SploSne vesti. ZNIŽANJE ČLANARINE. Brez dvoma je štednja dpbrp in učinkpvitp zdravilp današnjih pri\i>k, tpda tp zdravilp moramo rabiti smptrenp in v pravi meri, če hpčemp, da nam bp kpristilp. Pretirana in nepravilna štednja nam lahko več škpdi kakpr kpristi. S pravilnp štednjp pmejujemp prekpmerne izdatke, ki jih lahko ali vsaj brez škode ppustimo. Štednja, ki omejuje nujne in ncpbhpdno pptrebne naprave, 'ki pvira rcdnp ppslpvanje in obratpvanje, zadržuje pbtpk dpbrin, kar lahkp ppvzroči še težje stanje. Akp gre štednja pri ppsamezniku prekp najnujnejših pptreb, ni to več štednja, ampak stradanje. Stradanje pa slabi prganizem, mu jemlje mpč in vpIjp za dobrptvprnp uvcjavljenje. Kakor se godi z živim prganizmpm, prav takp je v ustanpvah in prganizacijah. Pp zadnjem znižanju službenih prcjemkpv je marsikateri državni nameščenec, ppsebnp pni, ki je pblagpdarjen z družinp, prav ppsebno občutil trdptp besede štednja. Omejiti je mpral vse 'kpličkaj mpgpče izdatke, da bp mpgel vzdržati v svpjem gpsppdarstvu ravnpvesje in ne zaidc v dplgove, iz katerih je danes povratek nemogpč. Ni nas presenetilp, kp smp čitali v društvenih pprpčilih pre&pge, naj se zniža naša prganizačna članarina, češ, da je previspka in za člane pri pbstpječih prilikah nezmagljiva. Spričp pplpžaja se nismp čudili takim sklepom, jih nismo precenjevali. pa tudi ne ppdcenjevali. Da je pplpžaj tcžak, da mnoge naše tpvariše in tpvarišice, ppsebnp družinske pčete in matcre mpre skrbi, je na dlani. Akp tak tpvariš ali tpvarišica pptpži p članarini, 'kdp naj mu zameri. Prav ti tega ne stpre, ker se dpbrp zavedajp, da je prganizačni davek nujna pptreba in na bpgate pbresti nalpžen kapital. Ppgpstpkrat pripprpčajp in predlagajo štednjp v prganizačnih zadevah pni, ki žive udpbnp, ne čutijp pptrebe pp skupnpsti in sp mprda prav zatp njihpve vezi dp skupne prganizacije dpkaj rahle. Zavednema in stanpvske discipline prežetemu članu članarina ni previspka. Pp drpbcih jp premaga, sprpti jp plačuje, ker mu takp narekuje stanpvska zavest in prepričanje, da je edinp prganizacija dvignila stan na današnjp stppnjp. Ve, da še ni na višku, zatp treba prganizaciji pompči, da dpseže v pplni meri svpje cilje in izpplni naše želje. Pa ppglejmp predlaganp štednjp nekplikp bližje. Z našp članarinp je zvezana narpčnina na »Pppptnika« in »Učiteljskega Tpvariša«. Nekateri predlagajo ukinitev prvega, drugi omejitev slednjega. Akp ustrežemp tem željam in predlpgpm, podvežemp žile duhpvnemu življenju v prganizaciji in pstanemp zgplj kruhpbprci. Tp bi za današnje dni sicer ne bil nepdpustljiv grch, pa mi se moramo zavedati, da ne živimp samo danes, samp sebi, da smp pdgpvprni za svpje dek> in nedelp naši bpdpči gcneraciji. Lahkp je razdreti, kar je bilp s trudpm sezidanp, težkp bp kedaj ustanpviti, kar smo enkrat ppdrli. Razpravljali smo že p tem vprašanju Imamo ppleg prganizačnega pcdagpškega glasila tudi ustanpve, ki se bavijp z vzgojnimi in pedagpškimi vprašanji. Mislim na »Siovenskp Šplskp Maticp« in na »Pedagpškp centralp«. Obe ustanpvi sta sicer izven organizačnega telesa, živita pa skpraj izključno pd učiteljskih prispevkpv. Ni tedaj nempgpče, da bi se iz teh korppracij in s ppmpčjp »Popptnika« ne dalp ustanpviti »Pedagpške matice«, ki bi bila vsemu učiteljstvu, od psnpvne šole dp univerze, pri reševanju vzgpjnih vprašanj to, kar je »JVlladinska Matica« naši deci. Tp vprašanje moramo rešiti v velikp kprist nas vseh in tudi v razbremcnitev organizačnega davka, treba je le maip dpbre volje pri pnih, ki imajp odlpčati. Dpkler pa tega ne uresničimp, ne moremo ppgrešati lastnega pedagpškega glasila. Tp bi bil korak nazaj, čcsar zaveden član ne bp stpri'1. Za pne, ki pedagoškega glasila ne čitajp, je sevcda stvar drugačna. Ti bpdp pstali pri svpjem sklepu in zahtevali ukinitev v svrhp znižanja članarine. Imajp zase tudi prav!? Omejitev izhajanja »Učiteljskega Tpvariša« je bila že v razpravi na lanski skupščini. 2e prej pa se je velika večina naših društev pdlpčnp izjavila, naj ostane prganizačnp glasilp tednik, kakpr je bil dp sedaj. Pa če se pdločimp za tp, da izhaja »Učiteljski Tpvariš« na vsakih deset dni, ne bpmp s tem dpsti, ali pa prav nič na bpljšem, ker bpmo istpčasnp utrpeli precejšnp izgubp na inseratih, ki sp pretežen ppmoček za vzdrževanje ravnpvesja v prganizačnem gpsppdarstvu in prpračunu. Akp pdpadejp ti dphpdki, bomo morali iskati npvih virpv za uravnpvešenje prpračuna, ki jih najdemp edinp lahkp z zvišanjem članarine. O znižanju hpnprarjev moremo gpvpriti, akp mislimp, da so previspki Tp pa je treba na skupščini pdločnp ppvedati in tudi ppkazati, komu in kplikp naj se znižajo. Bplj ppšteno je tP, kpt razna namigavanja pp društvih in iznašanja nercsničnih ppdatkpv. Tudi demagpgija v tem ppgledu se bp ubila sama! Mpremp tudi znižati, bpljše zmanjšati izdatke za pisarniškp pspbje in upravne strpške. S teini znižanji pa moramo istpčasnp pmejiti dpsedanje intenzivnp delp v prganizaciji. Če pa je ta pmejitev v najtežjih časih, ko je treba delati z vso intenzivnostjo na vseh kpncih in krajih, umestna, da ne rečemo pametna, je pa vprašanje, o katerem more odločati le oni, ki ima glpbok vppgled v organizačno delo in današnji pplpžaj. Kplikpr ppznamo današnje delavce pri prganizaciji, vemp, da ni njih cilj nagrada. Akp bi to bilo, bi že davnp ne bilp npbenega več blizu, ker bi za takp delo dobili drugje boljši hpnprar. Pa recimp, da pristppimp k predlagani štednji — znižanju članarine. Ni nempgpča. Mprda dpsežemp znižanje organizačnega davka za kak dinar mesečnp. Če dpbrp privijemp tudi ppldrug dinar, mprda celp dva, ako gremp dp skrajnpsti. Vprašamp: Kaj bp s tem ppmagano ppsamezniku? Kplikp škpdp bp trpela celpkapnpst, p tem pa naj razmišljajp oni, ki smatrajp, da je prekpmerna in nepreudarna štednja prganizaciji pptrebna! Vprašati ,se pa moramp pri tem tudi p tem, ali smo enako ppstppali tudi napram drugim društvom in zakaj skušamp izppdžagati in pslabiti najprcj pnp, kar nam je še v današnjih časih edinp sredstvo, iki ga imamo v pbrambi svojega stanu in ki nas edinp skuša dvigati in vzdržati, da ne razpplagajp časi z našim stanom takp, kakpr bi lahkp, akp bi ne imeli nikpgar, ki bi nas ščitil in branil ter se bpril za nas! ZATVORITEV RAZREDOV z manjšim številom otrok kakpr jih predpisuje člen 51. zakona p narodnih šolah. Minister prpsvete je s svojim pdlpkpm z dne 17. maja 1932, O. N. Br. 37105 pdredil glede zatvpritve razredpv, ki nimajp po členu 51. zakpna p narpdnih ša.ah dpseženega števila ptrpk nastppno: »Primetip sam da neke Kraljevske banske uprave primenjujuči § 51. zakpna o narpdnim škplama ne vpde dpvpljnp račur.a p interesima škple niti sc obziru na budetpm pdredeni brpj učiteljskih mesta, te su u mnogim gradpvima i drugim mestima sa p>vpljnfjffii prilikama za živpt ptvprile po psnovnim škplama odeljenja sa 25 do 30 učenika samo zatP da bi se zadpvpljile želje i intercsi ppjedinih učitelja da se zaposle u tim škplama, dpk su u velikom brpju sela ostale škple bez učitelja cele škplske gpdine ili su u njima radili pojedini nastavnici sa 100 in viši; učcnika. Da bi se pva štetna praksa prekinula u kprist celpkupnog narpdnpg prpsvcčivanja, jer i u buduče zbpg sve večeg brpja učenika neče biti dovpljnp učite'ja naredujem: da se u psnpvnim školama sa dva i više pdeljenja zatvpre sva pdeljenja kpja nemaju maksimalan broj učenika, kpji prcdvida § 51. Zakpna o narpdnim škplama i da se takva odeljcnja ne smeju više Ptvarati. Isto takp, akp se u tpku škplske gpdine u nekpm pdeljenju smanji brpj učenika isppd predvidcnpg maksimuma, pdeljenje če se pdmah zatvpriti. Učitelji, koji zbpg pvpga pstanu nezappsleni, ppdneče redpvnim putem mplbe za pre meštaj, a pne, kpji tp ne učine, nadležni organi predlpžiče za premeštaj pp pptrebi službe Kraljevske banske uprave preduzečc potrebne mere da se pvo naredenje u svemu izvrši i buduče po njemu postupa, a prema pdgpvprnim prganima, kpji se p njega pgreše, postupiču strpgp po zakpnu.« Pp citirani pdredbi ministrstva prpsvete je ukiniti na dvorazrednicah in večrazrednicah razrede, ki ne dpsezajp pp čl. 51. zakpna p narpdnih šplah predpisanega števila otrok. Citirani član zakpna pa dolpča, da razred z enim pddelkpm, t. j. enp šplskp letp, ne sme pravilpma imeti nad 50 učencev, a razred z več oddelki, to je: z več šdlskimi leti, ne nad 40 učencev. Odlpk ministra prpsvete bi bilp tplmačiti takp, da se ukinejp razredi z enim šplskim letom, v katerih ne presega števiip ptrpk pd 25—30, pdpade pa ukinitev razredov z več pddelki, kajti določitev v zakpnu je maksimirana glede števila učencev z pzirom na težje in napprnejše delp z več pddelki. Da je v praksi stremeti za znižanjem maksima v razredih z več addeiki, sledi tudi iz člena 17 zakpna o narpdnih šplah, ki dplpča ustanpvitev enprazrednice s 30 špIpobveznimi otroki. Na šplah, kjer razred z enim šplskim letpm (tp je na višje prganiziranih šolah), ne bp štel nad 30 ptrpk, bi bilp ppstppati pp mi nistrpvi pdredbi. Pri tem pa bp uppštevati pri združevanju razredpv z enim šplskim letpm v razredu z dvema šplskima letpma, da se ne prekprači v zakpnu dplpčenega maksima 40 učencev Tam pa, kjer naj se združijo razredi istega šplskega leta, t. j. vzpprednice, bp treba uppštevati tudi dplpčila § 51. zakpna p narodnih šplah (50 učencev) ppleg tega pa še dplpčila zakpna o zdravstveni zaščiti dece, z dne 30 avg. 1930, >ki dploča v čl. 14. ai. 2. sledeče: Učilnica, največ za 50 učenccv, mpra imeti 5 m3 prpstpra za vsakega učenca s tem, da ne sme biti daljša od9m niti širša od 7 m, višine pa najmanj 4 m. Iz navedenega sledi, da bp treba pri izvajanju uredbe ministrstva prosvete uppštevati zadevna dplpčila zakona p narpdnih šplah in zakona p zdravstveni zaščiti učencev. — Vlaganje prošenj za premestitve neposredno ministrstvu prosvete ni dopustno. KraIjevska banska uprava je pbjavila nastppni pdlpk: Vkljub ppnpvnim preppvedim po ministrskih odlokih O. N. br. 87521/1930 (tuur. IV. No. 22295 z dne 10. decembra 1930), O. N. br. 85751/1931 (tuur. IV. No. 17657/1 z dne 9 dec. 1931) ter O. N. br. 4634/1932 (tuur. IV. No. 2473/1 z dne 4. februarja 1932) se dpgaja, da se učitelji(-ce) še vednp pbračajp s svpjimi vlpgami (zlasti prpšnjami za premestitev) neppsrednp dp ministrstva prosvete. — Prpti krivcem se bp v bpdpče uvedlp disciplinskp ppstppanje. Vsi zavedni in disciplinirani učitelji iskreno ppzdravljamp ta prepptrebni odlpk in le želimo, da ga pblasti izvajajp prpti kršilcem z vsp dpslednpstjp, kar bp Udruženje vednp podpiralo, pa naj sp direktnp ali indirektnp prizadeti. Še pbčutljivejše naj zadene one, ki skušajp dpseči ugpdnpsti pp raznih pvinkih in se v ta namen ppslužujejo vsempgpčih ppsredpvanj raznih osebnpsti. Učiteljstvp prizna za edinp pravilnp ppt tp, da se obravnavajp le pne prpšnje, ki sp vložene pp redni službeni ppti. O rešitvi teh naj pa pdlpčajp le odgpvprne upravne pblasti na psnpvi zakpnitih predpispv. — Omejitev podpor iz banovinskih sredstev. Kr. banska uprava objavlja: Pri sestavi banovinskega prpračuna za letp 1932/1933 je kr. banska uprava uppštevala izredne gpsppdarske razmere in prpračun izdatkpv prilagpdila dphpdkpm, ki jih je bilp v teku prpračunskega leta pričakovati. Odprava banpvinske trpšarine na vino in žganje v času, kp je npvi proračun že bil v veljavi, in pa splpšnp. sedanje gpsppdarskp stanje, ima za ppsledicp, da banpvinski dphpdki zaostajajp za prpračunskimi zneski. Tp dejstvp je vzrpk, da kraljevska banska uprava ne bp mpgla v celpti izvrševati začrtanega programa in zlasti ne ihpre ppdeljevati ppdpor v pbsegu, kpt je v proračunu predvidenp, ker mpra v prvi vrsti skrbeti za rednp plačevanjc pbvez, ki sp ji z zakpni nalpžene. Zatp banska uprava sedaj ne mpre reševati prpšenj za ppdppre iz banovinskih sredstev Dpkler sc pplpžaj nc bp bistvenp zbpljšal, naj se vlaganjc takih prošenj opusti. Zlasti pdsvetuje banska uprava začenjanje del, če nisp na razpplagp lastna gredstva, ampak se računa na ppdpprp banpvine. — Službeni podatki o izvenšolskem delu učiteljstva. Iz pdgpvprpv, ki jih je kraljevska banska uprava prejela na odlpk !IV. No. 16480/11 z dne 5 npvembra 1931 je razvidnp, da ni mpglp učiteljstvp v mnpgih primerih predlpžiti dpkazil p svpjem izvenšplskem udejstvpvanju. Vzroki za tp sp različni. Ppnekpd so društva in ustanpve prenehale, ppnekpd je učitelj(-ice) prevečkrat menjal svpje službenp mestp, da bi mpgel zbrati vse dokaze, drugpd so Ipkalne razmere tako razrvane, da se je učitelj(-ica) raje odppvedal vpisu itd. Iz tega sledi, da pregled učiteljskega udejstvpvanja ne mpre biti tpčen. Zaradi tega je odredila banska uprava, da zadpstuje, ako overpvi vpise v s.užbenih ppdatkih šplski upravitelj ppd psebnp pdgovprnpstjp, temu pa šolski nadzprniki, ki pb priliki šplskih nadzprpvanj s ppdpispm ugptovijp pravilnpst npvih vpispv v ppdrpčnih izvpdih, ki se hranijp na vsaki šoli. Kraljevska banska uprava ppjasnjuje, da imajp službeni ppdatki v glavnem namen dpbiti pregled učiteljskega udejstvpvanja na službenem kraju, glede na ustanpve in društva, ki sp v kraju in ki sp vnešena v kataster ustanpv in društev. Ne pplaga se tedaj prevelika važnpst na udejstvpvanja v preteklosti, temveč na scdanjc delo. Zaradi tega naj se ne vnašajp v službene liste malenkostni vpisi, temveč le taki, ki 'kažejo važna ppzitivna dela uciteljstva v preteklpsti (kakpr n. pr. ustanpvitvc dobrp se razvijajpčih zadrug, posojilnic, društev in ppdobnp). — TVidnevni tečaj za otrpške vrtnarice. Otrpškim vrtnaricam bo dne 9., 10 in 11. junija 1932 dana prilika, da se udeleže tridnevnega tečaja za otrpške vrtnarice. V ta namen je dpvpljen udeleženkam 3-dnevni dopust. Tečaj bp na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani. — Sppred:9. junija dpppldnc: pgled razstave; •— ppppldne od 15.—17.: referat p spdobnih ptrpških vrtcih, natp ppgpvpr p referatu. — 10. junija pd 9.—7*12.: praktični nastppi vrtnaric; ppppldne pd 15.—17.: Pogpvor p prippmočkih za zapps^itev ptrpk v Ptrpškem vrtcu, — Ogled raznih dpma narejenih igrač. — 11. junija pd 9.—7al2 : praktični nastppi vrtnaric; pppoldne pd 15.—17.: Sestavljanje enptnega učnega načrta za ptrpške vrtce. — Zeleti bi bilp, da bi ppsebnp stalne vrtnarice pripravile za 10. in 11. junij primcrne nastppe. Izberejo si lahkp snpv iz nazprnih ppgpvprpv (cvetice, ptiči in druge živali). — Trije učiteljski tečaji v Beogradu. Podmladek rdečega križa v Bepgradu priredi od 3. iulija dp 7. avgusta tri sampizpbraževalne tečaje za učiteljstvp in sicer tečaj delovne šole, tečaj za rpkptvprni ppuk in samantanski tečaj. Vse tri tečajc vzdržuje pblastni pdbpr Podmladka rdečega križa v Bepgradu. — Urejevanje mladinskih listov v duhu največje verske strpnosti. Prpsvetnp ministrstvp je izdalp odlpk, v katerem ppudarja, da se dpgaja, da vsebina nekaterih mladinskih Ustpv, namenjenih šplsikim ptrpkpm, lahkp žali čut cnega dela te mladine. Vsled tega je odredil g. prpsvetni minister, da se naj urejajp taki časppisi v duhu najširše verske strpnpsti. Če ne bpdo uredništva uppštevala te odredbe, se jim pdvzame pripprpčilp in zabrani razširjevanje med šplskp mladinp. — Tečaji »Podmladka rdečega križa«. Prpsvetnp minstrstvo je dovplilp, da smejp pblastni pdbpri »Ppdmladka rdečega križa« prirejati izpbraževalne tečaje za učiteijstvp in sicer za rpkptvprni ppuk, delpvno šolp, prvp ppmpč i. t. d. Tečaji bpdp šesttedenski in se bpdp vršili pp določenem prpgramu. — Sprejemni izpiti na srednjih šolah. Pp pdlpku ministrstva prpsvete O. N. br. 42.192 z dne 2. junija 1932. se vršijp v tem letu sprejemni izpiti na srednjih šplah v času pd 23. dp 28. junija. Zatp narpča kraljevska banska uprava vsem šplskim upraviteljstvpm, da izdajp učencem četrtega razreda osnpvne šple izpričevala že pd 18. dp 20. junija. — Uredba o privatnih ženskih učiteljiščih. Na temclju § 88 zakpna o učiteljiščih in pp porpčilih banske uprave v Zagrebu, Sarajevu in v Ljubljani p pptrebi ženskih učiteljišč je prpsvetni minister odrcdil, da \ahkp zasebna ženska učiteljišča usmiljenih sester v Zagrebu, sester sv. Jpžefa v Sarajevu, uršu- ink v Ljubljani in Škpfji Lpki ter šplskih sester v Manbpru še nadalje pbstpjajp s tem, da 1. mprajp pd prihpdnjega šplskega leta 1932/33 sprejemati in vpispvati v prvi razred samp učenke sampstanskih pripravnic (kandidatk). Absplventke teh šol, vpisane v začetku prihpdnjega leta 1932/33 ne mprejo biti sprejete v državnp s.užbp, temveč se lahkp nameste samo pp privatnih šolah svpjih verskih organizacij, kar se bp zabcležilp na njihpvih diplpmah p učiteljskem izpitu, 2. da imajo vsi prpfesprji in prpfesprice kvalifikacijo prpfesprjev učiteljišč, ki se zahteva pp uradniškem zalkpnu in da je njihpve izpite odpbrilp prpsvetno ministrstvp, 3. da se v vsem ravnajp pp učnem načrtu in prpgramu, kakpr tudi pp drugih zakpnitih predpisih, ki veljajo za državna učiteljišča. Učenke, ki sp v špli na dan, ko stopi v veljavp ta pdredba in dpvrše študije na privatnih učiteljiščih, ahko dpbe pp absplviranju šple državnp službo, če izpplnijp vse pogpje, ki se zahtcvajp za državne uslužbence — Dopusti za vsespkplski zlet v Pragi. — Prpsvetnp ministrstvo je izdalp odlpk. na podlagi katerega je dpvpljen vsem uslužbencsm tega ministrstva dppust pd 28. jun. dp 10. jul. Ta dppust se ne vračuna v rcdni letni odtnpr, ki uslužbencu pripada. — Tpvariš Rudplf Horvat, učitelj v pok. v Ljubljani, je darpval za Učiteljska dpmpva v Ljubljani in Maribpru pp 100 Din. Ko bi vsakdp izmed nas že tplikp žrtvpval za dpm kpt tpv. Hprvat, bi ga že davnp imeli tudi v Ljubljani. — Himen: V Petrpvčah pri Celju se jc pprpčil tpv. E d i K m e c '1, učitelj na Pilštanju s tpv. Božo Macak, učiteljicp v Kpstrivnici. Mlademu učit paru iskrenp čestitamo! SLOVNIČNA IN RAČUNSKA SNOV ZA SPREJEMNI IZPIT V SREDNJO ŠOLO. Takp se glasi naslpv male knjižice, ki sta jp sestavila profesprja dr. Pavel Kpzina in Ljudevit Mlakar, da dasta ž njo mlajšim prpfesprjem metodične migljaje za izpraševan.je, učiteljem 4. in 5. razreda psnpvnih špI pa izpraševainp snpv, ki naj se pp mpžnpsti predela. Slovnično snpv je sestavil Lj. Mlakar, računskp P. Kpzina. Knjižici je dodanih na uvpdnem mestu psem najvažnejših členpv iz »Pravil in prpgrama za sprejem v srednjp špIp«. Namen, ki sta ga imela sestavljalca, jc zelp hvalevreden. Obžalujemp ie, da je slpvnična snpv, v tem pbsegu in intenzivnosti, kratkpmalp nesprejemljiva. Med starši, ki sp si knjižicp nabavili, je vzbudil tak način tolmačenja člena 11 , tičočega se izpita iz slpvnične snpvi, naravnpst trepet in — recimp kar pdkritp — upravičeno bpjazen. Tudi učitelji psnpvnih špl se zaman vprašujemp, kakp je mogpče pri učencih desetega starostnega leta predppstavijati takp vispikp stppnjp fprmalne izpbrazbe, da bi bila kps takp kpmpliciranemu abstraktnemu sestavu, kot ga predstavlja slovenskp besedpslpvje v tem pbsegu, kakor je vzeto v tej knjižici za ppdlagp izpraševanja. Iz besedila tpzadevnega člena »Pravil in prpgrama«, ki se kratkp glasi takple: »da (učenec) pokaže točno poznavanje besednih vrst je pp našem mnenju nempgpče izvajati zaključek, da mpra učenec ppznati terminplpgijp vseh oblik, v katerih se kažejp besedne vrstc v živem'jeziku. Da ppkažemp nemetodičnp zahtevo na kpnkretnem slučaju, naj navedemp samp tp, kar zahteva sestavljalec glede glagpla pd desetletnega otroka: Ppznati mpra dpvršne, nedpvršne, povratne, prehpdne in neprehpdne glagple. Razlpčevati mpra vse štiri glagplpve čase in naklpne, postavljati glagple v trpnp in tvprnp pblikp ter te oblike v vse mogpče čase, razlpčevati vse Ideležnike, tvprne in trpne pblike in z pzirpm na čas, dalje namenilnik in glagplnik. S takp znanstvenp dpvršenpstjp se ustavlja sestavljaiec pri vsaki besedni vrsti. Naj kpnčamp o tem! Pribijmp 'le, da je mpral g. prpfespr zamenjati učenca četrtega razreda z dijakpm četrtega razreda srednje šple, ker drugače si tega ne moremo razlagati, ppsebnp če premotrimp učni načrt za 4. razred narodne šple. Več kakpr predpisuje načrt, pdpbren pp ministrstvu prpsvete, vendar ne moremo zahtevati pd ptrpka. Upamo trdnp, da se gg. prpfesprji izpraševalnih komisij ne bpdp ppvzpeli dp takih zahtev pri tplmačenju člena p slovnični snpvi za sprejcm na srednje šple.