smo vsi zaposleni člani SDTS. Akcijo zbiranja podpisov podpiramo, čeprav sami z nedeljskim delom nimamo težav. Podpise bomo oddali zaradi solidarnosti do trgovk in trgovcev, ki morajo delati ob nedeljah. Opažam, da nas pri tem podpirajo tudi potrošniki. Čeprav akcija SDTS uživa med zaposlenimi in med potrošniki podporo, pa nas to ne sme uspavati. Ljudi je treba prepričati, da bodo šli to podporo izrazit tudi na upravno enoto, kar vedno ne bo lahko. Zato se moramo dobro pripraviti. Sicer pa mislim, da za naš sindikat ne sme biti problem zbrati 40.000 podpisov, saj je eden najmočnejših in najbolj množičnih sindikatov v Sloveniji. MM Zbiranje podpisov bo vodil območni odbor SDTS Lojze Raško, sekretar SDTS za Koroško: Na zbiranje podpisov smo na Koroškem dobro pripravljeni. Akcijo bo pri nas vodil območni odbor SDTS. Sistematično nameravamo obdelati vsa trgovska podjetja, kjer imamo člane. Zagotovo pa bo akcijo podprlo tudi veliko delavk in delavcev iz tistih trgovskih hiš, kjer nimamo sindikalnih podružnic. Reči moram, da so člani SDTS z našega območja bili že doslej vključeni v vse aktivnosti za sprejem zakona, zato bomo zbiranje podpisov izvedli še toliko lažje. ITi- # -7 Velika odgovornost je na ramenih sekretarjev območnih odborov Franci Lavrač, Maximarket in predsednik SDTS: Na zbiranje podpisov smo v našem sindikatu že zelo dobro pripravljeni, saj smo se že dalj časa zavedali, kaj nas čaka, in ne dvomim, da bomo zbrali več kot 40.000 podpisov. Delodajalci namreč niso bili pripravljeni na dialog z nami. V Sloveniji je v trgovinski dejavnosti zaposlenih okoli 100.000 delavk in delavcev. Če bodo podpise oddali samo naši člani, jih bo dovolj. Seveda pa pričakujemo, da bodo našo pobudo podpisali tudi drugi delavci v trgovini, njihovi družinski člani in drugi delavci in potrošniki, ki podpirajo naša prizadevanja. Seveda bodo v naslednjih dneh imeli največ dela naši sekretarji na območjih. To je priložnost, da se dokažejo in potrdijo. Pričakujem tudi, da bodo našo akcijo aktivno podprli drugi sindikati dejavnosti v okviru ZSSS, ki so nam podporo že obljubili. Naj za ilustracijo navedem še izkušnjo iz Maximarketa. V enem dnevu je našo pobudo podpisalo 337 od 400 delavcev. Zato pričakujem, da bomo tudi tokrat v podjetju zbrali najmanj toliko podpisov, kot je članov našega sindikata. T K Zimske športne igre Sindikata delavcev trgovine Slovenije Predsednik je obljubil pečenega vola Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS) je minulo soboto na Rogli pripravil 2. zimske športne igre. Na njih seje zbralo preko 330 udeležencev iz 22 velikih trgovskih podjetij iz vse Slovenije. Za tekmovanje v veleslalomu seje prijavilo 196 udeležencev, od tega 53 žensk in 143 moških. Najmočnejše ekipe so bile iz podjetja Vele, iz Koroške trgovine in iz Ere. Predsednica organizacijskega odbora Nevenka Knapič je v pozdravnem govoru dejala, da z organizacijo iger SDTS nadaljuje izvajanje programskih usmeritev kongresa, na katerem so se dogovorili, da bodo ob temeljnih nalogah posvetili pozornost tudi rekreativni in športni dejavnosti ter družabnim aktivnostim. Za 2. zimske igre seje prijavilo 30 odstotkov več udeležencev kot lani. »Prepričana sem, da bo število udeležencev v naslednjih letih še naraščalo, še zlasti, ko bo naš sindikat dosegel zastavljeni cilj - drugačen obratovalni čas v prodajalnah.« Ker so člani SDTS prepričani, da bo referendum o obratovalnem času prodajaln uspel in da delavcem v trgovini v bodoče ne bo treba delati ob nedeljah, so se že dogovorili, da bodo zimske športne igre SDTS vsako leto prvo nedeljo v marcu na Rogli. Po tekmovanju so se udeleženci iger zbrali v hotelu Planja, kjer so slovesno razglasili rezultate in najboljšim podelili priznanja in nagrade. Ob razglasitvi je udeležence najprej pozdravil sekretar območne organizacije ZSSS v Celju Ladislav Kaluža. Dejal je, daje srečanje potekalo pod olimpijskim sloganom, pomembno je sodelovati, in so zmagali vsi, ki so prišli. Predsednik SDTS Franci Lavrač je tekmovalcem čestital za dosežene rezultate. »Vsi vemo, kakšne naloge nas čakajo v pripravah na referendum o odpiralnem času trgovin, zato o tem ne mislim govoriti. Obljubljam pa vam, da bom, če bo referendum uspel, maja ob Kolpi organiziral velik piknik našega sindikata, na katerem bomo spekli vola!« je sklenil Lavrač in požel takšen aplavz in navdušenje, da je veliko dvorano hotela Planja skoraj razneslo! Po podelitvi priznanj in nagrad so se udeleženci zavrteli po taktih ansambla Stanka Mikole iz Arclina pri Vojniku, ki po besedah Kaluže na vsakem družabnem srečanju zdrži eno uro dalj kot zadnji udeleženec. Letošnje zimske igre SDTS je odlično organiziral organizacijski odbor v sodelovanju z območno organizacijo ZSSS v Celju. Vse niti organizacije so imeli v rokah Nevenka Knapič, Ladi Kaluža in Milena Vrunč. Pri organizaciji srečanja je pomagalo tudi podjetje Unior Turizem, za brezhibno tehnično izvedbo tekmovanj pa je poskrbel Smučarski klub Unior Celje. T K. V kategoriji najbolj izkušenih je zmagala Marija Florijan (v sredini), druga je bila Nuša Turk (levo) in tretja Milena Vrunč Močna ekipa je zastopala sindikat podjetja Vele. Med dekleti je najboljši čas dosegi Tanja Budna iz velenjske Ere. Najboljši čas nasploh je dosegel Pa- Vse niti odlične organizacije so imeli v rokah (od leve) Nevenka Knapič, La-Vel Huš iz velenjske Ere. dislav Kaluža in Milena Vrunč. Mladi upi: Zvonko Mrak (v sredini), Uroš Zver (levo) in Stane T°plak. SDTS Protest proti vodstvu Špara Več ogorčenih delavcev družbe Spar Slovenija nas je obvestilo, da delodajalec od posameznih prodajalk in prodajalcev zahteva ali celo izsiljuje podpis izjave soglasja za delo v manj ugodnem delovnem času, to je ob nedeljah, ponoči in ob državnih praznikih. Na pogovore kličejo celo delavce, ki so na bolniškem dopustu. V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije zoper tako ravnanje vodstva najostreje protestiramo, saj je v nasprotju z določbo 17. člena zakona o trgovini. Soglasje za morebitno obratovanje prodajalne v neugodnem delovnem času po zakonu lahko dajejo le sveti delavcev in drugi legitimni predstavniki delavcev (sindikalne podružnice). Sindikat delavcev trgovine Slovenije bo pridobil še dodatne informacije in o ravnanju delodajalca po potrebi obvestil pristojne državne institucije. Sandi Bartol, sekretar SDTS Rezultati veleslaloma: v ženske nad 45 let: 1 .Marija Florjan, SM Savinjska TD, Žalec, 2- Nuša Turk, ERA, Velenje, 3. Milena Vrunč, OOSDT, Celje; od ^6 do 45 let: 1. Vera Vrečko, Moda, Celje, 2. Darja Leskovar, ERA, tlenje, 3. Ida Rebernik, ERA, Velenje; do 35 let: 1. Tanja Budna, ERA, Velenje, 2. Milojka Zelcer, ERA, Velenje, 3. Simona Kočnik, Koroška trgovina. Moški nad 45 let: 1. Miran Govedič, Kovinotehna - Merkur, k;elje, 2. Janko Škruba, ERA, Velenje, 3. Ivan Cokan, Mercator nlje MO III (prej Žana) Celje; od 36 do 45 let: 1. Pavel Huš, ERA, Nenje, 2. Marjan Laznik, Mercator Celje MO III (prej Žana), I pIan^° Ačko, Mercator, Slovenska Bistrica; od 26 do 35 let: • Pok Lekše, Koroška trgovina, 2. Stanko Pirtovšek, Koroška tr-j^ina, 3. Vlado Žigart, Koroška trgovina; do 25 let: L Zvonko T rnk. Koroška trgovina, 2. Uroš Zver, Vele, Domžale, 3. Stane °P>ak, ERA, Velenje. njbol jši čas - ženske: Tanja Budna, Era, Velenje. ^njboljši čas - moški: Pavel Huš, ERA, Velenje. T K. Pogajanja o povečanju dodatkov za nedeljsko delo so se to sredo nadaljevala in zaključila, delodajalci so vztrajali pri povečanju s 50 na 60 odstotkov. O tem se bodo organi podpisnikov kolektivne pogodbe opredelili najkasneje do 15. marca. 14 a enotnost 1 št. 9 / 6. marec 2003 RAZVEDRILO Iz dnevnika delavca Jožeta Izjemne pokojnine »Špela, danes pa hitro prinesi malico, ker nimam veliko časa!« je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi vzkliknil rezkar Vili. »Pohiti, delo čaka!« »Vili, kaj se dogaja?« je previdno povprašal strugar Lojze. »Ali delaš na rezkalnem stroju danes kaj zase?« »Ne, zakaj?« je na kratko odgovoril Vili. »Samo nazaj za stroj se mi mudi!« »Zakaj?« je previdno povprašal Lojze. »Saj veš, da ne boš imel nič večje plače, če boš delal kot črna živina. Minimalna plača ti ne uide, ne glede na to, kako se boš trudil. Zato raje varčuj z močmi, da boš lahko delal do zasluže-ne upokojitve!« »Lojze, nikar Vilija ne sprašuj, zakaj je tako poprijel za delo, saj veš, da so v rezkalnici dobili novega šefa,« se je zarežal skladiščnik Rudi. »Novemu šefu pa se splača »nekam zlesti«, ali ne, Vili?« »Šefi me sploh ne zanimajo. V delo sem se vrgel ravno zaradi tega, kar je omenil Lojze,« je odločno odvrnil Vili. »Prizadevam si, da bi pridobil pravico do višje pokojnine!« »Kako to misliš?« je presenečeno povprašal Lojze. »Ali je pokojnina pri nas odvisna od tega, koliko kdo dela in naredi v svoji delovni dobi!« »Kaj si nor? To ne,« je odvrnil Vili. »Zakaj pa potem zadnje čase garaš kot črna živina?« je zanimalo Rudija. »Ha, ha, fantje!« se je zasmejal Vili. »Odločil sem se, da si bom priboril izjemno pokojnino, saj mi moja redna pokojnina po štiridesetih letih prizadevnega dela za rezkalnim strojem ne bo omogočala vame starosti in človeka vrednega življenja na stara leta.« »O kakšni izjemni pokojnini govoriš?« je presenečeno povprašal Lojze. »Žena je pred dnevi v časopisu prebrala, da lahko država posameznikom za izjemne dosežke pri delu po upokojitvi dodeli izjemne pokojnine,« je smeje odvrnil Vili. »Trenutno prejema v Sloveniji izjemne pokojnine 643 upravičencev. Njihove pokojnine so znašale v letu 200J od 75.020 tolarjev do 301.799 tolarjev. Ali si predstavljate? Če bom pri delu dosegel izjemne uspehe, bo moja pokojnina petkrat večja od moje sedanje plače. Kaj lepšega si še lahko želim za stara leta. Za to se velja potruditi!« »Kako pa nameravaš pri delu doseči izjemno uspešnost?« je previdno povprašal Lojze. »Kako le?« se je zasmejal Vili. »Vsi veste, da rezkam komponente za najbolj kakovostne avtomobile na svetu - za mercedese. Dolej sem vsak mesec dvakrat presegel evropsko dogovorjeno normo, poslej pa jo bom trikrat. Poleg tega pa vsako leto prijavim najmanj dve inovaciji pri delu. Komisija za dodeljevanje izjemnih pokojnin bo onemela, ko se bo srečala z mojim primerom. Zagotovo mi bo dodelila najvišjo izjemno pokojnino, kar je mogoče!« »Presneto, potem pa bom tudi jaz dobil izjemno pokojnino!« je vzkliknil mizar Tone. »V minulih petindvajsetih letih sem prijavil že natanko 131 koristnih predlogov in inovacij, ki mi jih ni nihče plačal, naše gospodarstvo pa je zaradi njih prihranilo milijone in milijone tolarjev. To je izjemen, da ne rečem kar vrhunski dosežek!« »No, tudi jaz sem v minulih 35 letih delovne dobe dosegel nekaj uspehov, za katere so mi vedno govorili, da so izjemni,« je skromno dejal Lojze. »Dve desetletji sem za sto odstotkov presegal normo, poleg tega pa sem z izboljšavami povečal zmogljivost stružnic v našem podjetju za 30 odstotkov. Kdo ve, morda pa bo to dovolj vsaj za kakšen skromen dodatek k pokojnini, saj sicer s 65.000 tolarji pokojnine ne bom mogel preživeti brez pomoči otrok.« »Tudi jaz sem dosegel izjemen uspeh, vendar ne pri delu, temveč v življenju!« je vzkliknil kurir Peter. »Imam ženo in štiri otroke, ki jih že celo desetletje preživljam z minimalno plačo, pa so še vedno vsi živi in zdravi! Ali ni to vrhunski dosežek!« »To ni vrhunski dosežek, temveč pravi čudež! Peter, za to si ne zaslužiš samo izjemne pokojnine, temveč tudi Nobelovo nagrado,« se je v pogovor vključila Sonja iz računovodstva. »Že vsi, ki v tej deželi z delavskimi plačami ali pokojninami preživljajo sebe, so pravi junaki. Kdor pa uspe z njimi vzdrževati še družino, je že napol čudodelnik.« »Vili, pa si prepričan, da boš zares dobil izjemno pokojnino?« je previdno povprašal Rudi. ^ »Seveda!« je veselo vzkliknil Vili. »Zanjo se bom boril kot lev. Če bo treba, bom garal od jutra do večera. Za to, da bo nato moja pokojnina petkrat večja od moje sedanje plače, pa se že splača pljuniti v roke, ali ne?« Kdo ve kako dolgo bi še tako kramljali, če ne bi iz kuhinje z veliko skledo ričeta za repete pridrvela kuharica Špela. »Fantje, danes pa ste govorili same neumnosti,« je energično dejala Spela. »Noben med vami nima niti najmanjših možnosti, da bi dobil izjemno pokojnino!« »Zakaj pa ne?« je presenečeno povprašal Vili. »Saj dosegamo pri delu vrhunske dosežke!« »To je že res,« je dejala Špela. »Vendar pa so izjemne pokojnine rezervirane samo za tiste, ki so dosegli vrhunske dosežke na področju kulture, znanosti in umetnosti, ne pa pri delu.« »Hm, hm,« je zamišljeno dejal Vili. »Špela, če te prav razumem, človek v tej deželi za vrhunske dosežke pri delu ne more dobiti drugega kot skromno pokojnino. Torej so predpisi o izjemnih pokojninah jasni?« »To ne! Predpisi o izjemnih pokojninah so izjemno nejasni, še bolj izjemno pa so ohlapni kriteriji za njihovo dodeljevanje. Na to je že večkrat opozoril tudi Sindikat državnih in družbenih organizacij Slovenije,« je dejala Špela. »Zato si lahko z lobiranjem, zvezami in na druge načine človek izbori izjemno pokojnino za marsikaj, samo za vrhunske dosežke pri delu ne!« »Hm, hm,« je začel mencati Vili. »Razumem, da si izjemni znanstveniki in izjemni umetniki za izjemne dosežke zaslužijo izjemne pokojnine. Samo tega ne razumem, zakaj tudi delavci za štiridesetletno izjemno prizadevno in izjemno uspešno delo, ki ni bilo še nikoli pošteno plačano, ne bi mogli dobiti vsaj takšne pokojnine, da bi z njo na stara leta dostojno živeli. To bi bilo izjemno!« »Fantje, nič se ne sekirajte,« je zamahnila z roko Špela. »Saj bomo tudi mi vsi za svoje delo dobili izjemne pokojnine!« »Kakšne?« smo presenečeno povprašali vsi v en glas. »Izjemno nizke!« je odvrnila Špela in skozi nihajna vrata izginila v kuhinjo. Trener »Imam odličnega trenerja. Za zmago bi žrtvoval tudi življenje!« »Ali je mogoče, da bi za zmago žrtvoval svoje življenje?« »Kdo pa govori o njegovem življenju: voljan je žrtvovati mojega.« Direktor »Kakšen je vaš direktor?« »Spominja me na sir!« »Zakaj?« »Bolj je star, bolj je pokvarjen!« Lepa starost »Prav zadovoljen sem, da sem na stara leta še tako čil in zdrav.« »Zakaj govoriš, da si že star, saj imaš šele devetintrideset let?« »Kdor želi imeti lepo starost, mora vanjo vstopiti, ko je še mlad!« Zrela leta »Ali si se zdaj, ko si prišel v zrela leta in ko si pametnejši, že naučil popravljati svoje napake?^ »Ne. Zdaj jih znam tako spretno ponavljati, ud me ne zasačijo!« Trda vzgoja »Fanika, zakaj tako pretepaš hčerko?« »Ji bom že pokazala: opažam, da mi smrklja p°' staja vse bolj podobna!« \ CE VPRAŠATE MENE Lov na čarovnice? Piše: Doro Hvalica Pobuda Vladi Republike Slovenije za spremembo Zakona o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo zasluge na področju kulture, je legitimna pravica vsakogar - tudi Sindikata državnih in družbenih organov Slovenije, ki kot pobudnik ugota vlja, da so v zakonu pomanjkljiva merila, oziroma predlaga dopolnitev zakona z natančnimi merili in kriteriji- Do tod je pobuda korektna, toda iz nje je mogoče jasno razbrati tudi željo, da se te pravice odpravijo ali bistveno omejijo. Očitno je, da pobudnik ne pozna razlogov in okoliščin, ki so pripeljali do potrebe o dodatkih pri odmeri starostne pokojnine. Nerazvit umetnostni trg, plačevanje minimalnih prispevkov za pokojninsko zavarovanje samostojnim kulturnim ustvar- jalcem, izrazita podcenjenost dela v kulturi od šestdesetih let dalje in pokojninski sistem, ki doslej ni omogočal dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, so v preteklih desetletjih povzročili, da bi mnogi naši najvidnejši in najzaslužnejši ustvarjalci na starost životarili. Pa kljub temu jim zakon ne omogoča izjemnih pokojnin, temveč le dodatek - razliko med starostno pokojnino, ki bi jo sicer imeli po splošnih merilih, in priznanim odstotkom do najvišje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Le 29 najzaslužnejših (od katerih pozna predlagatelj po lastnih besedah samo dva) ima najvišjo, povprečna pa je 75-odstotna. Podatek, da je takšnih uživalcev 643, je zavajajoč, kajti takšnih ustvarjalcev in poustvarjalcev na področju kulture je le 272, z dodatki od 4000 do 130.000 tolarjev. Preveč? Morda. Ampak, dodatke k starostni pokojnini ureja množica zakonov in predpisov. Večina družbenih, poklicnih, položajnih in podobnih skupin je številčno bistveno večja od kulturniš- ke. Na primer: upravičenci po zakonu o popravi krivic - 422, delavci organov notranjih zadev in zaporov - 3078, administrativno upokojeni iz notranjih zadev - 430, delavci policije 674, vojaški zavarovanci 4612, prejemniki državne pokojnine -12.361, akontacije pokojnin iz nekdanje SFRJ-433, prejemniki varstvenega dodatka - 49.492, oficirji JLA - 530, drugi nosilci zavarovanja v nekdanji SFRJ do leta 1992 - 32.785, prejemniki dodatkov k pokojninam iz nekdanje SFRJ - 1984, kmetje - 17.206, itd. itd. do skupnega števila 231.306. Kulturnih ustvarjalcev in poustvarjalcev je torej kakih 1,2 odstotka (podatki iz mesečnega statističnega pregleda ZPlZ-a, oktober 2002) Če vprašate mene, dvomim, da sta Ščer-njavičeva pobuda in pogrevanje ničkoliko-krat pogrete in pregrete teme uperjena proti tej peščici ljudi, ki smo jih vse življenje imeli v čislih, bili nanje ponosni in so nam znova in znova potrjevali našo jezikovno, kulturno in narodno samobitnost. Ker je pobudnik za spremembe Sindikat državnih in družbenih organov Slovenije in ker so največje skupine upravičencev prav s tega področja, predvidevam, da so ambicije predlagatelja bistveno širše. Takšne pa podpiram tudi sam. Brezskrbna prihodnost. Danes. Zdravstveno zavarovanje pri Vzajemni je kot jamstvo za več sproščenosti v vašem življenju, za vas in za vašo družino. Za brezskrbno prihodnost se zavarujte danes. brezplačen telefon 080 20 60, www.vzajemna.si, wap.vzajemna.si 'M VZAJEMNA zdravstvena zavarovalnica, d.v.z. Jaz zate, ti zame. V? . dl*mna zdravstvena zavarovalnica, d v z . Mala ulica 5, Ljubljana POKRAJINA V ITALIJI, KJER SE NAHAJA MESTO NA SLIKAH OPOROKA MOČEN PRIJEM OKOLI NEČESA NEPRI- JETEN OBČUTEK OSVEŽU- JOČA PIJAČA NORDIJSKI BOGOVI TESLA KOZAŠKI PO- VELJNIK 1 BRIZANT- NO RAZSTRE- LIVO Avtor: Rudi Murn Nova Delavska enotnost SREDNJE-'ESK VEŠKA NAPRAVA ZA METANJE JANUAR, FEBRUAR, MAREC, APRIL, ? ČEŠKI TENISAČ (JIRI) LITERARNA DELA V SLOVAN. JEZIKIH LJUBKOVALNO EDO ŽENSKO IME NASPROT- JE SVETLO- BE SKLOPITEV ZNAČIL-NOST OMEJENEGA ANTON PETJE MADŽAR SUROVINA ZA IZDELAVO PIVA LJUDSTVO V LAOSU KLAVIRSKA TIPKA KITAJSKI VODITELJ REKA V S. ŠPANIJI V ŽILO NEMŠKI FILA/ISKI REŽIŠ 7ISER (ERICH) VODJA ČRNOGORSKI VLADIKA IN PESNIK IGRALEC NA GODALO ATLAS DRUŽBENI SLOJ TRGOVCEV OVČJI SAMEC »NAPOLEO-NOV OTOK« PISATELJ FLEMING REKLO KEMIJSKI ELEMENT, ZNAK: V SLOV. PISATELJ (TONE, »UKANA«) ELEK- TRIČNI ŠTEVEC VELIKA TATVINA SLOV. SLIKAR ŠUBIC POGO- VORNO; LEPILO JAPON. UMETNO- STNA DRSALKA GRŠKA BOGINJA MOD- ROSTI ITAL. UMETNO VLAKNO IN TKANINA AM. IGRAL. CARREV STRUPEN PLIN GORA NAD POSTOJNO AM. FILM. IGRALKA HECHE POGO- VORNO: SALA NEON VEZNIK POSTAVA RT NA JUGU ŠPANIJE BELJAKOVINA V VEZIVNEM TKIVU ALOJZ REBULA ČTIVO. BERILO ORGANIZIRANA PREDAVANJA CIRKUSANT KNOCK OUT SOL TANTA- LOVE KISLINE ANTON TROST ANTON AŠKERC OTOK V JADRANU > RAKEV VODNA ŽIVAL STANE POTOKAR JAPONSKI PISATELJ (KOBO) SAMICA BRAKA STAROGR. DIDAKT. PESNIK NORD. BOGINJA PERUNI- KA RENATA TEBALDI ENGEL, ERICH (1891-1966)-NEMSKJ FILMSKI REŽISER OTROŠKO VOZILO IZDELOVALEC , okrasnih kovinskih PREDMET.. GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 9 (6. 3. 2003): Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izreži1 in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikat1’ Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagia^ 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svojega točnega naslova in davcD številke. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedelj» 17. marca 2003. Pravilna rešitev gesel iz 7. številke Nove Delavske enotnosti: I. SNEGU, 2. V PRIČAKOVANJU POMLADI, 3. BELA ODEJA. Nagrado tolarjev prejme Ivana Lavrič, Preglov trg 12, 1110 Ljubljana.