List 33. Tečaj LVIII. I in po Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 60 vin., pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol teta 3 krone BO vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinaSanje na dom v Ljubljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. -- Oglase (inserate) vzprejemlje upravniStvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic''. Ljubljani 17. avg^usta 1900. X čudovito modrostjo mu je pridobila neizmerno slavo po vsem svetu, se nahaja tudi cesarski vedno zvesti hiši Cesarjeva sedemdesetletnica. slovenski narod, ki ga v svoji sredi nima sina navdušenjem in z radostjo nam cesarja, Avstrijo! da z ne pel: Bog ohrani, Bog ob vari D Sedemdeset mnogo je let tt > poje slovenski pesnik in dostavlja, da „zarja večerna — slava nezmerna". In teh pesnikovih besed se spominjamo danes, v predvečer rojstnega dneva našega milega vladarja. Z jutrišnjem dnem stopi cesar Franc Politični pregled. Körber v Ischlu Jožef v sedemdeseto leto svoje starosti in vsi avstrijski narodi, pozabivši vsa na strski Ischl. V pouedeljek popoldne je mini predsednik dr. Körber odpotoval na cesarski dvor v Oficij se je sicer razglasilo da sprotja in vse težave, se bodo združili niji poslave ta redki praznik. Sedemdeset — da v lepi harmo kočih resortnih zadevah dandanes več dobiti. šel samo o te- livnih ljudi ni verjeli. Brez dvoma poročat, ali tako na cficijoznim zatrdilom gploh še kaj torej, da bo Körber tudi v splošnem — mnogo je let. Če velja to za navad- političnem položaju cesarju poročal. Kakor znano, ima vlada nega človek, v koliko večji meri mora to veljati za via- ^^ namen, sklicati koncem meseca septembra državni darja velike države, ki nima prenašati samo svojih skrbi, ^ '' P" nego ima skrbeti za milijone in milijone državljanov za sarjevo pri za izvršitev tistih načrtov ki jih vlada blagor države, za njen ugled in za njeno veljavo. In ne- nirati pripravila za slučaj, ako bi državni zbor ne mogel funkcio mila usoda je našemu ljubljenemu vladarju naložila preveč skrbi in mu v kupo življenja natočila toliko gren kobe, da bi jo malokateri zemljan mogel prenesti. kar je prav verjetno V čem obstoje ti načrti ve noben list povedati. Morda imajo venderle tisti prav trde, da Körber tega še sam ne ve. tega ne Proračun za leto Pred stvarnikom smo VSI poročajo jednaki, najmogočnejši že dovršen da 90 češki n Narodni Listv u To je proračun za leto 1901. v poglavifnih točkah Posvetovanja finančnega ministra z dotičaimi re- nam posebno jasno sortnimi ministri se bodo vršila v najkrajšem času tako da vladar in najrevnejši proletarec. kaže našega vladarja, kateremu ni bilo prizanešeno no- bo proračun sredi meseca septembra popolnoma izgotovljen in beno gorje, katastrofe. in katerega so kar zapored zadele grozne goden da se predloži državnemu zboru Obnovitev desnice časih revolucije je zasedel še mladenič prestol listih Poljaki se dan na dan pretresa v raznih svojih dedov, a ni mu bilo dano da bi ohranil vse kar za obnovitev desnice dejo mej Čehi časih nemška katoliška stranka se izrekajo večinoma toda vse te ljubavne ponudbe ne naj-pravega odmeva. Splošno naglašajo Čehi je büo v prejšnjih Avstrija je izgubila lepe plodovite provincije v Italiji in ^^ ^^^^ ^^ desnica, nikakor več ne vstopijo. Zdaj se da pridobljeno z velikimi žrtvami. desnica ni nič koristila, in da v tako večino, kakršna v tej bila je pahnjena viteškega cesarja govih močeh, da odvrne to nesrečo Nemčije, a jedina tolažba našega zadevi oglasil tudi jeden najvplivnejših voditeljev češkega kluba da je storil vse, kar ) da bilo v nje- glasilu poslanec Pacak Ta pravi glede obnovitve Ne rečem da se desnice v svojem to vprašanje preži da je v vseh teh krvavih bojih ohranila staro slavo njegova armada postalo celo nevarno. Pokazati hočem le, da ni prav, ako se in da s češke strani vedno precenjuje važnost starega železnega obroča «f--^ —- w i^aiA ▼ All UC* J C M. - J "ß - ---— ^ . kraljestvom in deželam, združenim izza davnih časov kakoršna je bila, ni več mogoča ravno Čehi pod habsburškim namreč Bosno žezlom m pridobil dve novi provinciji, Hercegovino, in da se je stara država bi že skoro jenjali klicati po naj jim obnovitvi, kajti provzročila več presenečenj, nego koristij. Mi smo gotovo vneti za kulturno in gospodarsko znamenito povzdignila Poleg teh zunanjih nesreč, med katerimi večino in jo hočemo imeti in tudi tedaj, ako bi bila sestavlj iz tistih strank kakor dosedanja, toda imeti mora določen malo svetlih trenotkov, zadele so najdemo druga nič manj pekoče in velike nesreče našega cesarja še program, kateremu se ne sme izogniti nobena stranka katerem mora biti uravnan vsak njen važnejši nastop. desnica se Brat mu razbila vsled tega ker je bila brez bil daleč od domovine m po Stara pro » ledini sin, dedič slavne krone tam v dalnji Ameriki ustreljen P" grama. To so pokazala razna glasovanja. Čehi so bili končno v najlepših letih nena način ločnim programom pričeti politiko na lastno roko. Nova desnica z od torej nujno potrebna, toda sedanji položaj doma izdihnil, in naposled je bila še na grozovit umorjena cesarica, ljubljena soproga in tolažnica cesarjeva ugoden za tako delo. Voditelji katoliške ljudske stranke so ter nam stavili pogoje, pod katerimi naj To je pač veliko bridkosti in da jih je naš viteški potrebujej nas sicer Že vabiJi bi vstopili v staro zvezo. toda nego mi njih misliti morajo da bolj vladar Drestal morajo torej biti pripravlj če tudi mu še danes krvavi srce, to kaže pogoie od naše strani. Mi zahtevamo določnega, jednotnega v posebno lepi luči njegovo zavest, da mora vladar zata- . P^ ^^mo mogli merodajne kroge prepričati jiti in zadušiti svoje bolesti, ker ne živi sebi nego svojim narodom in domovini o umetnosti te zahteve, bo preteklo še mnogo časa je nova parlamentarna večina še daleč. zatorej k Krepak na duši in na telesu General Komarov o poroki srbskega kralja praznuje cesar letos Znani ruski general Komarov je v svojem listu SVOJO sedemdesetletnico. In mej tistimi, ki pošiljajo danes P®''^^^ srbskega kralj epilog 0 Svetu na goreče molitve še dolgo let ljubo zdravje, da Bogu, naj dodeli ljubljenemu cesarju še dolgo nosil slavno kroge močno vznemiril. Komarov tako-le Čestital: evropske politične srbski kraljevski dvojici krono in vladal svoje narode s krepko roko in s tisto Živel slovanski kralj Aleksander s svojo kra ni prišla iz tujine, marveč iz domovine. 2ivela lju bežen! Naj bi živela Srbija v Slovanstvu in objemih Rusi j Daj pogine vse, kar sovražno slovanski časti, slovanskemu drugi faktorji, ki pripomorejo k negativni rentabiliteti bratstvu in slovanski jedinosti Srbija. Poroka srbskega kralja z malo vdovo Drago 9 in se ve da temu, da ubogi akcionarji 9 torej ne Mašinovo se je torej vender izvršila vsemu nasprotovanju od strani razkralja Milana in tistih, ki stoje za njim Masinova Diaga tisti, kateri imajo prioriteto y rokah, do kake dividende nikoli dospeli ne bodo, ako bode tako kakor do zdaj še danes srbska kraljica. Ta mala vdova ni samo naprej šlo dosti prevečem popravljanji in „vzdržavanji tt sebi znala priboriti kraljevsko krono, nego je znala tudi ma- navedem naj še nekaj slučajev homa predrugačiti ves politi položaj. Dunajski kabinet že pol stoletja ni učakal tako eklatantnega poraza, kakor to pot Mala vdova so zasmehovali vsi avstrijski oficijozi sijajno premagala vso našo diplom pri Pred vsem se mi vidi neopravičljivo to, da se je pokladanji relsov, namesto hrastovih, ali izpregni- pred nekaj tedni ranih bukovih pragov, jelove jemalo. Jelovi pragi so v bila avstrijska diplom pravi gospodar Srbije ]o po njenih interesih vodil razkralj Milan Eusij je bila po tisDjena v kot in se ni mog 1 ganiti In danes? Euski car bil priöa pri poroki kralja Aleksandra in kralj razkralj Milan ne sme stopiti na srbska tla, najzvestejsi nje- govi pristali eo bili odpravljeni od služb in pii komaj petih letih segnili, in treba jih je bilo s hrasto-vimi nadomestiti. Nekateri trdijo sicer, da je postavno predpisano, za prve prage jelovino jemati. To za Bog si ga vedi kakega tehničnega naroda, gotovo pa ne gospo-Milanove darsko pametnega, kajti da bi se vzelo kaj hrastove Drage žrtve izpuščene iz jeöe. Prevrat je popoln. Prej se je v Srbiji proge, stali bi veliko manj kakor so čez pet let, ker se delala politika, kakor so jo narekovali na Dunaju in v Pesti in je vladalo mej Kraljem m srbska politika v soglasju z rusko se je dosegla popolna harmonija, r narodom nasprotje; danes je mej narodom in kraljem asprotje pa je nastalo mej prihranilo Srbijo in Avstro Ogrsko. Kdor pozna smotre avstrijsko mad- kratne to jarske politike, tisti vidi, da je ta politika naperjena zoper dosti stalo. Meni vidilo se je brastovina, ravno vsled upeljave železnice po Dolenjskem jako podražila. Da bi se bilo koj hrastove prage vzelo, se bilo tudi v „preteku" petih let, še en- slovanske interese in bo potem tudi vedel, kako mu je soditi že drugo pokladanje istih, ker je gotovo smešno to, da se je kar o prevratu se je zgodil v Srbiji, in vsled katerega se po jelovih pragih dolenjskih železnic, v petih letih ko Srbij opet povrnila k slovanski politik liko sto in sto tisoč hrastovih na Tirolsko in Solno Viljem Liebknecht V Berolinu pokopali so v graško izvozilo, in potem šele, dolenjskim železnicam je nedeljo moža, ki je za razvoj socialne demokracije v pravem love s hrastovimi nadomestilo, ko so vsaj za tretjino v pomenu besede to isto, kar je bil Bismarck za ustanovitev ceni poskočili. Nemčije. Ta mož je Viljem Liebknecht, nemSki državni po slanec in jeden prvih roditeljev mejnarodne socialne demokra Potratno vidi se mi dalje to, da so se pri zelo vseh cije. Poleg Marksa in Engel ]e Liebknecht prva glava te postajah v Temeniški dolini 1 kleti uradnikov tako zgra stranke. Stal jej je pol stoletja na čelu in dosegel ž njo dilo da je voda v nje zahajala, ter da so ne porahljive kolosalnih uspehov Njegov pogreb je bil velikanska manife- postale, in da se je moralo vsled tega, pri vseh takih stacija proletarske zavesti Italija Umorjeni kralj Umberto je pokopan vlado postajah, čisto nove nadzemeljske kleti napraviti. je prevzel njegov sin, kralj Viktor Emanuel III Te dni kralj storil običajno prisego na ustavo Pred prisego je imel čuval to ) prestolni govor, v katerem je povdarjal, da bo zvesto liberalne institucije in integriteto kraljestva. Vojna na Kitajskem Na predlog nemškega ce- sarja je določen odbodnim zapovednikom združene inozemske armade na Kitajskem nemški feldmaršal grof Waldersee. Nem- Potratno se mi dalje vidi, in sicer jako potratno da se ni koj pri gradenju dolenjskih železnic, tiste preseke, o katerih se je že pač koj naprej vedeti moralo, da formacija dotičnega terena mirnih sten dati ne more, da se bodo marveč vedno na tir posipale; da se ni toraj tiste preseke že koj takrat dovolj široke, nare je s tem nakopala silno odgovornost in silne žrtve dilo 1 ali pa da se jih ni podzidalo, ampak da se more Waldersee morda niti ne pride dotlej na Kitajsko, ko ga bo to šele zdaj goditi, čez pet let goditi, kakor to pri treba. Združena armada je namreč že prav blizu Pekina, da morda se je boj za Pekin že začel Ali pa bo imel boj za želeni uspeh ali bo možno oteti Kitaji niška so namreč začeli zadnj poslanike, to je dvomlj dni zopet bombardirati posla preseku pred največjim mostom in tudi drugod. Vsa ta dela, izvršila bi se bila ob času gradenja železnice gotovo za polovico današnjega stanja. poslopja, kar kaže, da hočejo poslanike dobiti v roke Četrtič se mi vidi potratno to, da se obratnemu in da od velesil izprešajo ugodne mirovne pogoje Obrtnija. osebju, kakor kondukterjem, na kolodvorih poslujočim delavcem itd., draga stanovanja zgradujejo, ko je v sosedni vasi oziroma mestu stanovanj zadosti, in ko so bili tudi uslužbenci. z istimi zadovoljnejši nego so z (izdajšnimi v novih železničnih poslopjih. Čemu je bila Dolenjske železnice. neki potrebna v tem obziru velika hiša stanovanj železničnih stanovanj na kolodvoru v Grosupljem čemu, ona i adnjem času se čujejo čedalje večkrat tožbe, na kolodvoru v Kočevju? kaj da bo z dolenjskimi železnicami, katere se kar ne Zdaj se širi glas, da mislijo jednako poslopje tudi morejo povzpeti na tako stopnjo da se rentirale tako v Novem mestu zgraditi » ko takih stanovanj v Bršlinu da mora dežela, ki je prevzela garancijo za obrestovanje in v Novem mestu dovolj, in da bi jih ne bilo, zgradili leto na leto šteti lepe ticiočake. Kot vzrok slabi rentabi se navaja, da se preveč bi jih gotovo tamošnji posestniki sami prav radi. drugi faktor, kateri ima negativno rentabiliteto zida in popravlja. Temu je istinito tako, so pa tudi še dolenjskih železnic za posledico, so pa obratne narase* * Obratno vodstvo in vzdržavanje železnic tega poslednje morebiti še predobro, in vsled Bodite uverjeni, da ravno obratno dosti predrago, in to vsled nezaslišano visokih pratež-ninskih tarifov. Čiijte in strmite. Pratežnina blaga, katero pride iz Dunaja v Novo mesto ali Kočevje, stane od Ljubljane do Novega mesta, ali pa Kočevja, dobro, v Akoravno se uporablja že mnogo let v naših vino-predrago. gradJh kakor sredstvo zoper strupeno roso zmes bakreno- apnenaste tekočine, vender še do danes nikdo ni pogodil pravega jednotnega načina, kako se prireja ta važna zmes. vodstvo istotako Nekateri vzamejo po modre galice in ugaše ma nega apna, drugi pa 2 kg pa je tudi takih, ki vzamejo lenkost manj 1 nego stala od Dunaja do Ljubljane po ^kg modre galice in Z kg apna na 100 Z vode! Vagon vzet v Novem mestu na straži, stane do Ljub Vse to ni pravilno, ker ne koristi našim vino Ijane celo toliko, kolikor od Ljubljane do Linea Ogersko gradom v oni meri, kakor moralo z ozirom na to žito, kar ga pride za dolenjske mline na Dolenjsko osobito za velika dva mlina sem 1 da je treba posvetiti vinogradom čedalje več pozornosti, ako hočemo doseči dobrih uspehov v pridelovanju vina. Popolno uspešno bakreno-apnenasto zmes se more ne pa čez Ljubljano po železnici; da še celo mece- ^^ priprosti način, ako se postopa tako, kakor Germ v Novem mestu gg Fr. Seidl in m vozi se vse na vezeh iz Vidma snove dile, kakoršnih' se vsled kaj obilega gradenja novih hočem tu razložiti poslopij 1 ter \ poprav starih v Novem mestu m drugod Vsakemu vinogradniku je znano, da se apno zelo dosti potrebuje, se ne vozi iz Ljubljane po dolenjski ^^žko v vodi raztopi; vender se pa v tej zmesi rabi je apno, da se ublaži ojstrost modre galice, pod železnici v Novp mes nego tam na vezeh v Novo mesto se gotovo ne vršilo. po Da južni do Brežic, in od se to ne izplačalo » dino katero galico. zgorelo trsno perje, ako bi se škropilo s samo Račun o dosti previsokih pratežninskih tarifih do- pritožiti se je pa še o neki gotovo ne majhni nedostatnosti o — da oni apna pomanjkanju vagonov. Never- neraztopljeno apno Po drugi strani je pa treba znati, deluje na modro galico, ki se v vodi raztopi del a pada na dno, in s svojo goščo ote jetno pa, resnično je na pr., da more lesni trgovec, ali žuje škropljenje, ker zabaše škropilno cev. V Italiji se 1889 osobito v pokrajinah Lombardije prireja že od pa trgovec z ogljem, na Straži po 8 dni ali še dlje na vagon čakati, in to še celo potem, ko se je sam osebno raztoplino modre galice m Take so pismeno m brzojavno na obratno vodstvo v Beljak obrnil. torej razmere na naših dolenjskih železnicah. takih razbilo pač apna dr Kako je mogoče, da bi njih rentabilitefa merah kedaj pozitivna postala. Nikoli! Cavazza v Boloniji. Čujmo toraj, v čem obstoji ta način po sestavi profesorja pri Zato veliko posodo 5 ki drži 10 15 hI tekočine dene se 4 prav » da se naši deželni gospodje poslanci v pri hodnjem zasedanju tudi z našo dolenjsko železnico bavili ter na to delali 1 5 kg neu^ašenega apna. Posodo se napolni do vrha z vodo deževnico ali pa tudi z navadno vodo iz mlade in se dobro pomeša. To pustimo nekaj časa, da se usede. ziru, že skoraj spremene da so razmere posebno v obratnem ob- a posoda, bodisi kad ali kaj Ubogi akcionalec drugega, mora imeti v en četrt višine od dna leseno pipo. Skozi to pipo se čista Obrtnijske raznoterosti. vodo Dobavni razpis apnena voda odtoči, potem se nalije posoda na novo z , se zopet pomeša in zopet odtoči. To ponavljamo Iz ker toliko časa, dokler je na dnu še kaj apnene gošče. kr. vojno ministrstvo namerava ^ ^Pi^^ napravimo tako do 50 hI apnene vode po javni konkurenci pri malih obrtnikih si zagotoviti različne en del apna se stopi v 1000 delih vod. potrebščine iz usnja za vojaško opravo v letu 1901. Dobaviti je vsakovrstne čevlje, jermena, tornistre, taške itd. Vsak obrtnik da se more sam ali kot ud kake obrtne zadruge udeležiti dobave v Ponudbe kolekovati s kolekom za 1 krono do 15. oktobra t do 12 ure (opoludne) in vložiti trgovinski in obrtniški zbornici, kjer ponudnik biva. na Kranjskem torej v Ljubljani. Varščine in vzorcev ni treba predložiti. Zdaj ko imamo apneno vodo gotovo, zadostuje, ali 2 I vrele vode raztopimo 70 dkg t. j. 700 gr modre najkasneje galice (bakrenega vitrijola) in to raztoplino zopet vlijemo v 100 I zgotovljene apnene vode in to dobro premešamo s primerno leseno lopato. Na ta način dobimo krasno pri oni Na tančnejši pogoji ponudbeni vaorci in zaznamek predmetov modro tekočino, s katero nam je trsje škropiti 1 s to cen je pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljublj vpogled tekočino si tudi ne zabašemo in ne pokvarimo škropilnic dogaja in provzroča mnogo ne- kar se sicer v enomer f prijetnosti m stroškov Zakaj pa naj vzamemo samo 700 crr modre galice? Ker se je s kemično analizo doka zalo 1 da treba za ublaženje 700 ar bakrenega sulfata \ 9 preuredbi bakreno-apnenaste zmesi kakor sredstvo proti peronospori. (vitrijola) ravno 100 Z apnenaste vode; zato treba vsi držimo te mere. Korist te priredbe pa se pokaže tudi v tem zmes od te da se » Hrvatska Domovina gosp. Mate Dudan-a sledeči zelo poučljivi spis priobčuje iz peresa profesorja se rabi 1—2 kg modre galice ker množine stane polovico manj, nego pa, ako Uspeh se pokaže v tem ker se ta tekočina prav krasno oprime 1 perja, a je mo r goče tudi hitro škropiti ker so Vermorelove škropilnice njo ne zamažejo. Kar se tiče stroškov te zmesi, stane vi bedak! vskliknila je krasotica, a se takoj veselo nasmejala. Ne mojega moža, a drugega moža. Vam 1 M te tekočine 50 stotink, a v splošnem je stalo za že še povem. Srečno a 100 J tekočine 80—1.40 stotink Ko je gospa Remi ostala sama, pobrala je smeje Opozoriti moram še naše vinogradnike, da se varu- se v robec rumenjake in potem se začela oblačiti jejo raznih „novJh" sredstev proti peronospori, ker vsak trenotek se ti usiljujejo agentje ter priporočajo raznih vrst sleparije. XXI. Sredi Pariza blizo Luvra bili so tisti večer v ve Najboljše sredstvo je in ostane modra galica prirejajte jo tako, kakor sem jo opisal tu. likem domu 9 ki bil jednak mali palači, vsa okna raz > a svetljena, a po bližnjih ulicah in po dvorišču se je pre mikala, prihajala in odhajala dolga vrsta kočij. Ta dom ali hotel, kakor imenujejo Parižani velike bogate in ime 9 v Čarovnik. Historičen roman. Huski spisal grof E. A. Salias. nitne hiše, bil je last pridvornega dostojanstvenika princa Subiza. Vže TOleten starec, feldmaršal, bivši minister, princ priredil je dvakrat v letu ples, katerega so se udeležili , a za njimi — feld. vselej kralj, kraljica in vsa kraljeva obitelj seveda vsa imenitnost. Povabljen biti od princa (Dalje.) če pa, madame pokličejo. On da protistrup Remi . če pa zdravnika a D Ne. On da lek proti namišljeni bolezni. A ta mu ne pomaga a Zaprvši omaro in odpravivši starko, poklicala je mlada ženska, rejenega, priletnega moža z rdečim obrazom » in hudobnimi, malimi sivimi očmi. Ta je, sopeč in ni besede ne crhnivši, segel v žep, privlekel na dan mošnjo, jo razvezal in vsipal na mizo nekaj pesti rumenjakov! . . oglasila se je čudno gospa Remi, in oči so se jej zažarele. „Hvala vam > mili Kanar, nion petit nosti Pariza. maršala, bil je kot dokaz odlikovanja in priporočila. Kdor je prestopil prag te polupalače, ta je smel potem zahajati v vse aristokraške dome. Sam princ bil je ljubeznjiv in priljuden mož. V mladosti je bil adjutant Ludovika XV. in je nosil ime: kraljevi srček«. Ob jednem je bil prijatelj vseh ljubljenk pokojnega kralja, iskreni drug gospe Pompadur, a potem gojene znamenite Djubarri. Ko se je omožila njegova hči f z znamenitim princem Konde, porodnil se je aristokrat starodavnega rodu še bliže s kraljevo obiteljo. Bogato ozaljšane dvorane in sobane palačine bile so gosto natlačene z vsem, kar se je prištevalo k imenit- canard moja mala ročica Vi prekosite Kralj 1 vse 4 moje ostale sluge. Vi prinesete vselej Vi malo govorite, zato pa več storite«. kaj na plesu prisotni a vsi členi kraljeve rodovine bili so njimi bile so tudi osebe, ki so si --- ^^^ C* UJlIUft UlI^ QU tUUI UOCUCf Al OU C radostnega, pridobile nesmrtno ime v zgodovini in v letopisih fran cozkih. Tu so bili Krasotica je iztegnila roko po kupu zlatov, ki so Ševnj princi Konde in Konti, vojvodinje oz m Sangvil, grofinja Lambal, vojvodi Šuaziol in bliščali motno v mraku na mizi, ter menila pobrati nekaj Monmoransi in dr. Med gosti bile so tudi duhovne osebe cekinov, a takoj je odmaknila roko ) m se nagnila bliže kardinali in opati, ali ne v svoji duhovski obleki, a v mizi. I) Kaj navadnem posvetnem oblačilu rudeči kardinalski obleki Da to? rekla » ter zavlekla obraz bil prisoten samo papežev nuncij. v gube Kaj? a oglasil se je leno in nekako sanjavo Kanar Razun starega plemstva bile so tu navzoče osebe 9 » „Dozdeva se mi, da so nekateri zlati . . . da . . . resnica je . . . Krvar . . . „Je že mogoče . . . omenil glasom Kanar. Jaz jih ne bom pral. z Čemu Pa povedati bi morali so tako nesnažni? To Saj. je istim sanjavim nisem perica a 80 stopile nedavno v javnost, kakor Nekker, in slednjič so se med povabljenimi gosti nahajali tudi tujci: angleški lordi z družinami, laški prinčipe in španski grandi. dvorani se je grdo » ostudno da ne vem Znabiti od rok „Res, «w TVU. • . . V/VA AVAg. „Jaz bom vas, Kanar, te dni potrebovala tt 0 Me veseli, gospa Remi. Kedaj ukažete?« » štirih dneh pridite tu sem u Sobane bile so tesno napolnjene, plesalo. Med gosti se je povsod čulo jedino vprašanje: „čemu da kraljice ni na plesu«. Mnogi so trdili, da je Marija Antuaneta bolehava; drugi so menili, da ona ni prišla radi davnega svojega sovraštva „skrivnostnega in neznanega do rodovine Rogatov, a osobito do znamenitega strasburškega škofa, kardinala Rogana. Sorodnik a ^^^ J Radi tatvine ali radi umora?« nasmejal se je zo prno ta rdečolici človek. 8 Radi umora!« nasmejala se je gospa Remi. D Dra princa Subiza pravcati potomec znamenitega doma Ro-ganov, Ljudovik prisostvoval jo na plesu, bil je nekako zmučen, kakor da bi notranje spoznaval, da kraljica radi » • * njega ni počastila s svojo prisotnostjo ples princa Subiza. žestna beseda. Da, odstraniti se mora ovira glede moža tt B Vašega moža?« začudil se je Kanar. Ljudovik Rogan bil jako znana in popularna oseba v Evropi. jako mlad prišel je na dvor Marije Terezije ter bil glavni posrednik fraricozke pri pogajanjih o ženitbi nje hčere z dofinom ter postal bližnji človek izrazil avstrijske cesarice. Ali potem, ko je njena hči Marija Krasotica, o kateri se je gospodar tako neprijazno » bila je v resnici, na tem plesu > Antoaneta > postala žena francozkega prestolonaslednika pripomogel kardinal, škof strasburški na kateri jej je jeli sta se obe hčeri in mati, obnašati 1 vabilo na kneževo veselico On jej je izposloval Roganu suhotno in zdržano proti kardinalu isti večer je grofinja Lamot Ko je pozneje dofin postal podala se urno ne občujoča z nikomur, zagledavši kardinala Ljudovika začela je kraljica javno, in do skrajnošti prezirati m ^ m ^ • ' \ ' ' kralj, priletnega, ali pomlajenega kardinala Rogana, in radi njega vse njegove sorodnike njemu. In takoj sta se skupno podala > :J • » V malo sobico, kjer sta se dolgo pogovarjala Mnogi iz gostov zašli so si v to malo sobo, ali ko so zapazili — Kralj je bil ostal na plesu samo pol ure. Poslednji manj znano grofinjo Lamot znamenitega kardinala Ljudovika in odšli nič so takoj, da bi jo ne * -----tr— —M. ^K^M^J^A^JM J ------- g.^^^jvr ^Mvuvrt,, ^UOAI OU Laauj, ua Ul Ji Čas prihajal je kralj, ki je: postal precej obilen in ne- motili. No naposled stopil je v to sobo mlad človek kako len, vedno manj v javnost VI soke rasti: nadičen ? zal Dasi bilo tudi mnogo krasotic sredi mnogošte polka, nazivajočega se Kravat. Ni v . vojaški suknji kraljevskega poznal v vsej Fran vilnih gostov tem nič manj vzbujala je jedna izmed njih ^^^^^ znanega kardinala Rogana, ali je bil tako zamišljen kajti ostal je v mali sobi, se usedel na divan in se glo 1 posebno pozornost Ne toliko poražala s svojo pravilno lepoto 1 kolikor z duhovitim svojim obrazom in dra boko zamislil žestnim stasom, hojo, gibanjem in vedenjem — nekoliko n Kako je to neumno izgovorila je dokaj glasno ošabnim, no milim Dragocena bele » srebrne svetlo njena obleka, šita iz de bliščeče tkanine bodla mnogih drugih krasnih ženskih 1 sredi grofinja Lamot mignivši nalahno z zalo ramo, kakor da je hotela pokazati na sedečega častnika. oblek > v oči. Nedrije rokava in rep bili so obšiti z rudečimi črnimi in i ti Da ni posebno uljudno", omenil je Ljudovik mo Rogan. To je zato, ker imam na sebi pridvorno obleko drimi trakovi. Ta nekoliko izviren oddelek obleke imel ^^ ^^nes v svojem kardinalskem oblačilu pa se svoj zmisel in cilj. V tej krasotici bilo je nekaj neka vedel proti meni bolj spoštljivo in bi se ne usedel tako •» -----------J^ uüÄa —---, ^^----^^^ posebnost, ki se je ujemala s tako nošo. Na drugi ženski mene, kakor da je doma ali v vojašnici zopet ne imela tega zmisla. Velike temnomodre oči s Mladenič bil lahko čul to govorico, ali bil je povsem črnimi, kakor oglje obrvmi provzročile so ta utopljen v neko nemirno razmišljevanje lišp . . . se le » - v T fJ\J va -----. «.«««^WAI^aj^ TMAJJV/y Al JI In kakor te oči in obrvi, bila je tudi obleka ^^^ njegov obraz. Raz njegov obraz namršeni obrvi te ljubohlepnice. la vsakdo ) 1 mnogoljudnih gostov je opazil in tudi rekel, da se ta nakit z očmi in original nimi obrvmi kaj vrlo ujema. povešene oči in čmerikavo, še več 1 Mlada ženska se ni približala nikomur ter čakala da zamišljeno stisnjene ustnice vse je bilo — izražalo je nekako trpljenje. Vse jedno", govorila je med tem grofinja Lamot bili seddj tudi v svoji kardinalski obleki in » » nas ogovore Ali prevzetno, da se jej drugi približajo in jo pri tem se je opazila ta izključna črta, da se jej ves večer ni približala niti jedna ženska, niti stara niti mlada. Sami možki so jej dvorili, in to večinoma krasotičini prijatelji. Sam knez Subiz, dasi priljuden z vsemi gosti itak ne pogledal miva oseba. Veste ) kdo je to? To jako zani D In grofinja ga poznate? u » Seveda namršil se nekako pri njenem pojavu ter jej > „Kakor vidim, vi ne poznate samo celi Pariz, marveč nekako tudi poznate celi svet «• a suhotno odzdravil na njen nizki priklon. Ko je krasotica odšla ) obrnil se je hišni gospodar k bližnjemu svojemu „Več ali manj, gospod kardinal«. „Kdo je vender ta tepec, grofinja ? tt sosedu in rekel Saj Moj bratranec, kardinal, nagradi me včasih z ose bami, ki mi niso povsem po všeči tt n Menite o grofinji Lamot?** "začudil se gledajoč za nadičeno grofinjo D Da Priznavam gost krasotica. Takih še menda mnogo prepotovali. To je tujec, pa kakšen? vprašanje. Odkoder?« pravim, jako zanimiva oseba, šepetala je uže niste nikjer videli, da si ste — to je ) » mi ne D a ugaja. Krasna je, ali obraz ima zloben ... Ali pustiva to . . . A jaz ne maram videti ženske z dvomiselnim imenom in s tako sumljivim bogastvom, s tako dragim lepotičjem. Le poglejte njen diadem, njene zapestnice in vse te bisere in dragocene kamene!" f» » » » D Indijanec?" nasmejal se'je Rogan Skoraj Vender?" Rus je vaša svetlost Rus?!" Da, ruski bojar. Ta gost je tu prišel naravnost z » Da ona nosi vselej tako dragocene in izborne reči odvrnil je gost D od kod vse to?! Njenega menda nič ni Razun Nevskih bregov", - „To je zanimivo zamišljenega mladenča. knez ?" menil .Ko j Rogan ) oziraje se v prav za prav: bojar ali njenega belega grla in dražestnih ram! Za vse te drago cenosti lahko » On je prosto gospod Norič Sicer se kupila taka zgradba kakor je moja, trditvi vašega ministra zunanjih del velike pravice pa ima po a sicer pa nima niti hišice v Parizu jako visoke Kaj pravite grofinja?! Vi se šalite!? Nikakor. Prilično vam naznanim, na kakoršen način mora imeti ta priprost ruski dvorjan take pravice v severni strani. ^ % Prepričan sem grofinja, da je vse to sama izmi- Poročil se ie v Ljubljani gosp. Josip P oficijal pri namestništvu v Trstu, z gdč Kamne gorice P es i a k IZ izdal Cesarjeva yoletnica. Mestni magistrat ljubljanski poziv na prebivalstvo 1 naj v 701etniče dne 17. avgusta razsvetlj D šljotina, nasmejal se je kardinal Mi Francozi si često mdi okda dne 18. avgusta pa okrasiti hiše z I predvečer cesarjeve svojih stanovanj, Konjske dirke v izmislimo Bog ve kakšne nepriličnosti o tujih krajih in kmetijska družba bodo dne 16 Jerneju, ki jih prireja naša öeptembra in ' se' začne ob cesarstvih' .On 1 1 vnuk velikega Petra, vaša svetlost A4 « Po Adamu po prirodi, a ne po zakonu na uri popoludne. God sv, Cirila in Metoda. Na prošnjo ljubljan Škofa se je god sv. Cirila in Metoda povišal do praz dejam se. < » Seveda. Kakor mi pravimo batar tt skega nika višje vrste. Vsied tega se bo v prihodnje god teh svet nikov v ljubljanski škofiji obhajal vedno zopet dne 5. julija r Ljubljanska nižja gimnazija Ministrstvo že Mogoče. Ali tu je dolgočasno • t Pripovedujte odredilo, da se nižja gimnazija ljubljanska razširi v popolno za kratek čas". » To je težko, na svetlost. On se lahko vzdrami iz gimnazijo in sicer peti razred. se že s prihodnjim šolskim letom otvori svojega premišljevanja in potem čuje svoj životopis bo jako težko". To Občinske volitve v Vipavi so se te dni že v četrtič in je tudi to stranka Te zadnje volitve se katoliško višile pot zmagala napredna narodna narodna stranka ni D Da. Prav pravite, grofinja. Pojdiva torej drugam". udeležila. (Dalje Q ledi.) Vodovod v Ravnem pri Krškem. Dne 26. ju- lija se je vršila komisionalna obravnava radi naprave tega m Ji^ ^ Sl^ w w w w Novice