gospodarske, obertniške iiaro ■ Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane začelo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za cetert leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20 kr., za pol leta 2 fl. 10 kr., za cetert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn. V Ljubi lan! v sredo 5. junija 1861. Sadimo divji kostanj in zakaj? dajal kakor mladini. Ker je kostanj vani drob 5 boli îva moka renka. se z ovsenim droborr tako meša imeno Se vse premalo je znano, koliko koristi divji kostanj. Divji kostanj ne raste samo prav hitro in skoraj v vsaki ovce raje žrejo, in se ji prida ovsenega drobu Če so se pa ovce enkrat. kostanj grenkobe ali pri da jo m a nj. > zemlji in je za drevorede zares kaj pripravno drevo, ampak bodo kostanjev drob rade zob tudi njegov les rabijo mizarji s pridom, ker iz njega lepo in lićno hišno pripravo izdelujejo. ali je z ovseno ko mesan ali ne. Ker je še v veliko krajih premalo divjega koštanja za Tukaj bom pa Ie bolj od njegovega sadů govoril, ki ga sajenega, bi bilo pac prav. da bi si ga naši kmetovavci po 33 je do zdaj le divjaćina poberala ; sploh so si ga pa otroci P° vseh krajih prav obilo nasadili.**) za svoje igre nabirali, ali pa je pod drevjem ostal, teptan bil in pognil. Sad divjega koštanja je dobro zdravilo in je zlasti za rejo v naših ovčarijah korišten. Schl. Landw. Ztg. u Ze v letu 1817 so marsikteri vlastniki vecjih ovcarij, posebno na Hanoveranskem, kjer je veliko veliko ovác po mokri in merzli poprejšnji letini pocepalo, svoje čede žlahnih ovác, ki so i ! Il s sadoni divjega koštanja kermiii, zdrave in čile chránili. Ravno tako se jim je divji kostanj tudi leta 1854 pri ovčjih čedah korišten skazal. Ovce, kterim se je pokladal divji kostanj, so imele lepo rožnato kožo, bistro oko, čist jezik in lepo lično volno; ovce bližnjih so-sedov pa, ki jim niso divjega koštanja pokladali, bledo in > z pepélnato kožo, zmeršeno volno, tamne in medle očí nekim rumenim blatom prepet in umazau jezik in zraven vsega tega še smerdljivo sapo. Ena za drugo so cepale in cerkale. Divji kostanj je krepčevavno zdravilo, ktero napravi i da blago po njem prav rado žrč; posebno dobro je pa za tako živino, ki se na nizje in bolj moči mate pašnike na pašo goni; ravno tako dober je divji kostanj zoper d ris ko jagnet. Ce so jagneta drisko dobile , dajaj jim spčhanega (drobno stolčenega) koštanja, primešaj mu dve tretjini ov- se ne ga drobu; brez da bi jim kakošne se ti bodo ozdravile, če le druge klaje dajal ovca, dokler je janček pri sescu i ? ne dobiva graha, boba, grašice, mastne otave ali pa kislega saj dokler doji, dve tretjini ovsenega ali pšenič- sená za kermo; tudi nji dajaj, zmletega divjega koštanja in tretjino nesa drobu. Jagnétom dajaj od omenjenega drobu (šro » kolikor ga hočejo, in sicer z vodo ga tako oblodi tanja), da jim ne bo kostanjev duh vžitek upirati in gnjusiti. f smerdel, sicer bi se jim znal Kakošno moč ima konstanjeva klaja do volne, se že samo po sebi iz tega previdi, ker ovce 9 ki so se večkrat z divjim koštanjem kermile, dobijo belo, mehko in čversto * volno, ki ne bo nikdar tolsta. Gospodarske skušnje. V , (Ce kobila, krava, ovca ali koza nima mleka, k o j e v e r g I a a I i s t o r i l a) in ni kakošna bolezen te°:a kriva, naj se ji sesci z žganjem ribajo ali pa tako imeno- v« °ne mlečne žile po trebuhu dergnejo s slamo, moćnate klaje dá in ji hlev topel in temen napravi. Če to ne po- janeža ali kopra s 1 a d k e g a maga, naj se ji natešce dá (Fenchel) v mlačnem mléku: kravi ali kobili en maselc tara semena na bokal mleka; ovci ali kozi pa polovico tega. Ako v 48 urah (kar se skor vselej zgodi, če ni krava sicer bolna), ne stopi mleko v vime, naj se ji dá le še enkrat. — V nekterih krajih Nemškega ravnajo povsod tako. v Landw. Anz.a (Brezove goste meje zasaditi). Ce so sej brezove meje prav gosto zarastle in dovelj derv za kur-javo dajó, prisekaj jim ver he, kadar so debla po to- porišču debele, pa ne pozimi, kadar se sploh drevesca sekajo in poderajo, ampak spomladi, kadar se začne sok že po lesu precejatí. Najboljši čas za to je, kadar popki velikost mišjih ušes dobijo. Skušali so večkrat polovico brezovega drevja v gosti meji mesca svečana in sušca pol čevlja nad zemljo z dervno žago požagati, drugo polovico pa mesca vélicega travna. Následek teh nkušinj je bil, da od une polovice poprej oklestenih brez jih je komaj 10 od sto ozelenćlo, iu gostih vejic dovelj pognalo, ki so se veliko košateje razrastle. (Prižigavni klinčki so smert per u tni ni). 33 Novice za golobje in kokošje stvari" naznanjajo » da je nevarno hišnih smeti na dvorišče ali na gnoj motali, ampak ker se v le v gnojno jamo, kamor perutnina priti ne more, smetéh prav dostikrat tudi prižigavni klinčki dobé, od kterih perutnina rada fosforne glavice zoblje, po kterih naglo pogine. Kako gré pa s koštanjem ravnati, da bo za klajo dober? Tako-le: kostanj mora popolnoma zrel in pri lepem pa Gospodarska novica. vremenu nabran biti; potem se na zračen kraj nasuje, pa * Angležki časnik „The Veterinarian" pripoveduje od nikdar ne čez pol čevlja na debelo; vsak teden se mora krave, ki je zdaj 24 let stara in je 19 telet storila, zadnje saj enkrat premešati, da ne operhne in plesniti ne začne, leta 1858; najbolj čudno pa je to, da po zadnjem teletu Po potrebi se zná tudi z lupino mleti. Poklada se koštanja vsaki dan po 5 do 6 pintov (pint po 24 lotov) mleka daje. več ali manj, kakor si si ga nabral; če ga tudi v mescu - le enkrat ovcam za zdravilo daš, bo prav. Ce imaš pa - dosti koštanja i S a znaš tudi vsaki dan ovcam pokladati, manj ali več; le pazi nato, da ga boš stařeji drobnici več *) Da je divji kostanj tudi kravam dobra klaja, so „Novice" že večkrat po obilnih skušnjah do dobrega dokazale. Vred 182 Za hišne potrebe marsikaj. (Kako žakije, rij uh e, ran tah e in drugo perini no lahko terdnejše napraviti). Za napravo novih žakljev,, rijulr, rantah itd. se pri vélicih gospodarstvih, posebno ondi, kjer veliko krompirja pridelujejo, tudi veliko denarja potroši, ker se te pertnine veliko poterga in pokvari. Da se tej škodi v okom pride, nam profesor Wimer to-le svetuje: Napravi se namreč v kakem kuprenem kotlu čresleniee iz 10 bokalov vode in 2 funtov dobrega hra-stovega čresla, ki se mora dobre pol ure kuhati. Vroča čresleniea se přecedí skoz debelo pertnino v kak čeber, v kterem so žaklji pripravljeni, ki se v omenjeno čreslenico dobro požokajo in v nji k^kih 24 ur ležati puste. Potlej se ovijejo, v čisti vodi izplaknejo in posuše. Za 8 vatlov pert- V nine se, postavimo, vzame 2 funta hrastovega čresla. Cre-slovina predivo in konopnino prevzame in jo varuje ravno tako kakor usnje, da je veliko terdnejša in terpežna. Glas. Landvv. Ztg. (Orumenjeno perilo zopet belo napraviti). Ce perilo dolgo leží v škrinji, dobi nekako rumenkasto barvo. Tako orumenjeno perilo namoči v k i s l o p i n j e n o mleko (saure Buttermilch ) ; debelje naj leži dalje, tanjše kraji čas. Po tem ga izperiv z žajfo v mlačni vodi, izplakni ga v merzli in posuši. Ce ua enkrat ne odpraviš rumenkaste barve kakor želiš, napravi to vdrugič, iu perilo bo belo kakor sneg. Pri tankem perilu pa ne sme mleko p reki slo bili. Cerkljansko-tominska cesta. (Konec). Kar se daljave tiče, bo po obeh stranéh blizo enaka, kakor sern že omenii; pa terdim, da pri Idrii si upam s konjem čez most sv. Lucije hitreje v Tomin priti kakor čez Bukovo. Toda ni pozabiti, da kadar sem na mostu sv. Lucije, sem eno uro bližeje Gorice kakor pa kadar sem y Tominu. — V popis lepote in rodovitnosti krajev iu vasi, po kterih ste cesti osnovane, se ne bom spuščal ; samo rečem, da na Tominskern ni je lepše doline, kakor je una o bregu reke Idrije od sv. Lucije do spodnje Tribuše. Tukaj je tominska arkadija. Mi ostane še dokazati, da ceste iz Cerkine tikama reke Idrije do sv. Lucije bi se več ljudi vdeleževalo, kakor pa une iz Cerkine čez Bukovo v Tomin. Imam pred seboj šematizem goriški in štejem najpervič ljudi ob bukovski cesti: terg Tomin s 915, Poljubina s 743, Ljubina s 229, Podmevc, Hom in Klovže s 573, Kneža in Podmorje s 909, Grahova s 689, Nemške rovte s 499, Steržišče s 646, Podberda vsa fara s 1280, Obloče in Hudajužna s 383, Bukova s Zakojico s 940, Orešče s 522 dušami; vseh skupej tedaj 8419 duš. Se vé da Ladro, Zmást, Libušino, Ursino, Kamino itd. ne morem sem šteti, kajti leže na ko-varidski cesti. Bodimo resnični in ne sleparimo. — Sadaj pa soštejmo ljudi ob cesti pri Idrii: Most sv. Lucije vsa fara s 1611 dušami, Idrija tik Bace s 480, Lom tominski s 613, Ponikve s Logoščem 1035, ttoča-Slap s 645, Pećine s 414, spodnja Tribuša s 970, gornja Tribuša s 658, Semviška gora vsa fara s 1361, Sebrelje s 867, Jajjeršče s 245, Urate čepvanske s 200; vseh skupaj 9099 duš. Tem pristopi še včs cerkljanski dekanat s 5109 dušami. Po tem takem prosi 14.208 duš za cesto poleg reke Idrije do mosta sv. Lucije. Svest rečem, da ni domoljub, kdor bi se ji vstavljal, marveč ptujec bi bil prepoln sebičnosti. Vem, na česa se zagovarjavci pervega načerta ope-rajo; pravijo namreč, da iz Grahove bodo še drugo cesto pri reki Baci na Podberdo peljali, ondi na eni strani čez 673 — 15/j00 sežnjev visoki grič v Bohiu stopili, in na drugi strani čez 425 —56/100 sežnjev visoko Potrovo berdo koračili. Jaz svoji tominski domovini srečno zvošim taki poti, pa se bojim, da to je le saujarica prenapete glave. Kdor na enkrat veliko zahteva, nič ne doseže. Izdelajmo za sadaj cesto po ravnini iz mosta sv. Lucije pri reki Id rii, in za nektere leta bomo pa drugo pot, namrec iz vasi — imenovane Bača pri reki Idrii, tikoma reke Bače skoz Klovžo na Grahovo, v Hudo južno in na Podberdo peljali. Podajmo si prijazno roko in pomagajmo eden dru-gemu, tako se bo kaj storilo. Ce se borno pa le preganjali, naši okraji bodo le kozje poti kakor do sedaj imeli. — Deželni goriški zbor bo nam gotovo pomagat, pa naši poslanci se morajo v njem eden druzega krepko podperati. Če bo pa vsak svojo trobil, ne bomo nič dosegli, in to bi bilo nam v nesrećo. Ne bodimo si ptujci, bodimo si domoljubi. Vsak ne more imeti, kar bi si želei, bodimo veseli, da domovina pripravno cesto ima. Vse to sem spisal, da bi našim tominski m posla n c o m reč nekoliko razjasni!; zakaj časi pod klobukom igrati so prešli; očitno se ima govoriti in za domovino skerbeti. — Prosim, ako bi kdo boljše nasvete imel za našo tominsko-cerkljansko cesto, naj jih očitno nam izobči. Hva-ležni mu bomo. Samo prosim, zderžimo se vsega kljubo-vanja, ktero je nam že deset let cesto zakasnilo. Ali ni žalostno, da se je že za obojne osnove naše ceste veliko dnarja potrošilo, in koncoma je vse zaostalo? Ne vem, kako se bo mož, ki je tega kriv, pred sodbo domoljubnosti izgovarjal? Domoljub. Slovanska misel o avstrijanski politiki. Da je politika od najveće, rekel bi, odločne važnosti za obstanek iu blagostanje narodov , ne bode nobeden tajil, ako pomisli, da se ona pečá ne samo z uredbo enega naroda proti drugemu, ampak tudi žnotraj deržave z ustanovljenjem razmerja med viadarjem in deržavljani; daje njena naloga, da v pervem oziru ko unanja politika brani svoj narod proti sebičnim napadom in preoblasti grabežljivih sosedov ; v drugem oziru pa, ko notranja politika, odnošaje vlade in naroda tako ubera, da kakor soglasno uravnani organi človeškega telesa složno eden drugega podpirajo, iu skupaj za enim cilj in koncem težijo, kteri je: zdravje in jakost telesa in duha; ravno tako si tudi vlada in narod v napredovanju v dobrem, v razvijanju materialnih in duševnih moči verno eden drugemu pomagata. Ako je temu tako, to mislimo častitim bravcem ustreči, ako jih danas malo peljemo na polje politike, ktera je dan današnji tem važneja, ker so vse naše politične vprašanja, tako unanje, kakor notranje, za obstanek Avstrije životne, ter od načina, kako se bodo razvozljale, zavisi deržave naše življenje ali smert. — Znano je, da novo kraljestvo zjedi nj ene Italije streže po naših Benetkah, po južnem Tiroljskem, po našem Primorju, Istrii in Dalmacii, kar nas talijanski časniki in Garibaldi-evi razglasi jasno učijo ; ravno tako vemo, da se neka nemška stranka poteguje za zjedinjenje vseh nemških plemen pod eno sredotočno vlado., pa da v dosego tega namena želi in pripravlja razpad Avstrije, da bi si potem nemške in k nemški zvezi spadajoče pokrajine avstrijanske pridružiti mo^la ; slednjič se vidi, da bi tista poljska stranka, ki se trudi o ponovljenji starega poljskega kra-ljestva, rada našo Galicijo in Lodomerijo odtergala ter jo svoji novi deržavi, narediti se imajoči pridjala. Da vsi ti omenjeni politični načerti (plani) merijo na porušenje in raz-deljenje Avstrije, ni dvomno; saj se drugačc izpeljati ne dajo. Njihov zamahaj je tedaj za nas v resnici važen. Al ker ni podoba, da bi se vsi ti naklepi proti Avstrii mogli precej zdaj uresničiti, ker druge unanje okolnosti temu niso ugodne, to se nam programi teh treh strank, akoravno našo vso pozornost zaslužujejo, za zdaj ne zdijo najne-varneji. Imamo še četert o stranko v sredi same Avstrije, ktera nas bolje od vseh druzih v živo zbada, ker ona, da bi dosegla svoj namen, sklepa prijateljstvo z vsimi druzimi, Avstrii protivními straukami, in ker bi njeni vspeh imel berž ko ne za následek vspeh in zmago ornenjenih druzih to okolnost svoje slabosti tudi prevideva, ter si bode za treh. Ta stranka je tako imenovana Teleki-eva na Oger- obderžanje svoje preoblasti za časa pomočnikov poiskala. skem. Kaj tedaj namerava ta stranka? Ona z geslom : In k bodo ti? Ako je res, da se v preteklosti naroda gyarorszog »Ma se ni bilo, ona se le bode) nem volt, hanem Ieszu (magjarske deržave nahaj klj za njegovo příhodnost; ako je res, da enako ima nakano, osnovati veliko mišljenje, enaki interesi najterdnej 3 zveze sklepajo, to čemo magjarsko deržavo, v ktero bi spadale vse pokrajine, ki pogledavši v povestnico in na sadanje okolnosti lahko ma- 9 se pod ogersko krono štejejo 9 to je današnje ogersko kra gjarske naravne prijatelje in zveznike najti. Ker nami Ijestvo, serbska vojvodina in temeski banat, kraljestvo her vaško in slavonsko z vojno granico in Reko, in Sedmo- cesarja Arnulfa Magj gradje. Na čelu te nove, popolnoma nezavisne deržave bi preobladali so, zdi _ . - - . V . i v« 1 i *M Nemci niso mogli sami Slovanov premagati 9 poklicali so za 9 na pomoc. Magjari na to pridsi z Nemci, Slovane, odvzeli so jim stal, se ve da, magjarski narod, kakor gospodujoci, ter lepsi del njihove zemlje, na njo se naselili, ter jo tako bi imel z močjo svoje kulture in svojega jezika navdati in deržijo še dan današnji. Ako dalje pomislimo, da namera- prevzeti vse druge, na gerskem živeče nemagjarske na- vajo tako Magjari kakor Nemci, kar smo že omenili > si še rode. pa bi tako med zapadom in iztokom stoječ in branec nekoliko slovanskih pokrajin posvojiti, ktere bo treba z silo evropejsko civilizacijo proti iztocnim divjakoin, po mogoc derzati 9 dalj nosti tudi razprostirajoč se proti turškeinu jugu, veliko ev- slovanstva ropejsko in civilizatorno rolo igral. Ta magjarska ideja ni oni Nemcem zaterjujejo, da niso nikakor neprijatelji nem-nova, ampak jo je hotel že Košut leta 1849 z debrecin- škega naroda, ampak samo organov avstrijanske vlade skim zborom izpeljati, ter mogočna Teleki-eva stranka, ki Ako vse to kombiniramo, to nam gotovo prejdejo vse dvombe imajo Magjari kakor Nemci najveći strah od posled čujemo od Magjarov vsaki cas kako 9 Osrerskem veliki zvonec nosi, nadaljuje samo to, da so Magj zdaj na kar Košut ni izveršiti mogel. Al ker ima nega kah. in Nem naravni zvezniki proti Slova gradivo mogoč- nom. Ako pomislimo konečno še to, da želé tudi Fi » Magvarorsaga" bodočnosti še zmirom Avstrija v ro- nekako predstr nekaki jez proti mogočnemu, ter vsaki tedaj se to cesarstvo mora prej v svoje pervine raz- dan bolj Zato se Magjari te stranke náravni zvezniki Itali— aščajočemu ruskému slovanstvu postaviti 9 kar djati. Zato se Magjari te stranke náravni zvezniki Itali- se vidi iz tega, da oni Poljake vedno bodrijo; ako po janom, omenjenim Nemcom in Poljakom; njihove namere se mislimo, da se, kakor smo že omenili, tudi Talijani z Ma ujemajo; iz razvalin Avstrije mislijo vsi ti svoje nove der- gjari v tem zlagajo, da tudi oni po kosovih slovanskega - - .............. ■ • • V v I % . J 1 v. -» V mm . žave zidati ali dozidavati. Ako bi se pa tem Magjarom želja izpolnila, nastaja pač za nas važno vprašanje: Kaj bode tedaj z nami av- emlj želj strezejo; ter ako uvažimo, da če bi se magjarske v napravi velikeg 99 Magjarorsaga a polnile, bi se strijanskimi Slovani: Slovenci 9 Cehi 9 Slovaki 9 Ru ajberze tudi poljska derzava spet povzdignila: to očitno , da bi se vsled tega vsega znala proti slovanstvu tako sini 9 Hervati, Serblji? biva terd zveza splesti ter tako nemila pregraja postaviti Treba je na to vprašanje s premislikom odgovoriti, mi avstrijanski Slovani, podelj ker si moramo nasledkov popolnoma svesti biti, ako se ho- Talijane, Nemce in Magj , pa kakor smo omenili, med v tako močne okove ukovati 9 čemo proti takošnjim nakanam primerno vladati. Odgovor se, da bi se mnoge stoletja ali morebiti nikoli ogli vendar ni težak, ako na znamenja casa dobro pazimo Al ganiti niso vsi nemški časniki polni tega, da so Cesko, Moravsko in Šlezko, Štajarsko , Koroško in Kranjsko, naše Pri- nai-„. — morje in Istra nemške pokrajine? Ali ne govorijo talijanski jim biti pi Al Magjari so, poreče kdo, u\ odi na Ogerskem, tedaj tudi s Slova • V idili, potrebo z drugimi ni, spraviti se in Verj 9 da so Magj prepr 9 časniki, in ni li sam Garibaldi nedavno rekel, da k zjedi- da oni zdaj v borbi proti Avstri njeni I tali i mora pripasti tudi Terst, Istra in Dalmacija? pomočniki še priskočiti ne morej 9 9 Al ne čujemo iz vsakega govora, ki se derži v Budapešti, ne bi mnogo opi #11 dokler jim njihovi unanji odov tim bi slovanskih Zato se jim tudi potrebno zdi 9 živa res razločni glas, da se imajo Magjarom vse pokrajine, ki so v enomer ravnopravnost obetati. Al ravno tako kadaj v kaki dotiki s krono sv. Stefana bile, ji brez odloga nica je, da so si Magjari popolnoma svesti, da njihovemu poverniti? Tako so oni več nazaj vzeli vojvodino in Medju- gospodstvu od Slovanov nevarnost preti. Za dokaz navo- di murje, zahtevajo se Hervaško, Slavonsko, Sedmogradje in Reko. Pa tudi to ni težko uganiti, česa se imamo mi od teh delnikov Avstrije nadjati. Vidiii smo nedavno, kako se na nemški zbor poslal: „Magjarski narod želi magjarski tukaj samo ono instrukcijo, ki jo je leta 1848 dal deželni zbor poslancem, ki jih je v Frankobrod u tako je proti Slovanom nosila talijanska većina v isterskem de pi ena točka te instrukcij 99 da, ako Avstrija razpade 9 želnem zboru, in kako je predlog, naj bi se ondi smelo ne bi se slovanské, k nemški zvezi spadaj pokraj na tudi slovanski govoriti, odbila z lakonicnim odgovorom, da taki način uravnale, da bi postale slovanské, ker bi potlej v Istrii je zborni jezik talijanski, in kdor ga ne zna, naj njihove simpatije lahko tam zamahnile, da bi one severna uči. Potem vidimo vsaki dan, kako se v deržavnem vlast (ruska), že tako nam nevarna, mogla prevágo zado zboru ustavne Pruske pozanjski Slovani leto za letom brez vsakega vspeha proti biti,44 itd Ako se to v navadni jezik prestavi, ali ni to nemški većini borijo, in med tem se toliko: „Vi Nemci Slovane, ki so v vaših pestéh, ponem njih pozanjska zemlja s tako berzino ponemcuje, da bodo cite mi pa bomo gledali, da svoje pomagjai Poljaki v nji kmalu tujci. In kako ravnajo Magjari? obvarujemo mi in vi." Premislimo še to, da Magj Tako se ari. ako Ali jim, porušivšim Bahovo sistemo, ni bila perva skerb, da dajo vsem drugim narodom enake so na vrat na nos, ukljub vsem lepim besedám v ravno- većina na Ogerskem, tem več padejo z pravice, prestanejo biti pravnosti 9 magjarski jezik povsod, tudi med Slovaki višine svoje su 9 sini 9 Ru- Serblji in Slovenci v šolo in pisarnico urinuli ; ter ko prernacije na enako stopnjo s tako zaničevanimi Toti (SI vani); in ker bi ti znali tudi podporo 9 iro dobivati od svojih so nedavno od Hervatov Medjumurje prevzeli, niso li celo od vseh strani jih okrožujočih sorodnikov, mogli bi sčasoma iz ljudskih šol hervaške učitelje in knjige pregnali, pa da na Ogerskem še celo prevagniti in preoblast zadobiti. Jeli ondi nobenega sledu od slovanstva ne ostane, niso li zad- je tedaj mogoče, da bi magjarski narod v teh okolišinah njič tudi table, na kterih so bile imena krajev po hervaški hotel ravnopravnost v resnici pripoznati, ker to bi toliko napisane, doli potergali. Jeli je treba jasnejih dokazov o bilo kakor odreci se dobrovoljno svojega gospodovanja m njihovih namerah, kjer delà pricajo? Al mogel bi kdo gledé sjajno svojo bodocnost, kakor si jo usanjava, na skromno Magjarov reči, da se jih ni toliko bati, da njihova supre- životarenje malega (kar po broju je) narodiča znižati? Vsaj macija na slabih nogah stoji, ker so nemagjarski narodi na povestnica nam dozdaj ne navaja tacega primera, da bi bil Ogerskem po številu tako jaki ali pa še jačji, kakor oni. kaki narod na svetu oblast, ki jo je nad drugimi narodi V tem je nekaj resnice; al mislimo, da magjarska politika imel > iz zgolj pravicoljubja, brez najskrajneje sile, iz rok 184 pustil. Iz dandanašnje izkušnje tudi vemo, da zdaj zapo- njihova vedajoči evropejski narodi, kakor so Angleži, Francozi itd., zmirom danja nekaka većina prihaja od tod ? ker ¥ se mnogo čeravno imajo osvobojenje zatiranih narodnosti vedno na jirn niso še oči odp slovanskih odpadnikov ž njimi vleče, ker se jeziku, jarma svojega gospodstva inoplemenim svojim pod le maknj ložnikom vendar ne snamejo, ter vidimo, da poleg vseh tako? Misi lepih fraz za talijansko svobodo ne prestajajo Angleži v ptuj da ne da bi vid kulturo w J rod in so edino let opazujemo > j » ker da se Slo indije jonskih otokov itd. angležiti Francozi pa ne overam, od leta do leta bolj Toda bode li to vedno ko se ozremo na preteklih 20 i, vkljub vsem nemškutarskim pa to tako vedaj Ako j -----, J----,----- ------- ---- ---O .....7 -------- - r v---------- » V- ^nv JV p« lu la IW, Elsasa, Afrike itd. francoziti vkljub vsem glasnim, včasi to se mora broj slovanskih renegatov od leta do leta bolj kervavim protestom dotičnih narodov. ........ Al če bi se po Magjarih nam obetana ravnopravnost znal bi mi kdo v besedo seči kom vpisala, da se premena ne sme manjsati, broj rodoljubov pa rasti, tako, da v nekaj letih po čisto naravnem potu nemška nenaravna večina prestati v njihov zakonik s pristav- in naša množina prevagati mora. Sej Avstrij v d ? ar i ko drugač «uni vpioaia, u« piemvu« »v uiu^hv, kakor samo z resnićno ustavni obliki dandanašnji obstati ne more, mejsobnim privoljenjem zgoditi: potlej bi se Slovanom pri ker izvzemši Rusko in Turško ni zdaj v celi Evropi nobene Magjarih, ki se tako čversto pisanih zakonov derzé ne bilo bati. Tako politikujejo dandanašnji Hervaškem in Serbskem. > ničesa vece neustavne deržave več, in tudi dvo ni mnogoteri na te poslednj d ne bote mogle dolg Toda , da se tudi duhu časa protiviti. bog î 9 ce pomislimo, da je zali- Ako pa Avstrija ustavna ostane, kar ne dvom ker d slovanskih odpadnikov po vseh zemljah že zdaj toliko, da skor ne vemo ali narodna stranka veča, kaj še le bode, kadai ogersko-slo va uskih magjarska Magjari g a c e bit ne more (naj se napenjajo rakovci kakor ho ali je čejo) bitje to se pole ar » tesra kar smo reki za naše narodno oblast v roko dobijo; ali ne bodo mogli tedaj i rekel bi, Avstrij mmarno » »« bati N To je nam po višjem gêslo bod Bosu tedaj n Ust odkaza igraje, iz Slovanov samih dovolj tacih ljudi izbrati, ki bodo na kterem ko Slovaui napred po želji svojih gospodov za vsako premeuo temeljnih za- za nas konov pripravni? s tri polj moremo. Pogubnej je vsaka druga politiška kombinacij Obstanek A j e nam bodi tedaj pra Kaj je tedaj nam avstrijanskim Slovanom v staroda in pri tem naj nas vodi pt 9 u takih okolnostih storiti? Odgovor je: „Uzderžimo Avstrijo na terdnih nogpah; ne udajmo se stvorbi „Magjarorsaga po nobeni ceni!" pisal na čelo nekega ki si jo je tudi unidan „Ost u. West" ka » V necessariis unitas dubiis libertas, in omnibus charitas j in AI poreče kdo: „Avstrija nas je germanizirala, in tudi še zdaj imajo Nemci većino". Res je, in da bi tako ne bilo! Avstrija je sistemo ponemčevanja večkrat poskušala. Se nas fcridko skelijo rane, ki nam jih je ta sistema sekala; pa tudi Avstrija čuti prokletstvo nanja. Mi je o tem početji ne svojega nečloveške ga rav zagovarjamo Vendar > kjer Nove slovenske pesmi. Riharjeve pesmi. Sicer sta že „Danica" in „Učiteljski tovarš" omenila novih napevov k pesmam od Matere Božje, ki so delo pře- je treba trezno misliti, tam mora strast molčati. Le samo za tega voljo, da se nam serce z Avstrijo lože pomiri, pokažemo, da ona v potujčevanju narodov ni bila še najhuja. Prašamo: kteri gospodujoči narod, odkar povestnica pa- bistre in se glave ■■■ našega slovečega moj stra čast. g. Riharja, tiskane ua 8 polah, ali pri njem samem ali pa pri Kremžerji, pola po 25 u. kr., dobivajo. Dasiravno njih pri-poročilo bolj v imenovana lista spada, vendar dovolíte še ve metuje, ni svoje narodnosti svojim podložnikom narival? Niso li že stari Gerki skoraj po celem, tadaj zoanem svetu svoje naselbine pošiljali, in povsod barbare gerčili? 9 ljube n Novice" ! tem mojim versticam malo prostorčka ker vas ne razveseli zeló le vsaka slovenska kresničica, temuč, ker vé tudi najdlč rornate križem po slovenski zemlji, in tedaj povejte vsem pevcom, zlasti šolskim učnikom in Niso li Rimljani vse podverzene si pokrajine skoro do častiti duhovšćini, ne Ie to, da je dosti, če jim je ime čistega polatinili? Kdo ne vé, kaj so v iiovejem veku Rihar-jevo na čelu, temuč tudi pristavite, da druzega nemški cesarji s severními Slovani, Španjolci z Arne rikanci počenjali? Od Angleže v in Francoz o v smo že gori govorili. Avstrija je tedaj grešila, kakor vsi drugi gospod Riharja, kar zadeva cerkveno petje, ne bomo kmali spet imeli, ker njegovi napevi gotovo prekosé pesme ga to sca same. Bila bi toraj velika škoda, ako bi gospodu obilni gospodovavci prejšnih in zadnjih časov; al gledé na vspeh, trU(j £e tiskarnih stroškov ne povračal, ker bi moramo spoznati, da je avstrijansko ponemčevanje še naj- soma primoralo omolkniti. Naj me pri tem nihče ne zavra- manj škode napravilo. Iz povestnice znatno, da kar je v čuje, daje lakomen svojega dobička, zakaj dozdanja skušnja Avstrii Slovanov ponemčenih, kakor na priliko, na Koroškem gornjem Štajarju, v nad voj vođini avstrijanski, spričuje nasprotno, česar pa pri njegovih okoliščinah gotovo nobeden ne more od njega tirjati. Potem takem, gospodje, ki radi segate po pesmih, če se vam le na vse gerlo ogla- 9 zgodilo se je vse to v predavstrijanski dobi, za starih bavarskih vojvodov in starofranških kraljev. Avstrijanska vlada je kosove razterganega slovanskega zemljišča spet zbrala i u pod eno vlado združila. Pomislimo samo mi Slovenci, kako šajo, naj si bodo tudi vrabčevo žvergoljenje, sezite toliko bolj z veseljem po gosp. Riharjevih pesmih, ki so slavčevi mili glasovi! Ravno to zadeva njegove latinske kvartete smo bili v srednjem veku razdrobljeni, iu med celjske, ko- kj |e veí]00 v predalu zaperti kličejo: „Otmite nas!" 9 roške, štajarske, furlanske, tiroljske, oglejske, isterske in Bog Ijeni. vé še kakošne grofe š k o f e patrijarhe itd. porazde Prijatel domovine. Slovenske zdravice. II. zvezek. Zložil Juri Slovence, Oehe, Slovake, Hervate, ter mnogo Poljakov, Ru- Fleišman. Natisnil J. Blaznik v Ljubljaui. Založil Giontini. Avstrijanska vlada nas je po tisučletni borbi spet sinov in Serbov v eno družvo spravila. Ako pa avstrijanska ermanizacija dozdaj, ko nismo imeli ne dostojne ar 9 na Zopet leži pred nami snopić dvanajsterih pesem, kterim razun dveh — je marljivi gosp. Fleišman sam napeve zložil, vecidel pa tudi besede. Ze unikrat smo rekli, da narodne svesti, ne zakona, kteri bi nas branil rodnosti naše ni zaterla, česa se imamo odslej bati, ko smo se celó natanko ne dá soditi cena pesem, dokler je ne se z a z n a l i ko ! na svoje pravice pazimo in možake slišiš ravno tako izpeljane, kakor jo je zložitelj namenil. imamo, ki nam jih neprestrašeno branijo; ko nam temeljui Tedaj moremo tudi pri teh pesmah le o glavnem duhu na- deržavni zakoni narodnost zagotovljajo ; ko imamo v d e- pevo svojo misel izreci. žel n ih in deržavnih zborih priliko, za svojo pravico Zbirka ta je v napevih še mičnejsa od perve. Na čelo glas povzdigniti? Kar se pa sedanje nemške večine v za- vseh postavimo „Najlepši a 9 ki odgovarjamo, da so Nemci pole stopniskih zborih tice, to statistike Avstrii proti Slovanom v naravni uianjšini; ar » globoko v serce sega, ker „Vinogradniki", da prav iz serca izhaja. Prav lepa je tudi le da na neko znano popotnico opominja. Ravno tako prav 185 lepa je „Zadnji kozarec"; kdor koli je pervi iznajšel ta napev: slava mu! ker je res krasna. Mićna je „Modrijan Nezvesta" (Jamarjeva), ravna tako „Želja Krajnca' u in 55 V pesmi „Krajnski fantje , uajlepse je, kar je ob koncu z besedami (?) la la la ..., enake dostavke ima se trikrat al mislimo, da se ta pomoćek le redko redko rabiti sme tudi bi radi čuli, kako se bode v pesmi „Bohinka" pel skozi Zdajpa judovski zagnali Casniki so strašen hrup; Lisko mojo opsovali, Zlili na-njo vès svoj strup. Torej kaj to mene briga 9 Zaba v luži će regija, Bik će tuli, osel riga, AI' če kozel meketa!? 9 9 Ni mi treba nič več reči V njeno čast, kot to samo To je hvala že najveći ? 5 taktov soglasnik d.. brez samoglasnika; al v ostalem je ravno omenjena pesem prav lepa. Ker bojo razun teh, ki Da jo judje sipaj o r Bik ostane bik zabiti, Kar je Liska, bik ne bo Ona pa bik noće biti , Slava torej ji zato! 9 morebiti druge drugim še bolj do 9 so nam najbolj dopadle, padle, bode po takem vsem vstreženo. Konečno pa še besedico o besedah. Čeravno je res da mali narod naš nima pesem za petje vstvarjenih na vse perste, mora vendar tak zložitelj kakor je g. Fleišman ki nam je ze veliko pesem ziozil, ki se bojo Konca ni zasluge zale Njene će bi speval vse; Pa ostane nekaj hvale Naj za druge krave še! M. Vesel 9 V se V ze HHHIH^Hil^l^^H^HIHHHlIH^I pe e njega in nas ne bo, gledati na to, da si izbera este-tičnih besed. Mi se ne štejemo v versto tistih, kterim je vsaka svetna pesem že gnjusoba, ker bi sicer Dopisi Iz Sibinja na Erdeljskem. o. 28. maja je vreči bivši deželni predstojnik knez Miroslav Lichtenstein Erdelj sko zapustivši se v Temcšvar podal. Slovcsno spremništvo krasnih 'tisuč iu tisuč pesem, pesem, ki se v kon- tukajšnih mestjanov, ki so ga v narodni obleki in z ban ' • • t I • f • i t i • t i . V éé« « m mogli za certih in al drugih reči moramo 9 poštenih družbah po celem svetu pojejo; take baže, ki so na koncu da „okrogle" deri jahajoci spremljali, in nekterih še ostalih c. k. urad nikov je živa priča njegove vljudnosti. Pa tudi druge tega zvezka, naj bi gosp. Fleišman raji přepustil fantazii tistih, ki „.nazaj pristokajo s kervavo glavo", vamp", si lastni «radnike po deželi je ljudstvo z otožnim sercom odhajati gledalo, zlasti Vlahi ali Romuni, (kterih je 1 milijon in tak, 55 ko star se připlazí in S* vseka čez ker bo 200.000) ki so bili zadovoljni s ptujci; zakaj kdor je pra gotovo sam iznajdel svojo melodijo, ki gotovo ne bo spadala med „mične zdravice" ! Naj nam gosp. Fleišman ne al preveč spoštujemo njegove lepe vico iskal godilo daj ? da bi se vprihodnič ne jo je tudi najdel. Bog drugače! Magjari in Saksonci v djanji ravno zameri te opazke ; pesmi > da bi mogli hvaliti take „okrogle". Oda moji kravi pravnosti ne poznajo. Pri vravnovanju novih uradnij se Vlahi skorej sploh v nemar pušajo; taka se tudi katoliča-nom godi. Vlahi zoper toliko krivico protestirajo in so sicer ai na tihem ogenj tlí, dokler ne bo strain lehko, da bo kerv tekla, ako se taki na- na videz mirni; ho vi to švignil Gleiches Recht fiir Allé! pacnosti v okom ne pride. Prezirati se ne smé 9 da le 99 Presse." Hajd f strune zagromite f Kar No ro pesem zdaj veljá! Mi heróa razglasite Krog po svetu novega Zala pa ajbolj po vzdigne ia sta rogá: ? Ona ž njima le pomign In vsa čeda třepetá Ker že oslom himno slave Poj zd • • dki svet Kaj bi jez od svoje krave Tudi je ne smel zapeť? Čujte! Liska, moja krava, Je rodii domaćega. Kar iz ptujega pritava. Tud' nad njo je vredno hvale Da.le muče, laja ne! Kaj bi krave se spakvale? Lajati učile se? 9 Vlahi imajo tukaj příhodnost. Vlaški narod je mnogo mnogo let pod jarmom sužnosti zdihoval; al zdaj se zaveda, da tudi on je človek in si prizadeva, dušno in telesno se izohraževati. Kar jezik zadeva, se jim godi, kakor ubogim Slovencom. Kakor Slovence zatirajo nemškutarji in nekteri domači odpadniki, tako Vlahe Magjari in Saksonci. Prav pusto prihaja pri nas življenje; zdaj smo popolnoma brez vse politične in sodne gosposke. Skorej vsi ptuji uradniki so že deželo zapustili; le žalostno je, da veliko jih nobe Mukati učila mlada Se je že pri materi In da zna 9 Malo, veste, da veljá. pokaze rada, Da je krava, ne taji! nega plačila ne dobiva vec. Samo okroznih adjunktov je bilo čez 50 začasnih, ki od pervega junija ne vinarja več reklo se jim je: „Odlazite s trebuhom Na Erdeljskem ne bojo prejemali za kruhom, ako tudi koš otrok imate!u V ni hodila Vend Brať le travo zna samo; prid je vozila Ko zidali šolo so. 9 Naj bi pač od nje učili „Loncmani" nekteri se, Da bi zadej saj ne bili! To preveč bi bilo le ! ! je 25 gimnazialnih učilišč, 11 je katoliških. Al bo edino c. k. deržavno učilišče, ki je v desetih letih na pervo mesto dospělo, še ostalo, se še ne vé, pa govorica je, da mu že kljenka v veliko škodo in pravično žalost dežele. nam slabo prerokuje. Poprej hudi mraz, da je vse pozeblo; zdaj pa suša da je zemlja že silno globoko razpokana. Tudi Gospod gospodov véliko politiko delà, in ta bo prava! Vreme Torej naj se čast ji trobi, Da ćez hřib in plan doni To se Liski saj spodobi, Ker za krave premje ni. 9 Zdaj pa mleka kakor vode, Slednji dan trinajet rešet! Smetane pa polne sode In pa masla poln klet! Iz Hervaške 30. maja. C-v. Koliko se more pre meniti v enem letu, smo skusili na Hervaškem. Lani je Njena oj! prelepa dlaka Kak' gospôsko ji stoji! Groš postavim, da enaka Ji na svetu druga ni! To vse dá mi krav'ca zlata! Judovsk bik je zvedel to, Kak'v da Liska je bogata; Sment! glej! pride snubit jo Spred je brezasta, rujava, Pisana kot moćerad, Sajasta in černoglava; Siva kot oslićek zad. Vklone po segi novi: v tej dobi propala zagrebška čitavnica, ker so jo dolzili, da je „Herd politischer Agitationen". V surki se nihče ni smel na ulici pokazati, bil je v nevamosti, da ga ne bi zgrabil kteri mnogobrojnih očitnih ali skrivnih „polikvečev". Dopisovati iz Zagreba „Novicam" je bilo greh 9 ćeravno v 99 Kisdihand" — poklekne cio, dopisih ni bilo govora razun o veseleni napredku in gibanji In kod dedi kdaj njegovi Têle zlato móli na polji literarne m. Ocitalo se je dopisniku, da je „po-litisch-gefahrlich", ker oznanuje Slovencom, kaj se godi na 9 Kakor drugim ni ji sila Da bi lišpala se še Alj obroč celó nosila, Saj dovolj je zala že 9 Kak pa rep iz žime sive Zalo ji Vsi zavidaj Sitarji do tal visí! o ji grive pa kitarj To se vé, da ako vzela B'la bi juda klešmana, Mati nov'ga res kerdela Bila bi govejega. Tode Liska ga je dala Kosmatina skoz klobuk To za njo je slavna hvala, Drugim kravam pa poduk! 9 Hervaškem. Kdo bi si bil kedaj mislil, da bo odkljenkalo tako iznenada zatiravcom narodne stvari! Nastopili so časi, kakoršnih se ni živa duša nadjala. Oživěla je potlačena narodnost in začela se razcvetati kakor rožica v pomladan-skem dnevu, kteri je prijazno solnce prisijalo in jo zbudilo v življenje. Tako je tukaj. Kako se godi po Slovenii ne morem razsojevati po lastni skušnji. Kar zvem iz ćaso-pisov, je našim bravcom znano, toraj mi ni treba ponavljati veselih ia žalostnih dogodkov, ki uzvišujejo domorodno akoravno po koprivah in ternji, našlo svojo pot do pre serce, ali ga pa nensmiljeno žalijo. Iz prijatclskih pisem etlega prestoia in do serca narod pozvem pogostoma početje kakošnega nemškutarja, kteremu le malo število in narod nas se najbolj prileže pridavek „niedertráchtig". Temu nasproti nima obilno posvetnega krotkega as Siovencov serca in blasre d Je blaga pa me zalagajo prijatelji in toraj tudi ne posvetnih z novicami, ktere so res vesele častivcov. Sam si toraj mora celine obdelovati in hoste za pravega Slovenca. Mladež naša po vseh slovenskih kerčiti — teržavne opravila! Dosti sinov in hčeri se je gimnazijah se je zavedla svojih dolžnost do domovine, in odvernilo od maternega krila in blodi po širokém svetu kot kar se vsadi v mlado serce, poganja krepko in rodí sad o odpadniki zaničevani od tistih, ki se jim na oder prilizujejo. svojem času. Naj še dostavim današnjemu dopisu 9 kar Ka nam je ostalo zvestih sinov, naj upotrebijo vse svoje mi je že dolgo na jeziku. V prijatelskem pismu, kterega dušné in telesne je pisal ranjki Stanko YTraz iz Gradca 14. febraarja 1837 posebni poklic. močí čeravno ne spadajo opravila v njih v Podčetertek gosp. dr. Kočevarju, se nahaja to-le: «„Moj pobratim pevec Prešern Te lepo pozdravlja. On zdaj piše novelo Mn i ha." Ali bi se ne omenjena novela? moglo \V V zvediti, kam je prešla 0 Od Mure 29. maja. Narodnost naša se na slo y % ^ venskern Stajarskem lepo razvija, čeravno se nemskutarji vseh verst živo trudijo, zdrave korenike slovanské lipe lz Stajerja 28. maja h Autonomija ali cen spodjedati. Z lepim izgledom napredujejo prebrisani Slo tralizacija naših dežel je sedaj geslo vseh omikanih politi karjev 9 in zavoljo tega zavernemo slovenske rodoljube na izverstne sostavke in nektere dopise v „Ost und West-ui4 venci ljutomerskega, gornje-radgonskega iu deloma or- in sv. lenartskega političnega okraja, kjer je narod materinskega jezika možkega sladkega 9 kteri se od plitvih fraz nekterih dunajskih časnikov zavoljo globocih mišlenk in svoje temeljitosti kot prave studije lepo bomo skoro naso prošnjo zastran našega obilo bil podpisal. Naš narod se že začenja zavedati svojih pravic, in če bomo napredovali, kakor poslednjih pet let, razlikujejo. Slaveni hočejo enake pravice vsem narodom in to bodo tudi zagovarjali, akoravno bi se v njihov prid okoljščine premenile, kajti njim kot vel ike m u narodu ni dosegli svoj namen, namrec: srećo in blago stanje naroda. Da brez svojega jezika noben narod ne more napredovati, da je vse, kar bi se mu brez njegovega treba drugih k sebi siliti in jim z lepimi besedami pelin za med prodajati. Mi ljubimo, goreče ljubimo svojo narodnost, in ker tudi vsako drugo kot božji dar spoštujemo terjamo tudi, da nas drugi pri miru pusté in nas ne ove-rajo v razvitku. jezika obetalo f gola • V laž in uemogoče izpeljati, o tem smo se ze vsi prepričali, toraj samo prosimo: „ljubi Bog, resi > Naj se ukoreni pravičnost med vsemi narodi, potem še Ie bode naša raznojezična prastara Avstrija lepo se začela razvijati in blagostanje dušno in te- nas naših „prijateljev", svojih sovražnikov bomo se že sami resili/' Mi namreč poslednji čas vidimo, kako se nam prilizujejo neki ljudje, ki dozdaj še za nas niso marali in so nas le pri vsaki priliki gerdili, ter nam v raznih nemških novinah svetujejo, naj se le nemščine kot dozdaj deržimo 9 lesno se bode ukorenilo mogla. da ne bode vsaka sapica izruti Slaveni so prepričani, da jih le na podlagi rečne pravice osnovana zvezna oblika našega cesarstva, in počasi vseh deržav evropejskih med seboj in nazaduje celega sveta osrečiti more, ker ne hrepenijo po kervavi slavi, da bi kdaj ker nam pre ona pot do vsake sreče odpira. Pretečenost pa nas je prepričala, kaj da imamo pričakovati, če se bomo V se na dalje samo na druge, ne pa na se zanašali. Ko hotli gledé na svoje neizmerno število drusre narode pod jarmiti in na razvalinah njihovega blagostanja se napuh ti modrijani mislijo, da so krotke Slovence svojega blodenja prepričali, pa hitro našim nemškim deželanom pripovedujejo, kako Slovenci sami sebe zametavajo, kako svoj slovenski jezik zaničujejo in le edino to hočejo, naj vse pri starem ostane! njeno sopiriti; pa tudi nasproti nocejo, da bi se z njimi 8e mj Slovenci ne bomo Pri starem pa tudi bode ostalo 9 V CO tako ravnalo, ampak da se vsi ljudje, obdarjeni s pametjo in prosto voljo, veselimo svojega življenja na kolikor nara da narodi ravno tako potegovali za slovenske šole 9 ga že prirojene nadloge ne grenijo 9 kakor posamni ljudje dosežejo svoj namen v deržavi in na zemlji, da pride enkrat ladija našega deržavnega ustroja z močnimi jambori, varnim kermilom iu modrimi mornarji v mirno ladjostajo; Slaveni - hočejo mir, pravico za vse in lepo zastopnost med svojim vladarjem častne rodovine in med vsemi narodi v domovini in zato so oni — autonomisti. Naj se enkrat razglasi popolen autonomični načert, da se bode na drobno vidilo, kako naj se uredi umeten pri starem bode ostalo, če nam ne bode nič mar za postave, ktere imamo spolnovati, po kterih se pravica delí, smemo Ce pa drugim přidělovali rumeno mi pa jih ne poznamo in se vendar ne s tem izgovarjati, da jih ne poznamo, vse pri starem ostane, bomo mi bomo drugim pšenico, nam pa ostajajo plévě; mleko in maslo pripravljali, sami pa sirotko srebali; drugi mi pa ustroj d bodo nam se gotovo tudi drugi narodi pri bodo napredovali v učenosti, poljedelstvu, obertnijah, ostanemo reveži in zaničevane sirote na svoji lastni slovenski zemlji, kakor smo sedaj bili. Naj s kaže kdo, če more, da to ni tako! Al Bog družili, kteri še se sedaj ne morejo misliti brez gospodar- ker se bodo prepričali, da pri nemški stva nad drugimi, centralizacii ni svobodě osebne, rodbinske, občinske in na je praVičen in je tudi Slovencom dal pamet in krepko voljo. Mi bodemo veseli izpolnovali vse dolžnosti do presvitlega cesarja, do velike avstrijanske domovine; al od svojih že zagotov rod Po p bodi, ktero je že kristjaustvo za sadilo, sebičnost pa do sedaj v rasti ovirala, pa hrepenijo današnji dan vsi narodi in le če se pravičnim uaroduim Ijenih pravic pa ne odstopimo ne za dlako. Toraj nas tudi ne bodo zmotile nikakošne spletkarije naših priliznjenih skerbnikov, temuč bomo čversto to zahtevali, kar nam po zadostilo bode, imamo pričakovati pravo srećo, s svojimi blagimi načeli zopet kažejo, da so per željam Slaveni excellentiam narod kristijanski in kakor je nauk božjega Sina ukrotil vès svet. da se mu celó neverniki nehotoma Bogu in postavi dohaja. Zaupljivo se tedaj oziramo na svoje skušene domorodce in hoćemo v dvombi po njihovem svetu ravnati. — Iz naših krajev vam za danes naznanjam veseli začetek zastran našega preljubega jezika. Občinski župan, g. Andrej Mihalič v ljutomerskem okraji, je bil c. k. okrajnemu uredu naznanil, naj se že enkrat tudi kaj v slovenskem jeziku izdá. Na to pozove okolica vse župane tega okraja na 16. dan t. m., in pri tem zboru je gospod »agarin. Na prošnjo našo, naj nam izrocí zapušcino slavnega C. k. predstojnik obljubil, da se bode v manjših rečeh pesnika, nam je dal pešico listkov, med kterimi pa ni bilo nic že sedaj začelo v slovenskem jeziku uredovati, druzega, kar že ni bilo pred natisnjeno, kakor tisti odlomek klanjaj o, ravno tako bode tudi slavensko derzavoslovje 9 Ko je naš Prešern v Kranji umerl, je spise njegove spravil tadanji, sedaj že tudi davnej mertvi tehant krajnski, gospod akoravno še ni višjega 99 Parizine", ki smo ga že davnej natisniti dali, in pa poskušnje prevoda Anastazi Griinove kratke pesmice „Dle Venetianer naloga za to. Trias Ali je bilo to vse, kar je P vemo. Dobili saj mi nismo nič druzega pustil 9 ne Vred Morebiti da nam kdo nazočih to reč bolj natanko popiše. — Ta novica je ljudstvo zlo razveselila in če se bodo obljube tudi spolno- vale, se bode tudi zaupanje vernilo, kterega smo že zlo pogrešali. Mi se prederzn misliti, da se ie že slovenskim uredom naročito, tudi na m J V se ne zaveda jemati, če bodo Slovenci to t domorodci, podučite narod, ako se pravic, posebno pa se zanasamo ua našo nadepoln dino vsem napraviti, da bi, kdor bi želei, poletne mesce mógel naški jezik obzir mesto ob osmih zjutraj že po 6. ali 7. uri po časnike na Na noge tedaj pošto priti. Znano je, da včs svet zdaj radoveden časnike voj i h mla- bere znano je pa tudi, da nekteri si najlože zjutraj čas za to branje odtergajo, zlasti pred začetkom svojih opravil pre > ktera bode o šolskih praznikih zlati čas žertovala hajaje se pod milim nebom. Ker vemo, da je en pošten temu narodu kterega je B cr bdaril s tako lep last uradnik zmiraj na pošti, bi ta lahko časnike dajal, kdor bi nostmi, samo da jih tudi rabiti vé. N bi li se našel med 6. in 7. uro po nje přišel, ako ni kakega druzega kak tiska venske o b ki bi na prodaj pošilj « J spisov in pišem , kakor jih Nemci ali kak jih dke (formulare) takih slo-vlog, našega zaderžka zoper to. Zanašaje se na znano priljudnost gosp. poštnega vodja, izrečemo to prošnjo, zoper ktero bi bčinsk povsod dobivaj pani potrebujejo in morebiti tudi ta ali una „roženpoharska" družbica ne bila ki zlo po novicah hrepeni in bi si ji znane „originalkore > Od sv. Florijana blizo Rogatca 20. maja. Unidan spondencije" iz Ljubljane v sem šolski mladini pravil od škode, ki nam jo požrešni kebri natešč najbolje prilegle. „Pressi", 55 Oest. Zeitg u itd. delaj saj r 5 in kako koristn w J 1 jih pokončati, da bi nam ostalo Iz Ljubljane. Slišali smo te dni da je naša slavna ekaj sadja, ki ga še mraz ni pomoril. Sel sem ene dní c. k. policija Kozlerjev v slovenskem jeziku napravljeni pozneje cez uek sadunosnik in vidil sem, kako so pastirji etnograiični zemljovid slovenskih dežel i n po pridno kebre s pelj tresli, drug so jih pa poberali in krajin v prepoved djala, ktera prepoved pa menda ne bo mor dob 0 to le za to, da se vidi, da niso celó vsi dolgo terpela, nauki le bob v steno in da počasi se boj ze razši rile potrebne vednosti po dežel » aj so kakoršn kol sicer bi gospod P. Kozler po tem, da smo „pred postavo vsi enaki", itnel pravico terjati, da bi se tudi gosp C z ô r n i g o v etnograiični zemljovid av8trijanski Ka zup imamo, se pac precej pozna » so nam ze nektere P © tudi njske ceste, ka popravili in Safařikov „zemjovid slovansky", že leta 1842 v če 9- J res potreba bilo, skem jeziku izdan, v prepoved djala. 55 pa ostoma deržij kakor pri nas navaduo pravijo, bolj po V pondeljek je bila perva seja mestnega odbora v Iz Trebovlj na Stajarskem 28. vélikega travna pod novim županom gosp. Ambrožem. Stalo je na dnevniku , o kterih bomo drugo pot omenili; danes muogo važnih reci Dasiravno nam je unid nemila slana pervo sad in rozno c bčelicam etj skoraj čisto popal in tako vzela prid rečemo le to, da je imel gosp. predsednik sila veliko opra viti z nekterimi gosp. odborniki, da jih je v vojnicah par ktero kaplj medu ko zalejre za mlade © bćelice pa pokončala, smo vendar že danes lep p dobili. Bog jih daj km oznanim to novico, da véjo čbelami. Kako nek je še kaj več I ervi roj 0 b e I a r j e m lamentarnega zborih nič izgotoviti. reda obderžal, brez kterega ni © mogoce v ? pr čem da smo tukaj letos s drusrod © Iz Kranj Yr saboto ponoći je bil pri nas med pri Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Deržavni zbor poslancov se je začel slavami zunaj mesta strašen ogenj. Pogorelo je 7 pristav, spet 27. p. m. Gosp. minister Schmerling je najprej na gosp dr. Riegerjevo vprašanje zastran šolskega s vet o va v- G se, da je glasovita Dimeževeva der zažgala. ah je požar vse pokončal; škoda je velika, ker je mlinarju za 2000 gold, dilj sena in slame in uekemu rélo. Vsi V 4 eliko zgo- stva uugovoril, da osnova tega statuta še ni toliko do gnana da bi mogel kaj gotovega povedati. Potem cimpri so bili zavarovani. K sreči ni bilo větra je dotični odbor zastran Litvinovičevega predloga předložil in pomoč koj pri rokah; posebno pa so si nekteri mestjani, svoj nasvet, po kterem naj se poslancom plača vsaki dan kakor gosp. F J 5 V Proh in sedlář 10 gold. nov. dn. in potnina po 1 gold. za miljo i z tište Mer zel na vso moč in v nevarnosti lastnega življ prizadevali ogenj ukrotili. Hvala jim! Iz Ljublj kase, iz ktere se bojo vsi stroški deržavnega zbora plaćali. Gosp. dr. Smolka se je ustavil ternu predlogu in dokazal, za natis: „Na denje Vredništvo je přejelo sledeče verstíce da sedanji mali deržavni zbor, v kterem manjka poslancov iz 6 dežel, nima po ustavi pravice kaj določiti, kar za-atolcljive besede zadnjih „Novic" zoper moje ve- deva dnarstvo cele deržave; ker se pa prišlim poslancom vendar njih stroški poverniti morajo, naj ministerstvo dnar- drnge s na Hervaškem ob kratkem odgovorim: Kdor svet količkaj pozná, se ne bo čudil 1. ce med 70 učeniki, ki so bili šolskemu svetovav j stva tudi to reč uravná tako, kakor je uravnalo stroške za deržavni zbor; al če to ne more biti, naj se stvu ondotnih gimnazij izročeni, se en par sovražnih najde, zborna obravnava Litvinovičevega předlo ga saj odloží 2 Kako da sta ta dva iz zgolj strasti me napadla, dokler ne pride na ustavni poti pretres deržavnih do kaze ze to, ker sem jez, ki se nisem bil nobene storj hodkov in stroškov na versto. Govorilo je potem mnogo krivice zavedil, tožbo zoper nju pri vladi izprosil, da bi se poslancov, eni za predlog odbora pravica skazala, da sem vselej le po postavah ravnal. drugi za predlog Smolkov; 3 Kako malo dobro vest sta pa una d al ker se centralizacijna većina deržavnega zbora tako ob padnika naša kakor da bi imela pravico v imenu cele deržave po imela, se vidi iz tega, ker je eden izmed nju, ki je ud stave dajati, je padel Smolkov predlog in obveljal predio Več dni so terpeli pomenki o postavi za ne ar © bervaško - slavonske zbora storil volili > da sam v tem zboru predio ar © se ta tožba ustavila 5 in da bi mu to pred do odbora. odgovornost in nedotakljivost poslancov za go , me je se ve kakor sovražnika naroda zmalati mógel, ker je idil najgerje kdo počerni 5 da s tem se dandanašnji najložej in 4 Ce bi bili ti sovražniki mislili > v deržavnih in deželnih minister Schmerling deržav-nemu zboru v sklep předložil. Že odbor, ki je to postavo > je vore in glasovanja zborih, ktere osnovo je gosp zares pregrešil da sem jez se kaj pred pretresel, preden je prišla v posvet celemu zboru i devali posebno zdaj Kranjcu soditi. pac bi ne bili tozbe moje ustaviti si priza- razpadel v dve stranki; ena in sicer več i na je nekoliko 9 ko sami Hervatje bili imeli proti premenjeno iu razširjeno postavo raztegniti hotla, kakor je ministerstvo nasvetovalo, tudi čez poslance deželnega Da pa sramote rojakom nisem délai na Hervaškem, zbora zamorem, ako je treba, stalno dokazati 5&oura; druga sirautta m biuci m a u j a i u « p« jo icnm, ^ tega ne more poterditi, ker noče spodkopati sa most oj stranka in sicer ma nj šina pa je rekla da Iz Ljubljane Dr. A. Jarz, prošt in c. k. šolski svetovavec. nosti deželnih zborov ; napačno bi bilo, ako bi deželni J P Oznanite drage „Novice" zbori mogli plesati kakor bi jim deržavni zbor godel in prošnjo do čaetitega gosp. poštnega vodja, naj bi blagovolil celó tak , v kterem niso nadomestovane vse dežele po svojih 188 ki zastopnikih; tistih 7 deželnih zborov, neodgovornost svojih poslancov, je poslalo na Dunaj svoj se vverstili poslanci iz granice posamnim odborom. so se oglasili za pod predsedništvom druzega predsednika barona Kuslana so ■■■■kS iUkÉÉÉHH ^^^m ? v sklep in prosilo, naj ga jim cesar poterdijo, ne pa der- skrivni seji drugi dan so se snidli zborniki iu sklenili, banu žavni zbor o njem sklepa. Da so kaj živo bili pomenki o razodeti obžalovanje, da se je vceraj tako obnasal. Iz tej obravnavi, si lahko vsak misli, kdor vé, da tudi o tej govora, ki ga imel poslanec gosp. Fr. Z uzel ta dan v de- zadevi ste si stranka centralistov in stranka federalistov želnem zboru in je bil z veliko hvalo sprejet, povzamemo stale nasproti; vendar je zmagala danes stranka slovanska, iz „Pozora" v izvirnem jeziku nektere verstice, iz kterih se ker je tudi mnogo poslancov iz središča ž ujo potegnilo; vidi, da tudi Hervate je terdna volja obderzati Avstrijo, al pra- sklenjena je bila tedaj postava za neodgovornost in nedo- vična mora biti vsem svojim narodom. G. Zužel je med dru- taklji vost poslancov deržavnega zbora se v nekako gim rekel: „Što mi želimo, za čim mi težimo i težiti moramo, to ciele Austrije. Mi neimamo mogućih di svobodnejem smislu kakor jo je ministerstvo predložilo, de- je korist dinastije i žel nim zborom pa je bila samostojnost obvarovana, nastah, pretendentah, koji bi težili za prestoljem, mi nebi da ta postava spada v njih pravico. imali nikakove koristi od razsapa Austrije, s toga niti v ze Gospod minister pravosodja Pratobevera je pri tej limo, niti možemo želiti njezinu propast. Mi jedino želimo priliki med drugim rekel, „naj se deržavni zbor ne boji, da se u njoj možemo na naravnom temelju mirno razvijati da bi sainopravlje (autonomija) deželnih zborov škodo ter- s tim bi mi ne samo doprinieli k blagostanju i učvršćenju y y pela; cesarja in vlade terdna volja je, da se varuje samo cielo ga carstva, već bi djelovali na blagostanje inih nam stojnost dežel; zgodovina, pesem in pravlica živijo v na- srodnih narodah te bi Austrija svoj upliv preko nas i onamo ročji narodov, Bog obvari, da bi se jih vlada dotaknila. protegnula, te bi si tako nadomjestila, što je indje šteto-Ako se vsakemu cloveku v cesarskih kancelijah pravica v vala. Mi smo jošte vazda izkazali se lojalni, reći bi dakle y njegovem jeziku z besedo in v pisanji daje y ako se da je naravska posljedica toga, da se vlada austrijanska ucilnice napravljajo, da se more clovek vseh jezikov svoje na nas osloni, da nas podupira, da nam je makar pravična, dežele naučiti, se to vendar ne more reci, da se krivica Nu gg. do sada je baš protivna. Kad pomislim na politiku godi samostojnosti." (Tako minister govori in obeta pra- bečkoga ministerija od ovo 12 godinah, tad sam prisiljen vico vsem narodom; kako pa se obnaša većina njegovih © reći i da nam je bila neprijateljska, da je sve podupirala orffanov uradnikov po deželah? Ravno ee uam što je bilo na našu štetu. Na tim niti je koristila dinastiji piše iz Š taj a rek ega, kaj tam počenjajo nekteri teh spodov zoper peticijo elovenekega naroda, da bi to, so cesar dali in ministri vsaki dan obetajo, se ne spol- osnovana na mržnji i progonstvu veće strane žiteljah go- kar nilo. Ali je » vprašamo včs svet, že kaj sledu resničnega može ni carstvu. Sada bere plod te politike, koja je jedino osnovana na mržnji Slavjanstva. Takova politika, koja je ne- pro- y nego da vodi k propasti ; jer je na mržnji zig unega gosp ustavnega duha v uradnijah?) so poslanci zdaj do tega, zdaj do stavili mnogo vprašanj (interpelaci)), na ktere bo treba okanili ministra cara austrijanskoga. Nedaj Bog! Ta mržnja kmali odgovoriti, da se jih ne bo nabralo na kupe. Omenimo le še to, da kletstva. Pa posije se dokazalo, da je ta politika mržnje ministra po- skoro upropastila carstvo, to bi čovjek mislio, da su se je viri i iz najnovijih njihovih cinah. Narodi imadu -voje pravo 0 gosposki zbornici deržavnega zbora, ki se je braniti po zastupnicih u saboru; jest dakle uredjenje sabora i. dan t. m. po biukoštnih praznikih spet pervikrat snidla, glavno jamstvo slobode i pravice. Kako su uredjeni sabori ni dosti povedati, ker v pervih sejah so imeli ti gospodje u Austriji? Tako, da svagdje viri mržnju onoga, što nije samo s tem dosti opraviti, da so se napravili trije posebni njemačko, a napose, što je slavjansko. U Koruškoj imade odbori za najprejšnje pretresovanje političnih, pravosodnih 5 kotarah slavjanskih, ali su po izbornom redu tako ražin dnarstvenih zadev. Ker je većina škofov še manjkala kidani, da nisu Slavjani mogli izabrati ni jednoga zastup- v pervih sejah, ker tudi v tej zbornici še manjka Ogrov, nika; u Pragu imalo je jedno 3000 Niemacah pravo birati Hervatov itd., in ker zborniki iz Beneškega nočejo priti na 1 zastupniku, a 25.000 Slavjanah, takodjer 1. u Dalmaciji Dunaj, je očitno, da tudi gosposki zbornici je nekako čudno dobili su gotovo svi primorski gradovi glas, jer su talijan-pri sercu, ker se kakor zbornica poslancov, vidi zapu- ski, a zagorski, ako su i veći, ostali su bez glasa, jer su scena od toliko dežel! Očitno je, da včs ta deržavni zbor slávjanski. U izbornom redu za ,,Reichsrath,u pazilo se je le odlomek (fraction) deržavnega zbora avstrijan- takodjer na njemštinu, a ne na broj žiteljah; s toga škemra, in vendar bi se, kakor centralisti hočejo, imel zoper po njemu n. pr Salcburg imade 1 zastupnika na 44.000 žiteljah y ustavno postavo vesti kakor celi deržavni zbor! » Ost dočim Hrvatska 1 na 85.000, a Ugarska na 123.000. Pitam und West" razglaša neki program liberalne stranke go- sada, da li nemoraju svi nenjemacki narodi biti s tim izbo spojke zbornice, v kterem deržeča se federativnih i dej rom nezadovoljni? Da li nezadovoljnošću većine narodah y pravi, da si bo prizadevala ravnati v duhu ces. diploma od nepodkopává se koren carstva? Istina preuzviseni g. Schmer 20. oktobra. Tudi od gg škofov se pripoveduje, da so tin (T stvorio je tako umjetnu većinu njemačku u ,,Reichs sklenili Nj. Veličanstvu pismo poslati, v kterem ga prosijo, rathuu? Ali pitam ja: da li je to i većina naroda? Da li naj brani sv. očeta papeža, ki je v čedalje huji stiski, in će se dinastija i carstvo u nuždi naj varuje konkordat. Vidi se iz vsega tega, da se mini- in o ć i osloniti na tu većinu ar 6 Schmerlinga? Mi toj politiki nipošto nemozemo biti steretvu od vseh stranih napravljajo čedalje veče naloge, prijatelji. Nami treba Austrije, mi smo njoj istinski pri- Ilcrvasko. Iz Zagreba. Seja deželnega zbora 28. vrženi, ali samo onda, kad nam bude pravična. Neka se maja je bila na več strani važna. Prišli so pervikrat nicarji v zbor z veliko radostjo sprejeti. Gosp gr a ■ • 9 Berlic je onda slobodno osloni na nas i mi cemo vierno stojati uz nju. Nu ako bude vlada austrijanska i nadalje nami ne-