Kaj je novega? ZA INVALIDE. Nekatera sodišča v Sloveniji zahtevajo od vojnih invalidov, da mora vsak invalid, 5e hoče dokazati, da je bil ranjen v vojni, dobiti dve pri5i Lz bojišca, ki moreta pod prisego potrditi, da je dotični bil na bojišču ranjen. Ker veliko invalidov ni moglo d*>biti taikih prič, a sodisča invalidske listine in zdravniška spričevala itd. niso hotela sprejeti kot dokaz, je na stotine težkih invalidov prišlo ob svoje pravice. Invalidi so me naprosili, naj g. ministra opozorim na ta nedostatek. Minister dr. Gosar mi je te dni uradno in pismeno odgovoril, da morajo sodišča najprvo (»prvenstveno«) isprejeti in upoštevati kot dokaz listine, ki so jih invalidi dobili od zdravmiikov, bolnic in komisij. Če takih listin invalid nima, zadostuje prdčevanje častniikov ali pod častnikov vojaških čet, pri katerih je invalid služil in bil ranjen in šele tedaj, 5e tudi teh ni, dve priči z bojišča, ki moreta pod prisego potrditi, da je dotični bil ramjsai na bojneni polju, oziroma, da si ije tam uiničil svoje zdravje. Uradno listino g. ministra sem poslal te dni predsedniku Udmženja vojnib. invalidov v Mariboru, g. Fr. Geču. Imvalidska organizacija bo gotovo v tem oziru radevolje dala prizadetim invalidoin primerne nasvete. Franjo Žebot, narodni poslanec. Dnhovniške spremembe. Znpnijo Marenberg je dobil č. g. Julij Vajda, kaplan pri Sv. Križu na Slatini in bo dne 1. maja t. J. inštaliran. — Župnija Dobraa pri Celju je po deljena g. kaplanu v Brežicah Karolu Arliču. Novi gospod župnik bo umeščen dne 1. aprila t. 1. In vendar mora od nas proč! Od Sv. Jurija ob Pesnici nam poročajo: Tukaj smo imeli starešino financne kontrole, kateri je mislil, da je ljudstvo radi njega tu, a ne on radi ljudstva. Obnašal se je tako, da je vrelo že po celi o~ kolici. ImeM smo pred njim tudi stroge financarje, ali znali so z ljudmi občevati. G. Namar pa je šikaniral naše ljudi tako, da je to presegalo že vse meje. Nič nimamo proti temu, če je ostro postopal proti tihotapcem, ali on ni upošteval zakonov, ki dajejo obmejnemu prebivalstvu pravico, da sme 10 km tostran in 10 km onstran meje živeti v gospodarskih stikih s sosedi. On je upeljal nove predpise glede obmejnih kart, nove'taikse itd. Vse pritožbe in prošnje niso nič izdale. Vsi pritožni zapisniki so bili pisani po svoje . . . Prebival&tvo brez razlike strank se je obrnilo na poslanca Žebota in ga prosilo, naj nas vendar reši Namarja. Hvala Bogu! Sedaj, ko smo zvedeli, da smo rešeni tega človeka, smo se oddahnili. In povedati še moram to, da je Namar bil zagrizen pristaš samostojno demokratske stranke. »Jutro« in »Domovina« sta mu bila evangelij. — Upamo, da njegov naslednik ne bo hodil po nesrečnih stopinjah, katere so bile marsikaterikrat omocene s solzami ubogega kmeta, vinicarja in delavca! Na cesti Št. Ilj—Velka se bo zacelo te dni z deli tako, da bo cesta dograjena do avgusta. Kakor slišimo, bo gradbena direkcija potrebovala več sto pridnih delavcev, ki se razumejo na tako delo. Rabilo se bo cementarje, zidarje, pa tudi zemeljske delavce. Priporočamo delavcem, da se piismeno ali osebno oglasijo v pisarni vodstva cestne zgradbe v Št. Ilju v Slov. gor. Zakaj se okrajna cesta pri Sy. Petru niže Maribora še ni začela graditi. Poslanec Franjo Žebot je pri okrajnem zastopu dosegel jeseni 1926, da se je za to cesto dolocilo 500.000 Din, katera svota bi se naj uporabila v letu 1927. Ali veliki žuj>aii Pirkmajer je zadrževal do zadnjega potrditev okrajnega proračuma. Dokler pa proračun ni potrjjen, pa se ne more in se ne sme pričeti z delom. Duhovnik umorjen in izropan. Še ni dolgo, kar se je to zgodilo: V mestu je živel star, častit duhovnik. Vsi reveži so ga pozvali in ga radi imeli. Nekega dne pa je izginil. Nihče ni vedel, kam. Čez nekaj dni pa so našli njegov klobuk v oddaljeni vasa. Častiti gospod je bil umorjen. Kdo ga je umordl? Zakaj ga je umoril? Ali hočete citati to povest? Potem si takoj naročite »Naš dom« v Mariborn, Aleksandrova cesta 6. Narocniki »Slovenskega Gospodarja« imajo pravioo, da ga dobijo za 15 Din na leto. Izgubil se je dijak Franc Kavaš iz Bratonec, ki je o-biskoval gimnazijo v Murski Soboti. V jutro je ob navadni uri šel zdoma in se ni več vrnil. Najbrže je šel v smeri na Maribor, ker je vedno pripovedoval, da mu v Mariboru ugaja. Star je 16 let, okroglega obraza in bled. Obleko ima rujavo, Starši prosijo, da n]im blagovoli nazaianiti vsak, ki bi kaj vedel o njem. Na&lov staršev: Štefan Kavaš, Brafonoi, pošta Beltinci, Prekmurje. Zveza slovenskih vojakov razglaša, da se zberejo njeni člani letos na sledečih krajih: dne 29. maja v Petrov&h iza lavantinsko škofijo veliko pckrajinsko ziborovanje. — Dne 6. junija na Žalostni gori pokrajinsko zborovanje za en del Notranjske. — Dne 12. junija pri Sv. Petru v LjubIjani odkritje veličastnega spomenika in zborovanje. — Dne 31. julija pokrajinsiko zborovan}e na Križni gori (tov. župnik Hafner) za drugi del Notranjske. — Dne 26. sept. pokrajinsko zborovanje za celo Dolenjako na Slinovcah pri Kostanjevici (Colaric). — Glavno skupno zborovanje za celo Slovenijo in občni abor pa bo po Vaši izreoni želji letos spet na Brezjah in sicer dne 21. avgusta. — Poleg tega odkritja raznih spomenikov na naijrazličnejših krajih. Te?aji y »Domu duhovnih vaj« v drugem četrtletju I. 1927. April: Za može: od 2. do 6. Maj: Za duhovnike: od 9. do 13. Za mlademiče: od 26. do 30. Jumij: Za rokodelske pomocnike: od 4. do 7. Za mladeniče: od 18. do 22. Za može: od 25. do 29. Vsak tečaj se začne prvega in konča zjutraj zadnjega zgoraj imenovanih dni. Udeleženci naj bodo v »Domu« do 6. ure zvečer prvega dne. Za udeležbo naj se pravočasno priglase. Kdor bi priglašen ne mogel priti, se mora pravočasmo odglasiti, da napravi mesto drugemu. Oskrbnina znaša za ves čas 120 Din. Pišite na naslov: Vodstvo »Doma duhovnih vaj«, Ljubljana, Zrinjskega 9. Olajšave pri plačilu davgnih zaostankov. Finančoa delegacija uradno objavlja, da je minister za finance z nared bo dne 24. lebruarja 1927, št. 22.474, dovolil za plačilo davčnih zaostankov iz prejšnjih -let sledeče olajšave: Ako zaostanek presega svoto enoletnega predpisa, moipa davčrii zavezanec v letu 1927 placati eno četrtino vsega davčnega zaostanka; ako 7naša zaosfcanek nad tri četirtine, a ne presega enoletnega predpisa, bo plačal v letu 1927 eno tretjino; ako je aaostanek večji od polovice, a ne presega treh četrtin, se plača v tekočem letu ipolovica, ako je pa zaostanek večji od ene četrtine, mora biti celotno poravnan v 1. 1927. Primerja se zaostandt po stanju z dne 31. dec 1926 in predpis za to leto. V smislu te odredbe odgodeni deli zaostamkov dospevajo v plaeilo v teraniniih, ki veljajo za plačevanje tekočih davkov. Le aiko v.es laostanek ne preeega ene četrtine enoletoega predpisa, ga mora davčiu zavezanec colotno plačafi takoj. V primerih ocividne nevarnosti smejo davčni organi izjemino od teh dolocb izterjati taikoj ves davčai zaostanek. Glavno zastopstve »VzajeniBe zavarovalnice« v Mariboru je .prevzel g. Rudolf Šega, bivši tajnik Jadranske banke. Poslovni prostori se nahajajo v Mariboru, Krekova 8. Pripominjamo, da je ta izavsarovaliiica edini slovenski zavod te vrste, vsled česar je dolžaost Slovencev, da se ga poslužujejo. Vsa pojasnala, pismena in ustmena, daje zgoraj označeno zastopstvo. Avtomobilska zveza Gornja Sv. Kungota z Mariborom in nasprotno. Veak dan vozi iz M-aribora zopet lepo opremIjeni avto g. Senekovica ob enih popoldne izpred hotela »Črni orel« (Zemljič) a 16 sedeži. Iz Gornje Sv. Kungote •v Maribor vozi vsak dan ob sedmih zjutraj ter ima zvezo •z jutranjimi vlaki proti Ormožu, Ljutomeru in Ljubljano. €ena 10 Din. Vozi ob vsakem vremenu. V Dravo je hotela skočiti. Ljudje, ki hodijo v velikih gručah preko velikega mosta v Mariboru, so zapazili zadnji pondeljek žensko, ki je že ibila splezala preko železne ograje mosta in se hotela pognati v, valove Drave. Nekaj -krepkih rok je žensko še pravočasno zadržalo dn izročili so jo policiji, ki jo je odvedla v zapor. Pri zaslišaimju je pri znala, da je pobegnila od svojega moža v Hudinji pri Laškem in hotela stopiti v Mariboru v sl-užbo. Sliižbe ni dobila tn iz obupa, ikaiko se bo preživela, si je hotela končati «ama življenje. Zagoneten mrtvec v Dravi. V pondeljek, dne 14. t. m. okrog 11. ure dopoldne je ipriplavalo po Dravi mosko truplo ter ise ustavilo pod glavnim mostom na stebrih, ki so zabiti v vodo. Ljudje z mosta so videli v vodi truplo ter obvestili policijo. Spravili so truplo na suho. Mjrtvec je star 40—45 let, malo plešast, oblečen je v domačo rjavo volneno obleko in doma tkano srajoo, povrhu ima rjav sviter, na nogah ima obute čevlje iz govejega usnja na zadrgo. Traplo je ležalo v vodi naijmanj 14 dni, ker je koža na prstih že odstopila ter je bil obraz popolnoma zabuhel. Truplo na prvi pogled ni kazalo nobenih zmakov (nasilja, toda ko so mu odpeli obleko, so odikrili na trebuhu globoke rane, izvirajoče najbrže od noža. Odkod je priplavalo truplo, se ne da ugotoviti. Mogoče je kak splavar, po obleki sodeč pa je gotovo doma s Pohorja. Velika goljulija s ponarejenim čekom. Zadnji pondeIjek se je zglasil v Posojilnici v Narodnem domu v Mariboru lepo oblečeo gospod majline postave s čekom, ki se je glasil na svoto 60.000 Din in je bil opremljen s podipisom in pecatom od znane in velike žganjarske tvrdke Iv. Bauman v Št. Ilju v Slov. gar. Tvrdka Bauman dela v denarnih zadevah z zgoraj omenjenim zavodom in je dvigala že večkrat velike svote. Uradništvu Posojilnice se ni zdela svota 60.000 Din prav nič sumljiva in jo je kratkomalo izplačalo. Baumana je zavod obvestil o dvigu, ta se je zglasil osebno v torek pri posojilnici in izjavil, da ni dal on prav nobenega naročila za to visoko svoto. Posajilnica je naeedla pretkanemu gOljufu, ki je gotovo kak Zagrebčan in je prišel na nepojasnjen način do Baumanovega podpisa vn p©čata.:Zagonetno zadevo preiskuje mariborska policija in je D^panje, da bo goljuf prišel v rotke pravice, ker je natancno ZDana njegova zunanjost.  VIohl V noči od 14. na 15. t. m. je bilo vlomljeno v  pisarniške prostore na carinarnici v Mariboru. Vlomilec  je odnesel le rocno blagajno, ki je bila na mizi in v kateri  je bilo nekaj zaplenjene zlatnine. Uzmovič mora biti kak  scarinski uslužbenec, ker je že par dni manjkal ključ od  prostorov, v "katere se je izvršil vlom.  Zopet sflužaj smrti vsled stekline. Prt Sv. Barbari v  Slov. gor. je zadela tragična smrt nekega uglednega ikme ta. Pred 6—7 tedni ga je ugrizol domaci pes, o katerem ni  riiMe sumil, d.a je stekel. Pes je nato obgrizel še enega konja in vola, nakair je poginil. Pred nekaj dnevi so se pa na gospodarju pričeli pojavljati iznakii stekliine in v nepopi'snih mukah ]e iizdi-hnil. Kornja in vola so nato ubili, ker bi ibili tudi živaM oboleli na steklini. — Slučaji stekline se letos siloo mnozijo in oblasti morajo podvzeti najstrožje mere, da se ta nevarnost omeji. Smrtna kosa. V Va^jgnu pri JaTenini je umrla dne 14. t. im. posestnica gospa Magdailena Lorber v 80. letu svoje dobe. Pogreb se vrši danes, dne 17. marca na župnijsko pokopališče v Jareniaii. Smrtna nesreča. Dne 11. t. m. popoldan med 4. in 5. uro se je smrtno ponesrečili 44 let stari posestnik Jalkob Vogrin iz Polic. Navedeni dan so odšli ponesreceni in gospodaT gozda Martim Roškar iz Polic in njegova viiiičarka Juliijana Zorjan v hosto k tlom spravljat črešnijevo drevo, M jim je pri podiranju obviselo na drugih drevesih., Ko sta lastnik gozda in pa ponasrečeni začela drevo žagati, se je isto prelomilo, pri čemur je ponesrečeni Jakob Vogrm pri umiku padel pod drevo, ki mu je zadjalo tako moone notranje poškodbe, da je na posledicah istih drugi dan v jutro umrl. Pokojni zapušča žahijočo ženo in šest nepre skr<bljenih otrok, ki so izgubili svojega očeta. Rajni je bil manljiv delavec, katerega so vsi radi limeli radi pridnosti. Bog daj njegovi duši večni mir in pokoj, žalujoci ženi in otrokom pa naše sožalje! Smrtna kosa. V Lahonoih je iimrl g. Jožef Ostrak, posestnik in bivši dolgoletni župan. Bil je celo svoje živijenje delaven in silno skrbno gospodar fer si je s ipridnrm delom pridobil lepo premoženje. Kot zvest naš pristaš je bil dolgaletrai naročniik »Slovensikega Gospodarjja«. Na>j v mLru počiva! Razno od Male Nedelje. Pust ;je mimil brez nesreče. Ravšl bi seveda drugace sodiil. Saj so mu zmešali nasi orožniki v Diraikovcih, kjer je vasoval, streno. Vsa čast njiim! — Dne 3. aprila ipriredi v Drustvenem domu Slomškovo prosvetno društvo v čaist našiim skrbnim ocetom in dobrim materam slavnostni večer s petjeim, detklamacijami iin šlirimi življenisikiimi slikami. To je prva prireditev te wste pri Mali Nedelji. Nastopita tudti dva tuja govomika. Naši rodilelji pač zaslužijo, da se jim enkrat v 'letu v hvaležnosti poklonimo. Ta dan naj bo nekak družinsiki praznilk, dostojen sfclep tridnevniice za naše starše. Božidarju Raiču, gorečemu buditelju in voditelju naroda, izbornemu ljudskemu govornilcu, neTistrašenernu rodoljubu in plodovitemu slovenskemu pisatelju, namerava letos ob stoletnici njegovega rojstva vaidati mariborsko Zgodovinsko dmštvo na njegovi rojstni hiši na Žvabu, fara Sv. Tomaž pri Ormožu, skromno spommsko plošoo. Ker pa je Zgodovinsko društvo samo v slabih gmotaih ra^zmerah, smo razposlali te dni nekaterim posameznikom in denarnim zavodom prošnjo s položnico, da vsaJk po svojih močeh prispeva v to svrho. Obracamo pa se tem potom tudina vse druge rojake posebno iz ptuj^kega, ormožkega in Ijutomerskega okraja, da kaj darujejo za Raičevo spominsko ploščo. Vsi prispevki naj se pošiiljajo na Zgodov. društvo v Mariboru, ali pa na župni urad Sv. Tcanaž pri Ormozu. Otvoritev in blagoslovitev hiralnice v Muretincih. V nedeljo, dne 20. marca, popoldne se bo otvorila in blagoslovila hiralnica v Muretincih pri Moškanijcfh: ob 3. uri popolne bodo litanije in sv. blagoslov v tamošnji že posvečeni kapeli, nato govor na dvorišču hiše ter blagoslovitev poslopja. Visoka starost. V okolici Dolnje Lendave so pretekli mesec umrle kar stiri osebe, ki so prekoračile starost 80 let in sta bili dve že blizu 90 let: Lavrenčič Ana in Katarina Sabo 88 let, Elizabeta Kenjeres 86 let, Janez Maati 84 let. Pri žensikah je starost 80 let že nekaj izrednega, a tu imamo tri slučaje starosti blizu 90. leta. Smrtna kosa. V Zaklu pri Gomilskem je umrla dne 8. t. m. skozinskoz mariijiva vzorna gospodinja Uršula Komar. Pogreb se je vršiil v oetrtek, dne 10. t. m. ob ogromni udeležbi Ijudstva. V slovo iji je ob odprtem grobu govoril domači č. g. župnik Ivan Grobelšek, ob asistenci kaplana č. g. Maiksa Šlander, iki je na pogreb prihitel iz Rajhenburga. Gomilsko pevsko drustvo je zapelo dve gamljivi žalostinki. Rajna je bila velika dobrotnica cerkve ter ubogili zapušČ6nih, zato jo je pa ljubila in spoštovala cela fara. Spavaj sladko, blago srce! Slomškova tiskovna zadruga v Celju ima I. občni zbcw v četrtek, dne 31. marca 1927 ob pol 11. uri dopoldne v dvorani hotela »Beli vol« v Celju. Ob nezadostni udeležbi se vrši pol ure pozneje občni zbor ob vsaki udeležbi. Spored: a) Poročilo o poslovnem letu 1926. b) Slucajnosti. — Odbor. Žrtev poklica. V sredo, dne 9. t. m., je na popoldanskerni tretjinskem šihtu na vzhodnem obratu (Terezija) na Paseti horicontu v Trbovljah podsulo rudarja-kopaea Jurija Erjavca. Ko je stal na odru, pripravljen za izkop gornjega dela na premogu, se je prelomil stropni tram, ki pod pira že izdelani izkop, kateri je napolnjen z zasipniim materialoon. Ko se je tram prelomil, je zasdpni material oder, na katerem je stal Erjavec, podrl na tla Ln Erjavca pod seboj zasul. Akoravno so ga po preteku 10 minut že izkopali iz ruševin, že ni bil več pri življenju. Star je bil 46 let. Rudar pač ne ve ne za uro, ne za dan svoje smrti, česar bi se moral pač veokrat spominjati. Razne novice iz Sv. Ruperta nad Laškim. Proč mora od nas, proč, nrč vec je ne maramo, nič več je ne rabimo, namreč starice zime. Pa je presneto trdo slovo: upira se z vsemi štirimi in ko že leze raz Kalobja in svetmskih bregov, pa še pogleda jezno nazaj, puhne s svojo ledeno sapo v Podgorje, pobeli za kratek čas Javornik in Modoč; toda vse nic ne pomaga, njeni dnevi so šteti! Pa tudii samostojni »Domovini« so v ruperski župniji urice štete: samo Špilanc ®e v njo veruije, vsak drug pa se tega lista sramuje! 19 naroenikov je imela »Domovina« tukaj pred ikratkim, sedaj jih je le se osera. »Slovenski Gospodar« pa p<ri nas vrlo napreduje, da je kar veselje: to vam je vsako nedeljo ijutro po prvem opravilu dirindaj pred župniiščem, ko oaka 88 naročnikov na svoj list. P-a tudi berejo svoj pravi kmetski liist in ga upoštevajo. Mimili teden so se tečaja za cepljenje v kmetijski šoli v Sv. Janžu ob jxxžni žel. udeležili ne samo fantje, ampak tudi možje; ravnotako so pohitele na mlekarski in sirariski tečaj v Sv. Jurij ne le dekleta, ampak tudi gospodiinje. In vsi udeleženci in udeležerake teh tečajev m se vrnili domov polni hvale do predavatelijev, polni inavdušenja za novo delo na svojih domovih. Taki poučni tečaji Tiaj postanejo blagoslov za kmetsko ljudstvo posebno v teh hudih časih! — Tudi hmelja smo se poprijeli pri Sv. Rupertu; poskusi so se že dve leti krasno obnesli. Nekateri strašijo Ijudstvo, da bo država hmelj monopolizirala; a gotovo se bo sloveaisko ljudstvo fakemu ko- rafcu z visemi postavnhni silami uprlo. Naše posHance pa prosimo, da ©o na straži! Po gostiji — smrt. Zalosten je bil zacetek posta za neko družino v Gomilici. Sin je bil kot drug štiri dni na gostiji. V četrtek je bilo veselijačenja konec. Glava irm je otekla m v petek zjutraij ga že mi bilo več med živimi. Za umor samo šest mesecev. V Subotici je bila žena, ki ije umorila svojega moža Hinbička, obsojena samo na 6 mesecev zapora. Za razpravo je vladalo med ljudstvom ogromno zainimainje in je obcinstvo milo obsodbo z navdirseiriem isprejelo. Umorjeni je bil namreč ^ijanec, ki je svojo ženo stalno pretepal ter mučil. Po več dnii je ostajal od doma in se zadrževal pri drugih ženskah, ko pa se je vrnil pijan domov, je pretepal ženo in otroke. Ko se je neki dan zo-pet priklatil pijan domov in začel pretepati hčer, |e žeona vizela poleno m ga udarila po glavi s tako- silo, da je mrtev obležal. Požar zahteval štiri človeške žrtve. V soboto zrjutraj ob štirih ije nastal požar v neki kmetski biši v Podgori, občina Dol pri Ljubljamii. Zgorele so štiri osebe in sicer stara mati, domači rejencek, rejenček iz občfrie Dabrunije in neki rejenček iz Ljubljane. Uredništvo »Slovenskega Gospodarja« izjavlja, da g. Ferdo Meško, poses-tnik pri Veliki Nedelji, ni pisec dapisa v št. 10 »Slovenskega Gospodarja« ter ni z dopisom, ki je izšel pod naslovom »Velika Nedelja«, v noberai zvezi. Nenavaden pojav. Znana tvrdika »Ljubljansifci magacin« v Celiju, Kralja Petra cesta 13, je prfieela v svrho čim večjega prometa z veliko loterijsko prodajo maimfakturnega blaga. Ta način prodaje, <k?i je zelo udomačen na Angleškem in v Ameriki, ipri nas pa je še popohioma neznan, se vrši na ta načm, da dobi vsak ikupec pri nakupu kot nagrado posebno sreeko, s katero lahiko zadene ves tisti denar, ki ga je plačal za blago. Ajko torej kdo kupi obleko, je zelo verjetno, da Ibo dobil to obleko popolnoma zastonj. Žrebanje sreck se vrši vsakih 14 dni pod nadzorstvom kupcev, tako da je vsafca nepravilnost popolnama izfeljučena. Ta novost bo imela brez dvoma velik uspeh in bode tzadovoljila vsakega. One, ki se zanimaijo za stvar, opozarjamo na inserat tvrdke »Ljubljaoiski magacin«, Celje. Prepričajte se, da bodete najbolj zadovoljni, če si nabavite vsakovrstno blago za obleke in perilo v staroznani trgovini Fr. Sršen v Ljutomeru. Na razpolago imate tam tako veliko izbiro kvalitatitvno najboljšega blaga in po tako nizkih cenah, da bodete presenečeni. Posebno velika je zaloga raznih štofov za moške obleke in volnenega blaga za ženske. Ako nimate prilike osebno si ogledati zalogo, blagovolite pisati po vzorce in navedite po približno kakšni ceni in kako blago želite imeti povzorjeno. — Poskusite! 348