glasilo tovarne sanitetnega materiala - domžale
Ob 25. maju-dnevu mladosti
Petindvajsetega maja letos praznuje vsa mladina naše domovine, i kot že trideset let, svoj dan mladosti. Dan mladosti soupada z rojstnim dnevom našega predsed-nika republike — Maršala Tita, ta-da ta dan simbolično združuje neuničljivo ustvarjalno moč predsednika republike, na eni strani in na drugi strani, mladost, ki s polno energije in volje želi nadaljeva-rLjnzvoj naše družbe na vseh to-H^nih človeškega udejstvovanja.
Mladina naše delovne organizacije bo ta dan praznovala s tem, a bo demonstrirala svojo moč in pretnost na mnogih mladinskih ekrnovanjih širom občine. Naši nuadinci se bodo ali pa so se že nogah"'!! V nas^edn.iiih športnih pa-
v malem nogometu v namiznem tenisu —- v krosu — v atletiki
,, naše tovarne se mladinskih ekmovanj udeležuje okoli 30 mla-mcev in mladink in to lahko s
ponosom povemo, da je v povprečju več članov ekipe nežnega spola, ki tudi z uspehom sodelujejo na tekmovanjih.
Izkoristili hi to priliko in prosili še vse ostale mladinke in mladince, da se v še večjem številu udeležujejo teh rekreativnih športov, ki vračajo človeku delovnih moči in zdravje, da s še večjim elanom in uspehom opravlja svoje delo v delovnem procesu.
Mladinci MA TOSAMA smo 7. maja 1973 sprejeli od Dobskih mladincev štafetno palico pred našo vratarnico in so jo v ekipi, ki je bila sestavljena od dveh mladink in enega mladinca prenesli v teku do križišča pri Pučkotu, kjer jo je prevzela druga mladinska ekipa. Z izročitvijo štafetne palice smo vsi mladinci zaželeli, še obilo zdravja in sreče našemu predsedniku.
S temi skromnimi tekmovanji in štafeto bomo proslavili dan mladosti.
Predsedstvo MA TOSAMA
10
MERILA ZA DELITEV OD IN NAČINI
OCENJEVANJA USPEŠNOSTI
Te dni bo v obravnavi osnutek novega »Pravilnika o delitvi OD«. S tem pravilnikom bomo uzakonili našo novo delitev OD, po sistemu kategorizacije, ki ga uporabljamo že od oktobra meseca lanskega leta. Kot vam je znano, nov sistem delitve OD, poleg osnovne delitve
predvideva tudi nagrajevanje v odvisnosti od osebne učinkovitosti in stimulativno nagrajevanje.
Pri osnovni delitvi, kategorizaciji delovnih mest ni nejasnosti, pri tem smo po znanih kriterijih; izobrazba, praksa, vpliv na dohodek, napor pri delu, in delovnimi pogoji, težili k čim bolj pravičnimi raz-monji med delovnimi mesti. Več nejasnosti in težav se pojavlja pri osebni oceni učinkovitosti.
Težave so se najprej pojavile pri prvi postavitvi delavcev na delovnih mestih, ki so ocenjena z razponom od — do. Sistem vse točno predvideva potrebno se je samo dosledno držati navodil. V osnutku pravilnika bo tudi že diagram, ki bo točno določal obdobja napredovanja iz ene kategorije v višjo kategorijo. Potem bo tudi lažje razumljivo, da sta osebna ocena u-činkovitosti in napredovanja dva procesa, ker osebno oceno učinkovitosti bomo izvajali vsakih šest mesecev, obdobja napredovanja pa so različna za različna delovna mesta od enega leta, do štirih let v odvisnosti od položaja delovnega mesta, izobrazbe in števila kategorij v razponu.
Drugo manj jasno področje je stimulativno nagrajevanje, kar z drugimi besedami pomeni vzpod-bujevalno nagrajevanje. Ta sistem mora biti naravnan tako, da vzpod-
OD in stimulacija
bitja tiste učinike, ki jih želimo doseči. Nikakor se ne da pojmovati samo kot dodaten vir za pridobivanje OD neodvisno od doseganja želnih rezultatov.
Sedanji položaj v svetu in Jugoslaviji ter naš položaj v podjetju nam ne dovoljuje, da bi se negospodarsko obnašali. Cilji stimulacije so vedno povečana produktivnost in povečana gospodarska učinkovitost. Nobeden sodobni u-pravljalec ne sme niti za trenutek spustiti z uma, kako proizvajati z čim manjšimi stroški, kako kar najhitreje obračati denar in s tem ustvarjati čim večji dohodek.
Obstoja več možnosti za dodatno nagrajevanje — dodatno pravim namenoma, ker vsako dodatno nagrajevanje na stimulativno, glede na enikonomiičnost poslovanja.
Ce na primer določimo kot osnovo za vzjpodbu j ovalno nagra jevanje obseg prodaje brez da bi vodili računa s kakšnim pokrit jem prodajamo, ali z drugimi besedami, če prodajamo, ne meneč se za to ali prodajamo z izgubo, ali bomo dohodek, ki ga je ustvarila proizvodnja dobili plačan v celoti delno ali nič. To pomeni, da ne moremo plačevati od obsega prodaje, ker lahko veliko prodamo in vse z izgubo, ker ni pomembno samo koliko prodamo, temveč kako prodamo. Ravno tako je v proizvodnji, ko tudii ni pomembno samo koliko naredimo, temveč je zelo pomembno, kako naredimo, da bo kupcu všeč in s kakšnimi stroški, da bo kupec lahko kupil naše proizvode in da bo nam od tega čim več ostalo. Ker so cene več ali manj določene, je naš dohodek in seveda tudi osebni dohodek odvisen od tega, s kakšnimi stroški proizvajamo in prodajamo.
Poleg zniževanja stroškov za e-noto proizvoda, vemo, da so stroški vrednost materiala, ki je v proizvodu, vrednost osebnih dohodkov, ki jih delavci prejemajo za proizvode, stroški skupnih služb, stroški od najetih posojil, stroški, od vzdrževanja, transportni stroški ..., še večji, končni učinek lahko doseže tudi s čim hitrejšim obračanjem denarja, ki mu pravimo obratna sredstva, oziroma kapital. Večkrat se isti denar vloži v proizvodnjo, večkrat se oplojen, oz. povečan z družbeno priznanim delom vrne. To lahko pospešimo tako, da določimo normativ obsega možnih dolžnikov in normativov zalog surovin in gotovih izdelkov. Če imamo manj dolžnikov in že imamo manjše zaloge, manj denarja je vezanega — več prostega za ponovno vlaganje, manj potreb po najemanju posojil in manij stroškov
za posojala. Kot samouprajvljaloi smo s sredstvi dolžni dobro gospodariti. Gospodarno ravna tisti, ki denar čim hitreje obrača, ki ima vedno samo optimalno potrebne zaloge in vodi evidenco o vseh stroških.
Naše predlagano stimulativno — vzpodbujevalno nagrajevanje je usmerjeno ravno v tako dobro gospodarjenje. Tako, da bo vsakdo v delovni organizaciji tako kot delavec pri stroju, ki ima normo količine in kakovosti lahko dodatno v odvisnosti od prizadevanja, količine in kakovosti, zaslužil do 15% na obračunsko postavko ali pa seveda tudi izgubil 15 %, če planskih ciljev ne bo dosegel, kot delavec, če ne doseže norme.
V zadnjih nekaj letih je samoupravna družba jugoslovanskih narodov doživela marsikatero spremembo na področju svojega delovanja. Spomnimo se samo nekaterih:
Prva reforma, ki ni uspela ker se niso v popolnosti izpolnjevale naloge, ki so bile narekovane.
Druga reforma je šla po poteh prve, samo s to razliko, da so ji v doglednem času sledili zakoniti predpisi, ki so tako analizirali gibanje denarja v poslovnih transakcijah doma in v tujini. Ne smem pozabiti devalvacije dinarja (2 krat!) in r evalvacij e nekaterih gos-
Na koncu mi dovolite, da opozorim na veliko napako, ki jo pri nas delamo, ko ocenjevanje delovnih mest, osebno oceno učinkovitosti in vzpodbujevalno nagrajevanje jemljemo kot sredstvo za dosego standarda ali z drugimi besedami, kot sredstvo za lovljenje cen in s tem sami oviramo ureditev razmerij, objektivno osebno oceno učinkovitosti in izdelavo stimulativnega nagrajevanja, ki naj vzpodbudi k čim boljši organizaciji našega celotnega proizvodnega procesa.
Rešitev za to ali bodo naši osebni dohodki dohajali cene ali ne, je treba iskati predvsem v večjem dohodku in linearnem povečanju vseh obračunskih postavk za določen nrocent in v tem, da nam družba revalorizira v samoupravnih sporazumih določene kalkulativne osebne dohodke.
podarskih panog p;ri nas itd.
Omenjena dogajanja sem napisal zato, ker se njih posledice kažejo tudi v našem poslovanju.
V naši delovni organizaciji delujejo tkalnice širokih tkanin. Vec kot polovica potrebnih kapacitet za izdelavo širokih tkanin deluje v Senožečah — pri našem kooperantu, torej dislocirano, istočasno pa uspešno posluje pri nas tudi obrat tralkotkalnice. Vsi ti obrati zasvo-ijo redno proizvodnjo rabijo več ali manj mikano bombažno prejo. Vsak dan se lahko vidi, da se v naših tkalnicah pokrije ta ali oni
Zaboji za nas s tako potrebno prejo
TONE DOLENC
Problemi nabave
KJE SMO IN KAJ HOČEMO
Priprava navitkov s prejo za tkalnice
stroj za izdelovanje prepotrebnih širokih tkanin! Ker se od vse povsod porajajo vprašanja »Zakaj tako« sem dolžan dati ustrezna odgovor.
Pomanjkanje mikane bombažne Preje na našom domačem nabavnem trgu ima svoj zametek že v času razvoja posameznih gospodarskih reform in nastopa stabilizacijskih ukrepov.
Osnovno načelo naše zunanje trgovine ije bilo:
»Kolikor mogoče pospešiti in stimulirati izvoz blaga iz Jugoslavije in na drugi strani zavzeti uivoz kolikor se le da!«
. Do nedavnega so vsi proizvajal-C|i bombažne preje v Jugoslaviji Prodajali svojo prejo, (ki je bila nižje kvalitetna v zadovoljivih količinah. Poudanjam, preja, ki smo Jo dobili (kupili) je bila slabše kvalitete, zato so se porajale tudi neugodne reklamacije, ki v svoji osno-v* nosijo tudi pogoje za (delno) poslabšanje poslovnih odnosov. Od meseca oktobra leta 1972 pa se je stvar stopnjevala do te mere, da tudi te preje ni več mogoče dobiti v zadostnih količinah na našem nabavnem trgu.
Spoznanje te resnice je boleče za vse, ki delajo v /tekstilnih tovarnah širom domovine. Stimulacija izvoza, ki so jo narekovali Zvezni organi je naletela pri proizrvajjaloih bombažne preje na tako ugodna tla, da prodajo v inozemstvo skoraj vso svojo proizvodnjo — za domače uporabnike bombažne pre-le pa ni niti toliko, da bi se lahko Pogodbeno vezali s svojim poslovnim pantnanjem — kupcem za nemoteno proizvodnjo in prodajo n. Pr- gaze, katero naše zdravstvo nujno potrebuje.
. Trenutno v jugoslovanski tekstilni industriji primanjkuje 10.000 ton bombažne preje. Ta podatek le bil posredovan širši javnosti po radiu s pripombo, da odgovorni zvezni organi problematiko bom-
bažne preje rešujejo izredno počasi ali pa sploh ne.
Že v naslovu -sem označil — »kje smo«. Smo v sklopu delovnih ljudi jugoslovanskih narodov, ki s svojim delom rešujejo svoje probleme in s tem pomagajo tudi drugim predvsem pa svojim zanamcem .... in kaj hočemo! Želimo, da nam bo omogočeno nemoteno poslovanje in delo — izdelkov, ki jih trg potrebuje. Tekstilne tovarne,
Če zmanjka bombažne preje se tkalski stroj pri nas ustavi

Disciplina in
V letu 1972 in do maja 1973 smo uradno ugotovili 18 kršitev delovne dolžnosti. V tej zvezi so bili izvedeni predpisani postopki in nato izrečeni ustrezni ukrepi. Prekrški so bili v glavnem: vinjenost, neupravičen izostanek z dela, kraje, obrekovanje in razžalitev, fizični obračuni, malomarnost pri delu in podobno. Pri prihodih na delo moramo biti bolj disciplinirani. Ob začetku dela, t. j. ob 6., 14. in 22. uri moramo biti vsak na svojem delovnem mestu in ne morda pri vratarju. Opazili smo, da zlasti nekateri prepogosto zapuščajo svoje delovno mesto in se zadržujejo v okrepčevalnici, garderobah, vratarnici, delavnicah. Tudi prezgodaj zapuščajo nekateri delovna mesta, katera puščajo nepospravljena.
Poglej, če ne velja tudi zate!
Sprehajanje brez dela po delovnih prostorih ali med objekti podjetja, ni dovoljeno. V delovnem času tudi izven malice ni dovoljeno nakupovati, razen ob petkih. Zavedati se moramo, da živimo v organizirani skupnosti; v družini, v podjetju.
Tretjino dneva preživimo v podjetju. Več sto nas je. Prihajamo na delo .Delamo. Odhajamo z dela. Velika družina smo.
posebno pa tovarne sanitetnih materialov proizvajajo gazo, ki je v zdravstvu nujno potrebna pni operacijah in podobnih kirurških posegih, ki rešujejo življenja delovnih ljudi širom domovine.
Ta problematika ne bo rešena preko noči,(reši je lahko samo pri-stajni zvezni organ).
Morda bomo imeli še več pokritih strojev, toda prva skrb odgovornih činiteljev pri nas bo ta, da do /tega ne pride.
Naj povem, da proizvajalec bombažne prejje lahko proda v inozemstvo vsak kg preje za 5,00 —
7,00	din dražje kot pa bi zanj dobil na domačem trgu. Če sedaj pomnožite 10.000.000 kg x 5,00 —7,00 din lahko sami pridete do zaključka zakaj je bolje prejo prodajati ven kot pa (v izgubo) doma. Kot vodja nabavne službe pri nas nisem imel namena s tem člankom opravičiti dela svoje službe, pač pa sem hotel in upam, da sem v tem tudi uspel, prikazati dejstvo, zakaj se stroji pokrivajo.
Delavski amandmaji naj veljajo za vse in povsod in isto naj velja tudi za rast cen, če želimo enkrat za vselej uspeti v stabilizaciji našega gospodarstva.
Š. R.
odgovornost
Postavili smo si norme. Zakone. Pa vendar danes ugotavljamo: nad 18 prekrškov so storili naši sodelavci v nekaj več kot enem letu. Kršiteiijl so bili tudi kaznovani. Toda danes se sprašujemo: Je kazen dovolj? Se zavedamo odgovornosti; disciplinske in materialne?
V pravilnikih imamo določene dolžnosti in odgovornosti. Imamo organe, ki ugotavljajo prekrške in izrekajo kazni. Zakaj vse to? Mar ne bi bilo dovolj dobra beseda! Kajti lepa beseda, lepo mesto najde! Žal ni vedno tako.
Brez delovne discipline si ne moremo zamisliti urejenega poslovanja.
čas zahteva svoje. Industrija hiti. Težko se je vključiti v njen tok. A danes ni druge izbire. Še premalo se zavedamo, da smo za vse odgovorni prav vsi. Vsak sodelavec. Glede na to bi moral biti vsak posameznik discipliniran in skušal pozitivno vplivati na svojega sodelavca. Ne gre za zastraševanje, niti za uvajanje nekega novega reda, temveč le za prijateljska, a resna opozorila nam vsem, da do-slednje spoštujemo tisto, kar smo se dogovorili!
PRVA POMOČ
Občinsko tekmovanje civilne zaščite
Kdo lahko ostane ravnodušen ob vsakodnevnih nesrečah in nezgodah, ki preže tudi na vsakega od nas. Časopisje ter radiotelevizija s svojimi poročili vplivajo na večjo previdnost vseh nas, ki nam doma na cesti ali na delovnem mestu groze nesrečni dogodki. Poleg prednosti nam sedanji hitri teh življenja prinaša s seboj tudi mnogo neprijetnosti. Če smo se sprijaznili s tem pa ne moremo ostati ravnodušni, kadar smo neposredno soočeni z nezgodo. Radovednost nas še vedno žene na prizorišče tako pogostih avtomobilskih nesreč, v tem smo si ljudje med seboj podobni. Pri tem pa se ni zgodilo samo enkrat, da med vsemi radovedne’! ni bilo človeka ki bi znal pomagati. Sama želja, da bi pomagal,
brez znanja kako to narediti, je že prenekateremu ponesrečencu pomagala — na drugi svet. V sebi še vedno najdemo opravičilo za nesrečo, ki smo jo hote ali nehote povzročili drugemu; ne odpustimo pa tistemu, ki je nesrečo povzročil nam ali našim bližnjim. Debeli romani so bili že napisani o nesrečnežih, ki jim je zaradi neodpustljivega neznanja v rokah umrla njim draga oseba. Kaj lahko torej sto-
rimo? Ali lahko nesrečo preprečimo? Na žalost je vselej to nemogoče, vendar pa nam ostane močno orožje. Na nesrečo se lahko pri; pravimo z znanjem, kako čim bolj zmanjšati ali celo odpraviti njene posledice.
Ena od možnosti za dosego^ tega znanja je udeležba na tečaju prve pomoči. Zaradi strokovne dognanosti, praktične uporabe znanja na vežbah in tekmovanjih ter za-
* * -X- ->K »: »»I -X- X- * * * X X -x- * -X -I* * * X X X X X- X- X X x- X- * * * -X- -X- X * X **********
Nekaj o delu naše sindikalne podružnice
Večkrat se sprašujemo, kako bi popestrili delo naše sindikalne organizacije, da bi bilo bogatejše privlačnejše in koristno za vse člane podjetja.
Tako je na zadnjem sestanku direktor tov. Bajec predlagal, da bi uvedli obdarovanje naših mamic ob rojstvu njihovih malčkov.
Nad predlogom smo bili vsi navdušeni in hitro pričeli sestavljati vsebino daminega paketa, ki bo vseboval:
—	paket M61ny plenic
—	pkt MoIny hlačk
—	pkt tetra plenic
—	škt. kabel gaze
—	škt. bibo palčic in Tosama vato
Z obiskom porodnic bomo pričeli takoj po tem sestanku, ko bo zajokal prvi malček mamice iz To-same!
Ob tej priliki naprošamo poen-tenke oddelkov in služb, da vsak porod svoje sodelavke javijo tajništvu!
O ostalem delovanju sindikata pa je razpravljal o dosedaj že znanih običajih, vendar si vseeno na kratko oglejmo tudi te:
Obisk bolnikov:
Skrb za redno obiskovanje sodelavcev, ki so v bolniškem stale-žu preko 2 mesecev, prevzame tov. Stane Klopčič.
Ob tej priliki prejme sodelavec
—	bolnik 200,00 din in šopek.
Smrtni primer:
V primeru smrti člana kolektiva ali upokojenca, mu sindikat podari venec. V primeru smrti ožjega člana družine (to so: zakonca in otroci) — upokojenca našega pod-
jetja ali staršev delavca prejmejo njihovi svojci denarno pomoč
200,00	din.
Počastitev s praporom:
Pogrebnih slovesnosti se v počastitev umrlega člana kolektiva in upokojenca udeleži tudi praporščak s sindikalnim praporom. Praporščak prejme za to 50,00 din. Prevoz do oddaljenih pogrebnih svečaonsti se opravi s tovarniškim vozilom.
Praporščaka sta Franc Hrovat in Jože Keršič.
Počastitev s petjem:
Pevski oktet »Tosama« počasti umrlega člana kolektiva in upokojenca s svojim nastopom na pogrebnih svečanosti. Za petje prejme vsak član okteta po 20,00 din. Če kdo od članov podjetja želi na pogrebnih svečanosti svojcev počastitev s petjem okteta, svojci ne dobe denarne pomoči 200,00 din, ampak odškodnino pevoi okteta.
Navedene socialne dejavnosti so le kratek povzetek iz poslovnika osnovne organizacije sindikata TO-SAME. Zaradi boljšega pregleda in tudi lažjega ter točnega opravljanja naše dejavnosti smo namreč začeli sestavljati poslovnik OOS. Ker z njim v nekem smislu orjemo ledino, ga bomo sestavljali postopno, na vsaki seji nekaj, da bomo lahko obdelali vsa področja.
Če ima morda kdo kakšen predlog, ki bi ga lahko uvedli v naše delo, prosimo, povejte! Vsak pred-dolg bo dobrodošel, obravnavali ga bomo in rešili tako, da bo ustrezal večini zaposlenih!
B. V.
radi obravnavanja vseh vrst poškodb je ta pot za dosego znanja kako pomagati sočloveku v nesreči najbolj primerna za vse, ki niso poklicno vezani na medicino.
Skrb in ljubezen do sočloveka je delovnim ljudem naše tovarne ta-korekoč v krvi. Najlepše nam potrdi to resnico število krvodajalcev, saj se je odvzema krvi letos udeležilo 30 ljudi več kot je predvidel občinski RK.
Zato se nam zdi tudi nekako razumljivo, da se je tako veliko članov naše organizacije združenega dela, kakor bomo odslej imenovali »podjetje« v svojem prostem času udeležilo tečaja prve pomoči. _Naš kolektiv se lahko sedaj ponaša s 40 pomožnimi bolničarji, ki so končali 20 umi tečaj prve pomoči ter 20 bolničarji, ki so končali 80 urni tečaj prve pomoči. Med njimi so vsi organizatorji dela. TOSAMA je organizacija združenega dela, katere dejavnost — izdelki so namenjeni zdravstvu in saniteti. Zato je tolikšno število usposobljenih članov na tem pomembnem področju, ki se imenuje PRVA POMOČ, skoraj obveza.
Za obnavljanje znanja predstavljajo vsa tekmovanja odlično pri-
Ekipa Tosame med pripravo za tekmovanje
ložnost. Tako kot lansko loto, ko le zasedla prvo mesto, se je tek-'no/alna ekipa Tosame tudi letor udeležila v mesecu maju medobčinskega tekmovanja, kjer se je merilo v spretnosti in strokovnosti nudenja prve pomoči 9 ekip RK, KS, ter DO. Zaradi spodrsljaja organizatorja je naša ekipa, kii je objektivno pokazala največ, zaostala za prvo ekipo za 2 točki. Tekmovalcem naše ekipe moramo priznati, da so tudi v tem primeru pokazali svojo visoko moralno zavest, sa| jih krivica, ki jim je bila s tem prizadeta ni zameglila spoznanja, da je tekmovanje samo vaja za do-sego boljših sposobnosti. Nikakor m bil n jihov glavni cilj uvrstitev in to kljub temu, da so si močno želeli udeležbe na republiškem tekmovanju, kjer so želeli potrditi in preseči odlično uvrstitev, ki so io dosegli v letu 1972. Verjamem, da ta nelmbi dogodek ne bo zmanjšal navdušenja za nadaljnje izpopolnjevanje in bo naša ekipa z uvrstitvijo na republiškem tekmovanju v Prihodnjem letu potrdila učinkovitost svojega resnega in zavednega dela. Seveda jim moramo omogočiti kontinuiteto dola, kar bi v pomembni meri dosegli s tem, da bi našo ekipo poslali na republiško tekmovanje v Mursko Soboto. Za uspehe, ki jih je dosegla naša vrsta, so zasluženi prav vsi udeleženci tekmovanja in zaslužijo vso na-,p Pohvalo: Zvonka Strehar, Ivica Volčini, Marija Jenko, Nada Pišek, Zvonka Grčar, Anton Prvinšek, Ja-nez Zalokar ter vodja ekipe Vencelj Vodnik. Enako zasluži vse prizadevanje organizator Miroslav Po-zeK, ki je ves čas bedel nad dejavnostjo tečajmikov.
Priznanje za razumevanje, ki so ga pokazali do tečajnikov pa je treba dati tudi vsem vodjem, ki so omogočili nemoten obisk tečajev, tov. direktorju ter samoupravnim organom. S tem so pokazali, da razumejo pomembnost te humane akcije, ki ni namenjena le lastnim Potrebam ampak koristim naše celotne socialistične samoupravne Jugoslavije.
S tov. Vencelj Vodnikom, ki se kot vodja vrste že drugo leto udeležuje tekmovanj v nudenju prve Pomoči na medobčinskih ter repub-tiškem tekmovanju sem se pogo-varjal o prvi pomoči. Povedal je naslednje:
Leta 1970 sem bil od NO poslan na tečaj za prvo pomoč, čeprav sem služil vojsko v drugem rodu. Potem sem vsako leto obiskoval tečaj ter obnavljal znanje. Za tečaj se nisem odločil sam, mi-slim pa da je koristno, da sem sposoben nuditi pomoč komurkoli in kjerkoli. Glede znanja o prvi po-ntoči lahko rečem, da človek nikoli ne ve če zna zadosti. Znanje_ je treba obnavljati ne samo s knjigo v roki ampak tudi praktično, kar
pride najbolj v poštev na tekmovanju. Menim, da bi bilo potrebno, da bi vsi delavci naše tovarne obiskovali tečaj ter praktično obvladali vsaj osnovne prvine nudenja prve pomoči. Tekmovanj naj se u-deleži še več vrst iz naše tovarne, vendar le taki, ki gredo na tekmovanje z veseljem ter z željo, da se bodo kaj naučili, ne pa z odporom. V okviru pripravljenosti na SLO je v TOSAMI tudi ekipa civilne zaščite, a za zdaj samo na papirju. Tu-
di ekipa bi se morala udeleževati vaj. Mi, ki smo kot vrsta usposobljeni za to delo, smo po istem razporedu SLO razvrščeni na druga delovna mesta, sama vrsta CZ za prvo pomoč pa ne bo zadosti usposobljena. Na koncu bi se še rad zahvalil sodelavcem za vestno udeleževanje vaj in to predvsem preje naštetim ter vsem vodilnim, ki so nam dali podporo pri tem udejstvovanju.
Viljem Dolenc
Priprava gradiva za razpravo
o naši bodoči samoupravni ■ ■ ■ ■
organizaciji
Komisija za samoupravne akte, je zato, da se pripravi gradivo, ki je potrebno za razpravo o naši bodoči samoupravni organizacija, čim bolj strokovno, imenovalo posebno skupino za pripravo potrebnih podatkov. Delovna skupina v sestavi: Mirko Požek, Janez Leskovec, Tone Dolenc, Toni Laznik dipl. oec. in Slavko Bajec oec. ima dokaj težavno nalogo saj mora odgovorno nalogo opraviti v sorazmerno kratko odmerjenem času, ker sedanje stanje narekuje čimprejšnjo ureditev samoupravne organizacije in internih splošnih aktov.
Skupina je na prvi seji sklenila, da se bo pri načrtu svojega dela ravnala po Priporočilu Zvezne skupščine in da bo upoštevala stališča CK ZKS o aktivnosti za pospešeno uresničevanje ustavnih dopolnil o TOZD. V skladu s priporočilom Zvezne skupščine se je komisija odločila, da pripravi najprej
oceno obstoječega ekonomskega finančnega stanja delovne organizacije. V ta namen je bil zadolžen Toni Laznik, da pripravi stroške za leto 1972 — ločeno po oddelkih, ter oceno dohodka (pokritja) po oddelkih; Janez Leskovec pa, da pii-prarvd delovna (osnovna) sredstva po oddelkih in letošnje investicije — anuitete po oddelkih.
F. V.
ZAHVALA
Ob težki In boleči izgubi mojega dragega očeta, se vsem sodelavcem in sodelavkam iz oddelka pripravljalnice najiskrenejše zahvalim za izraze sožalja in denarno pomoč ter vsem, ki sočustvujejo z menoj.
Obenem se zahvaljujem tudi sindikalni podružnici podjetja za finančna sredstva.
Duraševič Radmila
0 Št. 5 — maj 1973
Naš razgovor
Na seji uredniškega odbora smo premišljevali koga naj povabimo na razgovor. Brvomajski prazniki so pred nami, bliža se dan mladosti. Seveda, mladini dajmo besedo. Najprimernejša člana bo izbralo predsedstvo aktiva.
Le koga bodo določili in do kakšne mere bom lahko radovedna«, sem premišljevala. Sklenila sem: najprej uradni del, potem še kaj privatnega.
»Naročeno mi je, naj se oglasim pri Tebi«, je rekla simpatična Maruša. Vedela sem zakaj me je poiskala. »Prižgiva eno, potem pa na delo«, sem predlagala.
Cenjenim bralcem moram predstaviti sogovornico, Marušo Kržičnik, zaposleno na delovnem mestu vodje izmene v konfekciji.
Si samo član aktiva, imaš kakšno določeno funkcijo?
Sem član predsedstva mladinskega aktiva in prevzela sem referat za kulturo. Včlanjena sem tudi v Zvezo komunistov v TOSAMI.
Povej bralcem kaj več o delu
mladinske organizacije, prosim.
Mladinski aktiv TOSAME šteje okrog 200 članov. Aktivnih je je petina. Vzrok nizke aktivnosti je iskati predvsem v razkropljenosti in oddaljenosti posameznikov, delno pa je tudi vzrok nezainteresiranost mladine. Status mladinca i-majo člani do 28. leta starosti, veliko je že poročenih. Naša aktivnost se najbolj odraža v športnih panogah, t. j. v kegljanju, streljanju, tenisu, smučanju in šahiranju. V navedenih panogah dosegamo v občinskem merilu dobre rezultate. Izobražujemo se predvsem politično, manj strokovno. No, včasih poskrbimo za ogled sorodnih podjetij. Politično izobraževanje obstaja v tem, da obiskujemo razne mladinske seminarje.
Navedem naj seminar v Portorožu, kjer sta dva mladinca poslušala predavanje o nalogah mladih samoupravljalcev. Prisotni smo bili na zboru mladih samoupravljalcev tekstilne industrije v Novem mestu. Govora je bilo o izvrševanju nalog zadanih mladini. Trije člani naše organizacije so se udeležili seminarja v Kamniški Bistrici, — tema predavanja je bila: marksizem in leninizem, tudi enotedenski izobraževalni mladinski seminar v Domžalah ni potekel brez naše prisotnosti. Tovarišici Doričeva in Habjanova sta na tem seminarju prejeli diplomi za razvoj in aktivno delo v mladinski organizaciji.
Udeležili se bomo pohoda ob žici okupirane Ljubljane, in na Oklo ne smem pozabiti. To je gora nad Moravčami, kjer so bili boji v času NOB. Preživeli borci nam bodo pripovedovali o poteku teh bojev.
Povedati želim, da sodelujemo tudi v samoupravnih organih. Vodstvu podjetja se lahko zahvalimo, zakaj pokazalo je dobro mero razumevanja pri vključevanju mladih v samoupravne organe.
Predsedstvo aktiva si prizadeva pritegniti čim več mladine k delu. Upamo, da nam bo uspelo.
Prevzela si funkcijo referenta za kulturo v predsedstvu mladinskega aktiva. Bi nam zaupala, kaj je bilo storjenega na tem področju?
Prav malo. Letos smo obiskali v Domžalah predstavo Mestnega gledališča iz Ljubljane »Ljubezen druge polovice«. V planu imamo u-stanovitev dramske skupine in pevskega zbora. Plan, žal, še ni realiziran. Nameni so dobri, volje premalo. Zavedam se, da posameznik ne more opraviti dosti. Men-
tor bi nam bil dobrodošel na vseh področjih.
Morda veš, obiskuje mladina knjižnico v Domžalah?
Nisem prepričana o večjem številu vpisanih.
Kako si zadovoljna z delovnim mestom?
Z mestom vodje izmene kot tekstilni tehnik sem sicer zadovoljna, vendar bi me bolj zanimal razvoj. Včasih pride do problemov, ki pa so z dobro voljo premostljivi.
Kakšen odnos imajo do tebe predpostavljeni?
Primeren.
Kaj delaš doma?
Pomagam staršem, kuham rada, a najraje pečem slaščice. Do seda) so mi še vse uspele. Šivam. Z vezenjem, pletenjem in kvačkanjem se ne ukvanjam, ne veseli me.
Kaj pa v času, ko ne pomagaš domačim, ko imaš že vse nared?
No takrat čvtam.
Maruša, kar na dan z besedo
Rada berem dela domačih pisateljev: Cankarja, Zofke Kvedrove, pesmi Simona Jenka in Srečka Kosovela. Od tujih književnikov so mi všeč: Pearl Budkova, Stendhal, Lermontov, življenjepisi velikim mož. Skratka, rada čitam dela z globoko vsebino. Imam tudi precej knjig. Seveda, knjige kupujem za branje, ne za okras in predvsem nisem med tistimi, ki jih kupujejo »na kile«.
Kaj pa glasba?
Najbolj pni srcu mi je operna glasba, sledijo črnske duhovne pesmi, rada gledam balet. Zanima me klasika.
Pevci?
Jože Gostič, Ladko Korošec. Tuji pevci — Mario Lanza. Najljubsi instrument — klavir.
Kaj pa zgodovina in umetnost?
Predvsem me zanima orientalska zgodovina sledi rimska in grška antika; uemtnost pa od vscn časov. Večkrat prebiram »Zgodovino umetnosti« in občudujem dela mojstrov.
Si kdaj privoščiš daljše potovanje?
Preteklo leto sem bila v Rimu, Firencah in Benetkah. Prava paša
za oči, Tii rečem. Teden dni smo Potovali in si ogledovali...
Izložbe, modo?
Glavni namen je bil ogled mestnih znamenitosti. Za izložbe in modo sem se zanimala pod »razno«.
Ni kii,j reči. Dekle hodi po svetu »z odprtima očmi«.
Katero državo bi si rada ogledala?
V Španijo žalim.
, . Ni slabo. Ne pozabi dveh veli-Kih slikarjev: Velazqueza in Goye.
Filme rada gledaš?
Rada. Všeč so mi resni filmi, 2 globoko vsebino kot temu pravimo.
Tvoj najljubši igralec?
Polde Bibič
(Dober okus).
Poslušaš radijske igre?
Ne, pač pa »Literarni nokturno.«
Je še la?
kaj, kar te nisem vpraša-
je. Kaj imam še irada.
In kaj boš odgovorila?
- Naravo ljubim. Zelo pominjujo-ce vpliva name, sami smo del nje.
Želiš povedati še kaj?
Zelo si radovedna. Spraševala si kot bi bila izbrana za slovensko nevesto na »kmečki ohceti«.
. Ne morem konkurirati novinarjem »Nedeljskega« prav v nobe-?em pogledu, toda, če si boš za-v6 - izreči usodni »da« prav na »kmečki ohceti«, gotovo dobiš moj
, Pošteno sem Te utrudila, kot Vidam, kaj Maruša. Danes imaš za sabo že »šiht in pol«.
Zahvaljujem se Ti za prijetno kramljanje. Še bova poklepetali o marsičem, ob kavici, le da najin klepet ne bo objavljen. Boš imela manj treme? Sedaj pa se potrudi ?m prej domov. Na televiziji bo-o nocoj predvajali film po Tvojem okusu: »Damo s kamelijami« 'V Slavno vlogo bo odigrala božanska Greta Garbo. Prijetno zabavo,
Jelka
ZAHVALA
Ob bridki izgubi najinega dragega očeta se vsem svojim sode-vL'i?eri *n sodelavkam iskreno zah-ajjujeva za dano cvetje ter izraze ozaija, posebno pa vsem tistim, ki ga spremljali na njegov posled-n.U dom.
Jskrena zahvala tudi sindikalni Podružnici za finančna sredstva.
GANIČ Ani in VOLKAR Ivan
1*1	v
organov
Dne 14. aprila 1973 je imel ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA redno sejo na kateri je sprejemal naslednje Sklepe:
—	da se v kontrolno službo premesti na delovno mesto »kemijski kontrolor« Tov. SVETLIN MARIJA«, na njeno mesto »kontrolor cigaretnih filtrov pa se premesti tov. NOVAK KRISTINA
—	da se v prodajnem oddelku sprejme v delovno razmerje na delovno mesto »prodajnega ko-rospondanta« tov. Planinc Nadja, na delovno mesto »inokore-sporadent« v oddelku izvoz —u-voz, se premesti tov. KERČ FRANCKA
—	da se sprejme na delavno mesto komercialnega zastopnika za HRVATSKO s sedežem v Zagrebu tov. PRSTEC ing. STJEPA-NA, sedanjemu zastopniku tov. BOŽIČ SVETOZARU, pa se da po ustreznih določilih »pravilnika o delovnih razmerjih odpove delavno razmerje s 31. 5. 1973.
—	da se v oddelek tkalnice gaze, sprejmejo štiri tkalke
—	da se delovno mesto »dvoriščni delavec« Ukine in se oseba, ki bo opravljala te naloge, šteje kot transportni delavec in spada pod odgovornost skladiščnika surovin
—	da se razpiše in izvrši prijava zaposlenih za oddih v Novem-gradu in Izoli
—	imenovali komisijo za ugotav-Ijanje upravičenosti in izdelavo predloga za razdelitev sredstev za gradnjo oz. nakup stanovanij v tem sestavu
Tov. OGOREVC IVANKA Tov. MISLEJ TONČKA Tov. MIHELČIČ IVAN Tov. FLORJANČIČ MATEVŽ
—	da je pri delu komisije dolžna sodelovat tudi kadrovska služ-
—	da se tov. GORENC VOJKOTU odobri zaprošeni znesek in sicer
1.400,00	din
—	Obravnaval vlogo tov. ARNUŠ FRANCA za povrnitev stroškov izrednega šolanja na TSŠ — strojni oddelek in ugodno rešil s tem, da se kot ostalim v skladu s to zadevnimi predpisi uredi zadeva v obliki pismene pogodbe tor se mu povrnejo stroš-iki šolanja
—	zavrnili prošnjo PGD Kršce o prispevku za nakup gasilskega avtomobila, ker podjetje nima na razpolago sredstev za take namene
0 I
Dne 16. aprila je imel POSLOVNI ODBOR redno sejo na kateri je sprejemal naslednje sklepe
—	da mora skladiščna služba javljati tehničnemu sektorju do 15. v mesecu stanje zalog vseh materialov, istočasno pa še, da
mora mesečni operativi plan biti odraz letnemu planu
—	da se predlogi planiranih nadur oddajo v službi za organizacijo in nagrajevanje, le-ite pa naj POSLOVNEMU ODBORU predlaga za sprejem planiranih nadur z obrazložitvijo ob sprejemanju mesečnega operativnega plana, mesečno število ur je treba predložiti članom PO v razpravo
—	da se naroči 20 kom. »GASILSKI VESTNIK« za gasilce, plačujejo pa naj se iz sklada za izobraževanje
—	po informaciji tov. direktorja PO predlaga članom DS, da o-dobrijo Sklenitev pogodbe za obdelavo MICKOPORE obližev in da v ta namen odobrijo tudi nakup potrebnega realno — navij alnega stroja
—	da se oodbri službeno potovanje, za podpis pogodbe, istočasno je še namen službenega potovanja o poslovno tehničnem sodelovanju in nakup strojev, potovanje bosta izvršila tov. Peterlin Franc dipl. ing. in tov. Bajec Slavko oec.
—	Odobrili službeno potovanje tov. Rožič Francu dipl. ing. in tov. Rojc Lojzki, katera bosta šla od 18. 4. do 20. 4. 1973, glede prevzema strojev za pakiranje kom-pres
Dne 23. aprila 1973 je imel POSLOVNI ODBOR redno se j o na kateri je sprejemal naslednje sklepe
Tosama zadnji dan prvomajskih praznikov
—	potrdili periodični obračun s tem, da se na naslednji seji pregleda dinamika izplačila OD po planu, ter v okviru samoupravnega sporazuma,
—	sprejeli operativni plan za mesec maj
—	sprejeli, da se nadure planirajo in odobravajo v smislu pravilnika o delovnih razmerjih
—	seznanjeni so bili o izvršenem službenem potovanju v inozemstvo tov. Borštnar Dušana in vodja komercialnega sektorja
—	Seznanjeni so bili o izvršenem službenem potovanju, ki je bilo odobreno na PO 23. 3. 1973. v
inozemstvo tov. Babnik Janez in tov. direktor
—	sprejeli sklep, da se TT Senožeče poviša ceno za tkalsko storitev 0,05 din pri tekočem metru, preračunano za dobavljeno količino po 1. januarju 1973.
Dne 4. aprila je imel POSLOVNI ODBOR izredno sejo, na kateri je sprejemal naslednje
—	na osnovi poročila vodje tehničnega sektorja o nedoseganju norm v tkalnici gaze v mesecu marcu, kar je posledica slabe bombažne preje 60/1 predilnici EMIN Duraku Dakovica je sprejet sklep, da se tkalkam v tkalnici gaze odobri povečanje doseganje norm v mesecu marcu za 15'%
—	da obiščeta sejem tov. direktor in tov. Borštnar Dušan
Dne 17. aprila 1973 je imel DELAVSKI SVET redno sejo, na kateri je sprejemal naslednje sklepe
—	da se sklene pogodba za dodelavo MICKOPORE obližev in nakup potrebnega rezalno — navij alnega stroja, pogodbo bosta podpisala tov. direktor in tov. Peterlin Franc.
—	da se nabavi stroj za izdelavo Bibo palčk
—	da se nabavi nova stružnica za vzdrževalno službo
—	da se nabavi avtomat z glavami za navijanje votka, za tkalske statve
—	prečital uogovor tov. Breznik Helene, dipl. ing., ter sprejel sklep, da se celoten predmet vrne v ponovni postopek odboru za medsebojna razmerja
Strmšek T.
REŠITEV IN NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 3
Reševalci so tokrat poslali 22 rešitev, izmed njih pa je žreb določil naslednje nagrajence:
L nagrada: Ivanka Ogorelc II. nagrada: Danica Kuhar III. nagrada: Regina Urankar tk. ov.
Gibanje proizvodnje
Doseganje plana proizvodnje v mesecu aprilu in obrazložitev za mesec marec
Zaradi točnejšiih podatkov, ki so nujno potrebni za izčrpno obveščanje v podjetju, bo od meseca marca poročilo v »Tosami« pozneje za en mesec.
SAH
V počastitev pedesetletnice našega podjetja, se bomo pomerili med seboj tudi v šahu. Predvideli smo izvesti dvokrožni šahovski tur-
Tkalnica gaze:	Zaradi izredno
Slabe kvalitete preje, plan v tem oddelku ni bil dosežen 100% kar je vplivalo tudi na doseg plana v konfekciji. Plan je bil izpolnjen le 90%.
Tkalnica ovojev: Plan je bh po votkih izvršen 100 %. V komadih pa le 86%, za kar pa je več vzrokov.
Belilnica: Plan je bil presežen tako pri tkaninah (106 %) kakor tudi pri netkaninah (104%).
Pripravljalnica: Plan je bil presežen za 108 %.
Konfekcija: Plan v tem oddelku ni bil izpolnjen to pa predvsem za' radi pomanjkanja repromateriala za nekatere artikle.
Mikalnica:	V tem oddelku so
plan dosegla in sicer 100%.
Filtri:	Plan so presegli in to
Doseganje proizvodnega plana v a-prilu 1973
Oddelek	Enota %
mere
1.	Trakotkalnica
2.	Tkalnice šir. tkanin
3.	Belilnica — vlaknine
4.	Mikalnica Vložki
5.	Konfekcija
6.	Cigaretni filtri oigareitnd filtri
Skupaj
000 vot 000 vot kg din pkt din 000 kom
96
81
98
96
92
90
96
din 98
din 95
Vodeči »konjenik« Franc Rožič dipl. ing. po spomladanskem delu šahovskega turnirja
Pomen tujk, katere večkrat sliši" mo
nir, da bi vsak z vsakim igral z belimi in črnimi figurami in bi bile moči tako mnogo bolj pravilno izmerjene. Prvi del turnirja smo organizirali v nedeljo 15. aprila, odzvalo pa se je samo pet šahistov in šahistk. Verjetno čas res ni bil najbolje izbran, da bi se turnirja lahko udeležilo več tekmovalcev, zato se bo treba za jesenski del tekmovanja bolje pogovoriti z vsemi, ki se na šah zanimajo, da bodo res vsi lahko sodelovali. Seveda pa nihče ne sme pozabiti na sa-moiniciativo. Še posebno dekleta nimajo doovlj korajže, da bi se u-deležile borbe na 64 poljih. Saj je med njimi dosti več igralk šaha, kot se jih je javilo na zadnjem turnirju. Zato drugič več poguma ker ni važno zmagati, važno je sodelovati. Šah je intiligentna in poučna igra, ki bistri duha. Zato ga igrajmo vsi!	F. R.
VEHEMENCA — sila; nasilnost silovitost, vihravost, ognjevitost VEHEMENTEN — (na)silen, neobrzdan, strasten, ognjevit
KONFORMIST — tisti, kdor p-sebno mnenje mehanično podreja uradnemu mnenju, se prilagaja ker se noče izpostaviti
KONFORMIZEM — mehanično soglašanje, mehanično prilagajanje, prilagodljivost
KONFUZEN — zmeden, nejasen, zbegan
KONFUZNOST — zmedenost, nejasnost, zbeganostv pojmih
KOMPROMIS — sporazum prvotno sprtih strank, da se podrede razsodbi tretjega; sporazum dosežen z obojestranskim popuščanjem poravnava, izravnava razlik; srednja pot (često na račun načel);
KOMPROMISAR — nenačelnež, zlasti politik, sporazumar na račun načel	T. D.
Kadrovske vesti
Odšla iz podjetja Maninšek Justina, ter Podlipnik Ivanka An Klobčič Budinka v pokoj.
Od 12. 5. do 11. 6. praznujejo rojstni dan v:
Konfekciji:
28. 5. Marinka Andrajka, 22. 5. Branka Brleč, 4. 6. Cirila Cevka,
.•5. Vida Dimc, 15. 5. Majda Go-st|ic. 1. 6. Pavla Klopčič, 26.' 5. Pepca Lamut, 17. 5. Antonija Mislej, d • S- Hermina Novak, 20. 5. Draga Pevec, 27. 5. Marija Pervinšek, 28.
Helena Skol, 29. 5. Kati Štirn, P- 6. Alojzija Rojc, 19. 5. Marija Kovač, 16. 5. Ivica Jemec.
Mikalnici:
19. 5. Anton Prašnikar, 7. 6. Vi-jaa Kerč, 29. 5. Ivanka Prelovšek, v ”■ Ivica Volčini, 27. 5. Ivana Grčar H. 6. Jelislava Šom, 22. 5. Vida Križnar.
Relilnici:
23.	5. Stane Rimat, 13. 5. Sonja ^°tar, 25. 5. Avgust Pervinšek.
Filtri:
r 20. 5. Srečko Krulc, 5. 6. Ivanka , erar, 26. 5. Mojca Jarc, 26. 5. Helena Kerč, 8. 6! Ani Kralj, 16. 5. jvanka Razdevšek, 11.	6. Breda
Rems, 23. 5. Jože Vidmar.
Tkalnici ovojev:
22. 5. Amalija Bevc, 29. 5. Antonia Kokalj, 7. 6. Fani Smrekar, 13.
5. Ivanka Jerak, 30. 5. Milka Lekan.
Avtomatski:
24.	5. Vida Suša, 28. 5. Antonija Savič, 30. 5. Nila Pevec.
Pripravljalnici:
17. 5. Magda Bore, 11. 6. Pavli Hribar, 26. 5. Marija Uštar, 28. 5. Antonija Orel, 10. 6. Alojzija Kralj.
Splošni sektor:
4. 6. Feliks Vodlan, 19. 5. Vida Vodlan
Komercialni sektor:
16. 5. Joži Muhič, 11. 6. Marija Perko, 6. 6. Janez Rozman, 7. 6.Vi-da Juteršek, 30. 5. Janko Tratnik,
25.	5. Srečo Urankar, 1. 6. Marjan Hafner, 25. 5. Anton Kavka,
Poročila se je: Cerar Valentina
— OCVIRK
Rodili so se:
čiški — sin, Dolgan Dušanu — hči Kerč Mihu An Štefki — sin.
Vsem iskrene čestitke!
Rešitev križanke
12	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13
J	0	š	1	P	R	R	0	Z	T	\	T	0
0	p	0	L	0		l	\[	A	L	a	E	\J
v		L		L	l	B	1	J	A	S	0	s
A	N	Z	E	J	S	1		c	k	S	L	E
N	0	E	rrn	š	0	e	A		0	M		L
K		F—1	c	K.	v	i	R	Vi i \|	H	c	R	A
A	n	A	R	A	T' I	«	z	S	i	L	i	S
rv	A		N	N	N	H	E	i	R	S	S	1
M		H	E	L	s	l	N	K	1		A	E
A	N	A		A	fc	T	S	N	S	E	L	N
J	A	N	|\ 1	S	1	J	A	j	S	L	0	G,
[\	T	K	l	T	S	A		A	J	D		0
T	K	0	T	S	N	C	E	R	N	0	M	A
R	1	n	A	s	S	1	M	t>	1	R	A	N
A	J	A	S	(5	i	R	1		K	A	P	0
K	In-! : .			C	R	1	C	A		D	0	B
S	D	C	H	$	A	L	E	S	s	0	i	E
Izdaja T O S A M A Domžale Urejuje uredniški odbor: Rezka Demšar, Milan Drčar — tehnični urednik, Franc Kerč, Franc Kosirnik, Toni Laznik dipl. oec, Marjan Merkužič, Albina Miš — blagajnik, Miro Pavlič — fotoreporter, Jelka Premru, Ani Rožič, Ciril Zarnik in Feliks Vodlan — odgovorni urednik. Tiska:	Papirkonfekcija Krško,
obrat Valvasorjeva tiskarna. Naklada: 900 izvodov.
Vatka Votek in Filter
■|QŠt. 5 — maj 1973