Zemljepisje in zgodovina v Ijudskej šoli. (Dalje cf. 1. 13. t. 1.). Po tem zgledu, kakor je tukaj Celje popisano, naj se popišejo tudi druga mesta po Slovenskem, recimo: Maribor ali Ptuj na Štajarskem, Ljubljana in Rudolfovo na Kranjskem, Gorica ali Terst na Primorskem; najprej naj učenci poznajo svoj rojstveni kraj, mesta in kraje po domafci deželi! — Ker pa berilo, namenjeno ljudskim šolam za otroke od 8.—12. leta ne more prinašati vsega, razume se samo po sebi. Tukaj se kaže spretnost in previdnost učiteljeva, ako zna odbrati otrokom, kar je najbolj zanimivega v deželi, kar jim je najbolj poučljivega in koristnega. A rekel bode marsikdo, zakaj je ravno Celje popisano, saj so na Slovenskem še druga bolj važna mesta, n. p. Ljubljana, Gorica i. t. d. Kar se pervega tiče, sem uže povedal, da je Celje v zgodovini zanimiv kraj, kar pa drugo zadeva je pač naravno: pisatelji tega berila bivajo na Štajarskem, njim so domači kraji bliže kakor tuji, zakaj niso Kranjci berila sestavili, potem bi bili pa lahko opisovali Ljubljano, Kranj ali kako drugo mesto. Na tem ue stoji, ali se opiše ta ali un kraj, samo gledati je, da se tako izgledno popiše, kakor je tukaj Celje. Rekel sem pa že poprej enkrat, da naj se tudi učitelj po selskih šolah ozira na zgodovino svojega kraja. Farni arhivi, ljudske pripovedke tnu bodo podajale dosti gradiva, treba je le skerbi za pravo izotniko in izobraževanje naroda, in vedrega, bistrega duha, ki ne miži z odpertimi očmi. Potem bo vse šlo. 144. b. v. opisuje nPtujsko polje". Ko bi bili Kranjci pisali to berilo, bi bili ne mara raje opisavali ,,Soriško polje". Od Soriškega polja bi bili iahko povedali, da je pri cerkvi sv. Uršule lipa s tremi verhovi, po kervavih vojskah se bodo pod njo sešli trije, ki bodo mir naredili. Pa še veliko drugega bi bili lahko od Soriškega polja povedali, n. p. da ga Sava obrobljuje, Sora pretaka, da ga sv. Jošt in Šmarina gora čuvata, pa glejte, tega in veliko druzega svet ne bo zvedel. Kdo je temu kriv? — Pa pustimo šale; ptujsko polje je zgodovinsko zanimivo; po teru polji so se valila ia dervila ljudstva v času narodovega preselovanja, tani stoji blizo Ptuja cerkev na malem in nizkem griču; ljudska pravljica ve povedati, da je kralj vojskovodja zapovedal svojim vojakom, naj vsak vzame pest persti in jo verže na zaznamovani kraj, in toliko je bilo vojakov, da je postal iz te persti hribec, na kterega so postavili cerkev. Kdo je bil ta kralj, ljudska pravljica ne pove, kaže nam pa vendar strašen naval vojskinih trum, ki so derle čez to polje. 145. vaja opisuje Bgoro Obir" orjak. —Tukaj ima učitelj priliko, da omeni Karavank, ki spremljajo na Koroškem Dravo od sv. Jakoba do Abolič, pa delajo dalje tudi mejo med Koroškim in Kranjskim; predgorja so drevnata, in v njih se koplje svinec. (cf. vojvodstvo Koroško; spisal J. Erbeu; izd. in založ. Matica slovenska v Ljubljani 1866.) 146. b. v. nCirkniško jezero" je kratek popis jezera, ki ga menda ni enacega na svetu? Ako pa človek pozna Notranjsko, njega gorovje, in vidi tam kadunaste doline, prepriča se, da to čudovito jezero ni drugega, nego izliv jezera v ttnini skritega, kedar je notranje (skrito) jezero polno, t. j. da voda do verha pride, izlije se v Cirkniško planino, kedar se pa voda znotraj zniža, odteka vnanja voda v hrib (po požeralnikih) nazaj, in ravnina, poprej pod vodo, postane suha. — Naravoslovje nas poučuje ,,o ravnotežji in gibanji" kapljivih teles. Učiteljem ni nezuano delovanje natege (Saughebei), in ravno to delovanje nam razjasnuje padanje vode po letu v Cirkniškem jezeru. — Na Notranjskem (v Suhi Krajini) je več krajev, v katerih je voda globoko v zemeljskih jamah; ob suši, ko vsahnejo mali viri, morajo tam ljudje daleč v zemljo hodit ter vode iskati. Notranjski svet krije res zemeljska čuda, a ljudje bi bili veliko bolj zadovoljni, ko bi vode po verhu tekle, tako pa vse poveršne vode žejni Kras popije, ter ljudem ne privošči kapljice vode; še le unstran hriba se na enkrat pokaže znatna voda; enaka skopemu bogatinu zakriva svoje zaklade, in ko jih dalje ne more skrivati, razkaže jih svetu, kakor skopuh svoje premoženje ob smertni uri. 147. b. v. obravnava nSavo". Učitelj na Kranjskem bode o Savi več povedal, kakor tam bere. (cf Spisje Praprotnik. šr. 33.) Berilo pravi: prav čuden dotok Savi je ,,Ljubljanica". Radoveden otrok bode tu gotovo vprašal nzakaj" in učitelj bode imel priliko govoriti: o Postonjski jami, o Cirkniškem jezeru, o Ljubljanskem močvirju. (To velja posebno šolatn, ki so blizo dotokov ,,Ljubljanice".) V treh verstah omenja ta vaja tudi nekdanjega brodarenje po Savi. — Ako se ta berilna vaja obravnava po šolah v savinski dolini, omenja se lahko, da še dan danes les plavijo po Savini in Savi v Slavonijo in še dalje. Otrok bode šel s domačim potokom, z domačo reko v Savo, in po ti naprej ;ia Horvaško, Slavonsko proti Belemgradu, ki se opeva v domačih narodnih pesmih. Konečna peseni ,,Dolenska" nam kaže razliko med Gorenjskim in Dolenjskim, na Gorenjskem planine, na Dolenjskem pa vinske gorice. Napev ti pesmici je Iahek in velja za stopanje v taktu (Marschtempo). Berilo, tako obravnano, vabi in mika mladino. ,,Drava, Sava in Soča" je naslov 148. ber. vaji, ki nam v sliki kaže tek teh voda. — Drava ima najdaljši tok, ona se tedaj perva poda na pot, za njo pride Sava, ki v svojem gornjem teku vse hoče podreti, po Hrvaškem pa tiho in potuhnjeno leze, Soča pa dere po globoki skalnati strugi kakti razjarjena hči sivih planin, upokoji se v furlanskih ravninah in perva pride do morja. 149. b. v. nKras". Tukaj morda ne bode odveč, ako učitelj pove od BKrasa" v ožjem pomenu, pa od »Krasa", ki se razteguje iz Kranjskega v Istro, Dalmacijo, v Hercegovino in Albanijo, kar geologi povzamejo pod imenom nkraška tvorba" (Karstformation). Ta tvorba se začenja na Kranjskem precej za Verhniko, k nji prlpada velik del Dolenjskega ob virih Kerke in Kolpe. — Znano pod imenom Suha Krajina — in vse Notranjsko. Sicer se vjema ta berilna vaja z onim, kar se je poprej govorilo pri 146. in 147. vaji. 150., 151. in 152. so pravljice, kakoršnih ima vsak kraj — menda povsod na svetu — svoje. Ljudstvo vse nenavadne stvari v naravi pripisuje uplivu dobrih ali zlih duhov, zemlja tu ali tam je postala pusta, nerodovitna zarad hudobij tega ali unega ljudstva v kraji, nhudičev gozdič, ki je nastal zarad terdoserčnosti svojega gospodarja" (cf. pri Nemcih BTeufelsmauer, Teufelsgraben" i. t. d.). (Dalje prih.)