LUKČEVA TRGATEV Oho! Osem dni počitnic imamo sedaj ob trgfatvi! Tako so povcdali danes popoldne v šoli gospod učitelj. To veselo vest je oklical Lončarjev Lukec, zapustivši šolsko vežo. Na poti proti domu se ni ozrl ne na desno, ne na levo. Šel je po poti, kakor bi ga kdo lovil. Komaj je čakal, da stopi na domači prag in sporoči tudi Ijubi matnici veselo novico — — — Mati ga zazre že oddaleč in se začudi, zakaj Lukec danes tako čvrsto koraka proti domu. Saj je navadno prišel vsaj pol ure kesneje. Ko pride učenec do matere, ne ve, kaj naj počne od prevelikega ve-selja. Klobuk ima postrani; lasje so mu potni od hitre hoje; črevlji prašni - sploh na celem Lukcu se kaže, da ga preveva največje veselje — — — Stopivši pred mater, ji brž pove veselo novico,. da imajo vsi učenci osem dni počitnic sedaj ob trgatvi. MOh kako veselje, ljuba mamica! Obljubim vam, da bom prav priden teh osem dni. K trgatvi pojdem, pa sam s svojo brento na rami! Kajne, mamica, saj mi jo posodijo dedek? Sam hočem pokazati, koliko grozdja si upam natrgati," poudarja Lukec ponosno in niti na mestu ne more stati od samega veselja. Mati mu smeh-ljaje odgovarja: »Prav imaš, dragi moj Lukec. Le sam pokaži, koliko premoreš. Dedek ti že posodijo brento-z veseljem. Samo glej, da vanjo kaj natrgaš!" BDa, da, mamica, toliko že natrgam, da mi bo zadostovaio vino, kar ga stisnejo oče od tistega grozdja. Zado-stovalo mi bo za pijačo vsaj toliko dni, kolikor let sem star." Mati se na Lukčeve besede nasmehne in rečer »Dragi moj sinekl Bodi pridnejši in ne pij vina, am-pak studenčnico. Ta je najzdravejše krepilo zate. Ne posnemaj pivcev in natrgaj več grozdja, kakor si ob-liubil. To je vendar za tako krepkega dečaka premalo-Če boš pridnejši, ti pa nekaj kupim, kar ti bo zelo povšeči." Lukec se veselo nasmehne ter vpraša materr ,,Kajne, kupite mi novo suknjico, mamica?" — BNer suknjice ti zdaj ne kupim, ker še ni zime. Kupim tt> S4 173 ps lepe nove hlače. Ali bi jih rad, Lukec?" — »Da, da, mamica, rad, rad!" vcselo odvrne Lukec. Jutri na vsezgodaj že grem trgat." Drugi dan vstane Lukec, ko je bilo solnce že visoko in so odšli drugi že vsi pred njim na trgatev. -Najprvo se Lukec obleče ter umije, malo pomoli — potem pa hajd z brento na rami na trgatev. Še izpil ni poprej kave, katero so mu pustili mati v omari. Ves je bil zamišljen v svojo trgatev. Ko pa pride v vinograd, začne prav hitro trgati, pa ne v brento, ampak v svoj lačni želodček. Ko se najč grozdja do silega in šc malo čez, pusti v vino-gradu svojo brento ter se obrne proti domu pit kavo. Prišedši domov, potoži materi, da mu je nekaj slabo v želodcu. Mati ga takoj pošljejo v postclj. Lukcc je ozdravel sicer še isti dan, toda grozdja ni šel trgat več. Le redkokdaj je utrgal kak grozdek ter ga pozobal. Njegova trgatev se je letos slabo obnesla. Vse upanje, vse veselje je odšlo po vodi. Tudi novih hlač ni zaslužil. Čestokrat je obljubljal materi, da bo pri-hodnje leto pridnejši o trgatvi. Tudi grozdje da bo zobal bolj zmerno. Če bo le res ? Slavko