Cilj bo
kmalu dosežen!
Delegati so ugotovili, kljub izboljšanju stanja na področju otroškega varstva še vrsto po-manjkljivosti. Še vedno je premalo prostorov za vzgojnovarstveno dejavnost, posledice iz prejš-njih obdobij so še vedno vidne, ko so gospodar-sko razvitejša območja imela več vzgojnovar-stvenih objektov, gradnja novih sosesk se ni in se še vedno ne rešuje celovito, ker v njih - poleg drugega - manjkajo objekti za otroško varstvo, zdravstveno varstvo v vzgojnovarstvenih orga-nizacijah je prešibko zavoljo pomanjkanja pe-diatrov, neurejena so otroška igrišča, pomanj-kanje stanovanj in prenizko vrednotenje dela delavcev v vzgojnovarstvenih organizacijah povzroča ftuktuacijo. Obstoja še vrsta drugih, pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno v bodoče učinkoviteje odpravljati.
Tako velikih prostorskih in kadrovskih zadreg je kriva v veliki meri visoka stopnja rasti prebi-valstva v Ljubljani v letih od 1971 do 1978, ki je znašala 24,2 v primerjavi z republiškim pov-prečjem 11,1, velik delež zaposlenosti žena in delež rasti predšolske generacije. Delež zapo-slenosti žensk v Ljubljani je v letu 1J>78 znašal 46,2 odstotka od skupno vseh zaposlenih.
Stanje vključenosti otrok v vzgojnovarstvene organizacije ni zadovoljivo, kajti na mesta v vrtcih čaka še množica otrok. Ob sprejemanju srednjeročnega plana razvoja otroškega varstva je bil sprejet dogovor, da bo v obdobju 1976 do 1980 v Ljubljani zagotovljeno v vzgojnovar-stvenih organizacijah mest za 50 odstotkov vseh predšolskih otrok. Osnova za ta dogovor je bila intenzivna gradnja in dokončanje 25 objektov iz prvega samoprispevka ter načrtovano uresniče-vanje samoprispevka II, po katerem bo Ljublja-na bogatejša za 21 novih vrtcev. Iz podatkov Mestne skupnosti otroškega varstva je razvidno, da je Ljubljana napravila velik korak naprej.
Ce ugotavljamo stanje po občinah, lahko ugotovimo, da je največji razkorak med potre-bami in možnostmi v naši občini. Zato bo po-trebno v bodoče največ sredstev vlagati v vzgoj-
novarstvene zmogljivosti na Viču, sicer se bo stanje še poslabšalo. V naši občini je po podat-kih Mestne skupnosti otroškega varstva 7555 predšolskih otrok, 2574 je vključenih v vrtce, 54 v varstvene družine. Oddelkov za dojenčke občutno primanjkuje, saj jih je šestkrat manj, kot oddelkov za starejše otroke. Pomanjkanje teh oddelkov delno rešujejo varstvene družine.
V enotni program otroškega varstva sodi tudi 80 urni vzgojni program, namenjen vsem otro-kom, ki niso vključeni v WO; ta program obiskujejo v petem letu starosti. Od 1645 otrok v Ljubljani se je te oblike izobraževanja udele-žilo 850 otrok v letu 1978/79.
Vse manjše zanimanje za vzgojiteljski poklic se kaže tudi pri sprejemanju štipendij, ko se je v letu 1979 na 40 razpisanih štipendij prijavilo le 38 kandidatk. V letošnjem letu je končalo šola-nje 171 diplomantk četrtega letnika, od katerih jih je iz ljubljanskih občin 82. Mestna skupnost otroškega varstva je od tega števila diplomantk pridobila 68 vzgojiteljic - pripravnic. Ce bi bila zagotovljena stanovanja, bi skupnost pridobila kader iz drugih krajev Slovenije, tako pa ostane le neizkoriščena možnost.
Za izboljšanje vzgojnoizobraževalnega in varstvenega programa je mestna skupnost otro-škega varstva predložila delegatom dve varianti normativa strokovnega kadra. Po prvi varianti naj bi bili v jasličnem oddelku dve medicinski sestri s polnim delovnim časom, v oddelku za predšolske otroke nad 34 mesecev, do vstopa v šolo pa ena vzgojiteljica in 0,9 delovnega časa varuhinje. V razvojnem oddelku pa dva stro-kovna delavca z višjo izobrazbo (defektolog in ortopedagog) ter polovico delovnega časa varu-hinje. Druga varianta se od prve razlikuje po tem, da je v oddelku predšolskih otrok druge starostne skupine varuhinja polno zaposlena, ter da se na vsakih začetih deset oddelkov pove-ča kadrovska zasedba še za eno vzgojiteljico in medicinsko sestro zaradi nadomeSčanja.
F. PREŠEREN