19.
gospodarske, obrtniške
*
m
narodne.
Jzhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 4 gold
pol leta 2 gold
po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr
pol leta 2 gold. 40 kr
cetrt leta 1 gold. 30 ki
cetrt leta 1 goid.; pošiljane
—.

Ljubljani v torek 10. maja 1881.
Obseg: Njega cesarski visokosti cesarjeviču nadvojvodi Rudolfu in Nje kraljevi světlosti prineesinji Stefaniji.
Več
milijonov goldinarjev
našim
naslednikom.
Propad malega kmetijstva in kako mu na pomoč priti
(Dal.)
Občni zbor Matice slovenske 27. aprila 1881. v Ljubljani. (Dalje.)
Naši dopisi.
Novičar.


kraljeva světlost
CESAR JEVÍC
PRÍNCESINJA
TEFANiJA.
u
Niega
cesarski visokosti
svetleniu
c e
ar ieviču nadvojvodi
m
Nie
kraljevi světlosti princesinji
h TIT
J 4
0
r
siavnosini looroai
dne IO. ni aj nika 1H81. leta
ar naródov živí pod
Redko svečanosti
Srdec
žezlom mogočnim,
vidno je danes vesel: dědič izbral cvetóco si je zarocníco, Danes pred božji oltář vede najlepšo nevest.
in tisóc slaví Te, cesarjevic RUDOLF,
Tvoji se blagi udan klanja STEFANU! svet.
Naj cestítkam rodóv veselili Slovenija mati,
Avstriji vérna vsegdar, tudi pridruži pozdrav, Svoj preponižni pozdrav iz duše razvnete globine
Vama izreci Sloven v slavnosti Vajine dan.
Blagoslov
svoj nebó poděli Vajini zvezi,
Sreće blaženstvo naj vse Varna naslaja život. Nádeje v prsih gojé ponosne avstrijski naródi.
Ná-Te se, RÚDOLF, ljubèc Ijudstev obraća pogled.
Slavnému Oci sin, ki v prednikov vzvišenih vrsti
Stálen ima spomenik, trši kot mramor in bron: Avstrija dobro zná, da viteška Ocina svojstva
Tebi priroda je v dar svoj poklonila bogat, In zatorej Sloven, ki Habsburga hiši prastari
davno minolih vže dnéh vedno branitelj Danes iskreni pozdrav v poniznosti svoji izreka
zvěst,
Tebi, naš RUDOLF, ki up Svojih si Ijudstev, dežel.
Nádeje se, da
ko roka poprime Ti žezlo,
Svetleniu Oci jednak, Avstriji bodeš vladár Vedno pravicen in mil, s tem upom, srcé dvigujočim,
Klanja se danes vesel Tebi Slovenije rod!
Jos.
mum
Gospodarske stvari.
Već milijonov goldinarjtv našim naslednikorn.
Y spomin 10. dne maja 1881. leta. y ' :
„Danes je dan, katerega je Gospod naredil", sme se po vsej pravici trditi. Staroslavna država, mogočna Avstrija oblečena je vsa v praznična oblačila; njeni narodi raznega pokolenja radujejo se redke slavnosti, obhaja in slavi se prevažni moment v zgodovini pre-svitle Habsburške naše vladarske hiše. Kako neutrud-Ijivo so si uže včeraj zvečer prizadevali vsi národi mno-gojezične države naše javno in jasno dokazati svoja prava in resnična ćutila udanosti in neomajane zvestobe do presvitlega vladarskega prestola avstrijskega !
Mogočno bobnenje možnarjev in topov, popevanje veličastne carske himne, odsév velikanskih kresov raz visoke goré in nižje holme naznanjalo je ne le av-strijskim ljudstvom, nego prebivalcem sosednih držav, da ima Avstrija danes obhajati veličasten dan v svoji zgodovini, — praznik, kakoršen se v državah le redko-kedaj vrši.
In če uže družinske spremembe v hiši ubogega težaka in najemnika, naj so vesele ali žalostné, obhajajo se po stari lepi navadi nekako praznično in slovesno, kako da bi narodi avstrijski slovesno ne obhajali njim
zgodovinsko imenitnega dne 10. maja! Vsaj tudi národi avstrijski smo ena velika skupna družina, katera danes obhaja poroko Nj. cesarske visokosti prestolnega na-slednika Rudolfa z belgijsko kraljevo princesinjo Stefan i jo, katera bodeta tej veliki družini skrbni oče in blaga mati.
Da bodemo tudi mi Slovenci in še posebe mi Kranjci
prevzvišenemu paru vreden dar poklonili, kateri bode deželi naši in splošni državi na čast in v korist, zato storimo danes , ob tem slovesnem trenutka nekatere sklepe, katerih se potem neomajano držimo, in katere zvesto izvrševati tudi naše potomce privadmo.
V hiši , kjer kraljuje mir in edinost in ie prava kršćanska ljubezen, pokorščina, varčnost in delavnon domá, ondi prebiva očitni božji blagoslov. Prav to veljá pa tudi od celih vasi, celih občin, fará, okrájev in de-želá. Trudimo se in prizadevajmo si tedaj pred vsem, da bode ta neprecenljiva sreča od sedaj napře \ v pol ni meri naši sicer ubogi, a lepi deželi v d^lež! S tem bodemo svidemu našemu cesarjeviču prestola-nasledniku in njega prihodnji světli soprogi gotovo najlepše dařilo poklonili, kakoršno bode uže nam samim, osobito pa našim potomcem na gmotne razmere zdatno vplivalo.
Da pa bodemo do navedenoga pospěli se, držimo se 8ledečih praktičnih vodil :
1. Nahaja se v naši mili domovini še prav veliko prostorov, na katerih bi sad no drevje posameznim l|udem in prebivalcem vse dežele veliko dobicka v malo ietih donašalo, če bi bili z rodovitnim drevjem nasajeni, kateri pa sedaj še zanemarjeni in brez vse koristi ležé Vsak zemljiščini posestnik in gospodar naj danes trden sklep stori, prihod nj o pomlad vsaj dvakrat toliko sadnih dreves posaditi in požlahniti, kolikor glav njegova cela hišna družina šteje.
Isto tako naj bi tudi v spomin oblemice današnje poroke vsak učitelj sè svojim i učenci vsaj toliko sadnih dreves požlahnil, kolikor bode prihodnje leto v njegovi sois k i občini za
šologodnihotrók.
Tako b >de pred iztekom enega leta od danes na-prej v naši deželi do nad en milijon žlahnih sad
nih dreves več, kateri bodo čez 10 do 15 let naši deželi uže lahko do nad poldrugi milijon čistega
dobicka donašali, a še posebno našim naslednikorn više koristili. Ni le uže samo to mikavno in vabljivo? — -Gotovo!
2.	Ima počez vzeto še vsak zemljiščni posestnik toliko pripravnega, a neobdelanega sveta (zemlje), na katerem si more po večem ali manjem trudu in priza-devanji vsaj za eno govedo in za par ovác vec vsako leto dobre krme pridelovati.
Ker je v naši deželi okolo 7O.000 zemljišČinih in samostalnih posestnikov, bi se po povedanem načinu do-mača živinoreja — gotov živ kapital — pomnožila
za 70.0 '0 goved in 140.000 ovác. — Naj pa še dalje
številke govore. Recimo, da bi bilo vsako govedo počez vzeto le po 40 gold, vred no , znašalo bi to 2 milijona in 800.000 gold. , a vsaka ovca le po 2 do 3 gld.
cenjena, bi dalo to zopet drugih 280 do 420.000 gold.,
ne vštevši druzega vsakdanjega vžitka in dohodka. Uže samo na priprosti ta način bi se gotovo premoženje cele
dežele na 3 milijone in 220.000 gold, brez postranskih
dohodkov pomnožilo, kar bi osobito našim potomcem koristilo.	f ,	. iji .i
Ali ni ta dobiček zopet mikaven in spodbuden ? —
Gotovo!	- j i m i	[
3.	Kaj pa vé, gosp odi nje kranjske? V celi
deželi nahaja se nad 70.000 gospodinj različnih vrst. Vsem vam gospodinjam drznil bi se priporočati, naj vsaka — počez vzeto — danes trdni sklep stori, da hoče v prihodnje v svojem gospodinj stvu vsak mesec po en goldinar manj potrošiti in po en goldinar poleg tega še posebej pridobiti in prigospodariti. Tako bi same pridne in marljive
gospodinje do osorej v enem letu gotovi denarni kapital dežele kranjske do nad 1 milijon in 680.000 gold, pomnožile , kar bi v 10 letih znašalo uže ogromno svoto od nad 16 milijonov in 800.000 gold. In — naj bi se po preteku 10 let ta veliki znesek za dote pridnim de-klicam nevestam porabil, bilo bi 16.800 nevést z do-tami - vsaka po 1000 gold. — preskrbljenih.
Gospodinje Slovenke! Ali ni ta primerljaj zopet
vreden, da se od vaše strani v celi deželi strogo v po-štev jemlje? — Gotovo! S tako varčnostjo in skrblji-vostjo bi pa tudi vé , ob enem matere, svoje hčorke v dobrem in varčnem gospodinjstvu dejansko podučile, katere bi vas enkrat na vašem mestu gotovo z ve eljem in vso marljivnstjo posnemale; to pa bilo bi tudi na
milijone goldinarjev vredno in bi vam, ko bod» te uže v grobu počivale, nevenljivo čast delalo !
Toraj, gospodinje, na noge do trdnega sklepa, kateri naj se po vašem prizadevanji tudi skoraj vresniči!
4. Vsak člověk, vsaka hiša, vsako selo (vas), vsak kraj, vsaka občina, vsak okraj in tudi vsaka dežela ima svojo posebno, dobro in hvalevredno čednost in lastnost (navado), a poleg te pa tudi svojo slabo razvad o ali posebno napako. Naredimo danes trden in
nepremakljiv sklep, da hoćemo glavne na-
pake popolno zad ušiti in zatreti, na njeno mesto pa glavni napaki ravno nasprotno lepo čednost in lastnost vsaditi, kaj ti to bode ne le za prihodnosi, nego uže za sedanjost najboljšega vspeha in blagih nasledkov.
Sovrastvo, jeza, pretepi, nevošljivost, pijančevanje, zapravljivost ošabnost in napuh, neprizanesljivost, toža-renje za ničvrednosti, hinavščina, potuhnjenost in prepir naj za enkrat in za vselej izmed vseh stanov čez meje naše dežele izginejo, kajti to niso Kranjcu častne last-nosti, kateri bil je od nekedaj sem do najnovejše dobe vedrio poštena in blaga duša. Na teh napák mesto naj pride prava kršćanska ljubezen in prizanesljivost, potr-pežljivost in ponižnost, sloga in zaupnost, nehlinjena
pobožnost in poštenost v vsakem obziru. To bile so
#
/
150
glavne lepe lastnosti naših pradedov, katere se pa dan In kako
danes žalibog čedalje bolj
j
in to po vseh stanovih
)
iz-
8tVU gO
med nas zgubljajo, kar je gotovo prav veliko krivo se-
danjih žalostnili razmer.
Toraj, predragi mi sodeželanje, skienimo danes
na
o
teg
prili
se
a
kem dohodku?
pri zeló zadolženem po3e
kdo
govarjati
V V
ces
j
a
tako zadol
ženi kmet svoje posestvo prod
Recimo
da
bilo
to res
Kam
i
kdo
pa
tak
pa n aj
o tem slovesnem dnevu — vsi od prvega do zadnjega razširjajoče se napake novošegne dobe na vse strani po moči v vseh stanovih zatirati in jih iz naše mile oČet- izselil, al tega ne more
posestvo kup
in
po
eem
9
bi kaj
me
ne
potem šel kmet s svojo družino?
i
mel dolg
ker
LUUul V V O U11 Dtauuvui CiCK ill ail ill j I II 1CJ	UJUV ui/^ii- tfoviiij «i ^	lu^i	uuua ucuai jd^ LUI a. ]
njave za vselej odpraviti, a na taistih mesto pa povsod ostane druzega, ko da popolno oboža in nazadnj
lepe čednosti in blage lastnosti naših vrlih prednikov revno pogine
Ce
Rad bi se morda kara ma denarja, toraj mu ne
prav
zopet
v
peljati
7
ter jih kot nježne cvetlice oskrbovati in
kot drage bisere skrbno čuvati, priliki slavni ponos
To
nam je pri
vsaki
»
Vsi očetje in matere naše domovine
Pi
s t o j b i
ene rok
1848. le
tako krivičn
i se pla
7
v
se m lie v
drugo
zd
selej
P
n a
7
kedar
Namesto tega davka
P
z
(om
tako zvani ,,laud^mium
naj
si
od
anes naprej skrbno prizadevajo, ljisno-odveznem davku odkuplj
\ ta
Ako
Je
bil
bil pred po zem-
zracunamo vi-
svoje jim od Boga izročene otročice vsak po
kost
pere

svojem stanu dostojno odgojiti. Kakor je kdo posestvo lôkrat premeni
h pristojbin, poka
da
ka, požre drž
kako
po pri
za kako delo pripravljen, tako je bode tudi izvrševal ; stojbini večkrat p o lo vi co tega, kar je posestvo vredno polovičarski pouk ima v posledici povsod in v vsakem Naj se pa nikar
ne rece
da
novi
k
to
stanu le delavce polovičarje. Polovičarstvo bodi si kjer koli, povsod vec spridi in škoduje, nego hasne. To nam
7
kajt
bi mu bi
ta zna prav nadrob
posestvo, če bi pristojb
vsakdanji
zgledi
slednji dan potrjujejo
řno plačaM
in splošne izkušnje zadosta žalostno sestva so pa v ceni zeló padla, ne pa poskočila
w —
kako drage
Po
on.
Ako se mladina navadi pri
svojih delih (malih opravilih) redna in natančna biti, jej tudi red in natančnost v njenem poznejem pokliču, naj je kakoršen koli, preglavice dělala ne bode. „Sad ne
Huda nadloga našemu kmetu je tudi naša sodnij
odnij
P
Naj pride tak kmetič a
kd
77
Poj d
pravice
at
7
in
mi si advokata
mu je
večidel odg
koli ta:
pade daleč od drevesa"
Ako so stariši dobri in pobožni kristijanje, krotki,
kritosrcni in značajni, pravicoljubivi, usmiljeni do svo-
tako veli stara prislovica. advokate še svoj davek plačuj
Toraj naj kmet tudi za
od-
Ce
poto
premoznej
kmet hoče
k o m i s i i a m
potrošiti mora
dati, ima polno veliko za koleke
jega ubogega bližnjega, prizanesljivi med seboj, varčni (štemplje) in za prenapete potnine uradnikom
in skromni, složni in mirni sè sosedi svojimi, pokorni	Tat
svojim predpostavljenim, zvesto udani presvitlemu via- kradejo po po
po
jših krajih čedalj
7
poseb
7
kmet temu celó še braniti ne more
darju
tudi njihovi otročiči drugacni ne bodo , marveč lastni
marljivi in delavni v svojem stanu in pokliču, Ako je kmetu vkradenih kaj pridelko
a
otroci dělali jim bodo na stare
dni
veselje
7
ljubili jih
blag mu
in če prav skoro ali čisto gotovo vé tatú
druzega
ečidel more?
bodo in za-nje lepo skrbeli iz hvaležnosti prave odgoje, tatvino dokažejo in tatu izpričajo
Po postavi je treba za to
a
Ko
bila vsa mladina naše dežele uže v otročj
delavna
mogoče zmerom imeti prič, ki bi gledal
je pa
» kaj
ki
kradenemu
7
varena
kaj
r
ade ?
Ce bi
vina, ampak rop
To
to mogoče
letih zopet dobra, kršćanska, pobožna, in poštena , bi se tudi sedanji slabi časi zopet v bolje 8preminjati začeli. Noben otrok se na svet spriden in krat še sodnijam ne naznanjajo

e tatu, uže ne
je
tudi vzrok, da se tatvi
ko in
a tat-
več-
erce se
hudoben ne porodi, spridenost vcepi se v njegovo mehko
pozneje po slabih zgledih lastnih starišev in drugih odraščenih sprideneev. Naj bode tedaj vprihod-nje vsem očetom in materam naše mile domovine prva in največa skrb, svoje otroke za njihov prihodnji poklic dostojno pripraviti in jih v dobre kristijane ter
(Dalje prihodnjiě.)
Društvene stvari
zveste državljane izrediti !
Občni zbor Matice slovenske
Ko
se v naši deželi to
površno narisal
7
tudi
7
kar
sem
popolno obistinilo
7
tukaj
bilo
bolj tudi
27. aprila 1881. v Ljubljani.
nam in našim potomcem v pnd in čast.
(Dalje.)
Toraj
na
noge
in na delo od prvega do zadnjega
Po
)
odbornik in

dokler je še čas
f
Prem 10. maja 1881.
Matija Rant, narodni učitelj.
1 II K
Propad malega kmetijstva
ako mu na ponioč priti.
tajnik gosp. Andrej Praprotnik bral poročilo o delovanji Matičinega odbora, tako-le se glaseČe:
,,Slavni zbor! Delovanje Matičinega odbora je bilo preteklo leto obširno, a ne toliko po vnanjih, kakor o notranjih društvenih zadevah.
■4
in sicer
18.
svečana
Po spisu Jos. Peenaka, posestnika v Villa-Triestini
S ™ lia^r » \
Med obilnimi davki se mi na j k r i vi č n e j š i zdi
Odbor je imel tri redne seje, maja in 10. novembra. Zraven teh rednih sej so imeli posamezni odseki, posebno gospodarski in književni od-delekj pogostoma seje in tudi ljubljanski odborniki so se shajali v?elej, kedar je bilo nujno treba ukreniti kaj o raznih, vzlasti gospodarskih in književnih zadevah.
77
1880.
# »
8VOJ1CD
77
Matica" je preteklo leto, to je, za zemljišni (gruntni) davek. Angleži so to davno udom podělila čvetero knjig, in sicer: 7 7/ _ L
uže spoznali in zato odměřili ta davek tako, da znaša 1880. leto. vredil predsednik dr. Bleiweis, cjjez 25
odstotkov vseh državnih dohodkov, akoravno je
Letopis" za
znano
9
da tam zemljišca najvec dohodkov dajo.
Zem-
pol;
blizo 13 pol;
,Kopitarjevo spomenico", uredd prof. Mam,
.	rtu??	T v „ : a „ „ x : a „
7
,Oko in vid
ljišni davek je velika napaka v političnem gospodarstvu, podobami
7
pol;

Vpli
7
spisal J. Znidaršič, s
v vpijan
samni organizem
vsaj se vé, da je dohodek od zemljišc vsako leto v božjih rokah in se ne dá nikdar zanesljivo proračunati, dr. M. Samec
pijac na po-
7
na človeško društvo v občeu, spisal

pole ; želeti bi bilo, da bi rodo
151
ljubi na deželi prav veliko iztisov te poučne knjige, kateri je cena le 25 kraje., med ljudstvo posebno
tam razširili, kjer je pijančevanja čedalje več opa-zovati.
Za prihodnje leto je v natisu ,,Slovenska slovnica", spisal prof. J. Šuman in pa „Logika in dušo-slovje", spisal dr. Jos. Križan. Za „Letopis" je na-branega uže precej jako primernega gradiva. Tudi ima „Matica" uže v rokah od prof. Ivana Macu na dovršeni prav obširftni/ rokopis „Zgodovina slovenskega slovstva na Stajarskem" in pa ,,Sloven«ko-italijanska slovnica", spisal Jos. Križman. Prof. Glowacky spisuje, kakor znano, „Floro slovenskih deželu. Knjiga „Prirodo-pis živ*lstva" s podobami, za spodnje razrede srednjih šol, izdelal dr. Alojz\ Pokorný, poslovenil Fran Erja-vec, profesor na viši reaiki v Gorici, uže tiskana v Mercy evi tiskarni v Pragi , je uže dovršena , tedaj za prodaj za prihodnje šolsko leto pripravljena.
Prof. H u bad je pisal, da je pripravljen, nabrano ,,narodno blago" pri Matici pregledati in za natis urediti. Odbor je določil, da naj se za presledovanje na-branega „narodnega blaga" ustanovi poseben odsek, ki
naj se z gosp. prof. Hubadom dogovori o vredbi ,,na-
rodnega blaga".
Prof. Pieteršnik je poročil o nabiranji geogra-
fičnih i m e n vzemJj^^lovenskéTNda je kakih 42 °/0 na-
prošenih domoljubov prošnjo izpolnilo in da še več do-neskov pričakuje.
Gosp. Božidara Raiča je odbor naprosil, naj bi pregledat in uredil Vraz ove rokopise , ki jih ima še „Matica". Gosp. Raič je obljubil, da stori to o pri-
ličnem času.
v	14 ,	#
Željo lanskega občnega zbora, da naj se pot£ebno ukrene, da se s hiše „banke Slovenije" (ki je lastnina Matičina) izbriše ves dolg, kar ga je še vknjiženega, se je izpolnila. Da je to tako, prepriča se lahko vsak društvenik , ako v pisarni pogleda zadevni izpisek, ki se nahaja pri gospodarskih pismih.
Predlog gospodov preglednikov Matičinih knjig, da bi se napravil popis ali inventar vseh tiskovin, ki jih ima „Matica" kot založnica, in da bi bilo to v vednem pregledu, se je popolno izvršil s tem, da je najprej odbornik ar. ť oki u kar naredil popolen inventar, na podlagi tega po razpošiljanji knjig pa sta ga popolno vredila in vknjižila odbornika gg. Robic in Stegnar.
Slavna zavarovalna banka ,,Slavija" v Pragi je, kakor prejšnja leta, tudi za 1880. leto po svojem glav-nem zastopniku v Ljubljani gosp. Hribarji „Matici" darovala 100 gold., za kar se ji je predsedništvo spo-dobno zahvalilo. (Živio-klici.)
„Matica" se je Kopitar jeve slavnosti udele-žila po odbornikih in tudi s tem, da je za plošo, ki se je vzidala v rojstno Kopitarjevo hišo, darovala 65 gld.
Nasv^t občnega zbora, da naj se premenijo ali tudi pomnožijo Matičini poverjeniki, se je izvršil s tem,
da je odbor postavil več novih poverjenikov, kateri so
to častno službo prevzeli z obljubo, da bodo po moči dělali v prid našemu društvu.
Novih udov pristopilo je 70, mnogo pa jih je vsled likvidacije, to je, vsled izterjevanja zaostalih dol* gov izatopilo. Maticai^tel^jeNtedaj koncem 1880. leta
7 častnih udov, 349 ustanovnikov, 1228 letnikov, tedaj vkup 1584 udov.
Tudi preteklo leto nam je nemila smrt pobrala vec velecenjenih Matičinih udov , med njimi tudi ustanovnikov. Naj omenim tu le rodoljuba dr. Raz l a ga, Fr. Svetličica, župnika v Razdrtem, J. Mlisarica, župnika v Leskovci na Stajarskem , Fr. Blaža na Reki, Gust. Kostlna, župnika pri sv. Jakobu v Ljubljani in drugih. Bodi vrlim rodoljubom blag spomin!
„Matica" je tudi to leto več svojih knjig darovala
takim, ki so jih prosili.
Kar se tiče tajništva pri Matici, sem jaz uže 1. 1878. želei, da bi se tajnikova služba oddala stalnemu tajniku, kateri bi se mogel ves posvetiti temu važnemu poslu.	:
Odbor me je nagovoril, da naj ostanem pri tajni-, štvu še do konca leta 1880., v kar sem se tudi udal in tajnikovo službo opravljal do 1. januarija t. 1. Od tega časa to službo začasno opravljata gpgypoda odbornika Robič in Stegnar tako dolgo, d aMrÍTa^ p o s t a v -ljen nov tajnik , o katerem bode današnji občni zbor potrebno ukrenil.	(Dal. prih.)
Iz Rusije 20. aprila. : : (Dalje.) O silovitem carje-
vem umoru so vse evropejske dežele, kakor tudi severo-amerikanska republika, izrazile svoje goreče sočutje in milovanje ruskému narodu in njegovi cesarski hiši. Nemci in Francozi so celó hiteli drug pred drugim kazat Rusiji svoje prijateljstvo tako , da njihove izjave so prejele podobo demonstrativne ostentacije in priliznje-nosti. Edini Madjari in Poljaki imajo svoje posebne pojme o mednarodnem priličiji. Kakošen škandal so poljski poslanci učinili v dunajském državnem zboru, je sploh znano. Manj znano pa je slovenskim čitateljem, kake neotesano surove pisarije so bile ob priiožnosti carjevega umora čitati v madjarskih in poljskih časo-pisih vseh političnih strank. Kakor nemški socijalist Most v Londonu, kakor franeoski komunist Rošfort sè svojimi pomagači petrolejščiki v Parizu, tako so od veselja ploskali madjarski in poljski časopisi, liberalni in konservativni, vsi prek v Budapeštu, v Lvovu in V Krakovem. Naj tukaj podam samo dva primera. Madjarski .,Egyetertes" je pisal: „Vi svincovi rudniki Sibi-rije, vi polja, obsejana poljskimi kostmi, ve gore ubitih Turkov, radujte se, přejeli ste maščevauje!" Ni le to grozno surovo? Poljaki svoje radosti morda niso tako odkrito, tako naravnost razodeli, al v cinizmu in v so-vraštvu do Rusije so oni Madjare še celó presegli; oni Rusije celó po imenu niso mogli imenovati. Tako na pr.liko je „Gazeta Národová" v 60. listu pisala med drugim to-le: „Poslednje dejanje tište žaloigre, ki se je uže nekoliko let (to je od 1863. leta) pred našimi očmi
igrala, je izigrana, - žaloigra ie končana." Dalje praša „Gaz. Nar.": kako je prišlo do te „žaloigre", ter na svoje vprašanje sama tako-le odgovarja: ,,Mi smo se navadili, imeti Moskovijo za kraj divji, barbarski, stojeći na brezkonečno nizki stopinji gledé vsega tistega, kar se imenuje nravno3t, pravo, zavest osobnega dostojanstva, kratko rečeno, vsega tistega, kar, skupaj vzeto, sestavlja civilizacijo. Tacega despotizma, kakoršen se je poslednja leta v Moskoviji šopiril, zgodovina ne pozna. Ce hočete najti kaj, kar bi bilo podobno temu despotizmu, postavite se v mislih v stare Čase, tam bo-dete našli primere, po katerih so se s tako neobuzdauo divjostjo in zvito lukavostjo in prekanjenostjo ravnali carski prislužniki. V vsakem drugem evropejskem narodu izbudil bi tak despotizem občno revolucijo. *) Cele narodne množice vzele bi orožje v roke ter razsekale bi rabske okove. Moskovija je mogla poroditi samo tajne družbe, zarote nekaterih osob, dasiravno je tudi res, da te nekatere osobe sestavljajo legijone, vendar ti legijoni še ne izpričujejo politične zrelosti Moskalov, če pomislimo, da ti legijoni se nabirajo iz gromadne množice 80 milijonov sužnjev, ki mirno prenašajo jarem nasilja."
*) Tega Poljaki želé, al, slava Bogu, zastonj, zakaj ruski narod ima zdravo pamet.
152
■
ako ljubeznjiva teta je ta poljaka „Národová ga- brhke neveste
zeta"! Ona je pozabila svojim to le malenkost: V tistib starih
ljem povedati samo
h
^ V V VV4M»« MMM4VT	tCFJl KJ ^fV/VJl^ LL1 « gUU UU J
so poljski Si- ljudi, Dunajčanov in tuj
s petjem
godbo
Včeraj bila je ljudska
u
gismundi z orožjem v rokah si prola
skega prestala ,,div(e Moskovije", pu
plezanjem
td
?
veselica v pra-
na več sto tisoć
pot do car-

Mosko
poljskeg
ni bilo, bila je le oligarhija
j
ki se je
77
i aro d žlahta'
jeva
do
uri zvečer
i
)
sedmih
>
v
in pa „krolj
ki
bil igi
v rokah te oligarhij
77
ki !
došla
Praterstrasse
je ondi zbranih. 0
je imela v prater pripeljati ob
i/ n
ljo velike gnječe še le o polu
tam sem videi vso

zemi
J
poljakega „kraljebtv
pa
i
i
vsa bila v
pôdo 5 nevesta, ki je v različnih podobah dobro zadeta
po
sesti
bdelavali ,,hlop
oligarhije, so	,
kratko rečeno, brezpravni ljudj
to je
obi ali
suznji,
med „žlahto"
Take razmere
je vendar še lepša in ljubeznjivejša, kakor bi dobah môglo soditi, cveteče kipečega zdravj še celó krepkeja od cesarjeviča ; obl
in
hlopci" bile so od starodavnih časov v bledo rožasti obleki z enakim klobukom
bila
po po
deti
včeraj
l(ŽU , ,/jldii iu	1U	Uliv OU VU OfcMlVUI
o vstopa na ruski prestol človekoljubiveg
cara
Ale
ksandra II
jeseni
1862
leta j
dal ta ruski car
Mokronoga
sarj
Anastazij
II
maj
šel
Zlat rimsk no vec ce-
1
15. t
m. Janez Rugelj na
„kroljestvu poljskemu" široko avtonomijo, za katero bi Trebincu v vinogradu pri kopanji. Averz mu pa je bila sledivala tista konstitucija, katero je bd Alekaan- ONANASTA — ŠIVSPPAVG. Obraz na desno s sulico
rerz : VICTOŘI - AAVGGGH,
der I. leta 1830. poljskemu kraljestvu zagotovii kakor Aleksandru I., tako je Aleksandru 11. odgo
Ali
ONANASTA
roki čez desno ramo. Re
odrezki : CONoB
(
poljska „žlahta", nedovoljna s
tem, da je
glnJ
lja „hlop
s puntom
m
branila, da jej car Aleksander Nikolaj
Poljska „žlahta" je tedaj
iVić ni
bodil žem v desni : na desno *. No
Viktorij
na
levo
s
kri
nJ
ter
mogel dati avtonomije m konstitucije. Ce
kdaj
20 frankov. Malo nad
prav krasno ohra
gradom
stal
m
pa
jbrže rimsk kastel, kar svedoči zidovj
.Ie
poljska , žlahta
ni
mogl
zabraniti
njim pa je v nekem hramu
)
ciržavljanske pravice in osobno svobodo 2o milijonom
to-le: On je dal rega ima uže prof. Mull
dan rimski napis
)
v
SVOJI
Emoni
Pod
kate-Prav
77
abov
on je
bodil, kakor ruske
f
muzike" ruskin dom (.,Slo
ak novec našel se je tudi lani v Mokronogu pod gra m (..Slov. Narod" 1880. št. 149^.
1880. št
tako poljske „hlop
poljske „žlahte
..naroda'
» •
dvorja
je oče kakor ruskega, tako poljskega kal rabske okove", kakor ruskih, tako poljskih „rabov
on
tega človekoljubivega vladarja, kateri
. In,
razse-
ke
Ljubljane 10. maj
kosti cesarj
149)
proslav Rudolfa
poroke
se
v
praznični obleki danes vsa Ljublj
?
Svečanosti
j
ćele
pri
so se uze v
za
ar mu
boj
poljski kakor ruski
U nedeij
nedeljo in se dovršile bodo prihodnjo
nedeljo opolud
v tukaj
ljudski
nn « ili u j v> V/u ? vmvj	± J	* —- —--- —	? iav^^ij v	J v^ v tuiva^ou ji	uuoiVi
hvale zen, poljska „Gazeta Národová" drzne se imeno- kuhinji" bilo dobro pogostenih okoli 600 revnih
-----il: ^----*«■!	<\z^ prih.)	------1--1-----" IÍ..J-1-.----1--
vati
barbarski despot
zlate Prage
(K
. maja o veselo in pomenlj
Naznaniti imam Sloven
ljudi
tero
)
novico.
Literarni odbor naš vrli
i Li \j u-» v i-i i j ji » v/ jív » iv/vy.	u.c%o v i li jjuvivui o	v orw^j^jo. ziuuia lj UUljaUSl^t
društva „Umělecká beseda" prireja tako ćitalnice, čitalnice Šišenske, Šentvidske in Bizaviške
cem tukaj zvane
vseh narodov slovanskih. Tako so imeli Srbi svoj ,, vanovicev večer", Poljaki „M ickievičev večer",
popoludne pa bila je ljudska veselica, ka pod milim nebom na Kozierjevem vrtu priredil Sokol" s pomočjo pevskega zbora ljubljanske

slavnostně večere" v oslav zaslužnim možem
Slovaci „Hur banov većer"
požarne straže, veteranskega društva, godbe vojaške itd. Zbralo se je ljudstva na tisoče, ki je veselo obbajalo
e okoli 5. ure došel gospod deželni
slavni spom

in
Ko
njič prideino mi predsednik Win kl
s
SI
na vrsto. 14. dne t. m. pi
Slovenski Bleiw
večer
(t
IU V UUOAI	1 V 1 « V i w v » 'WWW* .	W
poseben prijatelj Slovencem, govoril bode
Čestiti
bodeino
Leg
svoj
gospo soprogo
gospico
hčerko, so zadoneli iskreno ljubljenemu našemu gospodu
klici, da so se razlegali krog in
tako navduseni
íožnosti o živenji in delovanji Bleiweisovem ter rojakom
tej pri- krog po Siški in do Ljublj
;
jaška godba cesarsko him
svojim (Cehom) pokaza! naše slovenske razmere
Tako selica z odličnim
med tem pa je Začela se je potem ve-
zaigrala
prijazni nam
češki
lavnostnim govorom
k
ga Je
ampak jemljejo nas v poštev v veliki
doljubi ne prezirajo Slovencev, v krasni poeziji zložila gospá Lujiza Pesjakova, in dobro
slovanski
Dunaja
govorila gospica Cilka Jiode, potem pa je sledilo petje
maj
pa še pred slovesnim vhodom neveste
Ker pišem sred svečanosti, pevskih zborov in vrlih Sišenskih deklet ter marsikaj dru
y
skušal bom v
zega
Ijevanja. Razsvetlj
malih črticah zaznamovati
adnj
sel ja je tedaj tudi nas Slovence nekaj doletelo
lik
njem m
dogodbe. Teden ve- na večer je končala lepo veselico.
bengaličnim ognjem
7
bil tudi naš oče
Bleiw
in v
SI
V S 1
drug
pričelo lep
tila Ljublj
Včeraj
se
uze
hiš
z zastavami in na večer se je sve-
vesela novica bila tako zeló deževalo
vsa v plamenu osvečave, a žalibo
o
da
3&
da pred stanovanjem gospoda de
ti J C ill Ili l uiu V eu VI voi, - Vil u^c* * vovi c* »-IV » jvm	laivu litiu ucùv v «lu , tic* pi eu oiauu V au
je ta, da bilo je tudi ravno zdaj glavarstvo kranj- želnega predsednika, pri katerem je
bilo
v krasni
dežel
d vzet
dr
drug
ltenegger-j
novice vrtijo se krog poroke presvitleg
viča Rudolfa in princesinje S te fa
Vse soarei zbraně okoli 1Ô0 gospode , pevski zbor čital arje- nikakor ni mogel napraviti namenjene serenade,
le
petek
popoldn
ob 4
bil je slovesen sprejem neveste na bo
žtlez
vojaška godba, spremlj
od velike
vasi „Fiinfhaus
in „Sechshaus" v cesarski grad
m
gato okinčanem kolodvoru zabodne Elizabetinske nice in od tod sprevod po krasno okinčani cesti pred- ďila mesto mestnih
Schonbrunn. Soboto večer bil na tisoče, prikazen, večidel
ki
princesinji Stefaniji klicala „živio
&romade ljudstva
prenehoma svetlemu cesarjeviču in prebla
a
in
7
V . »1
zivila
Danes
torek)
bila
1
>
obho
v stolni cerkvi, katero je, ker je gosp. knezoskot gostov na Dunaji, pel gosp. prošt Župan. Po maši je sprejemal med temi bila je crna obleka prav redka gosp. deželni predsednik mnogo dep u taci j, ki so prišle
dvorni
bili
80
jaške, uradniške, dvorske in čestitat slav
národně poljske in ogerske obit ke, se ve da tudi cesar
poroki
7
med katerimi so bila tudi vsa
naš s cesarico, ženin z nevesto,
janov, kraljević angleški
in še
kralj drugi.
in
kralj
Belg
narodna društva, katera je představil dr
Bleiweis
Uže ob
Plesalo se je pre
uri zjutraj
bila
v
t
slovesná
masa
7
po
cej dolgo vkljub veliki vročini, cesar in cesanca nago- odbora sirotnišnici izročil lep
kateri je gosp. Dežman v imenu deželnega
sliko
rjeviča Rudolfa
jala sta prijazno različne goste, pa tudi mize so bile in princezinje Stefanije, da ostanete v spomin 10. maj
pogrnjene in bogato obložene z vsakovrstnimi okusnimi Popoldne je godba v zvezdnem drevoredu
marsikateri kozarec kipečega šampanca se je med drugim svirala narodno belgiško him
ki
bode
recmi
z vrn
na zdravje in srečo presvitleg
in njegove
cer
velika akademij
7
fiiharmo
društva
priredi v deželnem gledališči. Po akademiji je sere-nada pred stanovanjem gosp. deželnega predsednika, pri kateri poje pevski zbor čitalnieni poleg dveh velikih z borov síavnostno himno, zloženo po profesorji Nedvedu. — Uže pred nekolikimi dnevi je družba kme-
tijska v spomin slavne poroke cesarjeviča Rudolfa na svojem vrtu dala vsaditi iz grof Atemsove drevesmce v St. Petru pri Gradci naročeno novo jablano, kateri je ime „jablana cesarjeviča Rudolfa". — Danes pa se je v isti spomin položil temeljni kamen nove v gotiški obliki zidane cerkve z imenom , cerkev srca Jezusovega", katera stoji pod protektoratom gosp. knezoškofa dr. Pogačarja, ki bode kamen koj po dohodu z Dunaja blagoslovil. — Se marsikaj druzih 8lovesnosti se utegne vršiti ta teden, katerim konec bode stavila tombola v nedeljo pod milim nebom poleg zvezdnega drevoreda na korist ubogim bolnikom ljubljanskim.
Tako ostane z zlatimi črkami v zgodovini domovine naše zapisan spomin, kako navdušeno je glavno mesto zmerom lojalnega naroda slovenskega slavilo poro ko svetlega cesarjeviča Rudolfa.
—	Preradostni naznanjamo svojim bralcem danes novico , da ob priliki poroke svetlega cesarjeviča Rudolfa došla je po milosti Nj. veličanstva našega pre-svitlega cesarja in gospoda Franjo Josipa slovenskému narodu velika čast, da je njega voditelj dr. Janez Bleiweis přejel imenitni red železne krone 3. vrste, s katerim v zvezi je plemstvo. Da sme narod slovenski to cesarjevo odlikovanje tudi sebi na čast šteti, razvidno je iz tega. da so ob priliki Bleiweisove TOletnice Slovenci iz vs-h pokrajin sijaino ga pripoznali za svojega voditelja, in da mu zdaj, ko ga je presvitli césar poslavil z imenitnim redom , od rodoljubov vseh strani zemlje slovenske, kakor slišimo, dohaja neštevilno veliko pišem, katera mu radostno čestitaj o o cesarjevem odlikovanji. Kakor je njegovo 381etuo geslo, kar je dr. Jan. Bleiweis delovati zaćel v našem listu na javnim polji, vseskozi se glasilo: ,,z Bogom za cesarja in domovino!" tako tudi s posebnim po-vdarkom danes, ko cesarjevič Rudolf, naš prihodnji césar, v ljubezni podaja ruko kraljevi princesinji Stefan ij i, doni klic naroda slovenskega: „z Bogom za
cesarja in domovino!"
—	Síavnostno pesea, ki jo imajo današnje ,,Novice" na čelu, poklooil je, elegantno v Blaznikovi tiskarni na-tisneno, z nekaterimi drugimi svojimi knjigami vred nje pisatelj prevzvišenemu cesarjeviču Rudolfu kot znak zveste vdanosti in ljubezni Slovencev. Na to mu je došel od tajnika Njega cesarske kraljeve visokosti dné 3. maja prijazen dopis, v katerem se čita poleg druzega tudi neki stavek, ki utegne zanimati ne samo pisateljeve prijatelje, nego tudi vsacega Slovenca kajti jasno priča, da ima bodoči vladar Avstrijski res srce za nas, kakor slavni mu oče. Omenjeni stavek navajamo po iz-virniku: „Seine k. und k. Hoheit der durchlauchtigste Kronprinz E^&herzog Rudolf haben mit Wohlgefallen die Hochstdemselben anlá3slich Hochstseiner Verma'.ung dargebrachten Huldigungsbegríis*ungen sammt den bei-geschlossenen Druckschriften in slovenischer Sprache entgegen zu nehmen geruht und anbefohlen, Euer Wohl-geboren Hochstseine dankende Anerkennung hiefiir aus-zusprechen. Hievon. beehre ich mich itd.'4
— Po smrti dr. Pestotnika na tukajšnji deželni bolnišnici izprazneno primarjevo službo je deželni odbor podělil dr. Jos. Dornig-u, zdaj v Gradci biva-jocercu. Dr. Dornig, rodom Tržačan, je v Gorici gimnazijske studije dovršil in znanje slovenskega jezika dokazal s priloženim spricalom. So li njegova zdrav-niška spričala res tako odlična, da se je njemu pred-
8tvo dalo pred mnozimi domačimi kompetenti za to službo, ni nam znano
— Pogreb gosp. Josipa Jurčiča 5. dne t. m.je
bil tako veličasten , da je Ljubljaua le malo takih viděla. Krasnih vencev nad 50, mnogo deputacij iz raznih krajev, pri sprevodu na pokopališče pa na tisoće naroda, kjer je na grobu gosp. dr. Zarnik s toplo besedo slavil spomin rajncega. Bodi mu zemljica lahka !
\ovićar iz domaćih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Zarad svečanosti v proslavo poroke svetlega cesarjeviča Rudolfa odloženo zborovanje državnih poslancev prične se zopet jutri v sredo.
Ker nam danes prostora manjka za obširnejša po-rocila, moremo le prav na kratko poroćati o nekaterih nam Slovencem važnejših zborovih obravnavah. O razpravi državnega proračuna je jako veljavni dr. Rie-ger o narodnostnih zadevah govoril tako izvrstno in pomirljivo, da je presvitli cesar sam, koje izvedei njegov govor, ga s toplo besedo po hvali 1. — Dr. Rieger je v obširnem svojem govoru med drugim to-ie posebno povdaril: „Avstrija, država narodnosti, nima biti ne nemška, ne slovanska, ne magjarska, ampak federalistična skupina svobodnih narodov, zedinjenih pod ljubljeno dinastijo, v katere žilah ne teče samo nemška kri, ampak kri Prmislovcev, Arpadov in Jage-
lonov. (Živahni dobro klici.) V tem smislu želim, da se Avstrija vse prihodnje čase vzdrži. (Burna pohvala na
desni.) — Tudi ministerstva predsednik grof Taaffe je imel priliko o proračunski debati, ko je šio za dovo-ljenje dispozicijnega zaklada , besedo poprijeti, rekoč, da se hoče str go in dosledno držati načel, ki jih je razložil prestolni govor cesarjev. iživahno odobravanje na desni.) — Tudi razprava proračuna naučnega ministerstva se je v obče vršila mirno. Vsi govorniki naše stranke so sicer energično zahtevali strogo izvršite v narodnih pravic v šolah, a mirno so zagovarjali stvar brez osobnih napadov na ministra Con rada. Poslanec Adámek je temeljito dokazal, kako malo se v šolah še ozir jemlje na jezik slovanski. Prof. Krejči se je skazal gorećega branitelja sluvanskih pravic. Dr. T o n k 1 i si je z današnjim govorom, v katerem se je krepko potego-val za ravnopravnost Slovencev, mahoma pridobil častno síališče v zbornici poslancev, in isto tako je dr. Voš-n jak z njemu lastno iskrenostjo , pa zmerno boril se
za ravnopravnost Slovencev. Minister Conrad je marsikaj povedal, kar je dober vtis naredilo na našo s ranko. Ker je danes veliko obljubil , da hoče vlada pravična biti tudi Slovanom, upajmo, da ostane mož-beseda!
Iz Srbije. — Srbski knez Milan bo menda se letos za kralja proglašen. Magjari bodo neki na vse kriplje protivili se temu naslovu; avstrijska vlada pa
menda ne bo dělala ovir.
Iz TurČije. — Zopet se sliši, da turski sultan hoče Grkom odstopiti kos Tesali je in Epira. Menda je pa
to le zopet prazna govorica.
Telegram j:Novicam'É.
Dunaj 10. maja.
Danes po 11. uri se je pričel dvor ni sprevod, ki je stel 400 osob ; govor kardinala kneza Schwarzenberga je trajal 10 minut ? cerkveno opravilo je bilo ob 11 s/4 ure dovršeno, pri katerem je pričujocih bilo 1200 osob. Pred poroka so stariŠi blagoslovili Ženina in nevesto. Včeraj-
š nj a osvecava Dunaja bila je sijajna, vreme lepo.
___________________ . . __-
Iiistnica vredništva. Mnogim gospodom dopisnikom : Zarad obilega gradiva, ki se danes ni moglo odložiti, je zaostalo marsikaj , kar pride príhodnjič v natis. Prosimo opro-
V V	• I
scenj a !

154
Gospodom trgovcem, obrtnikom in rudarjem na
Kranjskem!
v
Častiti rojaki! 17. dne tega meseca bodo po vsi naši deželi đopolnilne volitve za kupčijsko
in obrtnijsko zbornico kranjsko, in sicer volijo trgovci letos 6 odbornikov, obrtnik i 7 in ru
dar ji 1 odbornika.
Mestni magistrat v Ljubljani, na deželi pa c. k. okrajna glavarstva pošljejo vsakemu volilcu
j
glasovnico, katera je ob enem tudi i zkaz nic a. Ce bi je kdo ne dobil, ki ima pravico voliti naj se oglasi za-njo na navedenem mestu. Na to glasovnico naj vsak zapiše imena in s tan o v a-lišce tistih mož, katere on voli, in potem naj podpise svoje ime. Kdor pa sam pisati ne zná, naj jo podkriža, ob enem pa naj jo podpišete dve priči; kdor je namesti njega pisal, naj se podpise še s pristavkom „pisavec imena". Tudi žene trgovke ali obrtnice imajo volilno pravico, one volijo po svojih pôslovodjih, to je, njih glasovnico podpiše poslovodja (Geschaftsfůhrer).
Tako podpisana glasovnica in izkaznica pa se ne dá uradnemu slugi, ki jo prinese, ali kakemu domaćemu uradniku, ampak naj se zapecatena ali nezapečatena pošlje naravnost volitve ni komisiji trgovske in obrtnijske zbornice v Ljubljano. Smejo se pa glasovnice v závitku poslati tudi kakemu prijatelju ali pa uredništvom naših slovenskih časnikov v Ljubljani, ki bodo za to skrbela, da jih volitvena komisija gotovo dobi. Vse glasovnice pa naj se ocípošljejo o pravém času, da do dolocenega 17. dne t. m. volitveni komisiji gotovo tudi v roke pridejo.
Dragi rojaki! Prejšnja leta je bila većina kupčijske zbornice narodna. Pri zadnjih clveh volitvah pa so si naši nasprotniki vedeli pridobiti većino. In vendar ni vse eno, kdo da ima većino na svoji strani. Kupcijska zbornica je namreč jako važna naprava; ona pretresa kupčijske in obrtnijske zadeve in svoje želje na prid domaćemu trgovstvu in obrtnijstvu razodeva vladi, ki jo v tak ih zadevah tudi za svèt poprašuje; ona razen tega voli tudi dva poslanca v deželni zbor kranjski, od katerih je dostikrat odvisna većina deželnega zbora in odbora. Ne borno Vam ob-širno razkladali, kako so nam naši nasprotniki zadnja leta izvili to većino ; saj Vam je to še vse v živem spominu; le toliko rečemo: varujte se, da se pri letos nj i h volitvah enako ne bo godilo; zato udeležite se vsi te volitve in volite vsi enoglasno Vašega zaupanja popolno vredne
može, katere Vam tu priporocamo. Vedite pa, da vsak volilec sme voliti le za svoj stan, torej
trgovec le 6 trgovcev, obrtnik (rokodelec) 7 obrtnikov, (z obrtniki volijo pa tudi kra
marji in tišti trgovci, ki brez poviška in přiklad vsaj po 4 gold. 20 kr. patenta placujejo).
Zato gospodje trgovci (kupci) zapišite si na svoje glasovnice sledeca imena
Gospod Franc Hren, trgovec v Ljubljani
Josip Kušar, trgovec v Ljubljani,

u
n
î?
r>
Janez Perdan, trgovec v Ljubljani, Vaso Petričič, trgovec v Ljubljani, Franc Souvan mlajši, trgovec v Ljubljani,
Ferdinand Sajovic, trgovec v Kranji.
Vi gospodje obrtniki (rokodelci) pa sledece:
Gospod Anton Klein, solastnik tiskárně v Ljubljani,




Franc Peterca, krčmar in hišni posestnik v Ljubljani,
dr. Josip Poklukar, solastnik tiskárně, dež. in drž. poslanec v Ljubljani
Josip Ribič, krčmar v Ljubljani,
Franc Sark, krojač v Ljubljani,
Jakob Škrbinec, cevljar in hišni posestnik v Ljubljani,
v
11
Jarnej Zitnik, čevljar in hišni posestnik v
in vi gospodje rudarji
w	mm
gospod Anton Globočnik, rudar v Zeleznikih Ljubljani maja 1881.
Za narodni volilni odbor
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljublj