Leto 1805, 45 Državni zakonik za kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane. Kos VIII — Izdan in razposlan dne 26. januvarja 1895. Vsebina: Št. 17. Dopustilnica za lokalno železnico iz Jindfichovega Gradca v Novo Bystfico. I Î. Niustilnica z dné 18. decembra 1894. 1. Za •okalno železnico iz Jindfichovega Gradca v Novo Bystfico. Franc Jožef Prvi, P° milosti Božji cesar avstrijski; kralj ogrski, kralj češki, dalma-jn ...hrvaški, slavonski, gališki, vladimérski kraV*^ • na^vojv°da avstrijski ; véliki vojvoda vojvoda lotarinški, salcburški, stagey, ■ ■oro^H kranjski, bukovinski, gorenje-me' Mn dolenJ'e-sle^kii véliki knez erdeljski; 1 grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd. da bi^sr Je °krajni °dbor v Novi Bystfici zaprosil, '°kalno mU dopustilo, zgraditi in obratovati BystHCc tz.n'co od Jindfichovega Gradca v Novo korist t'e se Nam je, z ozirom na občo t° dopusfi ^' djetbe imenovanemu koncesionarju 1 0 na podstavi zakona z dné 14. septem-<8l®v«m„h<) bra 1854.1. (Drž. zak. št. 238.), in pa zakonov z dné 17. junija 1887.1. (Drž. zak. št. 81.), z dné 27. decembra 1893.1. (Drž. zak. št. 198.), nadalje zakona z dné 22. junija 1894. 1. (Drž. zak. št. 129.) podeliti tak6-le : §• 1. Koncesionarju dajemo pravico, zgraditi in obratovati lokomotivno železnico, katero bo kot lokalno železnico z ozko raztečino od postaje Jindfi-chov Gradec na progi državne železnice Iglava-Vesely napraviti črez Jindfiš, Ralmirov in Lome v Novo-Bystïico. §• 2. Železnici, ki je predmet te dopustilnice, dodeljujejo se nastopne ugodnosti : a) Oprostilo od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetba lokalne železnice sklene, za vse vloge, ki jih vpodâ, in za listine, ki jih naredf; nadalje za vse knjižne vpise na podstavi teh pogodeb in listin, in naposled za druge uradne posle in uradne izdatke v namene, povedane tu doli, namreč: 1. v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa obrat do časa, ko se začne ta obrat; 2. v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice do konca prvega obratnega leta. Té ugodnosti sc nc uporabljajo na razprave sodnega postopanja v spornih stvaréh. b) Oprostilo od kolkov in pristojbin za izdajo delnic, namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopustilu vstrezno opremo, z za-časnicami vred, in takö tudi od prenosnine, kar se je nabere o nakupu zemljišč na koncu prvega obratnega lela (lit. a, št. 2.), razen pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti in katere po obstoječih zakonih pristojé občinam ali drugim samovpravnim združbam ; c) oprostilo od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdajo te dopu-stilnice ; d) oprostilo od dobitkarine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih pristojbin za kupone, in tako tudi od vsakega novega državnega davka, kateri bi se vtegnil uvesti z bodočimi zakoni, na dobo tridesetih let, računčč od današnjega dné. §. 3. Za železnico, omenjeno v §. 1., dodeljuje država poroštvo letnega čistega donosa, ki je enak štiriodstotnemu obrestovanju in razdolžni kvoti prednostnega posojila v nominalnem znesku 1,000.000 gl. a. v. v notah, katerega bo v dobavo novcev vzprejeti pri deželni banki kraljevine češke ter odplačati v 76 letih, tako namreč, da bo, ako ne bi letni čisti donos dosegel zneska, za katerega veljâ poroštvo, državno upravstvo dopolnilo primanjkljaj. Letni čisti donos, za katerega velja poroštvo, ustanavlja se za čas, ko se obrat po železnici prične, do preteka 76. leta dopustila na največinski znesek 42.162 gl. a. v. §- 4. Od letnega, po §. 3. s poroštvom zagotovljenega čistega donosa je v odplačilo prednostnega posojila, ki se vzprejme, uporabiti oni znesek, ki ga državno upravstvo določi po razdolžnem črtežu, katerega ono odobri in po katerem se mora vsa napravna glavnica (§. 12.) razdolžili, dokler traja dopustilo. Pri tem naj se posojilo odplača prej, kakor delnice. Državno doplačilo vsled prevzetega poroštva naj se opravi zadnji čas tri mesece po predložbi dokumentiranega letnega računa potèm, ko je bil ta račun pregledan. Erar bo vendar tudi poprej opravljal delna plačila za obrestovanje posojila ob dogovorjenih rokovih dospélosti po meri potrebščine, na podstavi proračuna o donosu izpravljene, a pridržujoč si obračun na podstavi letnega računa, ako konce-sijonar dotično prošnjo vloži šest tednov, preden rok doteče. Ako bi se pokazalo po dokončni ustanovitvi letnega računa, katerega bo predložiti tri mesece po preteku obratnega leta zadnji čas, da so na-prednine bile previsoko odmerjene, naj koncesionar precej vrne prejeti presežek, doštevši šest odstotkov obresti. Doplačilo se mora od države zahtevati zadnji čas v letu dni po preteku dotičnega obratnega leta, ker bi sicer prestala pravica do njega. §- 6. Z zneskom, ki ga državno upravstvo plačuje vsled prevzetega poroštva, ravnati je zgolj tako, kakor z naprednino, ki daje obresti po štiri od sto na leto. Kadar čisti donos železnice prestopi zagoto^j Ijeno letno vsoto, mora se dotični prebitek precej odpraviti na državno upravstvo v vračilo dane na-prednine z obrestmi vrèd, dokler ta ne bo popolnoma odplačana. Pri tem je dospele obresti treba opraviti, pre' den se vrnejo naprednine. Tirjatve države iz takih naprednin ali obresti* ki še niso bile plačane do časa, ko prestane dop11' stilo ali ko država železnico odkupi, opraviti je iz t,e ostajajoče imovine podjetbe. §- 7- Kaki stroški za beležbo efektov na l°ze”'0 skih in inozemskih borzah in pa davki, ki jih podjetba morala plačevati po preteku davka Pr° stih let, smejo se v obratni račun postavljati kot raZ hodek. To isto velja o upravnem prispévku, bo plačevati deželni banki kraljevine češke v V1 1 ner h *^a Poso)^,iega znéska, ki je vsak čas še Dri^Z'i0-i!en’ 'n Pa 0 kakih povračilih za davke in °J me, ki jih je dajati ravno ti banki. dohod *3 .^r^avna doplačila podjetba ne plačuje nikake §• 8. prei Pra<^nj° v §• 1. imenovane železnice je začeti gem .° m°goče in dokončati jo najdalje v poldru-jeje2nj6lu’. radunčč od današnjega dné. Dodelano Po n" C° Jev^ak°j izročiti javnemu prometu ter obrat jonarja, smé se izreči, da je ta na zapala. k°ncesp ‘zdela dopuščeno železnico, ličnih , ,nariu pravica razlastitve po akohitih predpisov. dodeljuj določilih Ista zaspanT *7av‘oa naj se koncesijonarju dodeli tudi ° katerih'S^ ^ov^adn*c> ki bi se imele narediti in naprav'1 P državno upravstvo spoznalo, da je njih a v javnem interesu. §• to. P|)ŠčeneI*Cf|S'''0nar'P1 se Je gradnji in obratu do-PUstilni < e ,ezn'ce držati tega, kar ustanavlja ta do-tr8°vinsk ' ^ u^az'^’ ki j*h zastran tega vkrene Sernkaj m° “'pslerstvo, pa tudi tega, kar velevajo Puščanji, e*r, zakoni in ukazi, zlasti zakon o do-(Drž, zak ,e ezn*c 2 dné 14. septembra 1854. 1. 16. n0v„ , ' ^^8.) in železniški obratni red z dné >n pa zap ra.l85l- h (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.), dadé. °ni 'n ukazi, kateri se morebiti v bodoče Kar naredbe in Se °i;)raia' odpuščajo se varnostne draine,,,0 ^j0r?e*n‘ predpisi, podani v železniškem )'k°, kolik"6* U 'n v dotičnih dodatnih določilih, v to-°hratnp01 SC 2 oz'rom na posebne prometne razmere dopuščene lokalne železnice, sosebno na njeno zmanjšano vozno brzino, trgovinskemu ministerstvu zdelo pripustno, ter bodo na to stran veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izdâ trgovinsko ministerstvo. §• H- Gradnja dopuščene železnice se po ukazilih, ki jih izda trgovinsko ministerstvo, izvrši pod neposrednim vodstvom in nadzorom trgovinskega mini-sterstva in urada za lokalne železnice, oziroma glavnega ravnateljstva avstrijskih državnih železnic. Gradnja in dostavke naj se oddajejo po podrobnem projektu in proračunu stroškov, ki se sestavi pod primernim vplivom državnih organov pod neposredno ingerenco vlade in po pogojih, navadnih pri gradnji državnih železnic. Dela za gradnjo naj se oddajejo ločeno od nabave novcev. Vrednost dostavek gradiva, odstopov zemljišč in drugih oprav, ki naj se zagotovijo s prevzetkom osnovnih delnic, naj se določi po postavkih stroškovnika, ki ga državno upravstvo pregleda, eventuvalno po sodni cenitvi. Vozila, šine in drugačne železniške sestavine, in pa vsi predmeti za opremo se morajo dobavljati samö in edino iz domačih tvornic. Izjemo od tega določila more trgovinsko ministerstvo dovoliti tedaj, kadar bi se dokazalo, da domače tvornice ne morejo opraviti dotičnih dostavek gledé na ceno, kakovost in čas, do katerega jih je izvršiti, po istih pogojih, kakor jih ponujajo inozemske tvornice. §. 12. Koncesijonarju se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državnega upravstva in s pogoji, ki jih to postavi, naredi v izvršitev dopuščene pod-jetbe lokalne železnice posebno delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesionarja. Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državnega upravstva. Pri tem naj veljâ to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in opravo železnice in za dobavo vozil z odobrilom državnega upravstva res uporabljenih in prav izkazanih, in pa razen zneska za dobavo gradivne zaloge in blagaj-nične dotacije, katerega ustanovi državno upravstvo, prištevši interkalarne obresti in razdolžne kvote, ki so bile med grajenjem res izplačane, in kar je bilo res kurzne izgube pri dobavi glavnice. Ako bi po preteku prvega obratnega leta bilo treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, sméjo se dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je državno upravstvo privolilo v namerjane nove stavbe ali v pomnoži-tev obratnih naprav in če se stroški izkažejo, kakor gré. moč in veljavo z Jném, ko se po dopuščeni prične obrat. Predpisi enake vrste, ki se bodo po tem času, ki se pa ne bodo objavili po D®^sV nem zakoniku, zadobé za koncesijonarja velja in moč, kadar se mu bodo uradoma priznanih- Posojilna pogodba, ki se sklene z deželno banko kraljevine češke, nadalje družabna pravila, in pa obrazci delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državnega upravslva. V pravila delniške družbe, ki se napravi, je vzprejeti določilo, da morajo vsi udje načel-ništva (upravnega svéta, ravnateljstva) biti avstrijski državljani ter prebivati v ozemlju kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru. §. 13. Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se je v tem oziru in pa gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih železnicah. Ta določila se uporabljajo tudi za deželno brambovstvo in črno vojsko občh državnih polovic, za tirolske deželne, strelce in za žandarstvo, in to ne samo o potovanju na račun državne blagajnice, ampak tudi o služabnem potovanju na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom. Te dolžnosti ima koncesijonar samö v tolik0' kolikor se njih izpolnjevanje zdi izvršljivo z ozirom n» drugotnost te proge in na olajšila, vsled tega deljena gledé na napravo in opremo. Koncesijonar se zavezuje, da bo pristopil dogovoru, med avstrijskimi železničnimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetka opravnih reči za prevažanje vojakov in zastran vzajemnega pripomaganjà z vozili za večc vojaške prenose, nadalje da bo pristopil vsak čas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske in pa dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dné junija 1871. 1. o prenosu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležčče prevažati na račun vojaške blagajnice. Vsak čas veljajoči predpis za vojaške prenose po železnicah, in pa vsak čas veljajoči predpisi o že- Koncesijonar je dolžan, pri oddaji služeb rati se v zmislu zakona z dné 19. aprila 1872.1- jr*1’ zak. št. 60.) na doslužene podčastnike iz vojstv8, "ojnega pomorstva in deželne brambe. §• U. Za prevažanje civilnih stražnih čet (varnost® straže, finančne straže i. e.) naj se slično upora,^ Ijajo znižani tarifni postavki, ki veljajo za prevaža®! vojaščine. §. 15- Koncesijonar je dolžan, v slučaju mobilizaC'| in vojske vsak čas brez zahtévka odškodnine ®s viti obrat dopuščene železnice v toliko in tako d° ® ' kolikor bi to vojaško oblastvo spoznalo za P trebno. §• 16. Obrat železnice, ki je predmet te dopustil®^. vodi ves čas, dokler traja dopustilo, na račun - ^ cesijonarjev država, in koncesijonar bo j®0^ upravstvu državnih železnic povrniti stroške, e ‘ ‘ ten • T- X eventuvalno ustanové s poprečnim zneskom. s tem obratovanjem zares nastanejo, in kat^jo, kako naj se vodi ta obrat, vravnâ se z obratno f godbo, ki se sklene med državnim upravstvo®® koncesijonarjem. doklej Pri tem se državnemu upravstvu, <**'- njs0 državno poroštvo res še zahteva in dokler -=e povrnjene poroštvene naprednine,ki jihje dala pridržuje po svojem prevdarku vredba obrata- ^ navijanje tarif za prevažanje oseb in blaga, jg ustanavljanje razredbe blaga in vseh na P^^kor lovorov se nanašajočih postranskih določil, ^ ^ tudi ustanavljanje dajatev, ki naj jih želez niška P0“ lezništvu za čas vojske zadobé za koncesijonarja | jetba opravlja za javne namene, sosebno na poštnega upravstva in državnega telegrafskega za-v°da, pri Čemer se je vsak čas ozirati na obstoječe Prometne potrebščine. Nadalje se vredba tarif za osebe in blago in Pa vredba dajatev za javne namene vsak čas pri-ržuje zakonarstvu, in taki vredbi se mora koncesionar podvreči. §. 17. Koncesijonar ima dolžnost, državnemu uprav-na njegovo zahtevo vsak čas dopustiti soporabo beznice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se bodo še le napravile bodo v državnem obratu, in to takö, da ima r^avno upravstvo pravico, prosto ustanavljaje tarife, primérno odškodnino odpravljati ali odpravljati aJati cele vlake ali posamezne vozove po sopo-ra Ijani železnici ali posameznih njenih delnih koda soPoraba naj se ver>dar vrši samö takö, se ž njo ne moti lastni pravilni obrat soporab-'Jane železnice. Odškodnina, katero bo opravljati, ustanovi se 2°, določilih, razglašenih v prilogi C k dopustilnici j n<^ 1- januvarja 1886. 1. za cesarja Ferdinanda ®Verno železnico v Drž. zak. iz leta 1886. na slrani 63. se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let in potèm se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let. 2. Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom, ali kadar bi po določilih odstavka 1. najdeni srednji čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, enakega potrebščini za pogojeno obrestovanje in povračilo pri deželni banki kraljevine češke vzprejetega posojila (§. 3.), s prišteto tisto letnino, ki je potrebna za štiriodstotno obrestovanje in razdolžbo po državnem upravstvu odobrene delniške glavnice v času, dokler traja dopustilo, tedaj se ta spredaj oznamenjeni letni znesek določi za čisti donos, ki ga je jemati v podstavo za odméro odkupnine. 3. Odškodnina, ki jo bo dati, bodi v tem, da se koncesionarju v še ostali dobi dopustila izplačujejo za pogojeno obrestovanje in razdolžbo posojila potrebni zneski do časa, ko se bo to posojilo popolnoma odplačalo, ob pogojenih rokovih dospélosti, nasproti pa, da se po odbitku teh zneskov ostajajoči srednji donos izplačuje po zmislu odstavka 1., oziroma ako bi nastopil kak v odstavku 2. omenjeni slučaj, tamkaj navedena letnina za delniško glavnico v polletnih obrokih 30. dné junija in 31. dné decembra vsakega leta po dospelosti. §- 18. ^°Pustilna doba in ^kona Proti ž njo dopuščanju železnic 90 l naPrav‘ novih železnic . let> računčč od roku. vrèd v §. 9. lit. b) izrečena obramba se ustanavlja na današnjega dné, ter mine po ludi ^avno upravstvo smé izreči, da je dopustilo ttioč ^re<^ 'z^om gorenjega rokti izgubilo svojo nie ’iak° se P° krivdi koncesijonarja ne bi izpol-.jov",6 .dolžnosti, v §. 8. ustanovljene o začetku in kak ' V1 ^rac^nje In Pa ° začetku obrata, ter bi se zak ^res*°P r°kü ne mogel opravičiti v zmislu §.11. °na 0 dopuščanju železnic. §. 19. Smé f*r^avno upravstvo si pridržuje pravico, da °ddan°^U^en0 ^ezn'co> ko bo dodelana in v obrat ločilih*’ VSalC Žas odkupiti po nastopnih do- > letni č‘" r a Se us*anovl odkupnina, seštejejo se njih scm/ C?°nos*’ kar jih je podjetba imela v posled-m,l' letih pred samim odkupom; od tega 4. Državi se pridržuje pravica, prevzeti kadarkoli namesto še ne dospelih letnih plačil, ki jih je dajati po odstavku 3., vsak čas še neodplačani del posojila, da ga sama plača, in dalje plačati glavnico, enako znesku glavniške, računčč obresti od obresti, po štiri od sto na leto diskontovane vrednosti onih plačil, ki jih je po določilih odstavka 3. opravljati polletno, razen zneskov, potrebnih za počrtežno obrestovanje in razdolžbo posojila. Ako se država odloči to glavnico plačati, plača naj jo v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor si to sama izbere. Državne zadolžnice je pri tem računiti po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju na dunajski borzi zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste. 5. Izplačavši odkupnino, pride država po odkupu železnice in z dném tega odkupa brez daljne odplate v bremen čisto, oziroma samö še z neodplačanim ostankom vzprejetega posojila obremenjeno last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila, gradivne zaloge in blagajnične zaloge, potèm dovlačnice, ki so morda lastnina kon- (8l°v«ni.eh.) 12 cesijonarja, in postranska družabna opravila in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričpvne zaklade, ako le-ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državnega upravstva. §. 20. Ko mine dopustilo in tistega drié, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozil, gradivnih zâlog in blagajničnih zâlog, potèm dovlač-nic, ki so morda lastnina koncesionarja, in postranskih družabnih opravil in pa iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zakladov v obsegu, povedanem v §. 19., št. 5. Ako to dopustilo mine in pa tudi, ako se železnica odkupi (§. 19.) obdrži koncesijonar last pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetbe, in kar bi imel po obračunih tirjati, potèm tudi last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere si je sam koncesijonar sezidal ali pridobil po pooblastilu državnega upravstva z izrečnim pristavkom, da tč reči niso pristojstvo železnice. §. 21. Ako se napravi dčlniška družba, imčj komisar, ki ga postavi državno upravstvo, tudi pravico, koli-korkrat se mu primerno zdi, hoditi v seje upravnega svčta ali drugega zastopa, kateri veljâ za načelništvo družbe, in pa v včlike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in naredbe, nasprotne zakonom, dopustllu ali družabnim pravilom, ali pak kvarne javni koristi, oziroma finančni koristi po-roštvujočega državnega zaklada; toda v takem slučaju je komisarjeva dolžnost, precej si izprositi raz-loko trgovinskega ministerstva, katera naj se dâ brez odloga ter naj veže družbo. Za tu ustanovljeno nadzorovanje železniške podjetbe plačuje koncesijonar z ozirom na opra-1 vila, ki so ž njim združena, v državno blagajnik poprečno vračilo, čegar višino ustanavlja državno upravstvo. oziraje se na obseg podjetbe. Koncesijonar se odvezuje zaveznosli, izrečenih v §. 89. železniškega obratnega reda z dnč 16. novembra 1851.1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.) gledč na vračilo večih stroškov, ki bi se nabrali po policijskem ali dohodarstvenouradnem nadzoru, in pa gledč dolžnosti, zastonj nabavljati in vzdrževati uradne mestnosti. §. 22. Ako bi se poleg vsega prejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, ali v zakonih naložene dolžnosti, pridržuje se državnemu uprav-stvu tudi pravica, da se poprime zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreče, da je dopustil® izgubilo svojo moč še pred iztekom dopustilne dobe- Resno opominjaje vsakega, da ne delaj zop®1’ to, kar ustanavlja ta dopustilnica, in dodeljujoč koncesionarju pravico, zastran izkazne škode zahtevati vračila pred Našimi sodišči, dajemo vsem obl®' stvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustilnico in vsem, h»r se v nji določuje. V spričdlo tega izdajemo to pismo, navdarjen0 z Našim včlikiin pečatom, v Našem države glavne'® in prestolnem mestu dunajskem osemnajstega <1®® meseca decembra v letu milosti tisoč osem sto uc' vetdesetem in četrtem, Našega cesarjevanja sedel®' inštiridesetem. Franc Jožef s. v. Windisch-Graetz s. r. Wurmbrand s-r' Plener s. r.