Strokovni !ist za povzdigo in napredek gostilniškega obrta in gospodarstva.
Oficijalno glasilo „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ in v tej včlanjenih zadrug, dalje gostilničarskih zadrug v Sežani in Trbovljah.
Obvezno glasilo za člane gostilničarskih zadrug na Bledu, Zagorju ob Savi, Idriji, Železnikih, Kamniku in v Postojni.
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Gradišče 7.
&
Stranke govore lahko v uredništvu vsak delavnik od 10—12 dopoldne
List izhaja mesečno dvakrat in stanc	
celoletno .	K 6 —
polletno . .	„ 3-20
četrtletno		. . 160
posamezne številke po . . .	. „—-so
Cene inseratom: Vis strani	pri en-
kratni objavi K V50, pri večkratnih	
—	objavali popust.	—
Leto 111.
V Ljubljani, dne 8.
avgusta 1913.
St. 12.
Načelstvom gostilničarskih zadrug!
Predsedstvo „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ naproša tem potom načelstva vseh v njej včlanjenih zadrug, da čim prej nakažejo zvezi članarino za leto 1913, oziroma tudi zaostalo člana-k/I'u za *eto 'SIS. Kakor znano, znaša članarina zvezi -h) h za vsakega člana zadruge.
Naj bi se načelstva nemudoma odzvala temu pozivu. Zveza je glede svojih dohodkov navezana edino e na članarino in ako se jej ti dohodki ne nakažejo, mora svoje delovanje omejiti, kajti brez vseh sredstev dandanes ni mogoče plodonosno delo. Gg. načelniki so itak na lastna ušesa slišali, kak je finančni položaj zveze; naj bi torej uvaževali to in skoraj nakazali zaostale prispevke.
Naši bojevniki
Le malo imamo med obrtniki mož, ki bi se s tako vnemo posvetili obrtno-zadružni organizaciji in rešitvi obrtnih zadev sploh kakor g- Engelbert Francheti, čigar sliko prinašamo danes. Da to storimo, smatramo že za nekako dolžnost, kajti g. Franchetti je z našo organizacijo in z gostilničarsko obrtjo že mnogo let kot referent v ljubljanskem občinskem svetu, skozi katerega roke gredo vse prošnje za podelitev in prenos gostilničarskih koncesij, v taki ozki zvezi, da je popolnoma namestu, da se ga ob isietnici njegovega plodonosnega delovanja spominjamo s tem, da obelodanimo njegovo delovanje.
Že leta 1898 ga je zadruga brivcev kot najmlajšega svojega člana izvolila za zadružnoga načelnika in iz te dobe se prične njegovo delovanje. Kot najmlajši načelnik vseh zadrug na Kranjskem je pokazal svojo izvanredno nadarjenost za obrtno zadružništvo in preosnoval je svojo zadrugo v deželno zadrugo, ki se je pod njegovim načelstvom tako krasno razvila, da je služila vsem drugim zadrugam za vzgled.
Leta 1903 je priredil s pomočjo dunajskih kolegov vejiko friziranje dam in malo razložbo raznih brivskih izdelkov, ustanovil je svojim članom mojstrsko bolniško blagajno in zadružno skladišče, iz katerega so člani dobivali svoje potrebščine zdatno ceneje, kakor pa če b» jih sami direktno v večji množini naroče-va,i- Za njegove zasluge v interesu brivskega obrta mu je poslala Dunajska brivska zadruga krasno diplomo in mestni magistrat mu je z dopisom z dne 8- septembra 1903 izročil v Priznanje njegovega delovanja pohvalni dekret.
Leta 1902 je ustanovil „Deželno zvezo kranjskih obrtnih zadrug", katera je letos na prav dostojen način praznovala svojo desetletnico, kateri že devet let uspešno načeluje.
Da je pravi strokovnjak na zadružnem polju, priča že to, da je sam sestavil lahko
umljivo 'knjigovodstvo za vodstvo mojstrs kih bolniških blagajn.
V veliko zaslugo se mora prištevati g. Franchettiju, da se je ljubljanska gostilničarska zadruga tako razvila, kakor je danes. Kajti g. Franchetti je še pokojnemu načelniku g. Tos-temu in pozneje g. Kendi dal vsa potrebna navodila in pojasnila, ter tudi s svojimi dobrimi nasveti mnogo pripomogel do sedanje gostilničarske organizacije. Videli smo ga sko raj pri vsakem zadružnem zboru ljubljanske gostilničarske zadruge, kakor tudi pri naši zvezi in pogosto smo čuli od njega uvaže-vanja vredne nasvete.
S posebno vnemo se je pa zavzel za pre-osnovo obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani. Kot zastopnik trgovske in obrtne zbornice v odboru obrtne nadaljevalne šole je povzročil, da se je šola iz realke preselila v ljudske šole in razdelila po strokah, kjer je — kakor je že dokazano — mnogo več uspeha v enem letu, kakor ga je bilo preje ves čas. Kot občinski svetnik je član mnogih odsekov in ves čas načelnik in poročevalec obrtnega odseka, podna-čelnik mestne zastavljalnice itd. Zavzema pa še toliko drugih važnih in častnih mest, da se je čuditi njegovemu vsestranskemu delovanju in težko je najti obrtnika, ki bi poleg svojega obrta, ki ga z vso pazlivostjo vodi, toliko deloval v raznih korporacijah, kakor on. Omenimo naj še, da je poleg že naštetih častnih mest. podpredsednik kreditnega društva „Mestne
Izšla le znamenita strokovna knjiga £
$ RAU ICO SERlflRÄNIU!
jš Ta knjiga ne bi smela manjkati v nobenem hotelu, v nobeni restavraciji in gostilni, ^ X ®,;'*niaJ.0 opravka s tujci in odličnejšimi gosti. — Nje vsebino mora poznati vsak, -A At *ltJOP .s< prisvaja naslov gostilničarja ali natakarja, oziroma gostilničarke ali na- ^ T« ta -.ame. Nje vsebino pa mora poznati tudi vsaka gospodinja ki ima kedaj opravka tl fr	z gosti v svoji hiši.	^
4? Knjsga NAUK O SERVIRANJU le neobhodno potrebna £ % za vsako boljšo hišo, nje vsebino mora poznati vsak, 2 f kdor ima goste v svoji hiši ali je gost tuje hiše, ozi- %
roma hotela in restavracije.	£
„NAUK O SERVIRANJU“ je poljubno spisana knjiga, v katero je sprejetih 95 ta- ^ bel z raznimi vzorci in 330 nazornimi slikami.
V platno vezana knjiga stane 5 K.
«Š- Naro<!a se pri „Deželni zvezi gostilničarskih zadrug na Kranjskem v Ljubljani“
^	ali pri upravništvu „Gostilničarskega Vestnika“ v Ljubljani.
** Pošilja se le proti naprej poslani naročnini ali proti povzetju.
Pošilja se le proti naprej poslani naročnini ali proti povzeti ^	Za poštnino se vračuni še 50 h, za povzetje 70 h.
hranilnice“, član obrtnega sveta v c. kr. trgovskem ministrstvu, blagajnik mojstrske bolniške blagajne, član kuratorija zavoda za pospeševanje obrti, svetnik trgovske in obrtne zbornice in zadnji čas je moral na željo članov prevzeti načelstvo deželne zadruge brivcev in pa pomočniške bolniške blagajne.
Poleg vsega tega smo že prav mnogokrat čitali razne v obrtnem interesu temeljito sestavljene članke iz njegovega peresa, zlasti pa v pred leti izhajajočem „Obrtnem Vestniku" in sedaj v „Slovenskem Narodu“.
Vse hvale je vredno, da vedo merodajni krogi ceniti njegovo delovanje, predvsem občinski svet ljubljanski, ki mu je v svoji seji dne 27. junija v znak hvaležnosti podelil brezplačno meščanstvo. „Deželna zvez? kranjskih obrtnih zadrug“ ga je pa imenovala svojim častnim članom in mu kot ustanovniku zveze podarila krasno darilo, lepo kravatno iglo z briljanti. Poleg tega je sprejel še več drugih daril in priznalnih pisem.
G. Engelbert Franchetti je bil rojen 3- julija 1871 v Klein-Reiflingu na Zgornjem Avstrijskem in je torej pretečeni mesec izpolnil 42 leto svoje starosti. Njegov oče je bil doma iz Benečanske provincije Arzignano in je umrl leta 1871, ko je bil naš Engelbert star komaj pol leta. Njegova mati je bila Slovenka, doma iz Mavčič na Gorenjskem in je bila sestrična znanega pesnika Simona Jenkota in profesorja Ivana Jenkota. Brivskemu obrtu se je posvetil 18. marca 1885. Značilno je bilo za njega leto. 1897. 7. februarja tega leta je namreč pričel svojo obrt, 20. februarja je bil prvič na naboru in je bil sprejet v vojaško službo za 8 tednov, 13. septembra se je poročil z hčerko znane prodajalke s sadjem in drugih živil na vogalu Rimske in Bleiweisove ceste gospe Terezije Urbančič in dne 5. oktobra je moral zapustiti svojo mlado soprogo in komaj pričeto obrt in se podati v vojaško službo. To se gotovo redkokedaj pripeti, da bi kdo v enem in istem letu izvršil vse najbolj važne zadeve svojega življenja in zdržal toliko težav in skrbi. Ali njegova notranjost ga ni zapustila in vidimo ga še danes kot vsestransko delavnega na obrtnem, socijalnem in gospodarskem polju.
Želimo mu, da bi vstrajal še mnogo vrsto let in da bi doživel, da se njegove vzvišene ideje v korist obrtnikov in zadružne organizacije izpolnijo in uresničijo.
Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem.
(Konec.)
O prihodnji točki dnevnega reda poroča gosp. Lavoslav Bučar iz Kostanjevice. Opozarja na svoje poročilo v Trstu, ki je itak izšlo v 8. številki „Gostilničarskega Vestnika", prečita na zborovanju v Trstu stavljeno resolucijo, v kateri se zahteva ali dača prosta domača pijača ali splošno obdačenje vina v vsakem slučaju pa 10°/o odpis za izgubo in končno predlaga, naj se resolucija predloži razven finančnemu ministrstvu tudi finančnemu odseku državnega zbora.
O zadevi se razvije kratka debata, iz katere je razvidno, da so navzoči bolj za vpeljavo splošne vžitnine na vino, na kar je resolucija soglasno sprejeta.
Gosp. Mencinger predlaga, naj napravi zvezno načelstvo primerno vlogo na nad-zorništvo deželnih doklad, da naj ne zadacajo tekočin, ki jih gostilničar prodajati ne sme. Petijot prodajati je po vinskem zakonu iz leta 1907 gostilničarjem prepovedano in vendar ga gostilničarjem zadacajo. Ravno tako so
mu znani slučaji, da se je posameznim gostilničarjem zadacal doma pridelani mošt, če tudi imajo pravico samo vino in pivo točiti ter mošt porabljajo samo za se. To je vendar očitna krivica. (Sprejeto.)
Gosp. Šušteršič iz Zapuž priporoča, da naj se zveza zainteresira za stališče, ki ga hočejo uveljaviti glede občinskih doklad na vino. Če kak občinski zastop sklene vpeljati doklade na vino, mu deželni odbor takoj pritrdi. Potrebno bi bilo, da bi se doklade pobirale od vseh v občini in ne samo od gostilničarjev. Naj zveza stori glede tega primerne korake.
Gosp. K o s iz Vrhnike opozarja, da se sklenjena doklada glede piva in žganja mora pobirati vsled zakonitih določil od vseh, torej tudi od privatnikov, naj se torej vpelje enako tudi glede vina.
Gosp. P a t e r n o s t iz Postojne naznanij kot prihodnji poročevalec, da umakne z ozirom na poročilo g. Mencingerja svoj predlog glede uvedbe avtomatov za prodajo cigar in cigaret. Za slučaj pa, da bi finančno ravnateljstvo ne hotelo dati domačim trafikam 10°/, popusta, naj se zahteva, da se vpeljejo po gostilnah avtomati. Za avtomate se zavzema tudi g. B u č a r in sicer iz zdravstvenega stališča. (Sprejeto.)
Gosp. Kavčič iz Ljubljane poroča potem o preuredbi izvršilnega reda glede rubeži gostilniških koncesij. Iz njegovih izvajanj posnamemo :
Čestokrat se pripeti, da zaide gostilničar v denarne težkoče. Upniki posežejo takoj po njegovem premičnem in nepremičnem premoženju in kar je najžalostnejše, zasežejo mu tudi lahko po sedanjem izvršilnem redu gostilniško koncesijo ter mu tako odvzamejo zadnje orodje, s katerim bi mogel preživljati sebe in svojo družino. Pri vsaki drugi obrti je ta kruti korak nemogoč, nedopusten, edini gostilničar je tisti, ki je gostilničar toliko časa, dokler je gmotno dobro situiran. Žalostno je, da smo morali ravno v zadnjem času čitati, da se prisilnim potom zdražijo v Ljubljani dve gostilniški in ena kavarniška koncesija.
Proti tej krutosti moramo najodločneje protestirati in skrbeti za to, da se spravi s sveta. Predsednik državne zveze g. P e n z mi je obljubil v Trstu, da spravi zadevo pred obrtni svet trgovskega ministrstva in da hoče državna zveza posvetiti tej preureditvi največjo pozornost. Naloga nas petih, ki zastopamo našo zvezo v državni zvezi, pa je, da se ta točka ne odstavi tako hitro z dnevnega reda, naša naloga je, da s svojim delovanjem čim prej odpravimo to izjemno krutost. (Odobravanje.)
Pri raznoterostih se priglasi kot prvi g. Lavoslav Bučar iz Kostanjevice, ki poroča o zadevi, ki spričuje, kakih vse prej kot častnih sredstev se poslužuje okrajno glavarstvo proti gostilničarjem. Svoj čas je namreč izdalo okrajno glavarstvo razglas, s katerim se določa, da se ob sobotah in dneve pred prazniki ne sme točiti žganih pijač po 5. uri zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od poldne naprej ne. Naenkrat pa se je potvoril ta razglas in izdal z isto tekočo ševilko, istim datumom in istim podpisom (če tudi ni več tam takratnega glavarja) nov razglas, ki pravi, da od 5. ure do opoldne nedelje ali praznika ni dovoljeno prodajati žganih pijač. Razven tega so v tem kurioznem odloku še druge bistvene spremembe. (Op. uredništva: Čisto navadna — uradna falsiflkaclja.) Govornik predlaga končno sledečo resolucijo:
Občni zbor deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskam izreka svoj protest proti
neobičajnemu in nad vse strogemu razglasu c. kr. okrajnega glavarstva v Krškem z dne 17. aprila 1913 št. 10.379, s katerim se urejuje točenje žganja ob sobotah in nedeljah, oz. ob delavnikih pred prazniki in praznikih v krškem okraju.
Ob enem podpira z vsem svojim vplivom tozadevno pritožbo zadruge gostilničarjev v Kostanjevici, katero vložiti je sklenilo načelstvo te zadruge v svoji seji in občni zbor gostilničarske zadruge v Mokronogu dne 27. maja ter naproša visoko c. kr. deželno vlado v Ljubljani, da vpošteva razloge te pritožbe in razveljavi omenjeni odlok ter zaukaže c. kr. okrajnemu glavarstvu v Krškem, da uredi točenje žganja v svojem okraju po vzgledu drugih okrajnih glavarstev na Kranjskem, osobito onega c. kr. okrajnega glavarstva v Črnomlju od 5. julija 1910 št. 9892.
Ko opozarja gosp. Mencinger še, da je nekaterim zadrugam v takih slučajih pridržana pravica pritožbe občnemu zboru in da je torej iz formalnih ozirov treba o takih slučajih sklicati nemudoma izredni občni zbor, se resolucija sprejme soglasno.
Nato se priglasi k besedi zadružni inštruktor gospod dr. B 1 o d i g, ki se v svojem govoru poslavlja od zveze, katere soustanovitelj je bil tudi on. Kranjska dobi namreč novega zadružnega inštruktorja. Težko se mu je ločiti od kranjskih zadrug, osobito pa od gostilničarskih zadrug in njih zveze. Z „živio“-klicem zvezi zaključi svoj govor.
Gosp. Lavoslav Bučar iz Kostanjevice se nato v imenu zborovalcev zahvali zadružnemu inštruktorju za njegovo požrtvovalno delovanje na polju strokovne organizacije na Kranjskem in ga prosi, raj si ohrani našo deželo v spominu.
Ker se za tem ne priglasi nihče več k raznoterostim, zaključi načelnik g. O g o rele c ob 2. uri občni zbor z običajno zahvalo.
Nekaj o občni pridobnini (prejšnjemu „patentu“) in izjavah za odmero tega davka glede gostilničarskih obrtov.
Spisal B. R.	(Konec).
Komisija zamore toraj samo jednega teh zneskov določiti.
Ta znesek pa ni še davek, katerega ima davčni zavezanec plačati.
Ko je namreč komisija za vse zavezance davčne postavke odmerila, seštejejo se posamezni postavki vsakega razreda, ter te svote primerjajo z vsoto, katero imajo plačati pripadniki dotičnega razreda.
Ako je vsota postavkov večja, kakor ta zahtevana vsota, se toliko odstotkov odšteje, kolikor se rabi, da se doseže od države zahtevani znesek („porazdelbeni odbitek" glej plačilni nalog!) ako je pa manjši, se pa toliko % pribije (porazdelbeni pribitek); ostanek, oziroma po prištetju pribitka nastala vsota je še le znesek (občna pridobnina), katero ima gostilničar plačati. — Od tega zadnjega navedenega zneska preračunijo se še le vsakovrstne doklade, katere dobi dežela, okrajni zastop, občina itd.
Za prihodnji dve leti (1914/1915) odmerila se bode občna privoznina zopet na novo in sicer na podlagi „izjav za odmero občne pridobnine“, katere bo treba'predložiti davčnim oblastvom v mesecu juliju tega leta. — Izjava se lahko uloži ustmeno pri davčni oblasti (oziroma tudi pri pristojnem davčnem uradu) in tudi pismeno. — Ker pa je v uradih treba

Cena dg*
1*
pa se d» rete h1
Založila n1
vsled navala strank predolgo čakati, svetujemo, da si vsak sam po sledečem navodilu natančno sestavi navedeno izjavo. Uzorec za izjavo bo vsak davčni zavezanec od davčne oblasti prejel, ako ga pa ne dobi, ali da ga slučajno izgubi, prosi lahko po dopisnici ali osebno za drugo tiskovino, katera se mu bo brezplačno vročila.
Izjav ne smejo več zapisavati občinski uradi ali magistrat.
Kakor se razvidi iz že objavljenega uzorca, je nova izjava podobna izjavi za odmero starega »patenta“, je pa obširneja in ima tudi razpredel za navedbo števila delavcev, obratnih sredstev (motorjev, število konjskih močij, parne ali vodne sile itd.)
Za odmero občne pridobnine ni potreba preračuna čistega dobička iz obrta, (to je navesti v napovedi za osebno dohodnino) ker se občna pridobnina tudi po čistem dobičku ne odmerja. Pač pa je vestni napovedi polagati večjo važnost kakor po stari postavi, kajti po §§ 239 in 241 nove postave se nepravilna napoved ali zamolčanje v izjavi smatra kot prikrajšba davka in se kaznuje s 3—9kratnim zneskom prikrajšanega davka.
Po § 280 sme poleg tega davčna oblast pod gotovimi pogoji obrtne naprave, zalogo v gostilni itd. pregledati, ter se neresnice v napovedi kaj hitro dokažejo.
Med tem, ko je bilo po stari postavi oddati izjavo le v pričetku obratovanja, je po novi treba isto vsake dve leti z nova napraviti. —
Ako gostilničar ne prinese davčni oblasti izjave v roku, določenem po javnem razglasu deželnega finančnega ravnateljstva, mora davčna oblast vsakega, (kateri še ni izjave predložil) posebej še enkrat pozvati, da vloži tekom 8 dni zahtevano izjavo, ter mu pri tem izrecno zapretiti, da se bo na podlagi § 42, odst. 2, davek odmeril brez njegove napovedi, torej brez sodelovanja davčnega zavezanca. Kakova pritožba proti temu pozivu ni dovoljena, tudi če se je zapretila poleg nastopa kontumačnih posledic še kazen zavoljo nereda.
Kontumačne posledice, — to se pravi, da dotični gostilničar, kateri kljub zgoranjem pozivu ni vložil izjave, ne more pri odmeri davka sodelovati, temveč da komisija na podlagi uradnih poizvedb davčni podstavek odkaže» ter da ni primorana dati zavezancu prilike, med poizvedbami in priredbo nastavljeni množini potočenih pijač i. dr. ugovarjati — se ne raztezajo samo na odmero davka, temveč tudi na postopanje v slučaju Priziva, kajti gostilničar tudi v prizivu ne more več novih dokazil doprinesti, ako se je Preje s tem, da napovedi ni vložil, sam od sodelovanja izključil.
Kako se izjava izpolni, razvidi gostilničar sam iz vzorca, ako točko za točko bere, ter na stavljena vprašanja odgovori.
Obratne razmere je navesti (pri starih gostilnah) tako, kakor so bile v času od 1. julija do 30. junija pred priredbeno dobo; toraj za prihodnje dve leti 1914/15. Tako, kakor se ie obrat vršil v času od 1. julija 1912 do 30- j u n ij a 1913.
(Z a novejše obrte: Ako podjetje (gostilna) še ne obstoji eno leto, tedaj so obratne razmere navesti po povprečnem stanu med krajšo dobo njegovega obstanka, v tem slučaju navesti je tudi, ali in kake spremembe v gostilniškem obrtu se nameravajo ali se bodo, kakor je pričakovati, vršile v bližnjem nastopnem letu. — Za novo nastale gostilne so obratne razmere kakor lih je v j e d n e m letu pričakovati, navesti.)
Za gostilničarja so najbolj važne točke 9, 12, 14, 15, 21 uzorca.
Pod točko 12 navesti je eventuelno zakupno pogodbo in znesek zakupnine, ker plačevanje visoke zakupnine ovira dosego večjega obratnega uspeha, ter komisija to dejstvo upoštevajoč predpiše manjši davek. Najvažnejša je točka 21.
Na vsak način se mora pod to točko naslednje navesti:
V	času od 1. julija 1912 do 30. junija 1913 se je potočilo:
vina .... hi
(prodalo vina .... hi na debelo) mošta .... hi pive .... hi
(prodalo pive .... hi na debelo) žganja .... hi
j e d i 1 se je prodalo za .... K tobaka se je prodalo za .... K za prenočevanje tujcev je bilo na razpolago .... sob s .. posteljami, cena od postelje ... K.
Da ne bo naknadnih „pomislekov“ in dopisov, se vsakemu gostilničarju priporoča, da kolikor mogoče natančno izpolni izjavo, ter si v ta namen ogleda vzorec v zadnji številki.
V	interesu vsacega je, da izjavo pravočasno vloži, ter odgovori na vse tozadevne spise in uradna vprašanja. Slednjič se pripomni, da finančni načrt, kateri je sedaj v državnem zboru, ne bo spremenil tega davka.
Gostilničarska zadruga v Velikih Laščah.
Kakor smo že zadnjič poročali, se je v Velikih Laščah 14. t. m. ustanovila gostilničarska zadruga. Omenili smo že, da je bilo treba čakati na to ustanovitev skoraj celo leto in to menda samo radi tega, ker gospodom pri okaj-nem glavarstvu v Kočevju ni všeč, da bi gostilničarji soodločali pri gostilničarskih vprašanjih. Ustanavljanje velikolaške gostilničarske zadruge in postopanje obrtne oblasti pri tej stvari je zopet nov list v povestnici birokratič-nega zavlačevanja.
No, ustanovitev smo po dolgih težavah in bolečinah končno vendarle doživeli in sedaj se udajmo lepemu upu, da bo odslej naprej pač nekoliko drugače postopanje.
Na ustanovnem občnem zboru je zastopal okrajno glavarstvo v Kočevju zadružni instruktor gosp. dr. B1 o d i g iz Trsta, ki je ob V, 11 dopoldne otvoril ob navzočnosti 29 upravičencev občni zbor, konštatiral sklepčnost, pozdravil navzoče v imenu obrtne oblasti in lastnega urada, imenoval za skrutinatorja gg. Ivana Pucelja iz Velikih Lašč in Ivana Usnika iz Roba ter pozval navzoče, da volijo po glasovnicah najprej načelnika in podnačelnika. Skrutinij je izkazal, da je od 29 oddanih glasov združil na se 27 glasov g. Ivan Pucelj, ki je bil torej izvoljen za načelnika, za njegovega namestnika pa g. Fran Grebenc in sicer z 21 glasovi.
Na poziv g. dr. Blodiga prevzame na to novoizvoljeni načelnik g. Pucelj predsedstvo, ki se zahvali za izkazano mu zaupanje, prosi tovariše podpore pri delovanju v prid gostilniškega stanu ter imenuje mesto sebe za skrutinatorja gosp. Ivana Hočevarja ml. Radi enotnejšega postopanja pri volitvi odbora odredi odmor. Po izvršenem skrutiniju se izkaže, da je bilo tudi glede volitve odbora oddanih 29 glasovnic in da so bili z veliko večino izvoljeni v odbor sledeči gg. Ivan Hočevar iz Velikih Lašč štev. 5, Jakob Srpan iz Velikih Lašč, Franc Ivanc iz Dvorske vasi, Matija
Klinc iz Zdenske vasi, Ivan Jaklič iz Kolpe, Ivan Bregar iz Roba, Jože Adamič iz Ponikve in Jernej Žužek iz Turjaka. Za namestnike so bili izvoljeni Štefan Podboj iz Adamovega, Miha Jakše iz Roba, Ivan Zrnec od Sv. Antona in še-le vsled ožje volitve Jože Hočevar iz Male Slivce.
Izvoljeni so volitev sprejeli, na kar je k drugi točki dnevnega reda poročal kot odposlanec kranjske gostilničarske zveze naš urednik, ki je v svojih izvajanjih priporočal, da naj novoustanovljena zadruga pristopi k zvezi. Preobširno bi bilo navajati njegova izvajanja. Pristop k zvezi je priporočal tudi gospod dr. Blodig. Navzoči so nato tudi soglasno sklenili pristopiti k zvezi in tako je sedaj v zvezi včlanjena ena zadruga več, število njenih članov pa se je zvišalo za 67 oseb.
K raznoterostim se ni priglasil nihče. Vsled tega je zaključil načelnik g. Pucelj malo pred eno uro zborovanje z običajno zahvalo.
Gostilničarska organizacija na Kranjskem je zopet napredovala za korak. Z vodstvom velikolaške zadruge smo zopet pridobili za centralno našo stanovsko organizacijo izborne sodelavce in želeti je samo, da bi kaj kmalu sledili tudi še ostali, do sedaj še neorganizirani okraji, da gostilničarstvo v deželi potem lahko nastopa kot en mož, kar je tem nujneje potrebno, ker se proti njemu sedaj že ustvarja protiorganizacijo.
Razno.
Katoliški shod v Ljubljani. Ljubljanski gostilničar nam piše: „Prosil bi Vas, da objavite v našem stanovskem listu nekaj stvari, ki se tičejo letošnjega katoliškega shoda v Ljubljani. Z ozirom na razmere v našem mestu so namreč tudi v ozkem stiku z ljubljanskimi gostilničarji. Znano je, da se vrši od 23. do 25. avgusta t. 1. v Ljubljani zopet katoliški shod. Poleg Slovencev in Hrvatov se ga udeleže baje tudi druge narodnosti, zlasti Poljaki. Reklama in agitacija za shod je bila velikanska. Zato se precej ugiba, koliko ljudi pride takrat v Ljubljano. Nekateri pravijo, da 10.000, drugi 15 000, 20.000, 30.000 in nekateri računajo ob lepem vremenu celo na udeležbo 50.000. Gotovo je eno, namreč, da bo takrat v Ljubljani mnogo izvenljubljanskega občinstva, vzemimo najmanj
15.000	oseb. Kot gostilničarja me ta shod zanima samo glede prehrane udeležencev. Kolikor sem dosedaj dognal, se je glede shoda poročalo že o vsem mogočem, priporočalo se je zlasti nastop v narodnih nošah, nakup moderno prikrojenih narodnih noš, samo na želodce se menda doslej še ni nič mislilo. To se mi pa zdi napačno, kajti prehrana je pri takih prireditvah poleg stanovanja ena prvih in glavnih reči. Kaj mi pomagajo še tako lepi in navdušeni govori, kaj še tako draga narodna noša, kaj še tako veličasten sprevod, če mi pa pri tem želodec kruli. Vsi lepi utiski gredo potem k vragu. Rohneč in preklinjaje se vrnem domov z zagotovilom: Zadnjikrat ste me vjeli. Ne vem, ali so prireditelji velevažno vprašanje prehrane prezrli ali pa se jim zdi tako malenkostno, da ga hočejo urediti še-le v zadnjem trenutku, da potem iz vsega nastane sigurno pravcata kolobocija. Kaj takega pa gg. prireditelji menda vendarle ne nameravajo. Pri vsaki prireditvi je treba računati s krajevnimi razmerami, ako se hoče doseči povoljen izid, tembolj pri večjih-prireditvah. Pri takih prireditvah pa je treba vpoštevati zlasti razmere v gostilničarskem obrtu in da te v Ljubljani niso sijajne in vzorne, o tem že zdavna čivkajo vrabci po strehah. Znano je zlasti, da imamo v Ljubljani bore malo za postrežbo izvežbanega personala. Znano je dalje, da je ljubljansko gostilničarstvo pretežno tudi za prehrano v velikih množinah slabo preskrbljeno. Ako je lepo vreme, se v vseh ljubljanskih gostilnah še da prehraniti po 15 do
20.000	oseb na dan, ker pridejo v poštev tudi vrtovi. Kako pa je v slučaju dežja, to ve samo tisti, ki razmere v našem obrtu pozna. Razven tega je treba misliti pri tem tudi na splošno aprovizacijo v našem mestu. Preskrbeti v zadnjem
trenotku v našem mestu prehrano za 15—20.000 tujih gostov pri sedanjih razmerah niso mačje solze. Še manj pa bi bilo izvedljivo, ako bi se poverila ta naloga samo nekaterim izvoljencem O potrebnem servisu in o drugih predpripravah sploh ne govorim. Samo to povdar-jam, da je tako v interesu gostilničarjev, še bolj pa v interesu prirediteljev in udeležencev shoda, da se pravočasno in premišljeno uredi vprašanje prehrane. Po mojem mnenju bi bilo najpametnejše, ako stopijo v tem oziru gg prireditelji v zvezo z zadrugo, da se z njenim sodelovanjem porazdele oddelki na posamezne njene člane in sicer v taki izmeri, katera odgovarja zmožnosti vsakega posameznika. Tudi v tem oziru je treba organizacije in sicer prav dobre organizacije, ker drugače nastanejo iz tega neljube posledice za obe strani. — Nadejam se, da objavite te moje nazore, ker sem mnenja, da vsled tega še nikakor ne prestopamo meje strokovno-stanovskega vprašanja."
Kazni radi prestopkov policijske ure. Ko je pričela poslovati v Ljubljani državna policija, se je določilo, da naj se stekajo predpisane globe radi prekoračenja policijske ure v pomočniško bolniško blagajno ljubljanske gostilničarske zadruge. Nekaj vaša je policija tudi res nakazovala te globe blagajni, nakrat pa je to nakazovanje izostalo, ker se globe menda zopet stekajo v ubožni zaklad ljubljanske mestne občine. Ako bi se globe redno nakazovale pomočniški bolniški blagajni, bi si ta lahko znatno opomogla. In bilo bi naj-pravičnejše. ako bi globe spadale v to blagajno. Z globami je prizadet gostilničar, naj bi torej dobrodelni namen glob bil naklonjen onim, ki so v ozkem stiku z gostilničarstvom, to je njegovim obolelim uslužbencem. Ne vemo, kaj je bilo za policijo merodajno, da je prvotni svoj sklep spremenila, zdi se nam pa, da bi se odij glob znatno oblažil, ako bi ostalo pri prvotnem sklepu.
Poslužujte se ugodnosti, ki se Vam nudijo! Že parkrat smo naglašali v našem glasilu, da dobe pri ljubljanski destilacijski tvrdki Srečko Potnik v Slomškovi ulici gostilničarji 10% popusta od običajnih cen, ako se sklicujejo pri tem izrecno na to, da so naročeni na „Gostilničarski Vestnik“. Tvrdka S. Potnik namreč proizvaja esence za napravo ruma in vsakovrstnih likerjev ter žganih pijač. Že tako so njene cene konkurenčne v primeri s cenami enakih tujih tvrdk. Kdor pa dobi 10% popusta, je še mnogo na boljšem. Kakor smo se pred kratkim informirali pri tej tvrdki, posamezni gostilničarji sicer naročajo pri njej esence, toda ne poslužujejo se ugodnosti 10% popusta. Zato vnovič povdarjamo, sklicujte se vedno pri svojih naročilih na „Gostilničarski Vestnik", ker se Vam to gotovo izplača, pa naj znaša popust samo 50 v ali pa 10 K. Zlasti pa se izplača to onim gostilničarjem, ki rabijo večjo množino esenc. Zato še enkrat: Sklicujte se pri svojih naročilih na „Gostilničarski Vestnik“!
Vzorno hitre rešitve. V našem listu smo že parkrat grajali, da posamezna oblastva v deželi naravnost s polževo hitrostjo rešujejo posamezne vloge v obrtnih zadevah. Mislili smo, da bo to kaj pripomoglo k hitrejšim rešitvam, toda varali smo se bridko. Zopet nam prihajajo pritožbe, kako hitro posluje sama visoka c. kr. deželna vlada kot obrtna oblast. In če na višjem mestu postopajo tako vzorno, kako moremo zahtevati boljše poslovanje od tem podrejenih oblastev. Skoraj bo preteklo že dve leti, odkar je gostilničarska zadruga v Kamniku predložila na občnem zboru sprejete spremembe pravil visoki c. kr. deželni vladi v odobritev, toda do danes še ni prejela rešitve niti v enem niti v drugem smislu. Z druge strani se nam zopet poroča, da je visoka deželna vlada reševala navaden rekurz gostilničarja nič manj in nič dalj kot trinajst mesecev. Res hitro poslovanje. Pravijo, da riba pri glavi smrdi. Zato moramo zahtevati remeduro najprej pri najvišji obrtni oblasti v deželi. Dokler je namreč ta sama tako vzorna, od okrajnih glavarstev ne smemo pričakovati nič boljšega. — Ti vedno ponavljajoči se slučaji zavlačevanja in neuvaže-vanja obrtnih zadev pa nas opozarjajo zopet na to, da se je treba obrtnim organizacijam zavzeti na kompetentnih mestih za to, da se glede reševanja obrtnih zadev vpelje tudi v Avstriji podobno kakor imajo to že v veljavi v Nemčiji določene roke, v katerih morajo biti zadeve rešene, ker drugače pride v disciplinarno
preiskavo in se kaznuje uradnik, ki je zagrešil zamudo
„Nauk o serviranju“. Izšla je znamenita, bogato opremljena strokovna knjiga „Nauk o serviranju“. Priznati moramo, da je ta knjiga neobhodno potrebna za Slovence sploh, zlasti pa za slovensko gostilničarstvo, ki dosedaj še ni imelo strokovnega slovstva v slovenskem jeziku. Ker je knjiga poljudno pisana, razven tega pa v njo sprejetih 95 tabel z najrazličnejšimi vzorci in s 338 nazornimi slikami, se vsak prav hitro in lahko seznani z dandanes po celem svetu veljavnimi načeli in predpisi glede serviranja. Slovencem nam te vrste knjig primanjkuje. Knjiga je namreč v prvi vrsti namenjena gostilničarskemu obrtu in radi tega ne bi smela manjkati v nobenem hotelu, v nobeni restavraciji in gostilni, ki se peča s postrežbo odličnejših gostov in tujcev, imeti bi jo moral vsak natakar, vsaka natakarica, da se iz nje ob vsaki priliki lahko pouči o pravilni postrežbi, manjkati pa bi ne smela tudi v nobeni boljši hiši. Posamezna poglavja, kakor „Razvrstitev jedi pri obedih“, „Snaženje servisa in ravnanje z njim“, „Kako se mize pogrinjajo", „Serviranje posameznih obedov", „Slavnostna miza" in „Hotelski Service“ so namreč ravnotako veljavna za privatne hiše kakor za gostilne. Zaradi tega bo marsikateri gospodinji s to knjigo zelo vstreženo, ker jej bo dajala zaslombo napram poslom, da še več, našla bo v njej marsikatera navodila, ki jo bodo obvarovala večkrat občutne škode. Knjiga se ne peča samo s tem, kako se mora pri serviranju splošno nastopati napram gostom, bavi se tudi z vsemi pripravljalnimi deli, skratka ozira se na vse možnosti in daje za vsak slučaj zanesljiva navodila, tako da je onega, kdor je znan z nje vsebino, le težko spraviti v zadrego. In priznati moramo, da je pri nas Slovencih zlasti ob raznih slavnostnih prilikah radi ne-poznanja splošno veljavnih mednarodnih predpisov marsikdo v zadregi, pa naj si je že gostitelj ali tudi samo gost. Reči moramo zato, da smo s to knjigo storili korak naprej, da smo se tudi na polju postrežbe približali drugim narodom. Želeti bi le bilo, da bi se v tej knjigi uveljavljena načela in pravila glede postrežbe čim prej vpeljala po vseh naših gostilnah in po vseh naših boljših hišah. Zlasti je priporočati, — da si knjige ne preskrbe samo vse naše boljše gostilne in v teh postrežbi namenjeno osobje, marveč tudi vse naše boljše privatne hiše. V platno vezana knjiga se naroča, oziroma dobi pri „Deželni zvezi gostilničarskih zadrug na Kranjskem" in pri uprav-ništvu „Gostilničarskega Vestnika“, Ljubljana, Gradišče 7, ter stane 5 K. Pošilja se samo proti naprej plačani naročnini ali proti poštnemu povzetju. Za poštnino se vračuna še 50 v, za povzetje pa 70 v.
Plačilni nalog na dopisnicah. S 1. julijem t. 1. se smejo zapadle terjatve do vštevši zneska 10 K s poštnonaložilnimi dopisnicami pobirati. V to svrho se smejo porabiti le od poštne uprave izdani, v rdečem tisku na sivem papirju izdelani obrazci, ki stanejo 10 h. Ti vzorci obstoje iz dveh delov, iz prave poštno-naložilne dopisnice in naložilne poštne nakaznice. Oba dela mora odpošiljatelj primerno izpolniti po predtisku. Na zadnji strani odrezka so dovoljena le obvestila, ki se tičejo pobranega zneska. Nakaznica se lahko naslovi tudi na poštno hranilnico v dobropis na konto na-ročitelja ali na kak drugi javni kreditni zavod. Te dopisnice se lahko oddajo kakor navadna pisma, vendar se priporoča oddati te dopisnice pri poštnem oknu; rekomandirati se pa dopisnic ne sme. Nedopustno je tudi zahtevanje, da se mora oddajatelj posebej obvestui, ako se adresat brani plačati naloženo vsoto, ali od-redbj, naj se dopisnica v slučaju neplačila takoj nazaj pošlje ali kaki drugi z imenom navedeni osebi v plačilo predloži. Pri namembnem poštnem uradu se poštnonaložilna dopisnica dostavi onemu, ki mora plačati Ako se ga ne dobi ali če se plačilo zneska takoj ne izvrši, se adresata obvesti, da je zanj dospela poštnonaložilna karta in da bo še sedem dni pri pošti čakala na plačilo, oziroma, da se jo s plačilom reši. Nanovo se karta nič več ne dostavi. Pošiljanje za kom, (če ga ni več v dotičnem kraju) se vrši le v tuzemstvu. Kadar adresat plača naloženi znesek, se mu kot pobotnica izroči odrezek karte. Vplačani znesek
se po odbitku normalnih poštnih pristojbin za pobiranje in nakazanje pošlje z drugim delom dopisnice, ki služi kot nakaznica, naročniku. Neplačane dopisnice se vrnejo odpošiljatelju z oznamenilom vzroka, zakaj se ni plačalo. Za poštnonaložilne dopisnice ne sprejema poštna uprava nobenega jamstva. Za vplačani znesek pa jamči pošta tako kakor za po poštnih nakaznicah vplačane zneske.
Pojasnila glede „Nauka o serviranju“. Ker je izšla knjiga „Nauk o serviranju" in ker nam je ležeče na tem, da se povsod streže v smislu navodil knjige, prosimo vse one, ki bi si morda radi posameznih tamošnjih navedb ne bili popolnoma na jasnem, zlasti o tem, kaj je pravilno in kaj je še dopustno, da se obrnejo na naše uredništvo z vprašanjem. Odgovorili jim bomo potem popolnoma natančno v vprašalnici. Sploh naj bi se naše gostilničarstvo posluževalo v obilni meri naše vpra-šalnice, ker tam dobe točna in zanesljiva navodila.
Ugodna prilika. Prav poceni sta naprodaj dva dobro ohranjena biljarda z vsemi pritiklinami vred. Naslov in pogoje se izve pri uprav-ništvu „Gostilničarskega Vestnika". Radi naravnost nizke cene priporočamo, da bi se interesenti zanimali za to ugodno priliko.
Dobra kava marsikaterega gosta privabi na senčni vrt, posebno zdaj ob teh vročih popoldnevih. Dobra kava pa se ne da napraviti, če ni pri roki dobre kavne primesi, kajti slaba kavna primes kavo lahko popolnoma skazi. Kot najboljšo kavno primes priporočamo slovenskim gostilničarjem znano Kolinsko kavno primes, ki si je zaradi svoje odlične kakovosti priborila pot že v vse kroge. Kava, kateri je pridejana Kolinska kavna primes, vsakemu najbolj ugaja in jo vsak najraje pije. Če hočete svojim gostom postreči z res okusno kavo, ji pridejajte Kolinske kavne primesi. Kolinska kavna primes je tudi zato našega priporočila vredna, ker je pristno domače blago, in je torej tudi narodna dolžnost vsakega zavednega Slovenca in Slovenke, da jo kupuje.
Tovarna sodavice v Ljubljani je podjetje v rokah gostilničarjev. Razven tega nudi izdelke, kakoršnih ne more nuditi noben drug sodavičar in tudi glede cene jo je treba uva-ževati. Ozirajte se na to tovariši! Tovariše v letoviščih pa opozarjamo zlasti na to, da ima v zalogi tudi planinski malinčev sirup.
Največja slovenska modna trgovina je P. Magdič-eva v Ljubljani, nasproti glavne pošte. Zato najdeš tam največjo izbero in solidni izdelek.
Zadružni instruktor za Kranjsko. Dolgoletna želja našega obrtništva je izpolnjena. Od 1. avgusta 1.1. sem imamo namreč svojega lastnega zadružnega inštruktorja za Kranjsko. Ministrstvo je imenovalo za takega bivšega komisarja pri okrajnem glavarstvu v Kranju gosp. Henrika Ste rko, ki ima svoje urade v Ljubljani. Pričakovati je, da se bo odslej naprej organizacija obrtnega stanu na Kranjskem še krepkeje razvijala kot doslej. In da se razvije do trdne falange, to ni samo v interesu obrtnega stanu, marveč tudi v interesu celokupnega naroda.
Ogenj bi bil v strehi, ako bi mi postopali tako, kakor to delajo posamezni izvoljenci, katerim je v naši ljubi Avstriji dovoljeno vse. Za primero navajamo samo notico, ki je izšla te dni v proslulem graškem listu „Tagblatt“ pod naslovom: „Potovanje po Gorenjskem“-Ta notica se glasi v dobesedni prestavi takole: „Odsek za pospeševanje tujskega prometa nemškega narodnega sveta za alpske dežele v Celovcu nas naproša za objavo sledečega poročila: Gostilniško podjetje na zelo obiskanem jeseniškem kolodvoru se nahaja vsled poslo-venjevanja s strani ravnateljstva državnih železnic v Trstu v slovenskih rokah. Tam se uslužbenci zelo trudijo, da nakazujejo vse potnike. ki vprašajo za prenočišča, na slovenske hotele v kraju. Nemški potniki se vsled tega opozarjajo na neposredno za jeseniškim kolodvorom ležeči hotel „Banhof" (Kolodvor), čigar lastnik g. Paar je dober Nemec in znan vsled dobrega vodstva svojega hotela." Ako bi kateri izmed slovenskih listov objavil podobno proti nemškim hotelom v gotovem kraju naperjeno notico, stavimo sto proti eni, da je nemudoma konfisciran. Zadošča naj to, več itak ne smeli bi povedati.
Movodošla damska tamburaška in pevka kapela ,JRVOR' koncertuje od danes naprej vsak dan
v kavarni „CENTRAL“
od 9. ure naprej. Vstop prost. Kavarna je vso noč odprta. Za mnogobrojni obisk vljudno prosi	Štefan Mholič.
Lep uspeh Slovenca na gostilničarskem šolskem polju. Letos je dokončal na višji gostilničarski, oziroma hotelski šoli na Dunaju z odličnim uspehom svoje študije g. Maks Dolničar, sin restavraterja g. Dolničarja v Trbovljah. To je prvi Slovenec, ki je dovršil tako šolo in kar je najlepše, bil je najboljši učenec celega razreda. G. Dolničar je dobil na podlagi tega takoj izborno službo v Švici, ki mu jo je preskrbela šola sama, in se mu obeta prav lepa bodočnost. K zadevi se vrnemo itak še, ker smo naziranja, da bi bilo prav, ako bi več Slovencev posvetilo svoje moči tej stroki, v kateri so radi svoje nadarjenosti prav porabni.
Letošnja tujska sezona. Glede letošnje tujske sezone nam prihajajo iz naših letovišč različna poročila. Ponekod so menda z obiskom zadovoljni, drugod zopet tožijo radi slabe sezone, vsa poročila pa soglašajo s tem, da izostajajo nekdanji petični gostje. Gospodarska kriza, v kateri živimo, se pozna tudi na tem polju in dvomljivo je, ako ne bo imela ta kriza slabih posledic za posamezna tujskemu prometu namenjena podjetja v naših letoviščih.
Preselil se je instalater in elektrotehnik g. Fran Sax v Ljubljani na Rimsko cesto 19 (gostilna Novak), na kar naše naročnike, zlasti ljubljanske opozarjamo.
Današnja priloga. Današnji številki prilagamo prilogo, ki jo je izdala „Deže.na zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ v zadevi prodajanja cigar in cigaret po gostilnah. Podobno so ukrenile tudi druge deželne zveze, kakor nižjeavstrijska, štajerska, tirolska i. t. d. Znana stvar je, da se gostilničarstvo bori že dolgo časa za odstotke pri prodajanju tobačnih izdelkov in da se je tobačna režija, oziroma finančno ministrstvo za sedaj le toliko udalo, da dovoljuje gostilničarjem prodajo tobačnih izdelkov brez posebne licence in da smejo gostilničarji jemati od gostov prostovoljne nagrade za postrežbo. Na Dunaju in sploh po večjih mestih se je vsled tega že splošno vpeljalo, da gostje nagrade prodajo cigaret v gostilnah in kavarnah z 1 vin. za komad, prodajo cigar pa z 2 vin. Za enkrat se skuša vpeljati to splošno, ker se pričakuje na podlagi tega popustitve s strani finančnega ministerstva. Današnja priloga je namenjena, da se ali nalepi na pokrov škatelj za prodajo cigar in cigaret ali pa da se nabije v gostilniških prostorih na vidnem mestu. Naj bi to storili vsi naši gostilničarji, saj je to samo njim v prid.
Tovariši! Ali kupujete pri tvrdkah, ki in-serirajo v Vašem stanovskem glasilu? In ali se pri svojih naročilih sklicujete na to? Ako tega dosedaj še niste storili, storite enkrat vsaj za poskušnjo. Prepričani smo namreč, da bodete s postrežbo, cenami in blagom zadovoljni. Zajedno pa s tem neposredno pridobite svoji stanovski organizaciji ugled.
Smrtna kosa. Ljubljanski okoličanski zadrugi je ugrabila smrt v najlepši moški dobi dva vrla člana, namreč g. Leopolda Čerina,
gostilničarja v Stepanji vasi, in g. Frana Plevnika, gostilničarja v Vevčah. Bodi jima med tovariši ohranjen časten in trajen spomin! Njih rodbinama naše sožalje!
Domačemu blagu in domačim izdelkom prednost! Velikokrat in upravičeno se naglaša, kako velike važnosti je, ako se vpošteva domače blago, ako se sega po domačih izdelkih. Pri nas Slovencih to ni nikdar dovolj pov-darjeno, kajti eden naših glavnih grehov je tudi ta, da domačega blaga in izdelka ne maramo, enostavno iz razloga, ker je pač domače blago. Samo, da je blago od drugod, pa je dobro, navadno se potem ne vpraša nič niti za ceno, niti za kakovost in dobroto. Tega pa bi se morali vendar že enkrat odvaditi, posebno ako Hvažujemo, da vsled tega ravno sedaj, ko primanjkuje v deželi denarja na vseh koncih in krajih, neposredno tudi sami pospešujemo primanjkovanje denarja. V tujino poslani, oziroma plačani denar — ne priroma tako hitro nazaj, dočim denar, ako ostane v deželi, kroži iz rok v roke ter je tega kroženja deležen skoraj vsak, ako ne posredno, pa neposredno. Čim bolje denar kroži, tem boljše je tudi blagostanje v deželi. In blagostanje našega naroda, to bi moral biti vzor vsakega njegovega pripadnika. Gostilničarji smo že po svojem stanu poklicani, — da bodimo vzor drugim stanovom. In pri pivovarniškem vprašanju se nam nudi za to najlepša prilika. Naše domače pivovarne, kakor Adria v Senožečah, v Mengšu, v Laškem trgu in Žalcu, dalje pivovarna na Vrhniki in pa pivovarna v Lescah, ki je popolnoma v rokah gostilničarjev, glede svojih izdelkov ne le lahko konkurirajo glede svojega izdelka z izdelkom tujih pivo-varen, marveč ga v gotovem oziru celo prekašajo. Pri tem pa za gostilničarja odloča še praktična stran, to je da dajejo domače pi-
vovarne svoj Izdelek nam lahko ceneje in da ga tudi dajejo. Končno pa naše gostilničarstvo ne sme pri tem prezreti okoliščine, da so naše domače pivovarne izstopile iz pivovarniškega kartela, kar je za gostilničarje kot take odločilne važnosti. To je naša osrednja organizacija sama dokumentirala s tem, da je pozvala domače pivovarne, naj izstopijo iz kartela, ter jim v tem slučaju obljubila moralno pomoč. V tem slučaju je torej našemu gostil-ničarstvu pač lahko držati se in izvajati geslo: Domačemu pivu prednost! Povdarjati moramo zlasti, da ne zadošča, ako se vedno to le pov-darja in o tem govori, nasprotno, da je treba, da obljubam In besedam slede tudi dejanja.
g
H Vsak zaveden gostilni- p % čar mora biti naročen na
!,;GOSTILMKflRSKI 1 VESTNIK".
Ixa.sta.la.ter ZTr, Sa^c,
konces. elektrotehnik, Ljubljana, Rimska c. 19, se priporoča p. n. gostilničarjem kot specijalist vsakovrstnih električnih naprav.
Sprejema tudi naročila na deželo.
"O
■5'
o
-i
o
n<
a.
3
!£!
n"
nT
O
O
3*
n,"
M
-1
C/l
RT
<
re
C/l
ET
5r
1. junija 1913	^TOZInTI IRIEID.	1. junija 1913
Prihod	Ljubljana	Odhod j
|1255| 314| 448| 555| 957|l2-l7| 546j ggjl |l2g5| 434[ 904|ll2l| 2511 617| 9S0|ll^ I I 725| 9M| 1114| 433| 5511 smlust 1 I 1 I 1	859] 300| 916
J______[	1 I________I____I 638|l036| 7231
I [ I 642|iioo| 2411 6i5|iöaj
Dunaj
Trst
Prihod
gorenjsko Dolenjsko Vrhnika Kamnik
Jesenice
12»|l218| 43g| 730|ll26| 31l| 632| 955' 120| 3121 5I3| 603|l003| 106| 600| 828|
547 | 654! 90911 130 340 635'lom'
732| 13o| 746j 735I 118!
_____810'________1 I
1 732|iiso| 312I 7]j>lligol
J___L
747| 858|1103| 138| 552| 835|i20o|| Ljubljan^
Odhod
1252	54«! 807 921 125 200	4'»	455| 608	9ja	Celovec
1205	320 800 1110 1216; p.s	241	556| 843	gm	Gorica
805
143 602 (102 Trbiž
5521 815| 9S7| 2321 433| 63o| 944|
1211 348 5]9| 925|liu|i222| 218| 245| 6111 8511 92®j 92< 505| 5511 812| 935| 128| 223] 423I 458| 64s| 935|
813I 9271 200 620' 940I
Opombe. Debelo tiskani časi pomenijo brzovlake. — Podčrtane minute pomenjajo nočni čas. — Kamniški vlaki odhajajo otiroma se ustavljajo v Ljubljani državni kolodvor. - Kamniška vlaka: odhod iz Ljubljane 7'32 zjutraj in 11. uri ponoči, prihod v Ljubljano ob b'42 zjutraj in 10-30 ponoči vozita samo ob nedeljah in praznikih.
Kupujte pri tvrkah, ki inserirajo v „Gostilničarskem Vestniku“.
I
I. Kranjska tov. mineral, voda in brezalkoholnih pijač r.z.zo.p.
Slomšekova ulica štev. 27
priporoča običajne pokalice in sodavico.
Nadalje specijalne izdelke prve vrste:
I i „Nektar“
I 1 „Jabolčni biser“
~ j „Malinovka“
S \ „Kristalna citronada“
Te vrste pijače se polnijo v patent steklenicah, ter se vsled praktičnega zapiranja tudi v higijeničnem oziru toplo priporočajo p. n. gostilničarjem in občinstvu.
Vse tukaj navedene pijače obstoje izključno iz naravnih sadnih snovi, ter so prave le, ako nosijo naslov zadružne tvrdke.
Cene zmerne!	Stenski plakati na razpolago.
Najstarejša domača zlatarska tvrdka.
Zlatnina, srebrnna, juvefi in razne ure.
Popravila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnici.
Najnižje cene. Strogo solidna postrežba.
-v/
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
."V- juvelir, trgovec z urami, *	: : zapriseženi sodni : :
: : : :	cenilec : : : :
Ljubljana. Wolfova ulica 3. Edina zaloga najboljših ur z znamko
JUP“.
Fotografični atelier
VXICTOIR,
' 1 • v Ljubljani -
Bethovnova ulica štev. 7, poleg .Kranjske hranilnice“,
se priporoča za izvršitev modernih portretov.
.A-iNTT. G-OIEtŠE-tova
Restavracija „NOVI SVET“
Ljubljana — Marije Terezije cesta 14.
se priporoča cenjenim p. n. gg. gostilničarjem z dežele
Priznano dobra vina — Meščanska kuhinja. Točna postrežba.
Priporočamo svojim cenjenim tovarišem gostilničarjem izborno
marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno

m
ni boljšega
za hitro pripravo najfmejše goveje juhe kot
hNMÄG
[-JEVA ,
kocka za govejo juho ä 5 vinarjev.
MAGGÜ
lll!lll!EI!i:il|
miiiiini!
MhGQI-)EVE kocke za govejo juho so najboljša goveja juha v trdi obliki in vsebujejo tudi potrebno sol in dišave.
Samo prave z imenom MRGGI in varstveno znamko zvezdo s križcem.
NAJBOLJŠE SREDSTVO zoper stenice in drugo mrčes je
3VCorana
Morana uniči stenice in golazen, ter se naroči pri
M. Škrinjar, Trst, ulica Ferriera 37./I.
100 g stane 50 vinarjev, 200 g 1 K, pri večjem naročilu popust, trgovcem rabat.
Tovarna peči in štedilnikov
ANTONA KOVAČIČA
Vič pri Ljubljani štv. 14 in Ljubljana, Marije Terezije cesta 5 (gostilna g. Kovačiča),
priporočamo cenjenim tovarišem v mestu in na deželi za naročila glede vseh v njegovo stroko spadajočih del.
PIVO
3NZLeBtna Ixranilixica Ijiab— Ijaixska
v Ljubljani, Prešernova ulica 3.
Največja slovenska hranilnica. Prometa koncem leta 1911 614-5 milijonov kron. Stanje hranilnih vlog nad 42 milijonov kron. Rezervni zaklad 1 milijon 300 tisoč kron. Sprejema vloge vsak delavnik. Obrestuje po 4l/ü°/o brez odbitka.
Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina Ijnbljan-ska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada. Posoja na zemljišča in poslopja proti 50|o obrestmi in najmanj l|20|o amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane domače hranilnike. Posoja tndi na menice in vredn papirje
fT%			
:=1\ D	—	-. -O |L
I^ieinoscheg-Derby sec

Posredovalnica za službe
gostilničarske zadruge v Ljubljani, Gradišče 7 posrednje brezplačno za vse posle
v gostilničarska obrtu in za gospodarje proti pristojbini 60 h.
Tovariši! Gostilničarji! Poslužujte se
te ugodne prilike!
JOSIP BOŽIČ, trgovina z vinom
Spodnja Šiška pri Ljubljani
priporoča sl. občinstvu, gg. hotelirjem in gostilničar-: : : :	jem priznano dobra in pristna : : : :
"V" T IŠTA.,
kakor rdeči Cviček, bizeljsko rdeče in belo, fino ljutomersko vino v sodcih in buteljkah. V mestu se dostavlja na dom. — Cene zmerne.
Žganje — Likerji!
Domača tvrdka. Cene brez konkurence.
Pozor gg. gostilničarji'
Raznovrstno destilirano žganje najboljše vrste in fine likerje dobite pri
Gabrijelu Eržen-“ v Zapužah,
pošta Begunje (Gorenj.)
Pozor gg. gostilničarji /dlikovan na razstavi v Radovljici I 1904. s častno diplomo in kolajno L vrste za sadje in sadno žganje.
največje slovenske narodne tvrdke:
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani.

Za gostilničarje in kavarnarje,
električne klavire, godbene automate na težalo in silno moč, nov patent, godba na lok žf od 600 K naprej prodaja iz prve roke
8. Kmetetz
v Ljubljani
Kolodvorska ul. 26
IVAN KOS, gostilničar in mesar na Vrhniki
naznanja slavnemu občinstvu, da je
otvoril fililalko v Sp. Šiški,
Priporoča se cenjenim gostilničarjem za vsakovrstna naročila. — Pri zmernih cenah solidna postrežba.
Razpošilja pristne kranjske klobase,
ajmanj 30 komadop ä 36 h prot povzetju.
Priznani krojaški salon za gospode
IVANA MAGD1Ć-A, LJUBLJANA,
Dunajska cesta 20 nasproti kavarne Evrope, se priporoča za izdelovanje oblek.
Zaloga angleškega blaga.
Ivan Černe tapetniški mojster
Ljubljana, Dunajska cesta št. 28.
Zaloga pihištva t. Kranj. miz. zad. v Št. Vidu. Izdeluje ter ima v zalogi vsakovrstno tapetniško pohištvo in kompletne oprave za ho tele, restaviacije in gostilne. Specialist za prevleko biljarov.
Podpisani prodam
50 hi izbornega vipavskega vina
Cena vinu je franko postaja Rihen-berg K 52*— za hektoliter.
ALBIN GRUNTAR, pos , Šmarje, p. Ajdovščina.
Vsak prasičerejec
mora imeti tudi snažen in svetel
svinjak
z železnim koritom in ograjo patent Bobis, ako hoče imeti zdravje in srečo pri prašičih. Ta praktična naprava vsakomur ugaja in se za najmanjše naprave izplača napraviti. Korito se z lahkoto pomije, obrne z enim pritiskom in zniža za male živali. — Izdeluje se z železnim omrežjem in za leseno steno namesto omrežja. Cena za 100 kg 60 K. Pošljite mere in zahtevajte proračune pri tvrdki
J"akoto ZMLalenšek
železokonstrukcijska delavnica, Boh. Bistrica, Gorenjsko
,Narodni hotel' Postojna
renoviran in povečan se priporoča cenjenim posestnikom notranjske metropole za obisk
Fran Paternost, lastnik
VINSKA TRGOVINA
PETER STERIČ
SPODNJA ŠIŠKA 256.
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, go-riških, istrskih in štajerskih vinskih goric.
tampilje
vseh vrst za urade, društva, gostilničarje i. t. d.
ANTON ČERNE
graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij.
LJUBLJANA Šelenburgova ul. 1.
Ceniki Iranko.
Deset zapovedi za kmeta in deset zapovedi za zdravje dobi zastonj in poštnine prosto vsak gostilničar v poljubnem številu za razdelitev med kmete. Treba le dopisnice z naslovom: Ub. pl. Trnkoczy, lekarna,
Ljubljana.
'ram in cigaretam je po c. kr. tarifu,
1	postrežbo
je po 1 vinar od ciga-
2	vinarja od cigare.
9 zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem v Ljubljani“.
t


■






'











I	delniška pivovarna I
v Senožečah
»v	9	CZl
•jzr cm
> oo
o ^ e 10
5 ’S
V) —
priporoča svoje izborno izvozno, adria ■ marčno, dvojnomarčno in granatno pivo
v sodčkih in steklenicah.
Izvoz po vsem svetu..
FR, P. ZAJEC. Ljubljana, Stari trg 9. Naj večji optični zavod.
Prvi specialist za očala in Sčipalnike
Z električnim obratom urejena delavnic3
V zalogi imam pripoznano najboljš švicarske ure, nadalje najbogatejšo izbiro vse druge zlatnine in srebrnine po najnižjib cenah.
Nagodneiši nakup za gg. gostilničarje
Gramofon od K 25*— naprej, plošče od K 1 95 in igle od 1'80 naprej. — Zahtevajte cenik, dobitega zastonj
%%%%%%%%%%%%%%%%%
%
S Imam
''e
na prodaj
je na Poljeh ob glavni cesti k Bohinj-
BSSTTlCMllipM«^
%
%
skem jezeru enonadstropno zidano hišo s hlevom in velikim vrtom.
%
I
%
%
■?:
Avg. Agnola, Ljublana
Dunajska cesta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja za gostilne, hotele in kavarne.
Fr. Stupica v Ljubljan
Marije Terezija cesta št. 1
priporoča svojo ZALOGO najbolje priznanih
slamoreznic, mlatilnic, vratit čistilnic, strojev za košnjo in obračanje sena, blagajne in motorje.
Dalje pumpe in cevi za vodo, vino In gnojnico, peči, štedilnike in poljedelska orodja, kuhinjske potrebščine, omare za led, pipe za pivo in vino, priprave za plvotoč na zrako-tlak, trpežne ročke za prevažanje mleka, traverze, želežnlške šine, nagrobne križe ter vse ključavničarsko, kovaško, kleparsko, tesarsko In mizarsko orodje vedno v zalogi.
■ k	BV
S Hiša je posebno prikladna S
Im
%
%
%
%
%
za gostilno
■ ■ ■
Več o tem pove lastnica
Š*
jfc Franica Kravanja, Polje. p. Boh. Bistrica, jfc
Vinska trgovina
Ant. Mtiller-ja,
z v Domžalah,	~
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih, hrvaških in štajerskih vinskih goric, ter zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah.
Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
ZADRUŽNA PIVOVARNA
v LESCAH
priporoča svoje izborno, dobro vležano marčno-svetlo, kakor tudi temno bavarsko
v sodčkih in steklenicah. Pivo je sedaj tako izborno, da se zamore primerjati z češkimi izdelki, a pri tem je cena zelo ugodna. Blagovolite se prepričati s poskusnim naročilom.
Popolnoma domače podjetje! m® Svoji k svojim!
Ustanovljena 1. 1818.
Ustanovljena L 1818.
vJXJXjXXJJS staxlb
priporoča svoje izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih, in steklenicah.
Naročila sprejemajo zaloge:
Ljubljana, Metelkova ulica št. 19. Cerklje na Gorenjskem, Dragomlje, Izlake, Javornik, Ježica, Kamnik, Kranj, Lesce, Medvode, Moravče, Motnik, Rudolfovo, Škofja Loka, Šmartno pri Litiji
ali pivovarna v Mengšu.

&
%
Modna in
športna trgovina P,	Ljjllbijänä Nasproti glavne
pošte
Svilnato blago, baržuni, pliši in tenčice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, po-zamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk,
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.
mwmmmmwmmm
\
\
..	j
Lastnik in izdajatelj: Konzorcij „Gostilničarski Vestnik* Ljubljani. — Glavni in odgovorni urednik Alfonz Mencinger. —^Tiska Dragotin Hribar v Ljubljani.
Pcrilne volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, sol i-čniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo. Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, žalni klobuki vedno v skladišču i. t. d.
Oddelek za gospode :
Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine.