"NOVICE" Bulletin PLAMCA SPRINGVALE INC. Leto XXI, st. 90 April 2001 SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE !l POLETI DO LJUBLJANE, ZAGREBA. TRSTA hi DUNAJA de RIMA, FRANXFURTA Zdo dobre ekonomske pdlUte a obisk lepe SJoTfolJt io neb stfani sveta... Pokhčue ali obdčtie naS urad :a podrobnejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo prtnoiamo dobili potni list ta potrebne wze! Ene Ivan GREGORICH i DONVALE TRAVEL SERVICE ' 1042/1044 DONCASTER ROAD. EAST DONCASTER. VIC., 3109 TEL: 9842 5666 Ime GREGORICH Jt omJ ritaonjskiml rojmkJ te od leta 1952 dobro poznano la na oshifo r*tn. ki se odprarljajo bi potovale. Dr. Vilim Kinkela 6 D.Sc (Malt),) Dental Surgeon 250 C anterhurv Road, Forest HilL 3131 Telephone: 9878 3233 676 Centre Road. East Bctuleigh, 3165 Telephone: 9570 3128 Dnevno sveža jajca lahko dobile pri vasem rojaku.... ALMA AUGUSTIN POSTREGNA LOT I. CHAPEL ROAD.. KEYSBOROUGH Ph: 9798 2853 Slovensko Droitro "Planica" Sprinfrilc. Inc. 11 Soden Road. Bangboln» 3175 (03)9772 6235 Odgovorni urednik Meta Lenarčič, Uredniški odbor; Lucija Srndc. Yan/a Srkulj Vale piupertce polnite na poftni naator druStra. Za podpimnr članke odfovaqa pttec ; V SKRITA BOLEČINA Skrbi v smehljaj si mati skrije; z obraza žarek pofn ljubezni sije. Dobrota njena, le za nas ji klije -nevidno bolečino ji zakrije. Nič težjega in bolj bolečega ni kot je materina solza, in nihče ni srečnejši kot mati, kadar se ji od sreče zarosi oko. V VAS OBJEM Mati, se enkrat podam vam roko, preden odidem v tujo zemljo. Se enkrat želim v vaš topli objem, da v srcu ponesem vašo besedo, tja daleč Čez morja k vašim ljudem. POZDRAVLJENI CLAM SLOVENSKEGA DRUŠTVA Dobil sem nalogo,naj zopet nekaj napišem za nase glasilo "Novice". Najprvo vsem skupaj prav lep pozdrav! Upam,da ste se oddahnili in imeli prijetne počitnice med božičnimi in novoletnimi prazniki.Tako je tudi prav. 9. decembra smo praznovali in pričakali na našem društvu Sv.Miklavza Letos je bilo še posebno veselo,saj je bilo veliko mladih družin. S seboj so pripeljali svoje malčke. Ob pogledu na nasmejane obraze je bil v hipu poplačan trud in delo,katerega Se nekako držimo kot tradicijo. Ob spremljavi ansambla "Simplicity" se niso zabavali samo mladi,zabavali smo se vsi prisotni,kar nas ni bilo malo.Zabava je trajala vse do zgodnjih jutranjih ur. ^ Na dan Sv.Štefana nismo imeli pripravljenega popoldneva z ansamblom, to pa zato ne,ker smo se zbrali v jedilnici,pokramljali s svojimi prijatelji, po domače zapeli nekaj domačih,skratka bili veseli v svoji družbi. Silvestrovanje smo kot ponavadi praznovali po naSi stari navadi.Tudi tokrat je bilo zelo veselo,saj je bila dvorana do zadnejga kotička zasedena, zabaval pa nas je ansambel'TCristal". Tudi pevci kvarteta"Zvon",so nam zapeli nekaj pristnih domačih pesmi. Večerje bil poln novoletnega pričakovanja, veselja,petja.Ob udarcu polnoči,smo si drug drugemu stisnili roko, voščili novo leto,leto polno pričakovanj,začetka življenja v pravo Novo tisočletje 2001! Vsem,ki ste morah delati tisti večer,ženskam v kuhinji,moškim za barom in se vsem ostalim,ki ste skrbeli,da je bil večer tako uspešen, HVALA VAM! V mesecu januarju je skoraj vedno na Planici mesec počitka. Te besede držijo samo do sredine meseca! .Zadnji vikend pa smo že imeli organizirano balinanje za "Planica Cup".. Sodelovala so tudi druga društva tako,da je bilo zopet zelo veselo.Hvala S.Mohorovičicu in M.Cimermanu,ki letos skrbita za balinarsko sekcijo.Hvala tudi našim materam,ki znajo vedno tako dobro pripraviti in poskrbeti za nase Želodce. Verjetno je ze Stanko kaj napisal o naših gostih - slovenskih balinaijih.Rad bi smo na kratko omenil,da smo jih lepo sprejeli, pogostili in nazadnje pa smo se se vsi skupaj dobro imeli,saj je bil istočasno na Planici tudi pustni karneval .Posebna atrakcija tega večera so bile maskare,skupaj z zvoncaiji-Kastavci, smo se vsi do dobra nasmejali in še naplesali.Hvala balinarski sekciji,ki so goste postregli s tako ukusnim kosilom in tudi lovski družim, kije ta večer prevzela kuhinjo in bar,saj smo imeli polno dvorano ljudi in polne roke dela.Kar se pa tiče samih balinaijev,sem pa preprican,da ne bodo te pustne veselice kar tako kmalu pozabili. V nedeljo 25.februaija je lovska družina organizirala piknik v naravi.Bil je zelo prijeten dan,vesel dan,saj je prvič v takem primeru igralo kar sedem harmonikašev in dva kitarista,pa trobentač in veliko število pevcev seje drlo na ves glas,saj seje njihov zvok razlegal po vsej dolini. Hvala lovski družini za tako prijetno popoldne. Predno pa končam z današnjim poročanjem,naj vas vse skupaj ze tudi povabim na "Materinsko proslavo",ki bo v nedeljo 29. aprila, "Materinski ples" pa nato 5.maja in se na -Lovsko večerjo,ki bo v soboto 16.junija. Vsem skupaj pa vesele Velikonočne praznike in se vidimo na Velikonočni ponedeljek. Nasvidenje na Planici,saj nam je vsem čedalje bolj pri srcu. Predsednik, Lojze Kovacic 1)1 * * rfamefl Vsa leta obstoja našega društva nas na 5.decembra vedno obišče Sv.Miklavž,-zakaj? Ker on vse vel Ve,da so ljudje na Planici zelo pridni,najsibo to od prve do zadnje,od najštarejse do najmlajše osebe.Res je tako! Saj pravijo vsi,ki nas obiščejo: največji, najčistejši je ta klub in v njem najprijetnejši ljudje in odlične kuharice. Hvala! Torej,poglejmo in spomnimo se nazaj na miklavžev dan. Veliko otrok seje zbralo,saj so vedeli,da bodo dobili darila od Sv.Miklavža,ker so pač bili pridni.....Sv.Miklavž je prispel v dvorano v spremstvu angelčkov in tudi dva parkeljna sta se pridruzila,kajti le ti varujejo nebeško poslanstvo. Vse je Sv.Miklavž lepo pozdravil in s svojim spremstvom zaplesal. Tako lepo je bilo in privlačno,da so se jim pridružili vsi ostali ptroci in Še starejše je pritegnilo. Prišel je čas daril.Ob koncu so dobili ucenci slovenske šole zakusko,ker so v tem Času obhajali zaključek šolskega leta. Tudi Lidija Lapuh seje poslovila od nas za nekaj časa za odhod v Slovenijo-domovino njenih staršev. Ko je nebeška skupina odšla,smo se zaceli zabavati,saj je ta miklavžev god dan veselja za vse,tudi tiste,ki se počutijo mlade. Ob veseli glasbi seje rajanje odraslih nadaljevalo do zgodnjih jutranjih ur. Lucija Srnec 50LA Pouk slovenskega jezika na Planici,se je ze tudi pričel. Se imamo prostora za več učencev.Tudi klopi za odrasle še čakajo.Ob odsotnosti Lidije Lapuh jo nadomešča ga.Lucija Srnec,dolgoletna učiteljica in kulturna delavka. Pridite v šolo - saj je rečeno:"Več znas,več veljaš!" Vabi Lucija STEFOVAMJE ''j <■> Stefovanje imamo na Planici ze tradicionalni praznik,ko se zadnjic zberemo pred praznikom rojstva našega Zvelicaija. Na ta dan se nas zbere lepo število Članov in prijateljev.Nekateri si nabavijo tudi vstopnice za Silvestrovo,zadnji dan v letu,ker se na Planici zabavamo čisto po domače. Za kratek cas naši pevci in pevke zapojejo lepe stare pesmi,katere vzbujajo spomine prejšnjih let. Tako se po domače veselimo že mnogo let in upajmo,da se bomo veselili tako se naprej. Lucija Srnec VOŠČILO ZA PRAZNIKE Ivan Lapuh Naj božič letos bo vesel-potice,šuiike bos imel, žeje ne boš ti trpel, saj Štefan zate bo skrbel. Za novo leto-srečno vsem! En stisk roke in Še objem, naj Bog ti zdravja da pri tem-te želje moje ti povem! Gospod Vinko Ljubeč ima muzej starega kmečkega orodja in tudi sam izdeluje drobne spominke v Sloveniji na naslovu A-4-DRAGOVIC,JURSENCI. Vabi vsakega Slovenca na obisk njegovega muzeja,kadar bodo obiskali domovino. jft DRAGI PRIJATELJI ^ PLANICE •/lN Po kratkem oddihu,-bazičnih in novoletnih praznikov, se je balinarska torba zopet napolnila z različnimi novicami. Že kar nekaj časa nase balinanje ni preveč uspeinoJKar prepogostokrat se nam prva,druga ali tretja mesta izmikajo izpod rok,Ne moremo pdStudirati zakaj? Sicer pa kot sam šport,nam balinarjem to ne beli glave..Vsi smo med seboj prijatelji in veseli kadar pridemo skupaj in tako preživimo marsikateri petek ali nedeljo v prijetni dn&bi. Prvo zvezno balinanje smo imeli na Planici 17.decembra. Nase ekipe so tri igre dobile,pet pa zgubile.Kakor vidite ni bilo preveč uspešno. Za Planica Cup so igrale meSane trojke - dve moški in ena ženska trojka. Že takoj zjutraj smo zvedeli,da klub Istra ne namerava poslati nobenega igralca,smo morali mi takoj dodati Se naslednje igralce,da smo tekmovali z osmimi trojkami. Planicaiji smo si priborili četrto mesto, Cup pa je odšel se za eno leto na Jadran. V petek 9.februaq'a smo na letališču Tullamarine pričakali 26 balinarjev iz Slovenije. PO kratkem sprejemu na samem letališču,smo se že odpeljali na SPSKJadran,kjer so nas vse skupaj pričakali z odlično zakusko.Šele tam smo se medseboj malo bolj spoznali in zatem odpeljali vsak svojega gosta-balinaija na svoje domove. Že takoj naslednji dan lO.februaija so prišli na obisk na Planico.Po skupnem kosilu smo se tudi v naših prostorih vsi skupaj malo bolj spoznalijim v ta namen podarili majhen in simboličen spomincek,nato pa smo vsi skupaj odšli na balinišča,kjer smo i L*--r■»a - » odigrali nekaj prijateljskih iger. Se isti večer pa je bil na Planici tudi -Pustni večer Iger je bilo smeha,zabave in masker za vse dovolj.Mislim.da takega večera ne bodo kar kmalu pozabili,se posebno ne naši gostje iz Slovenije. V nedeljo 1 l.februaija smo bili vsi balinarji iz Planice povabljeni na SPSKJadran. Na ta dan so Jadrancani sprejeli goste balinaije in jih obdarili,kot vsa ostala društva,nato pa smo se vsi skupaj odpravili na prijateljsko srečanje v balinanju. V sredo I4.februarja smo se vsa društva v Melbournu,skupaj z gosti balinaiji srečati na pikniku v naravi in to pri Sugarloaf Reservoir.Bilo je čudovito,-lepo vreme, uknsno pripravljen BBQ,vesela družba, celo igra -zbijanjc koze- je bila v veliko veselje vsem navzočim. Zvok harmonike s pomočjo navdušenih pevcev se je razlegala po vsej dolini. Tudi ta dan se je zapisal v eno lepo doživetje v avstralski naravi. V petek 16.febniarja je bilo balinarsko srečanje na Klubu Istra, drugi dan pa so ze Igrah v Geelongu.Zadnje srečanje in slovo pa je bilo 18.februaija v SDMelbourne. 20. februaija,to je bilo na torek pa smo pospremili nase goste balinaije nazaj na letališče,saj jim je rok bivanja med nami v Australiji potekel. Bih so vsi zelo veseli in presrečni ob sprejemu in gostitvi njihovega bivanja med nami,vsaj vrana od njih kaj takega niti pričakovali ah prvič v življenju tudi kaj takega doživeli. Naj iskoristim to priliko in se zahvalim družinam -Planičaijem,za gostoljubnost, ki so jo izkazali v času njihovega bivanja med nami in to so družine: Franetic, Abram,Lenarčič,Šestan in Jože Varglien.Hvala Vam za vse.IstoČasno se zahvaljujem tudi našim kuharicamjri so tudi tako pridno kuhale in stregle ne samo gostom, temveč vsem,ki so bili v tem času na Planici. V nedeljo 4.marca smo imeli v Geelongu zvezno balinje. Ves dan smo se trudili in končni rezultati pa so pokazali,da smo štiri igre dobili,pet pa zgubili.Zopet ni bilo najboljše,pa drugič vec sreče. V nedeljo 1 l.marca smo se spet srečah na Ucki,za UČka Cup.Tudi tokrat nismo imeli sreče,saj smo od devetih iger dobili samo tri. Vesele Velikonočne praznike vsem Planicarjem, Referenta:Stanko MohoroviČic in Matija Cimerman Ptjsfovanj«; na Planica Kot vsako leto smo tudi letos praznovali "Pusta" kot je treba.Že pred samim dogodkom se nam je obetalo veliko slavje,saj smo imeli v gostili ne samo domače balinaije, temveč smo častili se vso balinarsko družbo iz Slovenije. Dvorana je bila do zadnjega kotička zasedena. Največja atrakcija tistega večera so bile "maskare",saj so nam "ZvonČarji" pokazali kako se naredi vesel večer .Poleg njih je bilo se lepo število smešnih mask tako,da je bil večer res nekaj posebnega. Med temi maskami so bili se celo naši gostje. Bilo je veliko smeha^Celo nagradili so najboljše. Muzika,ples in maske ter vonj po pristni domači hrani,ki je prihajal iz kuhinje je recept za naslednje leto. M.L. LOVCI IN RIBIČI PLANICE Tudi mene so pocukali za rokav,čes,nekaj bo treba napisati za Novice in to čim prej. Takoj sem se vsedel za mizo in že pisem. Lovska družina na Planici še vedno deluje kakor najbolje more lz tedna v teden se zbiramo največkrat ob petkih zvečer tako,da vidimo,če smo Te vsi pri življenju.Časi se zelo hitro spreminjajo,spreminjamo se tudi mi. Zato je kar lepo,da se vsaj enkrat na teden vidimo in skupaj uživamo še teh nekaj let,kar jih imamo pred seboj. Za zaključek leta smo skupaj z balinarji pripravili BBQ,kar na Planici. Imamo čudovit prostor,ravno primeren za tako prireditev. Tako gostitev ,ki je samo za člane,delamo že kar nekaj let. Vsem je vseč, saj je to kot končni zaključek celoletnega dela za vse člane Planice. Meseca februaija smo imeli obisk balinaijev iz Slovenije tudi v našem društvu. Skupaj z balinarji smo pomagali pri pustni zabavi,sicer bi sami odborniki komaj zmogli pri tako ogromnem in zahtevnem delu. Naj izkoristim to priliko in se v imenu lovske in ribiške družine zahvalim vsem,ki ste pomagale v kuhinji in moškim za barom. V letošnjem čudovitem vremenu, koncem februaija smo organizirali piknik v Dufiy Parku pri Cardinia Rezervaiju. Nabralo se je kar lepo število turistov. Za kosilo smo pripravili ukusni BBQ,z zeljnato solato pecivom in se kaj! Vsega je bilo dovolj. Veste kaj pa je bilo se najbolj veselo? Na ta piknik je prišlo kar sedem harmonikasev,dva kitarista, trobentač in pevcev? Prepevali so tako veselo,da seje slis*alo daleč na okoli. Se plesali smo,saj lukenj se videli nismo,tako hitro smo morali olesati,kakor hitro so nam igrah! Enkratno! Hvala muzikantje,drugič ste zopet povabljeni! Zahvaljujem se Stanku za nabavo mesajanezu in Jožetu za prodajo listkov za hrano in pijačo,Petru in Karlu za peko BBQ-ja,zenskam pa za pomoč pri postrežbi. Vsi skupaj pa smo zopet dokazali,da v slogi je moc in tako naj tudi velja za v bodoče. Letošnja sezona na race seje letos odprla v soboto 17.marca zjutraj .Ze tradicionalno seje tudi tokrat devet lovcev odloČilo in odrinilo proti izbranemu prostor blizu jezera. Vreme jim ni bilo naklonjeno.Pihal je močan veter,vmes pa je se dezevalo.Med vsemi temi neprilikami se je zgodil tudi čudež!. Odstrelih so nekaj,komaj toliko,da so videli, Če so bile prave ah ne.Tudi tokrat so se vsi srečno vrnili nazaj domov ženam v objem,saj doma je pa se najlepše.! Do drugič,vas lepo pozdravlja,lovski staresina, Fred Toplak Vilma Vargtwn May 27th, 1934 - November 30th, 2000 Gospodje moj pastir, nič mi nc manjka Na zelenih pašnikih mi daje ležišče; k vodam počitka me vodi. Mojo dulo poživlja; vodi me po pravih poteh ■¿aradi svojega imena. Četudi bi hodilpo temni dolini, senc bom bal hudega, ker si ti z menoj, tvoja palica in tvoja gorjača sta mi v tolažbo. Pred mano pogrinjaš mizo vpričo mojih nasprotnikov; ■a oljem mimazilišglavo, moja caša je polna. Le dobrota in milost me bosta spremljala vse dni mojega življenja in prebival bom v hisi Gospodovi vsa leta brez konca. Psalm 23 The Lord is my shepherd: therefore can Hack nothing. He shall feed me in a green pasture: and lead me forth beside the waters ofcomfort. Yea, though 1 walk through the valley of die shadow ofdeath, / will fear no evil: for though art with me; thy rod and thy staffcomfort me. Thou shallprepare a table before me against them that trouble thou hast anointed my head with oil, and my cup shall be full. But thy loving-kindness and mercy shall follow me all the days ofmy life: and I will dwell in the house of the Lord for ever Psalm 23, v.l & 4. We Remember On the 30 November, 2000 Vilma Varglien lost her courageous battle with cancer. Vilma was much loved by her family and friends and she certainly reciprocated her love to them. Vilma possessed a sense of loyalty that stayed with her to the very end and this was reflected in some of the things that she wanted for her'final journey'. Vifma's loyalty and devotion were no less pronounced when it came to her "second home" Planica. So much so that, the ladies of Planica were honoured to be asked by her to sing, as were "Zvon", at her Requiem Mass. Vilma will be sadly missed by all her friends and "other family" at Planica but she will forever stay in the hearts and memory of all those who knew her. Vilma will be remembered for her inspiration and hard work, as one of the earlier members at Planica. On behalf of the Committee and members of Planica, our sincerest condolences are extended to Joze, Sonja and Tanja. Moji pokojni prijateljici Vilmi Vse prezgodaj si odsia od nas,moja draga prijateljica.Zalosten dan je bil 30.november 2000,ko te je Bog poklical k sebi. Vdano si prenašala tvojo bolezen,z lučjo upanja,da bos med nami Še nekaj časa.Rada si imela prijatelje,ki smo te obiskovali in te tolažili. Z nasmejanim obrazom si nas vabila in prosila,naj te ne zapustimo v bolezni.Dokler si imela kapljo moči v sebi, si se nasmejala. Ob mojem zadnjem obisku v bolnici,si bila utrujena,trpela sem za tebe. Šla si v kopalnico in ko si se sveža vrnila na posteljo si rekla:"Sedaj sem zopet dobra za obiske"! Ne bom pozabila teh besed,draga pokojna prijateljica.Prav taka si bila vseskozi tvojega življenja. Vedno si bila prij azna,potrpežljiva in neutrujena delavka. Neštetokrat smo bili gostje tvojega doma,ki si ga tako ljubila in bila ponosna nanj. V mladih letih nam je bilo lepo! Hodih smo skupaj na zabave, na piknike,na morje na počitnice. V mojem srcu je polno lepih spominov.Zabelezeni so tudi v slikah in videokasetah.Obsegajo obdobje štiridesetih let. Žalostna sem po tebi,pogrešam zaupnih pogovorov ob skodelici kave,festivalov rož, in drugih takih morda malih stvari,ki so nama pomenili dosti in veliko. Cujem tvoj glas,tvojo šaljivo naravo. /seje minilo in sedaj počivaj v miru božjem in lahka naj ti bo avstralska zemlja. Nasvidenje pokojna prijateljica, Zora Gec To mourn too long for those we love is self indulgent - but to honour their memory with a promise to live a little better for having known them, gives purpose to their life - and some reason for their death........... Ob izgubi žene in matere Vilme se vam vsi toplo zahvaljujemo za izrečeno sožalje, tolažbo in pomoč v teh najtežjih trenutkih ki ste jih delili z nami. Nan Witcomb. ♦ ♦ ♦ We would like to thank you for the comfort and kind words of sympathy which you gave us following the loss of our beloved wife and mother, Vilma. Jože, Sonja and Tanja PEPIJEVA ŽIVLJENSKA POT Pepi Bonini je bil drugi otrok v drugem zakonu Antonia Bonini in Angeline Namor. Rojen je bil 1. maja 1913 leta v vasi Liessa di grimacco provinciUdine v Italiji. Imel je sestro Romilldo, polsestro Marijo in polbrata Antonia. Družina Bonini se je ukvarjala s splošno trgovino in z prodajo vina. Prva svetovna vojna je izbruhnila, ko je imel Pepi dve leti. Dolina kjer je bil dom družine Bonini se je napolnila z vojaki in konji. Malemu Pepiju so se konji tako priljubili, da je vse bolj vzljubil to žival. Rad je opazoval vojake pri kovaškem delu. Leta 1917 je družina morala zapustiti svoj dom in se pridružiti beguncem. Odsi' so daleč, južno od Rima. Pepijev oče jemoral v vojsko kjer je kmalu dobilživčni zlom. Po osemnjstih mesecih se je družina vrnila na svoj dom, kjer so našli ie ostanke zidov svoje hiše. To je bil težak začetek spet vse z nova, se posebno, ker se jim je rodila Še ena sestra Jole in tudi oce je v tem času umrl. Pri sedemnajstih letih starosti se je Pepi počutil doma neveselega in je odšel v kraj Chepletiskis. Tam seje izučil za kovača, kar je bilo v njegovi krvi. Ta poklic je obdržal celo njegovo življenje. Ko je bil enaindvajset je moral k vojakom kot "Alpino". Kmalu se je odloČil, da se poroči s svojo sošolko Almo, ki sta se poznala že od sestega leta starosti. Septembra 1935 sta se poročila. Pepi je bil star 22 let, Alma pa 21 let. V naslednjih nekaj letih sta dobila dve hčerki; Liliano in Mariso. Poslan je bil kot vojak v Albanijo. Prišel je domov in leta 1940odšel v Nemčijo, kjer je zbolel za malarijo. Ko je ozdravel se je vrnil domov in že je moral v vojno v Grčijo. Dobil je dovolenje za odpust in se peš podal skozi Albanijo in Jugoslavijo domov. Kmalu za tem se je rodila tretja hčerka Adreina. Dve leti pozneje jim je umrla druga hčerka Marisa, stara komaj sedem let. Leta 1946 se je zaposlil in življenje je postalo nekoliko prijaznejše. V Francijo je odšel le za nekaj mesecev. Vrnil se je na svoje delo in se usposobil še za razna druga dela. Z ženo sta sama z rokami zgradila svoj dom. Po enem letu mu je zbolela žena in morala je v bolnico, kjer je istočasno bila tudi njegova mama. Mama mu je umrla 9. marca 1972 leta. Zeni so zdravniki dali tri dni življenja, vendar je začela okrevati, ko sta prispeli hčerki; Liliana iz Avstralije in Adreina iz Kanade. Proti koncu leta 1972 sta Pepi in Alma pripotovala v Avstralijo. Pepi je v svoji delavnici, ki si jo je zgradil, ustvaril veliko lepih stvari. (J/eliko njegovih izdelkov je bilo na slovenskih razstavah sirom Melbourna.) Štiri leta pozneje mu je umrla žena Alma. Še naprej je ostal z družino hčerke Liliane. Pepi je iskal družbo in se včlanil v Italo Australian Club, Alpini Club in tudi na S.D.Planica. Na Planici kjer je našel veliko prijateljev je srečal Judi Rozi, ki je skrbela zanj skoraj 20 let. Pepi in Rozi sta živela veselo skupno življenje z pesmijo in prijatelji vse do bolezni, ki je Pepiju vzela poslednjo moc. Bil je veselega srca, rad se je pošalil, celo z zdravniki, ko se mu je bližala zadnja ura. Njegov vnuk se spominja pesmi; "En starček je živel", ki jo je Pepi rad pel. Ko je čutil, da se mu bliža ura - je rekel:" Takrat bom odšel, ko bo načelo listje odpadati". Hčerka Liliana na katero je bil zelo navezan je dejala:" Ce bi vsak oce in hčerka imala dober odnos sorodstva, bi bilo vefiko veselih ljudi na svetu". Listje je začelo odpadati in 9. Marca 2001 je v sedeminosemdesetem letu starosti Bog poklical Pepija k sebi. Na isti dan, mesec in v isti starosti mu je umrla njegova mama. Preden je Pepi sel v bolnico sva ga z ierio obiskala na domu. Zaupal mi je svojo željo, da bi o njegovem življenju kaj napisal v društvene Novice. Povedal semto njegovi hčerki Liliani in na dan Pepijevega pogreba mi je njegov vnuk izročil te podatke, iz katrih sem napisal slovenski povzetek. Pepi sije želel, da bi o njegovem življenu bilo zapisano s slovensko besedo - in to prav na Planici, ki jo je nosil v srcu kot svoj drugi dom. Pepiju hvala za vse lepe skupne trenutke in naj mu bo lahka avstralska zemlja, ,