delavska enotnost 9- 4. 1977 - ST. 14 Gl-avni urednik: vojko cernelc L XXXVI. - CENA 4 DIN ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN posveti o delitvi dohodka in sredstev i^OSEBNE DOHODKE Izmenjava izkušenj in delovni dogovori ^Prašanja razporejanja °hodka in delitve sredstev za osebne dohodke so letos v sre-lsču pozornosti sindikatov, kajti 0 novega leta morajo povsod ^esničiti eno temeljnih zahtev ■j °na o združenem delu — de-*tev po delu in po rezultatih dela. at° ne preseneča, da je več ®Publiških odborov sindikatov 'ganov v njihovem sestavu ta ali °r, i O—*V* » y 11 V WAIil V U vu eclen osvetlilo ta vprašanja z vso j^bno kritičnostjo in ostrino. . LJ sindikata delavcev kovmske ^dustrije je tej problematiki sin Vetil P*enarno zasedanje, RO }kata delavcev gostinstva in 1IIla je pripravil območna posvetovanja v Postojni, Ljubljani in na Pohorju. V Dolenjskih Toplicah je bil dvodnevni seminar v organizaciji RO sindikata delavcev stanovanjske in komunalne dejavnosti in Centra za družbeno izobraževanje pri RS ZSS. RO sindikata delavcev v prometu in zvezah pa je delitvena vprašanja in predloge za izpopolnjevanja sistema razporejanja dohodka in sredstev za osebne dohodke obravnaval na seji svoje komisije za samoupravljanje in na sestanku, ki ga je pripravila konferenca delavcev v cestnem gospodarstvu. M. G. srečanje na otoccu Ugodna ocena reorganizacije Otočcu so se 4. aprila Sešli predsedniki in sekretarji rePubliških odborov sindika-Slovenije s področja ružbenih dejavnosti z ||s,;reznimi hrvaškimi sindi-. ^Hitni delavci. Srečanja, ki Prvo te vrste po reorganiza-'J' sindikatov pred dvema et°nia, se je kot gost udeležil Dedsednik zveznega odbora Indikata delavcev družbenih ®javnosti Jugoslavije Jože ^ arolt. V svoji razpravi je ,°Ze Marolt ugodno ocenil °sedanje izkušnje pri delu ?0Venskih in hrvaških sindi-atov družbenih dejavnosti, z asti pa še dobre rezultate nPhove organiziranosti, ki je v Sindikatu delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije specifična. Ugotovil je, da bi jugoslovanski sindikati lahko bili še učinkovitejši, če bi na vseh ravneh presegli sektorsko delo, ki sedaj še marsikje prevladuje. Slovenski in hrvaški sindikalni delavci so v razpravi menili, da je potrebno tudi v sindikatih posvetiti v prihodnje še več pozornosti delegatski organiziranosti, še tvor-neje razvijati sindikalno organiziranost v temeljnih družbenih okoljih in hkrati dosledneje uveljaviti vlogo sindikatov v našem družbenopolitičnem sistemu. Železničarji praznujejo Železničarji praznujejo 15. aprila svoj praznik v spomin na zrlve železni-ške stavke, ki so pred 57 leti na Zaloški cesti v Ljubljani padle pod streli tedanjega režima. Letošnja proslava, ki jo povezujejo s 40-letnico slovenske komunistične partije, 40-letnico prihoda predsed-nika Tita na čelo jugoslovanske partije in z njegovim 85. rojstnim dnem, bo še posebej slovesna. Na osrednji slovesnosti ob spomeniku na Zaloški cesti 15. aprila ob 11.30 bo spregovoril predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak. Sodelovali bodo še Partizanski pevski zbor, pevski zbor osnovne šole Trnovo, godba milice, člani SNG, vojaki ljubljanske garnizije, enote teritorialne obrambe ŽG Ljubljana in skupine železničarjev. Tega dne bo tudi slovesna podelitev petnajstodprilskih nagrad skupnosti jugoslovanskih železnic za leto 1977. Med slovenskimi železničarskimi kolektivi in posamezniki bodo nagrade prejeli: — kolektiv TOZD Prometna sekcija Celje zaradi posebnih prizadevanj in doseženih uspehov na področju poslovnosti in komercializacije železnice pri uvedbi prometne storitve »NOČNI SKOK« — delovni kolektiv železniške postaje Ljubljane za dosežene uspehe in prizadevanja za varen železniški promet. — Ivan Zelenšek, vodja strojne izpostave Celje, za izjemno aktivnost in angažiranost pri delu v družbenopolitičnih skupnostih v občini Celje in' Skupščini SR Slovenije ter za osebni prispevek k izredni aktivnosti družbenopolitičnih organizacij v ŽTP Ljubljana pri razvijanju samoupravnih odnosov. — Oto Strajner, direktor TOZD Zavoda za investicije, zaradi izrednega osebnega prizadevanja pri realizaciji programa modernizacije slovenskih in istrskih železnic. Prav tako bodo slovesno podelili zlate značke 418 delavcem ŽG Ljubljana za tridesetletno delo na železnici. ■ SEJA PREDSEDSTVA SVETA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE Več časa za sanacijo? Rok za sanacijo organizacij, ki so lani poslovale z izgubo, naj bi podaljšali do 1. julija — Veliko število sporov, ki jih obravnavajo družbeni pravobranilci samoupravljanja in sodišča združenega dela, je posledica slabega dela sindikalnih organizacij in organov delavske kontrole_ Družbeni pravobranilci samoupravljanja so lani sprejeli blizu 10.000 zahtevkov, da posredujejo zavoljo kršitev samoupravnih pravic delavcev. V 92% primerov so pobudo za začetek postopka dali delavci sami, največkrat zaradi kršitev pravic iz delovnega razmerja. V 5™ebnraVnih odnosih med skupn:’ini organizacijami in nih 0r 1 izbami v več delov-^"Ifnizacijah v Sloveniji. nja (jg. e“ obiskov in ugotavlja-sP0dburrnS^’^ odnosov je bil dikalne , delavce, zlasti še sin- VečJizav, Viste v kolektivih k ?akona etosti pri uresničevanju ■^akon n ° zdniženem delu. >0uDramreč opredeljuje tudi sli ^ odnose med skup-^anizaf.Z°arn* *n temeljnimi *tnj obijuarn' ter organizacij-1 arni skupnih služb; le malo podjetij pa je te odnose že doslej uredilo tako, da jih je približalo duhu ustave in zakona. V mnogih delovnih organizacijah pa niti zdaj niso povsem doumeli spremenjenih družbenoekonomskih odnosov, kar se med drugim kaže tudi na neurejenih odnosih med DSSS in TOZD. Ti odnosi so potem vzrok za mnoge nesporazume med delavci v združenem delu. V te neurejene odnose so odločneje zdaj posegli sindikati kot eden od nosilcev akcije za uresničevanje zakona o združenem delu. Na podlagi dosedanjih izkušenj ter rezultatov pogovo- rov, ki so jih imeli v več kakor desetih kolektivih iz različnih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti ter krajev, je v republiški svet Zveze sindikatov Slovenije ob koncu minulega tedna pripravil v Portorožu dvodnevni posvet za sindikalne aktiviste. Na posvetu so poznavanje tega vprašanja poglabljali tako s pomočjo strokovnjakov za odnose v združenem delu, obogatili pa so ga tudi z izmenjavo lastnih izkušenj. Posvet je tako pomembna spodbuda sindikalnim delavcem pri njihovi akciji za uresničevanje zakona o združenem delu. I. S. 70% primerov so bili spori rešeni v korist delavcev. Nič manj niso bila zaposlena sodišča združenega dela. Od 26.000 zadev so jih uspela že rešiti 15.600, o 3700 sporih bodo odločila drugostopenjska sodišča, druge zadeve pa so še v postopku. Ta analiza — o njej so govorili prejšnji petek na seji predsedstva sveta ZKJ — kaže, da so si tako družbeni pravobranilci kot sodišča združenega dela z uspešnim razreševanjem sporov pridobila veliko zaupanje delavcev. Vendar pa lahko tudi rečemo, da v celotnem sistemu družbene satnozaščite samoupravna delavska kontrola še ni našla svojega pravega mesta. »Delavske kontrole še niso uspele uveljaviti pravega sodelovanja s samoupravnimi organi ali pa so jim celo podrejene,« je v zvezi s tem v uvodni besedi poudaril podpredsednik sveta Dušan Bogdanov-Senko. »V takih primerih se delavska kontrola zvečine ukvarja s postranskimi zadevami ali pa se celo spušča v osebna obračunavanja med posamezniki. Če naj bo delavska kontrola takšna, kot od nje pričakujemo, potrebuje predvsem pomoč sindikata.« Sindikalne organizacije torej morajo biti veliko bolj aktivne pri odpravljanju negativnih pojavov v TOZD. S svojo politično akcijo morajo usmerjati delavce, da bodo rešitve iskali v lastnem kolektivu, je še posebej cmozorilo predsedstvo sveta ZSJ. Če pa se vendarle zgodi, da spor pride pred pravobranilca samoupravljanja ali pred sodišče združenega dela, mora sindikalna organizacija tem institucijam pomagati, da bi kar najbolj razjasnile sporne primere. V praksi smo bili, žal, priče povsem nasprotnim primerom, ko je sindikat »oglušel« ob delavskih zahtevah za pravično rešitev spora. Vse to so vzroki, zaradi katerih je treba akcijo sindikatov usmerjati predvsem na razreševanje sporov najprej znotraj TOZD. Sindikalne organizacije morajo spodbuditi politično razpravo z delavci in spoznati bistvo problema. Tako bodo tudi rešitve hitreje jasne oziroma znane. Pri varstvu samoupravnih pravic delavcev mora sindikat sodelovati s pravobranilci samoupravljanja, sodišči združenega dela, SDK, inšpekcijskimi službami in seveda z organizacijo ZK. Svoje člane, ki se neposredno ukvarjajo s to nalogo, mora sindikat nenehno usposabljati za njihovo odgovorno delo. Člani predsedstva sveta ZSJ so .razpravljali tudi o lanskem poslovanju delovnih organizacij, še posebej tistih, ki so po zaključnem računu izkazale izgubo. Opozoriti velja na ugotovitev, da kljub opozorilom ponekod še vedno neodgovorno gospodarijo, delijo dohodek mimo dogovorov, manipulirajo z delavci in jih tudi sicer napačno obveščajo o pravem finančnem stanju njihovih kolektivov. Take in podobne pojave je predsedstvo ostro obsodilo! V razpravi o možnostih saniranja izgub pa so na seji poudarili, da je vsekakor prekratek čas do 15. aprila, ki je določen kot rok za pripravo sanacijskih programov. Zato so podprli predlog Gospodarske zbornice Jugoslavije, naj bi ta rok podaljšali do 1. julija. V tem času bi verjetno lahko sprejeli ustrezne sanacijske programe oziroma ugotovili prave vzroke izgub in našli rešitve zanje. Člani predsedstva sveta ZSJ so tudi poudarili, da ne smemo govoriti nasploh o izgubah, da moramo obravnavati vsak primer posebej. Vse letošnje leto mora postati leto sanacije, saj ne gre le za pokrivanje izgub kot takšnih, ampak tudi za odpravo njihovih resničnih vzrokov oziroma virov. Ob tem je nujno potreben širši in stalen družbeni nadzor nad izvajanjem sanacijskih programov ter, seveda, da bo delitev pogojena z uresničevanjem teh programov. Z. BOSNIČ-VUJADINOVIČ KAJ SMO STORILI... Model bo dala praksa Pozornost slovenskih sindikatov je bila v minulih dneh usmerjena v razreševanje odnosov med temeljnimi organizacijami združenega dela in delovnimi skupnostmi skupnih služb. Snemanju obstoječih odnosov med TOZD in DSSS v nekaterih slovenskih podjetjih je sledil dvodnevni seminar o urejanju teh odnosov skladno z zakonom o združenem delu. Čeprav niti število podjetij, ki so jih »anketirali« na Zvezi sindikatov Slovenije niti njihov izbor nista »vzorčna«, je vendarle iz razlogov možno izluščiti značilnosti, za katere bi lahko trdili, da so skupne večini slovenskih podjetij. Predvsem se je pokazalo, da odnosi med DSSS in temeljnimi organizacijami še zdaleč niso urejeni tako, kot predvideva ustava in »določa« zakon o združenem delu. Neurejeni odnosi so pogosto vir nesporazumov med delavci,iz temeljnih organizacij in delavci v skupnih službah. Pokazalo se je, da so doslej marsikje za ureditev teh odnosov storili bore malo, pa tudi v tistih okoljih, kjer so bili bolj prizadevni, še vedno »tavajo« in pogosto čakajo na pobudo ali rešitev od »zgoraj«. Rešitve »od zgoraj« kajpak ne bo — saj je tudi ne more biti. Kako torej najti pravo razmerje med obema skrajnostima, ki se pojavljata med delovnimi organizacijami, ki imajo na eni strani kadrovsko in funkcionalno močne skupne službe, prave naslednice nekdanjih direkcij podjetij, na drugi pa zgolj za proizvodnjo »zadolžene« temeljne organizacije in med podjetji, kjer so se temeljne organizacije tako zelo okrepile z dodatnimi služ- bami in kadri, da so pridobile številne lastnosti delovne organizacije, skupne službe pa so ob njih postranskega pomena. Model je sicer jasen: TOZD naj bodo takšne, da bodo predstavljale celovito, za samostojno gospodarsko življenje in razvoj sposobno enoto, skupne službe pa naj opravljajo v resnici samo zadeve, ki so skupnega pomena za vse temeljne organizacije v delovni organizaciji. Hkrati pa je takšen model, ki ga zakon o združenem delu sicer opredeljuje z nekaterimi zahtevami, vendar ne predpisuje podrobnosti, dovolj odprt za vse spodbude, ki bi jih prinesla praksa. . Torej je predvsem od delavcev v združenem delu odvisno, kako bodo uredili odnose med TOZD in skupnimi službami v svojem podjetju, upoštevaje pri tem smernice o enaki samoupravni veljavi vseh delavcev, finansiranju dejavnosti skupnih služb, možnih organizacijskih oblikah in drugih »podrobnostih«, ki jih zahteva zakon o združenem delu. Delavci sami se bodo morali odločiti, kakšne skupne službe naj bi njihovim temeljnim organizacijam rtajbolj koristile. Izkušnje, ki so si jih pridobili v dosedanjem uresničevanju zakona o združenem delu, naj bi jim pri tem pomagale v polni meri. Odnosov, ki so že uveljavljeni, ne gre v celoti podirati, če niso v skladu z zakonom o združenem delu, pač pa le preoblikovati tam, kjer je praksa pokazala, da rešitve ne ustrezajo najbolje potrebam delovne organizacije niti niso v skladu z zakonom. Za takšne rešitve pa »načrta« ni možno pripraviti vnaprej. B. RUGEU CELJSKI SINDIKATI 0 DELITVI PO DELU Trd oreh z občutljivo vsebino Ni delovnega mesta, kjer dela ne bi bilo moč meriti — Sistem nagrajevanja je težka strokovna naloga — Kako v družbenih dejavnostih deliti po delu? Na nedavni problemski konferenci v Celju so delegati občinskih odborov sindikatov delavcev v družbenih dejavnostih spregovorili o sistemu delitve osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela v družbenih dejavnostih. Analizirali so dosedanjo aktivnost osnovnih organizacij sindikatov, zlasti na področjih, kjer je dolgo veljalo prepričanje, da dela ni mogoče ustrezno meriti. Delegati so se zedinili, da mora sistem nagrajevanja izhajati iz neposrednega delovnega okolja, upoštevati njegovo specifiko in področje dela, pripravijo naj ga usposobljene skupine strokovnjakov ob pomoči družbenopolitičnih organizacij. »Izkoreniniti moramo miselnost, da v družbenih dejavnostih ni mogoče meriti kvantitete in kvalitete dela,« je na začetku problemske konference poudaril Igor Ponikvar. »Takšnih delovnih mest ni, kajti če so, potem predlagam, da jih ukinemo. Tam, kjer dela ni moč meriti, se ne dela. Ne smemo priznavati dileme, da v družbenih dejavnostih ni nagrajevanja po delu. Takšno definicijo družbenih dejavnosti so nam ponudili, ali bolje, vsilili nekateri odgovorni družbeni delavci, ki bi to nalogo morali opraviti. Pa so venomer govorili: ne da se. Če niso sposobni predložiti sistema nagrajevanja, potem je verjetno, da pri njih samih nekaj ni v redu. Mi pa se s tem ne moremo sprijazniti.« Šolska izobrazba in delovna doba sta najpogosteje osnovna kriterija za delitev osebnih dohodkov, rezultati in kvaliteta so komajda upoštevani. Neodvisno od rezultatov zagotavljajo samoupravni sporazumi delavcem startne osnove, medtem ko IZ OBČINSKIH ORGANIZACIJ VELENJE Občinski svet Zveze sindikatov je pripravil skupaj s Klubom samoupravljavcev Velenje in Delavsko univerzo Velenje program usposabljanja in izobraževanja sindikalnih aktivistov. Te dni je bil v planinskem domu v Logarski dolini dvodnevni seminar za člane izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata iz Šaleške doline. Več kot 100 udeležencev seminarja S SEJE RO SINDIKATA DELAVCEV KOVINSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE . Uresničevati delitev po delu Ena najpomembnejših nalog sindikatov pri uresničevanju zakona o združenem delu je urejanje meril za delitev sredstev za osebne dohodke ali z drugimi besedami povedano: akcija za uveljavitev načel delitve osebnih dohodkov po rezultatih vloženega dela. Tej temi je večji del svoje zadnje seje posveti! tudi republiški odbor sindikata delavcev kovinske industrije, ki je pri tem sprejel operativni plan uresničevanja delitve pri delu, ki ga je izoblikoval center za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pri RS ZSS, RO je poleg tega izoblikoval tudi svoje zadolžitve pri tej dejavnosti sindikatov. Tako naj bi RO vodil v dejavnostih, ki jih povezuje, razpravo o tezah za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke skladno z zakonom o združenem delu v aprilu. V aprilu bo organiziral tudi seminar za člane komisije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke v republiškem odboru in za skupne komisije podpisnic samoupravnih sporazumov v črni in barvni matalurgiji, kovinski in elektroindustriji ter proizvodni obrti in zlatarstvu. RO bo v aprilu in maju sodeloval pri analiziranju stanja delitve po delu v delovnih organizacijah sindikata delavcev kovinske .industrije. Poleg teh, dejali bi kratkoročnih nalog, bo RO prvezel tudi dolgoročne, pravzaprav trajne naloge s tega področja udejstvovanja sindikatov. Tako naj bi s skupnimi komisijami za samoupravno sporazumevanje in delovnimi skupinami pri izvršnih odborih združenj TOZD pri gospodarski zbornici pripravil predloge osnov in meril za razporejanje čistega dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke. Hkrati bo RO vodil tudi akcijo za politično verifikacijo izdelanih predlogov za osnove in merila delitve sredstev za osebne dohodke. Pri tem bodo člani RO delovali tako, da bodo delavci v TOZD razumeli ponujene rešitve in jih sprejemali ter prilagajali svojim 'pogojem dela in poslovanja. RO bo osnovne organizacije sindikata spodbudil k izdelavi programov aktivnosti in k usklajevanju samoupravnih sporazumov o združevanju in drugih samoupravnih sporazumov ter splošnih aktov z zakonom o združenem delu, ki jih sklepajo delavci TOZD in drugih organizacij združenega dela. Delegati RO so z operativnim načrtom sprejeli tudi zadolžitev, da bodo spremljali uresničevanje načela delitve po delu. Pri tem bodo skrbeli tudi za izmenjavo pozitivnih načinov, osnov in meril delitve po delu na podlagi že znanih stališč iz prve točke sindikalne liste. Hkrati pa; bodo tudi opozarjali na morebitne odpore in odstopanja od predvidenih rokov ter s konkretnimi akcijami omogočali izvedbo naloge. Republiški odbor delavcev kovinske industrije bo o svojem delu in ugotovitvah tudi sproti obveščal odbor sindikatov za samoupravno sporazumevanje in center za samoupravno sporazumevanje, pri izpolnjevanju nalog pa bo sodeloval z občinskimi odbori sindikata in tudi usklajeval delo z drugimi dejavniki. I. S. Pri obravnavanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana Kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980 so na seji izvršnega odbora republiškega sindikata delavcev v kulturi Slovenije izrekli nekaj kritičnih pripomb. Ta samoupravni sporazum bo urejeval pogoje in merila svobodne menjave dela na področju kulturnih dejavnosti, vendar enote storitev, ki jih predvideva, niso zadovoljivo opredeljene. Na seji so opozorili na nedoslednost pri opredelitvi minimalnega programa, ki bo upošteval minimalne standarde. Ta minimalni program bo podlaga za solidarnostno pomoč tistim občinam, ki si ga zaradi slabše ekonomske razvitosti same ne morejo zagotoviti. Delegati so prisluhnili tudi informaciji o stanju na področju razporejanja dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke glede na določila zakona o združenem delu. Poiskati bo treba merila in metode za delitev po rezultatih dela. V ta namen je sekretariat za delo že imenoval šest koordinacijskih odborov, ki bodo delovali po enotnem programu dela in terminskem planu, v odborih pa sodelujejo tudi predstavniki sindikata. Pri ocenjevanju solidarnostne akcije Tolmin — Lebane so bili na seji mnenja, da je le-ta uspela. V akciji je sodelovalo 775 delovnih organizacij iz Slovenije, od tega 50 s področja kulturnih dejavnosti. Zbrali smo 570 milijonov din, kar bo nedvomno v veliko pomoč prizadetemu območju. KATJLSA ROJAC je poslušalo več predavanj, med drugim o vlogi in nalogah sindikata v sistemu zakona o združenem delu pa o družbenoekonomskih odnosih in položaju delavca v združenem delu ter o samoupravnem organiziranju združenega dela in uresničevanju samoupravljanja delavcev v zdurženem delu itd. Sklepni del seminarja je bil namenjen pogovoru udeležencev seminarja s predavatelji ter predstavniki občinskega in medobčinskega vodstva zveze sindikatov. Med drugimi sta se zaključnega pogovora udeležila Marcel Medved, predsednik občinskega sveta ZSS Velenje ter Ivan Kramar, predsednik medobčinskega sveta ZSS Celje. Ob tej priložnosti je Marcel Medved člane izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata seznanil z lansko aktivnostjo sindikalne organizacije v občini Velenje ter z letošnjo delovno usmeritvijo velenjskih sindikatov. P. O. za nagrajevanje delovnih dosežkov izločajo le minimalni odstotek osebnega dohodka. Večina ostaja slej ko prej pri uravnilovki in pri pridobljenih pravicah. Takšen način nagrajevanja omogoča razlike v višini osebnih dohodkov med delavci posameznih dejavnosti ali različnih kategorij, razmere se še zlasti zaostrujejo ob povišanju oziroma revalorizaciji osebnih dohodkov, saj se le-ti dvigajo ne glede na rezultate dela, tako da nastanejo neupravičene, od dela in rezultatov dela neodvisne razlike, denimo med upravo, pravosodjem, bankami in izobraževanjem, kulturo, zdravstvom... Zasnovati ustrezen način delitve po delu v družbenih dejavnostih res ni lahka naloga, mnoge skupine, ki so kvalitativno ovrednotile določeno področje dela, zastanejo ob kvaliteti. Del sistema imajo, težave pa nastopijo pri merjenju ustvarjalnosti. Ob dilemi, ali izobrazba ali rezultat dela je, denimo šolstvo zašlo v slepo ulico, zdravstvo se ukvarja s specifiko teamskega dela, v katerem je težko izmeriti dele* posameznika in dalje — kakj meriti umetniško kreativnost Jasno je, da za delitev po de^ in rezultatih dela nihče ne mor£ pripraviti splošnovel javne?3 recepta, ki bi ga potem sai®0 prenesli v konkretna delovfl3 okolja. Niti ni naloga sindikat da prevzema nase to nalogo, f je predvsem naloga strokovnj3' kov ob široki podpori družben^ političnih organizacij, zla*® komunistov v delovnih kolektj' vih, so ugotovili na konferenc1. Vendar so v načelu jasni neks teri kriteriji za merjenje kval1' tete in kvantitete dela v družb®-nih dejavnostih. Gre za nataflč' nost, samoiniciativnost, dosledO® izpolnjevanje nalog in podobn0 »Šledi seveda najtežji del,« je O3 konferenci poudarila predsta'-niča centra za delitev dohodka^ osebnih dohodkov pri RS Zp Majda Buda. »Kriterije ocenj®' vanja je treba prenesti v sa^1® kolektive. Dela ne more meri*1 nihče od zunaj. Ta del naloge j® odvisen od delavcev samih.« f Inž. Viktor Ramšak, zaposlen kot vodja elektro strojne službe pri REK Zasavje, TOZD Rudnik Hrastnik, je novi predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije v Hrastniku. Inž. Viktor Ramšak je aktiven družbenopolitičen delavec, delal je tako v ZSMS in sindikatih, deluje pa tudi na kulturnem področju kot predsednik Z KO S in zbora izvajalcev pri kulturni skupnosti občine hrastnik. O SKUPNIH NALOŽBAH V TEKSTILINDUSU Nove metode Obravnavali so oblikovanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana Kulturne skupnosti Slovenije in informacijo o stanju na področju razporejanja dohodka in delitvi sredstev za OD Zakaj čakajo!? Kljub obetavnemu ozračju, ki ga je bilo čutiti vse minulo leto v javni razpravi o zakonu o združenem delu, da bomo tudi v praksi uredili na novih načelih odnose med proizvodnimi temeljnimi organizacijami združenega dela in delovnimi skupnostmi skupnih služb, v praksi uveljavljene rešitve kažejo, da je to področje še najmanj urejeno. Očitno je, da je bilo področje svobodne menjave dela in samoupravne organiziranosti delavcev v skupnih službah v Tekstilindusu med javno razpravo porinjeno na stran. Verjetno prav zato tudi niso še nič storili pri organiziranju novih temeljnih organizacij iz posameznih delov skupnih služb, saj imajo nekateri deli vse pogoje, da se organizirajo kot TOZD. Kar 530 delavcev dela v skupnih službah kranjskega Tekstilindusa, vendar razmerja med delovno skupnostjo in temeljnimi organizacijami niso urejena, kajti le tu in tam v statutu delovne organizacije lahko preberemo kaj o financiranju teh služb, o odgovornosti pri opravljanju del in nagrajevanju po vloženem delovnem, prispevku. Lahko bi rekli — približno tako oceno so sprejeli tudi udeleženci pogovora — da je še zmeraj očitna težnja ohraniti staro veljavo skupnih služb, ki temelji na podjetniških zasnovah upra. Ijanja, na koncentraciji poslovnih funkcij in dejanskem odločanju v skupnih službah in ne v temeljnih organizacijah združenega dela. Sicer pa nas nehote opozarja na to tudi resnica, da so v skupnih službah Tekstilindusa sektorsko organizirani, odgovornosti teh sektorjev do temeljnih organizacij pa s posebnim samoupravnim sporazumom niso urejene. Lahko bi rekli, da področje vodenja dela, koordiniranja delovnega procesa ter uresničevanje sklepov samoupravnih organov ni urejeno, saj tudi ni jasnih razmerjitev med nalogami, odgovornostjo in pravicami individualnega poslovodnega organa, torej direktorja podjetja in vodjem delovne skupnosti skupnih služb. In če se pomudimo nekaj dlje pri financiranju delovne skupnosti skupnih služb v Tekstilindusu, moramo reči, da zdaj ni dobro urejeno. Delovna skupnost na primer ne pridobiva prihodka na osnovi meril o količini in kakovosti dela, kar bi moralo biti seveda urejeno s samoupravnim sporazumom. Delavci v skupnih službah pridobivajo osebne dohodke na osnovi gibanja osebnih dohodkov v temeljnih organizacijah združenega dela. Vsako leto sprejemajo plan stroškov in osebnih dohodkov, ki temelji na dogovorjenih internih cenah, porazdelitev nato opravijo na osnovi realiziranega celotnega dohodka. Gre torej za stroškovno načelo financiranja delovne skupnosti skupnih služb, v katerem ni niti najmanjšega elementa svobodne menjave dela, ki pa je lahko edina prava osnova za vrednotenje dela teh delavcev. Odnosi med uporabniki storitev — TOZD in delovno skupnostjo skupnih služb temeljijo na zagotovitvi sredstev za osebne dohodke in drugih prejemkov za delavce delovne skupnosti in na zagotovitvi sredstev in drugih pogojev za delo in opravljanje zadev. In če je temu tako, nismo daleč od resnice, da v tem primeru učinki niso pomembni, sai gredo delavk® v delovni skupnosti vse pravice m1 ^ dela. Posredna odvisnost oseba dohodkov delovne skupnosti nih služb od rezultatov TOZD ® ž mreč ni tisto, kar želimo doseč' uresničevanjem dohodkovnih o“ | sov. Želimo pa bolj kakovostno de ^ več dela in primemo nagrado opravljeno delo. . Zakon določa, da pridobi''3^ delovne skupnosti skupnih s*llt9 dohodek z menjavo dela in da J® ^ dohodek odvisen od prispevka..£ uspehu pri poslovanju organi^3 f združenega dela, od prispevka zadovoljevanju potreb in intef® , temeljnih organizacij, od vrst®’ d®' obsega in kakovosti dela, ki lovna skupnost opravljala te®6 L|i organizacijo, in da je ta doh° . vedno v celoti odvisen od tist a dohodka, ki ga ustvarijo te®® J« organizacije v skupni organiza®1^ Šele tako ustvarjen dohodek ^ osnova za pravico delavcev v del > skupnosti do sredstev za oS® v' dohodke in za skupno porab0: Tekstilindusu bodo tudi morah za Tekstilindusu bodo tudi mora blikovati merila za nagraje®3 posameznih storitev, ki jih oP^ti Ijajo skupne službe, in se dog°v fj-o osnovah za vrednotenje teh s u tev in opravil. Šele ta instrument _ ki ga bo določil samoupravni aP.,v-zum o medsebojnih razmerjih 0 ^e. "' V6 fds ---------------j-------- . cev v temeljnih organizacijah z lovno skupnostjo, bo lahko ,, osnova za vključitev delovne s^ nosti v organizacijo združenega v skladu z ustavnimi in zakona M. HORVAT v središču pozornosti 9. aprila 1977 stran »Delavski razred ne more postati gospodar«, piše v pro-8ramu ZKJ, »s tem pa tudi poglavitno gibalo družbenega napredka, če si ne zagotovi neposrednega nadzorstva nad uprav-*]anjem proizvodnje in delitvijo. * tej funkciji ga ne more zamenjati noben državni aparat in noben državni direktor. Nadaljnje razvijanje oblik demokracije monopolov, hkrati pa gospodarsko ter politično oblast nad družbenim kapitalom prenesti na delavce v temeljnih organizacijah združenega dela. Pri uresničevanju zakona o združenem delu gre torej za postopno odpravo odtujenosti delavcev materialnim pogojem in sredstvom dela oziroma za zagotovitev možnosti, da bi delavci jvečkrat od zgoraj navzdol in vse vetrove, kdaj pa kdaj nima p ave teže, ker se ne opira na vrste argumente, vendar je jstvo, da je v večini primerov ravičena. Razvoj samouprav-a odnosov se res zatika zaradi zličnih vzrokov in na vseh koncih, še najpogosteje pa zaradi nerazumevanja razrednega bistva sedanje ustavne preobrazbe družbenih odnosov. TEMELJNA PRAVICA — ODLOČANJE O DOHODKU V čem se izraža to nerazumevanje. V tem, da smo doslej v preobrazbi združenega dela vse prepogosto puščali ob strani razredno bistvo temeljne organizacije, to je, da mora položaj v njej združenih delavcev Da bo delavec gospodar sadov svojega dela Razvoj samoupravnih odnosov se zatika zavoljo različnih vzrokov. Najpogosteje pa zaradi razrednega bistva ustavne preob-razbe družbenih odnosov - Marsikje se družbenoekonomski položaj delavca še ni ■bistveno spremeni,, kljub večji politični! U ki jo sicer ima v združenem delu. oblike,ki so organski del novil °C|alističnih odnosov, je nujei j:?goj za socialistični napredek ii "logova sestavina.« - . 0 osnovno programsko na 0 'n vodilo zveze komunistov i £a v celoti vsebuje tudi ustav; ota 1974, uresničujemo zdaj: .konom o združenem delu k° v zakonu zavračamo tezo i ^ Jbosti državnolastniškeg; onopoia nad usklajevanjem ii ortovanjem družbenega ra St°la pa tudi tezo, da je sam« m0*»Ovno~upravljavski aparat ■ lui>rUZenem dob* sposoben razpo č'e" a Z ^užbenim kapitalom nj "a samo t^ razpolaga z zna J m in strokovnimi sposob je v”1' za opravljanje te funkci fav Pornooj0 tega zakona name stj ani0 bistveno omejiti možno 2a nastanek kakršnihkol lahko postali gospodarji svojega dela in njegovih rezultatov v celotnosti odnosov družbene reprodukcije. Vse to, kar smo doslej zapisali, je znano. Načelno opredelitev naše sedanje najpomembnejše naloge je bilo treba osvežiti predvsem zato, da bi laže ocenili, ali smo lahko zadovoljni s svojo dosedanjo dejavnostjo ali ne, hkrati pa ugotovili, kje se akcija zatika, kdo ji podstavlja polena in kaj storiti, da jih ne bo več. Zadnje čase lahko slišimo in preberemo pohvale, naslovljene na posamezne OZD in dejavnosti zaradi njihovega prizadevanja pri razvijanju samoupravnih odnosov. V pravi poplavi ocen, kje smo in kaj še hočemo, pa so pohvale še vedno bele vrane; veliko več je kritike. Kritika leti postati temeljni in hkrati izhodiščni družbeni odnos, na katerem gradimo samoupravno združeno delo in socialistično družbo. Dohodek delavcev, ustvarjen v vseh temeljnih organizacijah, ki so zaradi skupnih interesov pri delu združene v delovno organizacijo, še vedno ugotavljamo in razporejamo na ravni delovne organizacije. Proces »prenašanja« dohodka na temeljno organizacijo in s tem v odločanje delavcev teče zelo počasi, ker pogosto ni povsem jasna njegova razredna razsežnost ali pa jo delavcem načrtno zamegljujejo. Zato se pojavlja dohodek v številnih temeljnih organizacijah le kot gola finančno-knjigovodska kategorija, ne pa kot izraz celote družbenoekonomskih in političnih odnosov. Zelo redke so organizacije združenega dela, v katerih so začeli uresničevati zakon o združenem delu tako, da so najprej oblikovali konkretne osnove in predloge novih družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, šele zatem pa se odločali za oblike samoupravne organiziranosti. Dosedanja družbena aktivnost je največkrat potekala prav v nasprotni smeri. Najprej se je spremenila samoupravna organiziranost, medtem ko je bilo zapostavljeno spreminjanje družbenoekonomskih odnosov za odpravljanje delavčeve odtujenosti in s tem razdruženosti družbenega dela. To kaže, da se ponekod družbenoekonomski položaj delavca objektivno še ni bistveno spremenil kljub vedno večji politični moči, ki jo sicer ima v združenem delu. Stopnja uresničenosti ustavno opredeljene družbenoekonomske vloge in položaja delavcev v temeljni organizaciji združenega dela se kaže tudi v njihovih odnosih do delavcev delovne skupnosti skupnih služb. Vse dileme v zvezi z organizacijo uprave v organizaciji združenega dela so v bistvu posebno področje razrednega boja. Izvojevati pa ga morajo delavci tako, da bo dohodek delavcev v strokovnih službah v celoti odvisen od dohodka, ki ga ustvarjajo delavci v TOZD, in da bo tako v celoti usmerjen k ustvarjanju čimvišjega dohodka delavcev. Prav na tem področju prihaja do prve svobodne menjave dela, do prvega preizkusa, koliko smo sposobni v medsebojnih odnosih odpraviti mezdne odnose. MINULO DELO NI NEZNANKA Eden glavnih vzrokov za počasnost pri spreminjanju družbenoekonomskega položaja delavca v vseh odnosih družbene reprodukcije je treba iskati tudi v neizpeljanih in nerazčlenjenih odnosih med sedanjim in minulim delom. Vprašanje, od katerega je dejansko odvisen izid _i_i _ 'j ~ lavca v družbeni reprodukciji, je zato vloga minulega dela. Nerazumevanje razrednega bistva minulega dela za hitrejši razvoj proizvajalnih sil v naši socialistični družbi in zavestni odpori pa tudi premajhna ustvarjalnost pri iskanju osnov in meril za izpeljavo odnosov iz minulega dela — vse to je vzrok, da v praksi nismo uresničevali tega temeljnega pogoja družbene preobrazbe. Nerazumevanje bistva minulega dela in pravic delavcev na osnovi minulega dela je samo dodatna posledica nerazumevanja dohodka in družbenoekonomskih odnosov na podlagi dohodka v primerjavi z odnosi, ki temelje na dobičku. Če ne razumemo tega bistva, če se razpolaganje s sredstvi družbene reprodukcije, torej z minulim delom, ne izrazi v dohodku in če to ni osnova za delitev dohodka in za oblikovanje osebnih dohodkov, potem vse to pomeni, vštevši vse politične posledice, da poteka družbena reprodukcija še vedno na podlagi starih, profitnih odnosov in mezdnega položaja delavca. Prav zaradi tega postaja za nekatere minulo delo »misterij«, ki mu ni možno priti do dna, čeprav je minulo delo jasno opredeljeno že v ustavi in še v zakonu o združenem delu. Minulo delo res ne more samo ustvarjati nove'vrednosti; sprožiti ga mora delavec s svojim živim delom. Za povečanje produktivnosti dela pa je še kako pomembno, kakšna je kakovost minulega dela in kako ga delavec uporablja, ali poenostavljeno, kakšen je stroj, s katerim delavec dela, koliko ga izkoristi in kako skrbi zanj. Zato moramo vlogo minulega dela v ustvarjanju dohodka bolj vrednotiti. Delež minulega dela mora v prihodnje na splošno, zlasti pa v sredstvih za skupno porabo in za osebne dohodke, rasti sorazmerno z modernizacijo TOZD in stopnjo izkoriščenosti te modernizacije. GOSPODARSTVO NI VREČA BREZ DNA Veliko očitkov leti tudi na dosedanji potek družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja, kako kriti skupne družbene potrebe. V odboru zveznega zbora skupščine SFRJ za družbenopolitične odnose so, denimo, v razpravi o uresničevanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v družbenih dejavnostih ugotovili, da smo z ustanovitvijo samoupravnih interesnih skupnosti naredili prvi korak, ki vodi do odprave etatističnega načina financiranja družbenih dejavnosti. Dlje od tega pa nismo prišli. To je razlog, da pri samoupravnih interesnih skupnostih še opažamo stare navade in da še ni povsem jasno, kako naj bi se uspešno vključile v dohodkovne odnose. Slišati je bilo številne pripombe iz proizvodnih organizacij na rovaš ravni in kakovosti tistega, kar pri menjavi dela dobe od samoupravnih interesnih skupnosti. Delitev v SIS poteka še vedno mimo vpliva ustvarjalcev sredstev. Občine se nerade odrekajo zagotovljenim virom dohodka in usmerjajo samoupravne interesne skupnosti na manj zanesljive vire financiranja. Samoupravnim interesnim skupnostim, to je njihovim delegatom, ki sprejemajo sklepe, pa pogosto manjka informacij, da bi lahko imeli pravo predstavo o možnostih svojega gospoiJarstva. Sedaj šč ne moremo govoriti o tem, da bi delegacije za SIS ustvarjalno sodelovale s samoupravnimi organi in najširšim krogom zaposlenih, ki so jih izvolili. Nekateri delegati se zaradi narave svojega dela sestankov delegacij in zasedanj ne morejo niti udeleževati, kaj šele, da bi tako ali drugače aktivno sodelovali pri oblikovanju mnenj in stališč. Zaradi tega se skupščinskih sej udeležujejo predvsem tisti, ki jih pri delu najlaže nadomestimo — to je administrativno in upravno osebje. Tako se ustvarja nevarnost monopo-lizacije delegatstva, pa tudi vsiljenih mnenj in odločitev, ki se lahko precej razhajajo z razpoloženjem in s potrebami delovnih ljudi nasploh. ZAKAJ KRŠITVE DOGOVOROV? Tudi samoupravno sporazumevanje se vse preveč zatika. Pogosto je slišati: zakaj naj bi podpisovali sporazum, če bo tako namesto sporazuma prišel zakon! Ali pa: bolje, da podpišemo, sicer bo naše obveznosti določil zakon. Tako razmišljajo predvsem podpisniki, ki morajo na osnovi sporazuma kaj dati. pa tudi druga stran pri tem ni povsem indiferentna, saj možnost sprejetja zakona namesto sporazuma pomeni varno prihodnost. Takšno razmišljanje pa ima osnovo v dosedanji praksi. Kritje izgub železnice lani ni ravno uspelo s pomočjo sporazumevanja, tako da je bilo potrebno, denimo, v naši republiki sprejeti zakon, ki je vsaj za nazaj rešil težak ekonomski položaj železničarjev. Po drugi strani smo priče nove navade: med podpisovanjem samoupravnega sporazuma mnogi držijo figo v žepu. Nepopularno je javno pokazati svoj negativni odnos do sporazuma; mnogo laže je sporazum podpisati, pozneje pa bomo že kako. Nekateri pa se sporazumevajo preveč zlahka in jih šele trenutek, ko je potrebno izpolniti določila sporazuma, opozori na to, da so slabo preučili to, kar so podpisali. So še drugi primeri, posledice pa so enake, to je namerno ali nenamerno kršenje podpisanega sporazuma, zaradi česar se zdi, kot da podpis nič ne pomeni. Pri sporazumevanju gre torej tudi za moralo, osebno ali kolektivno, samoupravno, poslovno itd. Podpisniki sporazuma bi se nujno morali sporazumeti tudi o tem. kakšne so sankcije za kršenje določil sporazuma. DELITEV PREMALO SPODBUJA Razvoj samoupravnih odnosov zavira tudi neusklajenost delitve z delom. Sedanji sistem delitve dohodkov in osebnih dohodkov ne spodbuja dovolj delavcev, da bi si prizadevali za čim več ji dohodek na osnovi uresničevanja dohodkovnih odnosov v razmerah objektivne povezanosti posameznih organizacij združenega dela v sedanjem delu in razvoju. Bolj kot doslej bi se morali zavedati, da vsa poraba — splošna in^ skupna — vse družbene in državne ustanove, solidarnost ter socialne dajatve živijo od dohodka, ki ga ustvarja delavski razred. Od tod v naši družbi specifične motnje: v razmerah, ko proizvodne sile in zmogljivosti še niso toliko razvite, da bi lahko zadovoljili vse osnovne potrebe in zagotovili enakomernejši razvoj vseh struktur družbe, se pojavljajo pritiski na družbeni sektor ' gospodarstva zlasti na industrijo. Pritiski prihajajo z več strani: od nezaposlenih, da bi se zaposlili v družbenem sektorju, od socialno ogroženih prebivalcev za sorialne dajatve, povzroča pa jih tudi porabniška psihoza, ki se je zelo razmahnila, saj se poraba razvija dokaj avtonomno. Potrošniška psihoza se sicer zakonito pojavlja povsod, kjer je blagovna proizvodnja, vendar pa ne sme ogroziti sedanjega našega boja za dohodek in načel delitve po storilnosti in udeležbi. Pojavljata se dva porabniška pojava, ki sta v navideznem nasprotju: etatistično-birokratski in radikalistični pritisk na dohodek delavskega razreda pod geslom tako imenovane socialne pravičnosti in uravnilovke ter pritisk na delitev dohodka s tehnokratske in elitistične strani. To, kar nas opozarja, da je stanje zaskrbljujoče, je, da delavski razred reagira spontano in se zateka k delitvi, ki ni v skladu z rezultati dela. Tako je stopnja povečanja osebnih dohodkov pogosto največja v organizacijah ali dejavnikih, ki poslujejo z izgubo. Če bi se takšno spontano reagiranje delavskega razreda nadaljevalo, bo ogrozilo načelo dohodka in mesto in vlogo, ki si jo je delavski razred doslej pridobil v naši družbi. Zato je za zvezo komunistov in sindikate osrednje vprašanje in glavna naloga — boj za dohodek, gospodarnost, produktivnost, za delitev po delu in za odpravljanje različnih pritiskov na delitev delavčevega dohodka. Delavski razred je objektivno najbolj zainteresiran, da dosledno uveljavljamo načelo dohodka in delitve po delu ter da se otresemo vseh oblik pritiska potrošniške psihoze ter nesmotrne porabe. Če zveza komunistov in sindikati hočejo ostati z delavskim razredom, morajo delovati v njegovih vrstah in ga s svojo sposobnostjo privesti v položaj, da na različne družbene pogoje ne bo več reagiral spontano, marveč kot odločujoča, zavestna družbena sila, kot gospodar sadov svojega dela. VINKO BLATNIK VSE NJEGOVE UNIVERZE iz albuma sindikalnih delavcev kroaC 'n Predsednik konference osnov-kotJlLndlkaln‘h organizacij v Elitni g0Je.P Novost v Ljubljani nerad skr“ri ° sebi; ne samo zato, ker je pač kot nien človek, »delavec med delavci«, Zato^J6 veeraj dejal, pač pa predvsem p0s ’ *er je po njegovem mnenju delo del aflernika možno ovrednotiti le kot sQtn KuPnih naporov za dobro delavsko lja\,QUPrav^anie in pravo delavsko ve- Zgofjdai’ ko delavci ne upravljamo več Ijavij k>° svoi'h predstavnikih, ko uve-dehjan,e Ustave in zakona o združenem sarrio VSe b°lj postaja vsakodnevna našet!d}rni /p.* i * * * * 6 Prelovšek je pred petindvajse-v°st ll. prišel v Elitno konfekcijo No- AMhu?llad krojač. sem, da smo vsi delavci enako zavzeti za vse tisto, čemur smo rekli naša stvar, kaj kmalu pa sem spoznal, da bo treba še veliko storiti, da bi delavec res lahko odločal. Od tedaj pa do danes skušam pomagati v tem našem skupnem prizadevanju.« Bil je kmečki fant in živel je v Čepljah pri Domžalah. Po vojni je odšel v uk, postal krojač in že kot vajenec je v tistih revolucionarnih letih prvič slišal opojne besede o revoluciji in delavski oblasti; postal je aktivist. »Moje univerze so bile bitke, ki smo jih delavci izbojevali v minulih treh desetletjih in v vseh sem sodeloval.« Bil je dve mandatni dobi predsednik osnovne sindikalne organizacije, potem je delal v samoupravnih organih. Zdaj je že tretje leto predsednik sindikalne konference. »Malo časa imam zase, za ženo in obe hčerki, s katerimi živim v Rožni dolini, v hiši, ki sem jo zgradil s svojimi rokami in s pomočjo posojila. Obe dekleti študirata, prva na višji medicinski, druga na pravno-administrativni šoli. Pogosto se jima popoldne pridružim in prebiram gradivo, ki ga tako obilno pošiljajo naše službe v podjetju in tudi občinski forumi. Ondan sem zračunal, da sem v minulem letu organiziral in vodil kakih 60 sestankov v sindikatu, kot predsednik odbora za medsebojna razmerja in predsednik odbora delovne skupnosti. Pa sem še hodil na sestanke delavskega sveta, na občinski sindikalni svet, na politične aktive in številne druge shode. Moj delovni čas se ob dveh skoraj nikoli ni končal. Če nimam popoldanske seje pa prebiram gradivo za jutrišnji pogovor in tako živim v poklicnem in družbenem delu in skoraj vsak dan mi prinese kaj novega.« Odkar je kot vajenec doumel, kako naj delavci žive, da bi uresničili svoj razredni prav, dela v vseh naših organizacijah in zadnja leta tudi v partiji. »Če smo se delavci organizirali zato, ker smo spoznali, da le s skupnimi močmi lahko premagamo mezdne odnose in se uveljavimo kot oblikovalci novih razmer v družbi, potlej je treba zato tudi nekaj storiti in pogosto ne razumem ljudi, ki samo tarnajo in čakajo, da jim bo nekdo nekaj podaril« Sindikat v konfekciji Novost je lani dobil srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije kot ena najboljših organizacij v ljubljanski občini Center. O tem so mi pripovedovali na občinskem sindikalnem svetu, Stane Prelov-šek pa je dejal: »Zapišite raje, da pri nas o vseh problemih, ki zadevajo podjetje, najprej govorijo delavci v obratih, da delegati res prenašajo mnenje svojih volivcev na sestanke samoupravnih organov in da je tako imenovana skrb za človeka, s katero se je pred leti ukvarjal tudi naš sindikat, že postala sestavni del samouprave. Zapišite tudi to, da nas vse skupaj zelo skrbi bodočnost naše delovne organizacije. Zdaj je pri nas poprečna starost zaposlenih 48 let. Mladih ni. Le red-kokdo se še uči za krojača. Kakih 250 nas je, kaže pa, da bomo samoupravljali v našem podjetju samo toliko časa, dokler ne bo zadnji krojač odšel v pokoj.« Tako sem zapisal tudi to Stanetovo dokaj črnogledo napoved. JANEZ VOLJČ IZ PRAKSE SODIŠČ ZDRUŽENEGA DELA Kratenje pravice do odmora med delom V samoupravnih sporazumih o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ni sporno, da imajo delavci pravico do najmanj 30-minutnega odmora med delom z enkratnim polnim delovnim časom. Ta odmor ne sme biti določen na začetku in ne na koncu delovnega časa. Pri praktičnem izvajanju uveljavljanja te pravice pa zadeve niso tako preproste, kar dokazujejo številni sporni primeri. Sodišče združenega dela SR Slovenije ugotavlja, da dejansko pravice do polurnega odmora ne zagotavljamo vsem delavcem, čeprav jo samoupravni splošni akti urejajo. Posamezni delavci, ki opravljajo dela, pri katerih ni možna prekinitev, denimo telefonisti, vratarji, natakarice itd. večkrat ne morejo izkoristiti odmora. Odmor namreč ne pomeni, da delavec lahko le mimogrede med delom poje malico, hladen ali topel obrok, ampak da prekine z delom, da se odpočije, sprosti ter se fizično ali umsko rekreira. Delavec sicer med delovnim odmorom ne more zapuščati delovnih prostorov, vendar odmor lahko vseeno koristno izrabi bodisi sam bodisi organizirano s sodelavci. Sodišče združenega dela je obravnavalo nekaj značilnih primerov, kako so delavci skušali uresničiti to svojo pravico. Tako je natakarica v bifeju, kjer je delala sama, zahtevala, naj bi ji neizkoriščeni odmor priznali v delovni čas, tako da bi ji vsak dan podaljšali za pol ure in da ji štiri nedeljske ure, ki jih je morala opraviti, da je dosegla 42-umi delovni teden, priznali kot nadure. Ko je delavka zahtevala sodno varstvo, je podjetje delavki uredilo tudi odmor, tako da ima med delom 30-minutni odmor. Drugače so si izborili pravico delavci, ki so morali dežurati pri bloku elektrarne. Dogovorili so se, da bodo odločno zahtevali pravico do odmora m tople malice, a ker niso uspeli, so sporočili dežurnemu dispečarju, da bodo izklopili blok elektrarne, če njihovi zahtevi ne bo ugodeno. Ker se je to zgodilo takrat, ko je elektroenergetska kriza dosegla vrh, je nastal preplah, a zadeva se je uredila v korist delavcev, čeprav so bili delavci kasneje v disciplinskem postopku kaznovani. Delavci so sicer trdili, da svoje grožnje ne bi uresničili, a sporočilo so odgovorni delavci vzeli skrajno resno, saj je bilo posredovano po telefonu, ki ga smejo uporabljati le takrat, ko je treba sporočati okvaro v elektrarni. Tudi telefonist v telefonski centrali velikega podjetja je dlje zahteval, naj mu omogočijo polurni odmor med delovnim časom. S svojo zahtevo ni uspel, zato je tedaj, ko je nastala v telefonski centrali manjša okvara, za pol ure izklopil vse linije centrale. Nastala je seveda velika zmeda, saj je bilo podjetje za ta čas odrezano od sveta. Telefonista so zato poklicali na odgovornost in ga kaznovali z javnim opominom, končno pa je tudi sam prišel do svoje pravice. Vsak dan namreč prihaja med 9.30 in 10. uro v centralo druga delavka, ki prevzame njegove naloge za 30 minut. Ni dvoma, da so delavci v navedenih dveh primerih ukrepali nezakonito, zato so bili tudi poklicani na odgovornost; toda odgovarjati bi morali tudi tisti, ki so bili dolžni zagotoviti, da delavcem ne bi kratili neodtujivih pravic do polurnega odmora. Zakon sicer določa kazni za organizacijo združenega dela, če ne razporedi delovnega časa tako, da bo zagotovljen dnevni odmor. Tudi za odgovorno osebo je po zakonu predvidena denarna kazen za prekršek. Vsekakor pa bi pri uveljavljanju pravice do polurnega odmora med delom moral aktivneje sodelovati sindikat. Po zakonu o združenem delu ima namreč možnost, da sam začne postopek za varstvo pravice, čeprav delavec sam postopka ne začne ali celo odkloni, da bi ga zastopal sindikat. IVAN ŽUŽEK IZ UVODNE BESEDE MIKA SPILJKA NA SEJI SVETA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE Ni res, da dela ne bi mogli meriti! Predsednik zveze sindikatov Jugoslavije: zavzeti moramo jasno stališče, da ne more biti več nemerljivih nalog in da je treba meriti vsako delo in delo vsakogar Na nedavni seji sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je predsednik Mika Spiljak v uvodnem referatu obravnaval več pomembnih nalog, ki čakajo sindikate v prihodnjem obdobju. Tako je med drugim spregovoril o konstituiranju združenega dela, združevanju in dohodkovnem povezovanju, nekaterih aktualnih vprašanjih tekočih gospodarskih gibanj, izobraževanju, storilnosti dela ter delitvi po delu in rezultatih dela. Kar zadeva storilnost, je med drugim poudaril Mika Špil jak, da je dosedanja dejavnost'v glavnem pokazala,' kje obstajajo rezerve za večjo storilnost, dozorela pa so tudi spoznanja o pomenu družbene akcije na tem področju. Največje rezerve za storilnost dela in racionalnejše gospodarjenje so, kot je poudaril predsednik sveta ZSJ, v izvajanju novega sistema v celoti, še zlasti zakona o združenem delu. Pri tem je naše celotno prizadevanje za uresničevanje zakona tudi najboljši prispevek za povečanje storilnosti in učinkovitosti pri delu. Poudaril je tudi, da se ponekod pojavljajo nerazumevanja in odpori za družbeno akcijo o povečanju storilnosti. To velja zlasti za tiste organizacije, ki dosegajo v svoji grupaciji slabše rezultate; pred delavci skrivajo podatke in resnico o tem, kje so v primerjavi z rezultati podobnih organizacij. V nadaljevanju je Mika Špi-Ijak poudaril, da nas je zakon o združenem delu glede delitve osebnih dohodkov postavil v bistveno drugačen položaj v primerjavi s prejšnjim. Do konca leta je treba sprejeti »splošne samoupravne akte«, predlagal je, da v temeljnih organizacijah pripravijo pravilnike, ki bodo pridobivanje in delitev osebnih dohodkov urejali v skladu z zakonom. Le-ta prinaša pomembne novosti, vse to pa bo treba vgraditi v nove pravilnike temeljnih organizacij, v samoupravne sporazume delovnih in sestavljenih organizacij in jih z referendumi sprejeti do konca leta. Že to dovolj zgovorno opozarja na zapletenost, težo in obseg naloge. Ko gre za osebne dohodke, zakon izhaja iz nalog in terja, da v pravilnikih opredelimo merila za posle in naloge za minulo in tekoče delo, ne pa za delovna mesta, osebnosti, kvali- fikacije in podobno. Zdaj smo prišli v fazo, ko je treba konkretno spregovoriti o sedanjih in prihodnjih merilih dela, saj kadri iz organizacije ne terjajo od sindikatov in samouprave samo načelnih stališč, ampak konkretne odgovore. Precej je razširjeno mnenje, da obstajajo takšna delovna mesta, na katerih dela ni mogoče meriti in vrednotiti. Zavzeti moramo jasno stališče, da ne more biti več nemerljivih nalog in da je treba meriti vsako delo in delo vsakogar. Strokovne službe morajo najti merila, bodisi da gre za individualna ali skupinska. Ne sme biti dela in naloge, za katero ni vnaprej, določenega merila, vrednosti in tako dalje. Ne glede na to, da so izkušnje skromne, odpori pa bodo zelo močni, ne bi smeli popuščati. Norma je za ■ zdaj najbolj množična oblika individualnih meril in z njo se je praviloma zmeraj merila in se še danes meri količina opravljenega dela. Če bi ostali samo pri takšni uporabi norme, ne da bi jo vgradili in popravili z dohodkom temeljne organizacije, če ta norma ne vsebuje količine, kakovosti, prihranka in sploh uporabe opreme, to pa pomeni tudi minulega dela, potem bo še naprej ohranjala mezdni položaj delavca. Vendar pa tudi takšnih norm ne bi smeli zavreči, dokler ne bomo izdelali ustreznih meril. Te naloge se moramo lotiti takoj in normo vgraditi v pravilnike. Mika Špiljak je v nadaljevanju poudaril, da ponekod še zmeraj ocenjujejo osebnosti in se na tej podlagi določajo osebni dohodki. Zavzemati se moramo, da bomo ocenjevali delo in naloge, ne pa osebnosti. Posamezne organizacije so uvedle spodbude za redno prihajanje na delo. Tega seveda ne smemo podpreti, saj s tem zdravimo posledice, namesto da bi odpravljali vzroke. Mnoge izkušnje kažejo, da tam, kjer so uvedli merjenje rezultatov dela in spodbudno delitev osebnega dohodka, ni težav z disciplino. V nadaljevanju je Mika Spiljak med drugim poudaril, da so organizatorji proizvodnje (skupne službe) z delitvijo osebnih dohodkov najmanj stimulirani pri odkrivanju rezerv. Praviloma so organizatorji proizvodnje na startni osnovi ali na poprečju organizacije, brez individualne ali skupinske stimulacije. Organizatorji proizvodnje so v položaju, ki je najbližji mezdnemu razmerju — in prav to je zdaj eden izmed najbolj žgočih problemov na tem področju! Zato si moramo zelo prizadevati, da bomo za vse službe in posameznike v njih našli merila za delo, ki ga opravljajo. V mnogih organizacijah so že našli rešitve in vrednotijo posamezna opravi- la. Zdaj že vemo, da je to dalo zelo dobre rezultate in razkrilo neverjetno velike rezerve. Znebiti se moramo strahu pred velikimi zaslužki teh kadrov in se lotiti stimuliranja. Ta strah je največja ovira, da za strokovne službe ne najdemo rešitev. Tudi spodbujanje inovacij io iznajditeljstva je premalo obdelano v pravilnikih, s še večjim strahom pa ga uvajamo v praksi. Tudi za to moramo izdelati dobre pravilnike. Tudi na tem področju se moramo Znebiti strahu pred velikimi zaslužki in se upreti primitivizmu, ki pogosto napada tiste, ki dajejarezultate in ustvarijo večje zaslužke. Če je pravilnik dobro zastavljen, potem vsak takšen zaslužek prinese kolektivu nekajkrat večji rezultat. Zato je treba novatorje moralno in politično podpreti in jih odločno braniti pred primitivnimi napadi. Obenem s podporo delitve po delu, ki bo uveljavila večje razlike znotraj istih kategorij, je treba še bolj odločno izdelati socialno politiko in socialno zaščito tistih, ki objektivno niso sposobni doseči poprečnega zaslužka. Jasno in natančno je treba ločiti tiste, ki bi lahko, vendar ne zaslužijo, od tistih, ki tega resnično ne morejo. To pa delavci sami v svojem okolju najbolj vedo. Sredstva za skupno porabo so ta korektiv, s katerim je mogoče izvajati socialno politiko. Če ne zadoščajo, jih je mogoče povečati celo na rovaš osebnih dohodkov. Prav gotovo vsa ta stališča ne dajejo dovolj rešitev in odgovorov na številna vprašanja v zvezi z merili za delitev osebnih dohodkov in na vse tiste probleme, na katere praksa terja odgovor-Prav zato se moramo usmeriti k iskanju pozitivnih rešitev in proučevanju rešitev, ki jih v mnogih organizacijah že imajO' To je zdaj najvažnejša delovna metoda in način, da bi prišli d° rešitev za vse nas — od komune do federacije. Bistveno je, da delujemo konkretno, da povsod iščemo rešitve in jih vnašamo v pravilnike. MNENJA » IN STALIŠČA KRŠITVE DELOVNIH OBVEZNOSTI PO ZAKONU O ZDRUŽENEM DELU Zakon o združenem delu uvaja nekaj bistvenih novosti, kar zadeva kršitve delovnih dolžnosti. Te novosti zadevajo predvsem opredelitev razmerja med lažjimi in hujšimi kršitvami delovnih obveznosti, uvedbo denarne kazni in delo disciplinske komisije. Dosedanja zakonodajna ureditev je v celoti prepuščala določitev lažjih in hujših kršitev delovnih dolžnosti temeljni organizaciji združenega dela, ki je morala tako v svojem samoupravnem splošnem aktu določiti, katere so lažje in katere hujše kršitve delovnih obveznosti, odvisno pač od lastne presoje. Zakon o združenem delu sicer prav tako določa, da se s samoupravnim splošnim aktom, s katerim urejamo delovno razmerje, določijo kršitve delovnih obveznosti. Vendar pa zakon v 194. členu eksemplifikativno (primeroma) navaja, kaj se lahko šteje kot hujše kršitve delovnih obveznosti. Beseda lahko pomeni, da zakon navaja samo najbolj tipične primere hujših kršitev delovnih obveznosti in da je poleg naštetih možno predvideti še druge. Vendar je po mojem mnenju zakon z zadnjim stavkom 194. člena dejansko demantiral smiselnost opisnega naštevanja hujših kršitev delovnih obveznosti v 194. členu. Ta stavek namreč pravi, da je hujša kršitev delovnih obveznosti tudi »vsaka druga kršitev delovne in druge obveznosti, ki pomeni po samoupravnem splošnem aktu hujšo kršitev delovnih obveznosti«. Potemtakem je vse prejšnje naštevanje hujših kršitev v omenjenem členu popolnoma odveč. Glede na to se zastavlja vprašanje, zakaj zakon o združenem delu v omenjenem členu sploh primeroma našteva hujše kršitve delovnih obveznosti. Razlog je v tem, ker ima večina temeljnih organizacij v svojih splošnih aktih to področje urejeno tako, da je praktično vsaka kršitev hujša, lažjih kršite v pa je navedenih samo nekaj. Jasno pa je, da bi razmerje moralo biti prav nasprotno; v vsakodnevnem življenju so lažje kršitve pogoste, hujše kršitve pa dejansko bolj izjema. Tako prihaja do tega, da se delavcu zaradi manjših prestopkov lahko izrekajo hujše kazni. In prav to je hotel zakon o združenem delu odpraviti s tem, da je eksemplifikativno naštel v omenjenem členu, kaj naj bi se štelo za hujšo kršitev delovnih obveznosti. Zato tudi zadnji stavek tega člena smisel celotnega člena zamegli. Ne glede na to bodo morale temeljne organizacije pri določanju hujših kršitev delovnih obveznosti dobro pretehtati, katera kršitev je hujša in katera lažja. Zakon o združenem delu v 196. členu uvaja tudi denarno kazen kot nov disciplinski ukrep. Denarna kazen se sme izreči le za tiste hujše kršitve delovnih obveznosti, ki jih omenjeni člen taksativno našteva Poleg tega se sme denarna kazen izreči le do višine, ki jo določa zakon. V praksi so se že pojavila vprašanja glede določitve denarne kazni v novih splošnih aktih, ki jih sedaj pripravljajo organizacije združenega dela. Tako je, denimo, v 2403. številki Informatorja zastavljeno vprašanje, ali je potrebno v splošnem aktu točno določiti, do kakšne višine (odstotka od osebnega dohodka) in za kakšen čas se lahko izreče denarna kazen, kot tudi čas izvršitve te kazni. Odgovor je, da bodo vsa ta vprašanja urejena z zakonom, pri čemer so mišljeni republiški oziroma pokrajinski zakoni o delovnih razmerjih. Ti zakoni morajo iziti še letos. To, da gre za republiško zakonodajo, ki bo uredila vprašanje denarne kazni, sledi iz drugega odstavka 196. člena in 198. člena zakona o združenem delu. V omenjenih določilih namreč govori zakon, da se denarna kazen sme izreči delavcu do višine, ki jo določa zakon in da zakon določa tudi namene, za katere se smejo uporabiti sredstva denarnih kazni. Prav tako se izvršitev denarne kazni in prenehanje delovnega razmerja lahko odloži za čas, ki ga določa samoupravni splošni akt v skladu z Zakonom. V vseh teh primerih je mišljen republiški oziroma pokrajinski zakon o delovnih razmerjih. Kar zadeva čas, v katerem naj se izvaja izrečena denarna kazen, pa je potrebno poudariti, da denarna kazen ni časovna kazen in torej nima trajanja. Republiška zakonodaja pa bo morala rešiti tudi vprašanje roka za izvršitev denarne kazni. In slednjič še nekaj besed o novi sestavi disciplinske komisije v temeljni organizaciji in načinu volitev članov disciplinske komisije. Zakon o združenem delu je v 200. členu uvedel novost pri določitvi sestava disciplinske komisije; določeno število članov disciplin5^, komisije, vendar ne več kot četrtina — vseh njenih članov, morajo bHl osebe zunaj temeljne organizacije in jih volijo delavci z liste, ki jo na predlog sindikata določi zbor združenega dela skupščine občine, v' kateri je temeljna organizacija. Zastavlja se vprašanje, zakaj zakon zahteva sodelovanje zunanjih članov v disciplinski komisiji. Razlog je v tem, da bi naj tako doseg11 večjo objektivnost in nepristranostpri delu disciplinske komisije kakor tudi vpliv širše družbene skupnosti na delo temeljne organizacije. Pf0.'. ulem, ki se pogosto pojavlja pri delu disciplinskih komisij v temeljni'1 organizacijah —zlasti se to kaže v manjših kolektivih — je v tem, da se večina ljudi med seboj pozna in da je tako iz subjektivnih razlogov težko zagotoviti popolno nepristranost in objektivnost dela disciplinsko komisije. Kako naj delavec, ki je član disciplinske komisije, popolnornO brez zadržkov razpravlja o disciplinski odgovornosti svojega bližnjega sodelavca, s katerim lahko celo delata pri istem stroju? Naj za primfff javo navedem, da tako kazenski kakor civilni postopek pred sodiscl poznata v takšnih primerih institucijo izločitve sodnika. Tako lahkOr denimo, sodnik, ki pobliže pozna določeno osebo, sam zahteva sv?r izločitev ali pa to zahteva prizadeta stranka. V temeljni organizacij1 ^ vprašanja v samoupravnih aktih niso urejena, razen če gre za člSt sorodstveno razmerje. Poleg navedenega razloga pa ima širša družbena skupnost po rtov ureditvi Uidi možnost vpliva v temeljni organizaciji, kar je predvsem pomembno pri hujših kršitvah delovnih dolžnosti, ki prizadenejo m« širšo družbeno skupnost. Tudi možnost šikane ali samovolje temelj11 organizacije proti delavcu je tako bistveno manjša. _ . Pomembno je tudi to, da po novi ureditvi predsednika in druge ^n disciplinske komisije volijo delavci na način in za čas, kot volijo delf; ski svet. Tudi s tem je dana večja veljavnost disciplinski komisiji’ dosedanjega izvršilnega organa se tako dejansko spreminja v voljea organ upravljanja za določeno delovno področje. if.v Dipl. inž. ANTON PODGORS^ kje in kako ZAČETI, da bi res delili po delu in po Rezultatih dela? Franc Godina, direktor centra za delitev dohodka in osebnih dohodkov pri RS ZSS: »S, skupnim prizadevanjem republiških dejavnikov oblikujemo nekakšne registre možvih rešitev najrazličnejših vprašanj s področja delitve po delu; rešitve, ki jih bomo predlagali v premislek vsem kolektivom določene dejavnosti. S tfim želimo v sindikatih spodbuditi tako izmenjavo izkušenj, ki ne no pomenila sestankovanja v najslabšem pomenu besede, ampak bo predstavljala praktično oporo in napotek, kako se lotiti dela tam, kjer ga mora opraviti vsak sam« Ničkolikokrat smo že povedali in zapisali, tudi v DE, da uresničeva-nJe Zakona o združenem delu in še posebej delitve po delu in po rezulttih aela pomeni temeljno nalogo slovenskih sindikatov v letošnjem letu. \e pomislimo, da je manj kot polovica slovenskih delavcev vsaj »Približno« — mislimo na dosedanja pojmovanja — že nagrajevanih P° delu, da pa mora biti po zakonu o združenem delu ta naloga uresni-Cena prva med vsemi, do prvega januarja 1978, zahteve, ki jih »mala ustava« postavlja pred vso družbo in še posebej pred sindikate, nikakor niso majhne. Kaj torej sindikati delajo, kaj bodo storili, da bi v sleherni temeljni °r8anizaciji združenega dela in v vsakem samoupravnem okolju, v atereni naj bi tudi osebne dohodke delili pa rezultatih dela, natančno Vedeli> kaj vse morajo upoštevati, na kaj misliti, da bi uveljavljali duha vsebino zakona o združenem delu? Nekaj prvih odgovorov na to in z njimi povezana vprašanja smo zbrali v razgovoru s Francem Godino, direktorjem centra za delitev °hodka in osebnih dohodkov pri RS ZSS. NE GRE SAMO za »vprašalnik« PE: Na naslove vseh TOZD in podpisnikov samouprav-1,1 sporazumov o razporejanju 0**odka in delitvi sredstev za “s^bne dohodke bodo sindikati v eh d»*h razposlali »Vprašalnik ,SPjeietth osnovah in merilih za ukovanje in delitev sredstev za s^bne dohodke po delu in rezul-dela v samoupravnih sploš-^ aktih.« Čeprav izraz ni ustre-,en’ bi po domače lahko rekli, da ^•Klikati želijo poizvedeti, kaj je *eni zapisano v veljavnih pra-'"nikih. Vprašujemo: s kakšnim imenom? FRANC GODINA: Namenov ^ več, nekateri so važnejši in manj. Vsekakor ne smemo °2abiti, da moramo delitev j S.eFn'h dohodkov do konca e °šnjega leta uskladiti z zako-s 0 združenem delu. Sindikati se v zvezi s tem zavezali, da , a° temeljnim samoupravnim °ljem pravočasno, skratka še poletnimi počitnicami °nudili strokovna, bolje pove-r_fn0- družbenopolitično verifici-,t'a 'n tudi tehnična izhodišča za °bhkc siste ■°vanje internih delitvenih ernov. Ne gre torej za ne-a sne recepte, kot morda doi^-^d pričakujejo, ampak za trpK^ena 'zhodišča, ki jih bo teh a uP0števati. Pri oblikovanju ^ 'zhodišč so skupaj z drugimi tjj^nimi dejavniki prevzeli Zat' Slnd'kati pomembne naloge, 2j °.So se tudi ustrezneje organi-Vap *’ da k' tako lahko usklaje-»sv ■Ciejavnost in aktivnosti s d 'k e8a področja« nalog. Po-kj j heje o tem ne bi govoril, ker j. e Ponavljal tisto, o čemer ste v taj. 0 tem splošnem uvodu, če hQ|°, re^em, laže »izluščim« tri rihJ ^kretne namene, po kate-tU(jjF°'zvedujete. Gre za to, da vpr v odgovorih na omenjeni sa asain*k vsem podpisnikom ra2r.0uFfavn*h sporazumov o tvi °reianju dohodka in o deli-p0 r®dstev za osebne dohodke temer'm0 možnost, da še enkrat tejp ill° analizirajo razmere na d°,^iu in jih primerjajo z deiu ra Za^ona ° združenem °Poz • d®0v°ri na vprašalnike rnora°nF’vna katerih področjih se Vseh 1110 h°lj zavzeti, da bi na lako rfVneh usklajena akcija nje, *a tudi v praksi. In sled-delav^1 Je tud’ najpomembnejše, ein v TOZD želimo pred- pisali. ložiti rešitve v praksi v isti ali sorodni dejavnosti. DE: Zdaj, v razgovoru z vami, bi le stežka navedli sestanek, na katerem je bil sprejet dogovor, kaj bodo na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov storili sindikati, kaj Gospodarska zbornica SRS, kaj Sekretariat za delo SRS in kaj naj bi storili drugi odgovorni oziroma zainteresirani dejavniki. Navsezadnje to niti ni važno. Zdi se nam najvažnejše, če prav razumemo, da vsak subjekt, od TOZD navzgor, če tako rečemo, pravočasno opravi svoj del naloge, skratka opredeli »svoje« obveznosti in odgovornosti ter jih tudi izpolni. FRANC GODINA: Rekel bi, da bodo odgovori na vprašalnike nedvomno olajšali navedenim in drugim dejavnikom na republiški ravni, da bodo podrobneje opredelili svoj del nalog. Poudarim pa naj, da to ne bo kaj prida zaleglo, če akcija ne bo stekla od spodaj, skratka v bazi. Še preden bomo TOZD lahko ponudili enotna oziroma usklajena izhodišča, bodo v slehernem samoupravnem okolju morali opraviti svoj del nalog. GRADIMO OD SPODAJ NAVZGOR DE: Če naj bi in po zakonu o združenem delu in po ustavi tudi moramo graditi od spodaj navzgor, nas zanima vaš nasvet oziroma napotek, kje in kako pravzaprav začeti? Vprašujemo naravnost in pričakujemo konkreten odgovor! FRANC GODINA: Prizadevanja usmerja zakon o združenem delu, o tem govore sklepi sindikatov o aktivnosti na področju razporejanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke. Težko je seveda reči, kje in kako začeti, da bo prav, učinkovito in dobro, zlasti še, ker se tudi dosežki na tem področju močno razlikujejo od kolektiva do kolektiva, da o razlikah med dejavnostmi oziroma območji niti ne govorim. Pa vendar so, ne da bi komu vsiljevali ali celo ponujali recepte, nekatere stvari, ki jih je treba opraviti povsod. Denimo vprašanje sistemizacije dela in nalog. To ni identično s sedanjo sistemizacijo delovnih mest. Na delovnem mestu vsakdo opravlja več del in nalog. To pomeni, da je v vsaki TOZD več del kot delovnih mest. Neka- tere organizacije združenega dela imajo popise del in opravil, ker stalno spremljajo delo. Ta dela in opravila pogosto niso najbolje razvrščena glede na stopnjo zahtevnosti in odgovornosti. Tudi zato je tako delo dražje. Tako bo nujno vrednotiti posamezna dela in opravila po kriterijih, ki so jih v glavnem že doslej upoštevale natančnejše analitične ocene, ali drugače povedano, nujno bo ovrednotiti enostavno delo in celotno paleto sestavljenosti dela. Kjerkoli so doslej že upoštevali enotne osnove analitičnega ocenjevanja delovnih mest na osnovi vrednotenja del in nalog, zapisanih v samoupravnih sporazumih dejavnosti, to na tem področju veliko storili. Kjer pa so to delo opravili bolj po občutku, kot pravimo, jih čaka še veliko delo. Prej se ga bodo lotili, bolje bo. Bolje zato, ker gre za temelj, na katerem edino lahko gradimo naprej. DE: Nemara mislite na možnost in tudi potrebo merjenja dela oziroma opravljanja nalog? FRANC GODINA: Vsekakor gre tudi za to, skratka za ocenjevanje, ki je podlaga delitve po rezultatih dela. Želel pa bi povedati nekaj več, predvsem zato, da bi pojasnil dileme, ki to so ali pa tudi ne. organizacije dela, skratka stroške, količino in kakovost opravljenega dela, gospodarjenje s stroški. Z drugimi besedami: pri ocenjevanju kateregakoli dela ne smemo zaiti v nasprotno skrajnost, ki naj bi pripeljala do tega, da bi sicer »do grama natančno« izmerili delo, vendar bi to merjenje povzročilo zmanjšanje dohodka. KAJ PA DELITEV ZA »VSAKDANJO RABO«? DE: Tokrat ne bi vpraševali, kako deliti po rezultatih minulega dela, saj »škriplje« že pri delitvi po tekočem delu. Vaše mnenje o tej »predhodni fazi« je? FRANC GODINA: V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela so se že uveljavili različni sistemi delitve, ki bi lahko bili »dobri« ali vsaj »primerni« tudi v prihodnje. Res tudi je, da, denimo, sosedni ali sorodni kolektiv uporablja merila, do katerih bi se »moj«, »tvoj« ali katerikoli drugi kolektiv moral šele dokopati, ker jih pač še ni mogel ali ni hotel spoznati. V pojasnilo: če se pogovarjamo med seboj, sprašujemo o višini »plač« in ne o merilih, po katerih si določeni profili kadrov lahko prislužijo višje osebne dohodke, kot jih imamo — spet pravim»ti ali »jaz« — nekje drugje. Dru- Vsaka podobnost z dohodkovnimi odnosi je zgolj naključna Karikatura: A. Novak Včasih, denimo, slišimo, da nekega dela ni mogoče niti meriti niti ocenjevati.Če je res kje tako, potem to pomeni, da je tako delo neracionalno, da ni potrebno. Ko pa smo si na jasnem s to »dilemo«, je prav, da se lotimo naslednjih! Prav gotovo nikjer ni rečeno, še manj pa, da je obvezno, da bi vsako delo morali meriti vsak dan sproti. Morda ga bomo lahko izmerili šele, ko bo opravljeno. To pa ne pomeni, da ne moremo meriti oziroma ocenjevati rezultatov vmesnih faz. Če vzamemo Za primer neko raziskovalno delo, ki naj bi trajalo tri leta, bo po krajšem ali daljšem obdobju jasno, ali in koliko posamezni segmenti te raziskave prispevajo k osvetlitvi oziroma rezultatu celotne naloge. Iskati moramo torej taka merila, s katerimi bomo lahko ocenjevali rezultate gače rečeno, tudi uvodoma omenjeni vprašalniki, tudi sedanja aktivnost posebnih delovnih skupin v okviru gospodarske zbornice in njenih združenj, Sekretariata za delo in skupnih komisij podpisnic samoupravnih sporazumov dejavnosti naj pripomore, da bomo laže izoblikovali nekakšne registre možnih rešitev najrazličnejših vprašanj s področja delitve po delu in po rezultatih opravljanja nalog; rešitve, ki jih bomo predlagali v premislek vsem kolektivom določene dejavnosti. S tem želimo v sindikatih spodbuditi tako izmenjavo izkušenj, ki ne bo pomenila sestankovanja v najslabšem pomenu besede, ampak bo predstavljala praktično oporo in napotek, kako se velja lotiti dela, da ne bi odkrivali tistega, kar drugje že poznajo. MILAN GOVEKAR V MARIBORU ODSTOPILA DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA IN NJEGOV POMOČNIK Težave s prostori družbenega pravobranilca samoupravljanja v Mariboru se vlečejo že vse od začetka, torej od imenovanja pred dvema letoma dalje. Najprej je družbeni pravobranilec samoupravljanja gostoval v prostorih sodišča združenega dela nad gostiščem Mariborski dvor, zatem so mu dodelili prostor v Gregorčičevi 17, ki meri borih 35 kv. metrov. Dejavnost družbenega pravobranilstva samoupravljanja pa pokriva vse občine podravske regije. OBLJUBE ŠE NISO REŠITEV »Najin odstop je dokončen. Ničesar ne izsiljujeva. Tudi nikogar ne dolživa, ker težave s prostori niso rešene. Dejstvo je, da v takih razmerah ne moreva opravljati svoje ustavne funkcije in nalog,« pravi dipl. iur. Jože Kalinger, družbeni pravobranilec samoupravljanja v Mariboru, ko se z njim in njegovima pomočnikoma Hinkom Šnuderlom ter Ivanom Gorjupom pogovarjamo o odstopu, ki je v obdravskih občinah upravičeno povzročil zaskrbljenost. »To delo sem sprejel kot življenjsko delo. Nisem prišel sem, da bi zdaj šel. Toda če ne gre, ne gre. Svoje zahteve po razrešnici nisem komentiral, ker so težave znane. Na 35,68 kvadratnega metra površin, kolikor jih imamo na voljo jaz in moja pomočnika ter tajnica, ni možno normalno delati. Število delavcev, ki iščejo pomoč, število telefonskih pozivov in obravnavanih zadev jasno govori o tem. Z našim problemom so seznanjene vse službe in forumi, saj boj za prostore traja že ves čas. Lani jeseni je občinski komite Zveze komunistov v Mariboru zadolžil komuniste skupščine občine, da se vključijo v reševanje tega problema. Zadeva se ni premaknila. Samo obljube o rešitvi z novogradnjo naših težav ne rešujejo. Zato sva s pomočnikom Hinkom Šnuderlom zaprosila za razrešnico. To je bistvo problema.« Zahtevo po razrešnici sta družbeni pravobranilec samoupravljanja in njegov pomočnik poslala vsem občinam, na območju katerih sta opravljala svojo zahtevno družbeno nalogo. O svoji zahtevi sta obvestila tudi medobčinske svete ZKS, SZDL in zveze sindikatov. Priložila sta še fotokopijo odgovora izvršnega sveta skupščine občine Maribor, ki po njunem mnenju izraža stališča, ki so v nasprotju s sprejetimi sklepi in stališči komiteja občinske konference ZKS, republiške skupščine SRS, občinskih skupščin in desetega kongresa ŽKJ, po katerih so občinske skupščine dolžne družbenemu pravobranilcu samoupravljanja zagotoviti materialne možnosti za nemoteno delo. TAKŠNO IZSILJEVANJE NI SPREJEMUIVO »S takšnim načinom izsiljevanja se ne moremo strinjati,« je poudaril inž. Vinko Borec, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Maribor. »Prostorski problemi so v Mariboru zelo pereči, saj nam trenutno primanjkuje od 20 do 40 tisoč kvadratnih metrov poslovnih prostorov. Problem prostorov družbenega pravobranilca vsekakor obstaja. Izvršni svet kljub vsemu meni, da bi tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja moral ukrepati, da bi k reševanju tega problema moral pritegniti tudi občine, ki sodijo v njegovo delovno področje. Težava bi se dala omiliti, če bi na primer ustanovil svojo ddelek v kateri od teh občin. Kolikor vem, je Ptuj pripravljen dati prostore, bržčas je tudi v drugih občinah manj stiske. Izvršni svet odločno odklanja stališča, ki jih je izrekel Vinko Kastelic, republiški družbeni pravobranilec. Naš izvršni svet ni začel z demon-tažo družbenega pravobranilca samoupravljanja v Mariboru, takšno obsodbo zavračamo! Ob vsem navedenem je jasno, da se težava s prostori družbenega pravobranilca v Mariboru ne da čez noč rešiti. Rešitev jev novogradnji, ki jo načrtu jemo. T renutno pa ni na voljo niti ustreznih prostorov niti denarja za morebitni odkup. Menimo, da bi zadevo hitreje rešili, če bi sklicali predstavnike vseh prizadetih občin in regije in bi razpravo usmerili na to raven.« »Razmere, v katerih opravlja svoje delo družbeni pravobranilec samoupravljanja, ne ustrezajo. O tem smo že večkrat govorili in je vsem znano,« pravi Emil Tomažič, predsednik občinskega sindikalnega sveta v Mariboru. »Zdi pa se mi, da je odločitev o odstopu prenagljena. V bistvu je to kapitulacija pred težavami. Bila bi nepopravljiva škoda, če bi tovariša Kalinger in Šnuderl pri svoji odločitvi vztrajala. Prav po zaslugi družbenega pravobranilca samoupravljanja se je ta funkcija uveljavila in postala velika pomoč pri reševanju težav delavcev. Njun odstop je hud udarec razvoju samoupravljanja, seveda če bi pri svoji odločitvi vztrajala in če bi funkcija družbenega pravobranilca samoupravljanja zato trpela. Pravzaprav je resnično težko razumeti, da kljub vsem težavam in prostorski stiski v Mariboru ne moremo najti ustreznih prostorov za tako zahtevno in pomembno delo, kot je delo družbenega pravobranilca samoupravljanja.« Slednja ugotovitev preseneča tudi druge družbenopolitične delavce v Mariboru. Toliko bolj, ker so prav v času, ko niso mogli rešiti tega problema, reševali v Mariboru hujše in obsežnejše prostorske probleme s preseljevanjem celotnih služb. Poleg tega je tudi res, da pri reševanju težav s prostori pri nekaterih službah niso skoparili, da ima, denimo, predstojnik tudi družbeno manj pomembne funkcije sam večji prostor kot vsi družbeni pravobranilci samoupravljanja skupaj. In prav to je bržčas povzročilo in izsililo odločitev o zahtevi po razrešnici. J. SEVER V zadnjem času smo v sredstvih javnega obveščanja lahko nekajkrat brali dokaj srdite in pikre polemike o nekaterih urbanističnih rešitvah. In ni se čuditi, da so te polemike našle kaj hitro plodna tla ne le v privatnih pogovorih, temveč tudi v resnih razpravah v krajevnih skupnostih. Tak način polemike bi bil nedvomno sprejemljiv, če bi šlo za idejo ali predloge, pravzaprav celo dobrodošel in pohvale vreden. Toda problem je v tem, da so bile končne odločitve že zdavnaj sprejete in so jih že tudi potrdile samoupravne institucije, jim, skratka, prižgale zeleno luč. Tu pa očitno nekaj ni v redu. Bržčas se vsi zavedamo, kot je bilo v eni od takih polemik lepo povedano, da zahtevajo urbanistični načrti že pred končno obdelavo neštete pogovore, težavne usklajevalne sestanke, zahtevne posvete in razčiščevanja ter — ne nazadnje — številne razprave v mnogih institucijah in samoupravnih organih. Iz vsega tega se po navadi oziroma že po pravilu rodijo zarisani in izračunani elementi in rezultati, ki so največkrat določen kompromis med idealno zasnovo, realnimi dejstvi in potrebami ter nezau- panjem do novosti. To je povsem razumljivo že zaradi dejstva, da je sleherna urbanistična ureditev plod izredno širokih in pogosto tudi dokaj različnih interesov in želja. Kot so povsem nova naselja, ki naj bi Zrasla sredi polj in travnikov, dokaj hitro potrjena (kritike se navadno pojavljajo šele po koncu gradnje), so zadeve mnogo bolj občutljive takrat, ko gre za nujno rušenje Komunist« USE starih predelov oziroma za njihovo popolno preoblikovanje. Ljudje smo pač občutljivi, eden bolj in drugi manj, posebej takrat, ko se nekaj dogaja blizu nas ali nas celo prizadene. Prav zato se nikakor nočemo opredeljevati za ali proti določeni rešitvi, temveč se le vprašati, ali smo res v vseh teh primerih pravilno speljali tako imenovano demokratično pot sprejemanja. Ob tem smo dolžni zaupati odgovornosti urbanistov in vseh drugih sodelavcev pri načrtih, prav tako pa tudi družbenopolitičnim dejavnikom, ki so z dvigom rok odobrili njihov predlog. Sprašujemo se le, kakšno možnost so imeli ljudje, ki pri obdelavi načrtov niso sodelovali, da bi povedali tudi svoje mnenje oziroma zadali nalogo svojim delegatom in delegacijam, da v teh primerih pretehtajo njihova razmišljanja, predloge in opozorila. Razgrnitev nekega projekta v javnosti namreč ne sme biti formalnost, posebej še, če gre za družbeno pomembno rešitev. Očitno je premalo, da postavimo makete in risbe za določen čas v neke prostore, ki jih obišče malo ljudi, temveč bi bilo treba tudi na primeren način opozoriti javnost ter jo soočiti tako s predlaganimi rešitvami kot tudi s problemi, ki so se odpirali pri obdelavi. Povsod, kjer so tako storili, je bil odziv ljudi dokaj dober, ne glede na to, ali je načrt uspel ali — tudi takih primerov ni malo — propadel prav zaradi pritiska javnosti. In če drugega ne, so imeli projektanti in investitorji v takih primerih mirno vest, da so zadovoljili demokratičnosti celotnega postopka in da je vsak tudi v resnici imel možnost povedati svoje mnenje. Prav nekateri zadnji primeri kažejo, da temu le hi bilo tako, čeprav se potem vsi tisti, ki so za ali proti, sklicujejo na nekega imaginarnega delovnega človeka ali občana, ki naj bi stal za njimi. Take in podobne zapoznele reakcije nikoli niso zdrave. Vsaka sprejeta rešitev namreč nujno (in po navadi čimprej) sproži določen mehanizem ukrepanja, ki ga take polemike neredko zavirajo in s tem povzročijo ne le obilico hude krvi in razburjenja, temveč tudi nepotrebnih stroškov zlasti na račun potrošnika. Zato bi bilo tudi prav, da vsi tisti, na katere letijo kasne kritike, ne bi mahali s političnimi in drugimi gesli, temveč jasno povedali, kakšna je bila demokratična pot do odločitve. Tako bi ne le zavrli govoričenja, do katerega v takih primerih pogosto pride, da je odločal »nekdo zgoraj« in hkrati zaprli usta vsem, ki se niso oglasili takrat, ko je bil čas za to. Če pa demokratične poti ni bilo, potem je treba pač požreti vse posledice, ki so nastale. Prav taki primeri tudi kažejo, da gre za družbenopolitična in ne le strokovna vprašanja, o katerih bi morale povedati svoje mnenje tudi družbenopolitične organizacije in se tudi delegati, preden dvignejo roke, zavedati, o čem odločajo. JANEZ KOROŠEC JOSIP BROZ — TITO, predsednik SFRJ in ZKJ, v pismu udeležencem konference organizacije ZK v JLA: Komunisti se lahko izkažejo le v akciji. Njihova vloga je takšna, kakršna je njihova dejavnost, pomembna je v tolikšni meri, kolikor znajo voditi in pritegniti ljudi k izpolnjevanju nalog naše socialistične graditve in obrambe pridobitev revolucije. Komunisti se ne smejo nikoli sprijaznitT s tistim, kar so dosegli. Pri delu morajo biti še bolj kritični in samokritični. Dosledno si morajo prizadevati, da se bo sleherni posameznik v naših oboroženih silah še bolj uveljavil kol subjekt pri krepitvi naše vojaške organizacije in graditvi borbene in moralnopolitične enotnosti jugoslovanske ljudske armade in teritorialne obrambe, ki sta v naših razmerah konkretni obliki uresničevanja Marxove zamisli o oboroženem ljudstvu. Posebna dolžnost komunistov v naših oboroženih silah je z vztrajnim delom zagotoviti, da bodo naše oborožene sile vselej ZANIMIVA TURISTIČNA PONUDBA HRVAŠKEGA PRIMORJA Bomo izkoristili možnosti? Morda pa bomo letos lahko letovali tudi za razmeroma malo denarja Pred dnevi je bil v Ljubljani v prostorih hotela Union poslovno-in-formntivni sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki turističnega gospodarstva Hrvatske in številnih osnovnih organizacij Zveze sindikatov Slovenije. Glavni in obenem edini namen sestanka je bil podrobno seznaniti ljudi, ki se ukvarjajo z organizacijo letnega oddiha zaposlenih in njihovih svojcev, z letošnjo turistično ponudbo. Želja vseh, ki so organizirali sestanek, to je sindikatov mesta Ljubljane, ljubljanske turistične zveze in Turistične zveze Hrvaške, namreč je, da bi omogočili počitnice čim večjemu številu naših delavcev in občanov, po možnosti tudi pod čim ugodnejšimi pogoji. Ker razpolagajo slovenske delovne organizacije z razmeroma majhnim številom počitniških domov, je bil sestanek še toliko bolj dobrodošel. Po podatkih raziskovalnega centra za samoupravljanje pri RS ZSS ima sicer že polovica delovnih organizacij svoje počitniške domove, žal pa to verjetno ni povsem točno, o čemer pričajo tudi številni podatki. Med drUgim tudi tisti, ki pravijo, da manj kot 20 odstotkov delavcev preživi del svojega rednega dopusta v tem ali onem počitniškem domu. Prav tako, če ne še bolj — pa je zaskrbljujoče dejstvo, da si kar polovica delovnih ljudi sploh ne privošči počitnic. Svoje proste dni, ki so namenjeni letnemu dopustu, prežive ti delavci doma — pretežno ob delu. CENE NA LANSKOLETNI RAVNI Predstavniki delovnih organizacij so se ob tej priložnosti seznanili s turistično ponudbo skoraj vse naše obale, to je od Novega grada in Poreča tja do Korčule. Ker imamo Slovenci le z nekaj kilometrov obale, ki se po svoji privlačnosti vsekakor ne more primerjati z Dalmacijo in našimi otoki, je bil informativni sestanek v Ljubljani več kot koristen. Znano je namreč, da se Slovenci že več let vse raje odločajo za počitnice v Hrvaškem primorju, kjer je več sonca in predvsem več čistega morja kot v Sloveniji. In glavne značilnosti letošnje turistične ponudbe naše obale? Predstavniki turističnega gospodarstva Hrvatske so nam zagotovili, da je letošnja ponudba bolj pestra in obenem tudi bolj solidna v primerjavi z lansko. Še bolj zanimivo in obenem razveseljivo pa je dejstvo, da ob tem ostajajo cene storitev v glavnem na lanski ravni! Vse torej kaže, da se lansko eksperimentiranje z visokimi cenami sploh ni obneslo. Številni gostinski in turistični delavci so si namreč pošteno opekli prste, saj so računali na masten dobiček, vse skupaj pa se je končalo z množičnim odhajanjem gostov in s praznimi sobami že v mesecu avgustu. Letos torej temu ne bo več tako, so nam zagotovili na omenjenem sestanku v Ljubljani. Cene so sprejemljivejše, spodrsljajev pa bo precej manj v primerjavi z minulimi leti. Gostom bo na voljo tudi 26 tisoč novih postelj. V BORIKU VSAK SEDMI DAN ZASTONJ! In cene? Pravijo, da letos sploh niso pretirane. Za posteljo v privatni sobi bo potrebno odšteti od 24 do 60 dinarjev, medtem ko bo veljala celodnevna oskrba pri zasebnikih nekaj več kot 100, v najdražjih primerih 170 dinarjev na dan. Klasičen zajtrk bo v Hrvaškem primorju veljal 15 do 20 dinarjev. Doslej so gostinci pretirano zaračunavali zajtrke, od letos dalje pa temu ne bo več tako. Tudi na tem področju bodo turistični delavci uvedli red, so nam zagotovili na sestanku v Ljubljani. Seveda bodo cene povsod tudi letos najvišje sredi poletja, medtem ko bodo pred in po sezoni bistveno nižje. Ob tem je vsekakor zanimiva odločitev Plave lagune iz Poreča, ki je skrajšala glavno sezono od 62 na 42 dni. To z drugimi besedami pomeni, da bo možno letovati v Poreču tudi pne dni julija in zadnjo tretjino avgusta za precej nižjo ceno kot v glavni sezoni. V Plavi laguni bomo letos lahko dopustovali že za 66 dinarjev dnevno, največ pa bo potrebno odšteti za dnevno oskrbo sredi poletja v hotelu A kategorije, to je 350 dinarjev. Tudi hotelsko turistično podjetje Riviera, ki ima svoje kapacitete vse od Novega Grada in Istrskih toplic do Timskega kanala, ponuja letošnje poletje razmeroma dostopne počitnice: od 75 dinarjev dnevno dalje. Ob tem velja vsekakor poudariti, da priznava podjetje ob organiziranih večjih aranžmajih posebne popuste, ob katerih so cene dnevne oskrbe bistveno nižje. Tudi cene Anite iz Vrsarja bodo dokaj sprejemljive: od 80 do 180 dinarjev na dan. Sicer pa se cene dnevne oskrbe na naši obali letos ne bodo bistveno razlikovale. Take kot v Istri bodo tudi drugod. Na Rabu bo, denimo, možno letovati že za 105 dinarjev dnevno, ob čemer bodo imele večje skupine popust tudi 25 odstotkov, na Cresu in Lošinju bo veljal penzion od 110 dinarjev navzgor, na crikveniški rivi eri pa bo potrebno odšteti za zelo solidno dnevno oskrbo 140 dinarjev. Take in podobne cene bodo povsod na naši obali, tudi v turističnem naselju Borik pri Zadru, pa ob Pašmanskem kanalu, na področju Šibenika, Splita in na vseh naših otokih. V turističnem naselju Borik ponujajo počitnice za 135 dinarjev dnevno, s tem da je vsak sedmi dan za vsakega gosta brezplačen. ZA KOLEKTIVE POPUSTI DO 30 ODSTOTKOV! Drugo z drugim: možnosti za letovanje bo letos dovolj! Turistični delavci so se očitno nekoliko bolje pripravili na letošnjo počitniško sezono in vse kaže, da so končno le nekoliko prisluhnili željam svojih gostov. Marsikje bo namreč dobro poskrbljeno za razvedrilo in rekreacijo, toda da ljudem tudi v primeru slabega vremena ne bo dolgčas. V Plavi laguni pri Poreču se bodo gostje lahko ukvarjali kar s 54 športnimi panogami! Ob vsem tem velja opozoriti tudi na programirani aktivni oddih v nekaterih naših turističnih krajih, ki se ga člani mnogih delovnih organizacij že dlje s pridom poslužujejo. Možnosti za dopustovanje bo torej dovolj, le izkoristiti jih bo treba. Na svoj račun bodo torej lahko prišli letošnje poletje tudi predstavniki delovnih kolektivov, ki nimajo svojih počitniških domov. Cene niso pretirane, saj so kolektivi v večini primerov deležni še posebnih popustov, ki znašajo do 20, v nekaterih primerih pa celo do 30 odstotkov! A. ULAGA tako borbene m moralnopolitično pripravljene, da bodo lahko skupaj z drugimi subjekti našega široko razvejanega sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite preprečile napad na našo državo in, če bi do napada prišlo, premagale napadalce. STANE DOLANC, sekretar IK predsedstva CK ZKJ, na slavnostnem zboru kamniških komunistov: „ Pri spopadanju z nepravilnostmi in slabostmi, pred katerimi niti naša družba ni imuna, mladi ne smejo izgubljati svojega poleta ali se zaradi kratkoročnih koristi odrekati revolucionarnim ciljem, pač pa se morajo boriti proti vsem napakam odkrito in nenehno, pri tem pa vedno razlikovati bistveno od nebistvenega, razlikovati to, kar je komunistično in pošteno, od tega, kar ni. **••• Da bi lahko uresničeval svoje naloge, se mora komunist izobraževati in seznanjati z bistvom vseh problemov, vendar pa ne !• smemo nikoli pozabiti, da se znanja ne pridobiva le z branjem Ul referatov in knjig, pač pa z ne-nebnim delom med ljudmi pri ustvarjanju samoupravnih odnosov. Kot člani ZK morate začutiti odgovornost za vse, kar se dogaja v družbi. Vse, kar imamo in kar hočemo, je odvisno od nas vseh, od vsakega posameznika, kjer živi in dela. Od nas samih je odvisno, kako bo delovala ZK, kako bo delovala družba. Od nas je odvisno, ali bomo le opazovalci ali bomo delovali kot nekaka prosvetarska organizacija ali se vedli kot varuhi resnic in samo opozarjali druge na njihove napake, ali pa bomo globoko zakoreninjeni v življenje in delo sami prispevali k razvoju naše družbe. od sobote ^ do sobote Želje in možnosti Zelo razgibani politični dogodki v minulih dneh so znova opozorili na nekatera bistvena vprašanja samoupravne preobrazbe, ki so jih obravnavali v nekaterih zveznih in republiških organih. Gre tako za odnose v gospodarstvu kot na področju skupne in splošne porabe ter na področju nekaterih družbenih dejavnosti, predvsem še ljudske obrambe in samozaščite. Predsedstvo SFRJ se je na svoji nedavni seji poleg nekaterih zunanjepolitičnih vprašanj znova ukvarjalo z vprašanji ljudske obrambe in varnosti. V slovenskem merilu je poročilo o varnostnih razmerah pripravil sekretariat za notranje zadeve izvršnega sveta. Stanje na področju varnosti je precej stabilno, vsekakor je opaziti napredek glede zmanjševanja političnega kriminala kot tudi nadaljnje uspehe v podružbljanju te dejavnosti. Podobne so bile ocene tudi v predsedstvu SFRJ. Na področju gospodarstva so bile gotovo zelo pomembne pobude ZSJ, ki so bile sprejete tudi v organih zvezne skupščine in zveznega izvršnega sveta, da se rok za sanacijo izgub podaljša do začetka julija. Ugotovljeno je bilo namreč, da so mnoge delovne organizacije že v sedanjem obdobju uspele izravnati minuse v bilancah in da znaša število teh organizacij že dobro tretjino vseh tistih, ki so končale poslovno leto z izgubami. Podaljšan rok naj bi prispeval, da bi povsod tam, kjer se sanacij niso lotili dovolj resno in zavzeto, uspeli izboljšati pogoje za poslovanje, kajti problem ni samo .v tem, da pokrijejo izgube, ampak da proizvodnjo usmerijo tako, da do njih ne bo prihajalo. To pa je seveda zelo kompleksno vprašanje, ki zahteva tudi več časa, čeprav s sanacijami ni mogoče odlašati. Tesno povezano z gospodarjenjem je vprašanje skupne in splošne porabe, ki je bilo te dni znova na dnevnem redu komisije pri skupščini SRS. V dosedanjih pripravah so bila razčiščena mnoga vprašanja, ki naj bi olajšala prehod na resnično svobodno menjavo dela. Zanimive v tem pogledu so nekatere nove pobude izvršnega sveta in sveta za ekonomski razvoj, ki želijo na podlagi zakona o združenem delu razjasniti nekatere dileme, ki se pojavljajo v procesu oblikovanja programov SIS, izračunov standardov ter meril za financiranje družbenih dejavnosti in solidarnostno prelivanje sredstev. Gre seveda predvsem za to, da so programi usklajeni Z možnostmi in ne le z željami, saj je očitno, da so pritiški na naraščanje porabe v družbenih dejavnostih čezmerno močni. To seveda zahteva, da ob vseh programih in standardih ugotovimo dejansko družbeno potrebno delo, ki ga družbene dejavnosti opravljajo, da namreč še ni dejansko družbeno potrebno tisto delo, ki ga ponujajo programi. Bistveno pa je seveda tudi, da na podlagi srečujočega in kontinuiranega planiranja realno zastavljamo sprotne naloge in cilje glede na dejansko ustvarjena sredstva, saj očitno v tem pogledu mnogi vztrajajo na statičnih m kompleksnih postavkah, ki bi jih vendarle bilo mogoče časovno, organizacijsko in finančno izpeljati v etapah in daljših rokih. Kaže, da bo tehnologija priprav za finančno ovrednotenje programov in solidarnostno financiranje sicer pravočasno pripravljena, ne bo pa je najbrž mogoče uporabiti v sedanjem smislu, ko so v nekaterih SIS s to tehnologijo izračunali samo potrebna lastna sredstva in jih seveda močno povišali, ampak bo potrebno poleg družbeno potrebnega programa določiti tudi družbeno ustvarljiva sredstva in predvsem omogočiti, fža bodo porabniki in izvajalci tokrat drugače začeli utirati pota svobodni menjavi dela. Poleg teh razprav so v odborih skupščinskih zborov te dni stekle tudi intenzivne razprave o poročilu predsedstva SRS, ki bo na dnevnem redu skupne seje zborov skupščine 28. april0- (' O VZROKIH ZA NIZKO AKUMULACIJO TEKSTILCEV LANI Skoraj toliko trgovini kot lastnim delavcem tekstilne tovarne raje prepuščajo trgovini, kot da bi se dogovorile o specializaciji in delitvi dela ~~ dohodkovne povezave bi tudi ustrezneje ovrednotile razliko v ceni, kot so sedanji odnosi ^ed proizvodnjo in trgovino Slovenska tekstilna industrija je minulo leto zaznamovala »rast nič«, CePrav je bila predvidena rast proizvodnje za 2,6 do 3 odstotke. Temu Primerni so bili tudi poslovni rezultati tekstilnih tovarn, ki so lani zak-jucile s precej nižjo akumulacijo, nekatere pa so po zaključnih računih Cel° izkazale izgubo. Takih delovnih organizacij v tekstilni stroki je sl(upno osem, njihove izgube pa skupaj znašajo nekaj manj kot 67 mili-i°nov din oziroma skoraj 10 odstotkov vseh izgub v slovenskem gospodarstvu. v Poslabšani gospodarski polo- vse od potreb po sprotnejšem ?aJ tekstilne industrije je sprožil prilagajanju proizvodnih preštevilne razprave in navrgel gramov zahtevam trga in spre-Predloge za ukrepanje, ki segajo minjanju strukture proizvodnje |eograd__________________ Merila gospodarjenja Zvezni ekonomski svet je na 2adnji seji pregledal predlog Projekta za izdelavo analize ekonomskega položaja, rezulta-t°v dela in poslovanja gospodarskih grupacij republik in pokra-l"1 v obdobju od 1971—1976, na ■tatero naj bi se opirala tekoča ekonomska politika. Po predlo-Zjenem projektu naj bi v prvi fazi e*a določili kazalce poslovanja, Za katere so OZD zadolžene po Zakonu o združenem delu, v rugi poiskali zvezo med njimi, v tre,ji pa naj bi analizirali kako-^°stne dejavnike gospodarjenja. r°kovnjaki bodo morali naj- NOVa gorica prej opredeliti in uveljaviti take odnose, ki bodo onemogočili, da se del dohodka, ki ni rezultat dela, ne bo uporabljal za osebne dohodke in takšne odnose v delitvi dohodka, ki bodo spodbujali združevanje sredstev OZD na osnovi skupnega plana in sporazumov. Dosedanje združevanje dela in sredstev je bilo usmerjeno bolj horizontalno kot vertikalno, bolj med podobnimi organizacijami kot raznovrstnimi v okviru ene produkcijske celote. Takšno združevanje pa bo treba v prihodnje nujno spremeniti. — V. O. USPEH GOSTOLA , Temeljna organizacija Pre-rambena oprema podjetja °stol iz Nove Gorice, katere ^ oizvodni program zajema v gavnem izdelavo opreme za Pekarsko industrijo, si vse od j-, . • leta prizadeva čimveč svo-. 'zdelkov prodati v Vzhodno v^čijo, pa tU(ji sjcer na let 0^n° tržišče- Njena dolgo-- na prizadevanja so bila letos Plačana z uspehom, saj je ^ganizacija prejela za svoj stroj °kroglo oblikovanje testa lej ®T)TIN« zlato medaljo na ; Pziskem sejmu. Organizacija Pncela intenzivneje načrtovati Prem° za pekarsko industrijo dj[ etaJ965, leta 1969 pa je sle-. prvi izvoz strojev v Vzhodno ernčijo. Vse'od 1970. leta je prehrambena oprema nenehno nastopala na leipziškem sejmu. Ker ob dodelitvi zlate medalje ne ocenjujejo samo kakovosti stroja, ampak renome in celoten nastop podjetja v Vzhodni Nemčiji, je osvojitev zlate medalje sad dolgoletnega poslovnega sodelovanja in predstavlja največje priznanje, ki ga je delovna organizacija prejela od pričetkov svojega nastopanja na zunanjem trgu. V Jugoslaviji so štirje proizvajalci opreme za pekarsko industrijo, v Sloveniji pa je Gostol edini. Letošnji poslovni uspeh pomeni dosežek evropskega pomena in hkrati zagotovilo za še večjo prodajo strojev za pekarsko industrijo. METKA ZALAR in tehnologije pa tja do potreb po tesnejšem sodelovanju tekstilnih tovarn med seboj in z razvojno-raziskovalnimi inštitucijami ter še zlasti s trgovino. Zavoljo takšnih in drugačnih pobud, med katerimi že leta in leta padajo kot seme rta neplodna tla zlasti pozivi k tesnejšemu povezovanju tekstilne proizvodnje s trgovino in predlogi za ožjo specializacijo in delitev dela med delovnimi organizacijami tekstilne stroke, zbujajo pozornost predvsem pretirano visoke zahteve za uvoz tekstilne opreme. Te znašajo nič manj kot 664 milijonov din, čeprav je znano, da je deviznih sredstev za uvoz opreme zlasti s konvertibilnih trgov letos na voljo precej manj kot lani. Prijavljene investicijske potrebe tekstilne industrije pa so očitno pretirane tudi zato ker bi marsikateri investicijski zahtevek (zlasti zahtevek za uvoz drage opreme z Zahoda) odpadel, če bi se tekstilne tovarne iz posameznih sektorjev samoupravno sporazumele o specializaciji in delitvi dela in bi sporazumno uvozile le stroje za specializirano proizvodnjo. Zdaj pa tovarne uvažajo zvečine univerzalno strojno opremo, še zlasti druge strojne naprave za ople-mentilnice, ki bi jih ob delitvi dela in ustrezni stopnji specializacije lahko uporabljalo več delovnih organizacij skupaj. Težko si je tudi zamisliti, da bi zlasti v volnarskem sektorju, v katerem so poslovne izgube največje, lahko izpeljali sanacijske programe, ne da bi hkrati izvedli strukturne spremembe, ki bi omogočile predrugačiti proi-z v od ne programe. Kar zadeva dohodkovne povezave s trgovino, ni bilo na tem področju dejansko še nič storjenega, čeprav sedanji odnosi med proizvodnjo in trgovino »kličejo« po ustreznejši ureditvi. Še vedno se namreč proizvajalci in trgovci v tej stroki vedejo kot bojevniki, ki se vsak na svoji strani barikade bojujejo za »svojo pravično stvar«. V zvezi s tem zadošča podatek iz razprave na nedavnem zasedanju zbora delegatov združenja TOZD tekstilne industrije, po katerem sov nekonjonkturnem letu 1975 tekstilne tovarne trgovinski mreži izplačale kar 16 milijonov din za marže, rabate, kasaskonte in druge podobne plačilne ugodnosti, medtem ko so za osebne dohodke svojih delavcev hkrati porabile 17 milijonov din. V prizadevanjih, da bi povečale izvoz tekstilnega blaga, se delovne organizacije srečujejo s številnimi problemi, predvsem pa z nizkimi cenami, ki so med drugim tudi posledica konkurenčnega uveljavljanja tekstilne industrije držav v razvoju na trgih industrijsko razvitih in drugih držav. Nizke cene v izvozu, ki so vzrok lanskih poslovnih izgub v marsikateri tekstilni tovarni, so obenem posledica mnogoterih pomanjkljivosti, kot so denimo, neustrezno kreiranje, nezadovoljiva kvaliteta tekstilnih izdelkov in še zlasti kasnitve pri dobavnih rokih. KRANJ: Največje stanovanjsko gradbišče Največ družbenih najemnih stanovanj na Gorenjskem ta čas grade v Kranju. Doslej so zgradili že več kot 1500 novih stanovanjskih enot, predvidevajo pa, da jih bo tu v nekaj letih zraslo skupno blizu 4500. Poleg stanovanjskih zgradb tu grade tudi spremljajoče objekte — šolo, vrtce, trgovine in prostore za storitvene dejavnosti. — B.B. I____________________________________________________-J GOSPODARSKI KOMENTAR NUJNE PREUSMERITVE PROIZVODNIH PROGRAMOV Tudi kovinsko-predelo-valna industrija sodi med tiste industrijske dejavnosti, ki bodo morale prej ko slej izvesti preusmeritev na tehnološko zahtevnejše proizvodne programe. Takšne strukturne spremembe zahteva . ne le razvojna usmeritev železarn na proizvodnjo plemenitejših jekel, marveč jih terjajo tudi porabniki konstrukcij in drugih kovinskih izdelkov. Kot so ugotovili delegati združenja TOZD kovinskopredelovalne industrije na zborovanju sredi marca, naj bi zbornica in drugi zainteresirani dejavniki pripravili študijo, v kateri bi proučili možnosti preusmerjanja nekaterih skupin organizacij slovenske kovinsko-predelovalne industrije na tehnološko zahtevnejše proizvodne programe. V tej študiji bi obsgali predvsem proizvodnjo kmetijske mehanizacije, delov za potrebe avtomobilske industrije in proizvodnjo, namenjeno široki porabi. Ugotovitve te raziskave bi uporabili tudi v drugih skupinah kovinsko-predelovalne industrije, predvsem pa bi z njo prišli do razvojnih programov posameznih skupin delovnih organizacij. Spodbuden je predlog delegatov, da bi vsaj eno področje kovinsko-predelovalne industrije obdelali čimbolj celovito, tako da bi zbrani podatki omogočili primerjave s proizvajalci v drugih republikah in še zlasti v tujini, da bi tako ugotovili vzroke neparitetnih cen in neustrezne ravni produktivnosti ter pogoje gospodarjenja v posameznih proizvodnih skupinah. Med aktualnimi problemi kovinsko-predelovalne industrije kaže omeniti zlasti neu- strezno oskrbo s surovinami m reprodukcijskim materialom iz domačih virov in predimenzionirane zmogljivosti kovinsko-predelovalne industrije. S tem pojavom so nedvomno povezane tudi potrebe po preusmerjanju proizvodnih programov, ki pa terjajo dokajšnja sredstva. Tako kot v nekaterih drugih industrijskih dejavnostih tudi v kovinski industriji slabi reproduktivna sposobnost delovnih organizacij. Toda če se poglobimo v vzroke nazadovanja reproduktivne sposobnosti delovnih organizacij te industrijske panoge, bomo ugotovili, da se skrivajo za njimi predvsem nizka produktivnost, šibka in nerazvita organizacija dela in poslovanja ter še druge slabosti in pomanjkljivosti. Doslej so delovne organizacije izhod iz navedenih in drugih težav po navadi iskale v višjih cenah, sedanji tržni položaj pa tega ne dopušča, temveč zahteva pripravo dobrih proizvodnih programov in znižanje proizvodnih stroškov. Vse to pa je možno doseči v prvi vrsti z ukrepi za zvišanje produktivnosti in za ustreznejšo ureditev organizacije dela in poslovanja. Ena redkih svetlih točk v lanskoletnem gospodarjenju kovinskopredelovalne industrije je izvoz, ki ga je panoga v primerjavi z letom 1975 povečala za 3 6,7 %. Po drugi strani pa izpolnitev plana proizvod- ; nje z indeksom le 94 priča o slabi izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in obenem o \ potrebi po še bolj intenzivnem vključevanju v mednarodno delitev dela. To pa bo mogoče doseči z bolje organiziranim nastopom na zunanjih trgih ter j v tesnejšem povezovanju predelovalcev s proizvajalci surovin in reprodukcijskega |j materiala. NANDE ŽUŽEK I SLOVENSKA BISTRICA Uspešna Steklarna Te dni člani delovnega kolektiva TOZD Steklarna »Boris Kidrič« Slovenska Bistrica, ki je •ned večjimi delovnimi organizacijami na po-ar°čju občine Slovenska Bistrica, širše obrav-j^avajo lansko poslovanje in zaključni račun za , ^ vseh delih tega več kot 300-članskega °lektiva poudarjajo, da so svoje delovne na-Za leto 1 976 rlnseali in tudi nrpseali Tn na tako na domačem kot tudi tujem /ziscu. K temu so v največji meri prispevali tudi Vl predpisi zavarovanja plačil. j2 ?^°lektiv, katerega izdelki so predvsem ročno zai-i ana razsvetljavna telesa, je minulo leto SoK Jučil ugodneje kot je bilo pričakovati. Tako c^Peli predvsem v drugi polovici leta povečati z m1' Prihodek v primerjavi z letom poprej kar iev odstotkov in je znašal 45 milijonov dinar-’ Clsti dohodek pa je dosegel 84500 dinarjev. šk^c^0 Pornemben uspeh v poslovanju bistriva -klan16 je prav gotovo rezultat prizade-de| ^ vsakega posameznega člana na svojem orp°Vnern mestu> kot tudi v samoupravnih Sanih in drugih okoljih, kjer so skozi vse leto spremljali delovne in akcijske načrte ter zadolžitve, ki so jih uspešno uveljavljali v prakso prav na delovnih mestih. Uspeh je toliko pomembnejši ker so v tem obdobju ugotavljali visok porast materialnih in drugih stroškov kot tudi stroškov investicijskega vzdrževanja ter amortizacije. Ob koncu leta 1975 je bila v bistriški Steklarni aktivirana nova proizvodna hala za razvoj steklarske industrije v tem mestu, v vrednosti 25 milijonov dinarjev. Od tega pa so morali v letu 1976 obračunati amortizacijo in pokrivati še stroške popravil peči za topljenje stekla, katerih obnova je potrebna vsaki dve leti, zahteva pa znatna sredstva. Uspehi kolektiva bistriške Steklarne pa so bili doseženi z manjšim številom zaposlenih. Kolektiv je povečal tudi prodajo svojih proizvodov tako na domačem kot na tujem tržišču. Na domačem je bil ta porast 34 in na tujem 30 odstotkov. Na •podlagi fizičnih kazalcev je v letu 1976 v bistriški TOZD porastla za 17 odstotkov tudi proizvodnost, za odstotek več pa je bila dosežena povečana ekonomičnost. Dohodek na delavca je bil v letu 1976 v primerjavi z letom prej za 24 odstotkov večji, povečal pa se je tudi družbeni proizvod, in to za 51 odstotkov. VIKTOR HORVAT NA GRADBIŠČU NOVE TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ IV Uspešno opravljen tlačni preizkus kotla Kljub zamudi, zdaj znaša dva meseca in pol, lahko pričakujemo, da bo nova Termoelektrarna Šoštanj IV v decembru že poskusno obratovala * IV. Graditelji našega največjega termoenergetskega objekta, nove termoelektrarne Šoštanj IV. so dosegli 25. marca novo delovno zmago. Tega dne so uspešno opravili tlačni preizkus kotla, s čimer so dosegli izvajalci montažnih del — podjetje »Brača Kavnrič« iz Zagreba — pomemben delovni uspeh. Zdaj so končali hladen tlačni preskus kotla, sledili pa bodo že vžigni preizkusi ter slednjič poizkusno obratovanje novega kotla, pri čemer je mogoče pričakovati, da bodo tudi naslednji preskusi prav tako uspešno opravljeni, kot je bil prvi. Vodja izgradnje nove termoelektrarne Šoštanj IV. diplomirani inženir Franc Potočnik je v pogovoru povedal, da je moralo zagrebško podjetje Brača Kavu-rič do začetka prvega hladnega tlačnega preskusa zmontirati blizu 350km cevi, ki sestavljajo parni in vodnopregrevalni del kotla. Mimo drugega je bilo treba na gradbišču v Šoštanju opraviti kakih 30.000 montažnih zvarov, pred tem pa je bilo opravljenih 45.000 tovarniških zvarov. Dela so bila dobro opravljena, saj investitor med pregledom ni ugotovil na celotnem tlačnem delu kotla niti enega napačnega zvara. Dosežena je bila dobra kvaliteta del, žal pa so se ta dela končala z zamudo dveh mesecev in pol, ki jo v nadaljevanju gradnje termoelektrarne Šoštanj IV v celoti ni mogoče nadomestiti. Kljub tej in nekaterim drugim zamudam pa je mogoče zavoljo kakovosti doslej opravljenih del pričakovati, da bo nova termoelektrarna Šoštanj IV. v decembru letos že začela poskusno obratovati. P. O. S POTI PO UKRAJINI (VI.) Tretji legendi naproti Sredi kosila Fjodor Stjepanič oznani: — Odpotujemo v Zaporož-je! — Kdaj? — Takoj ko bosta pripravljena. Pohiteti moramo. LOVIMO MINUTE Dva dneva dolgo potepanje po Kijevu se je tako izteklo. Na vrat na nos zmečeva obleko iz omar. Kovčki morajo z nama, kajti iz Zaporožja naju čaka »skok« na drugi konec Ukrajine, v SimferopoK od tam pa čez Krim v Jalto. Sele ob koncu tedna bova spet v najinem začasnem ukrajinskem domu, gostinici (hotelu) Moskva sredi Kijeva. 1 Hitim, da bi bil ob dogovorjenem času v avli hotela. Čeprav Ukrajinec z dušo in srcem, ima Fjodor Stjepanič nekaj švicarskega v sebi. Od programa, ki nama ga je pripravil za teh osem dni življenja po ukrajinsko, ne odstopi niti za ped.ln kakšen program! Zajtrk takrat in takrat, potem ogled tpga in tega, zatem razgovor čisto na drugem koncu mesta, kosilo tedaj in tedaj. Nato pa se za- turo,ki jo po dveh urah odložiš v prvi koš za smeti ali pa »pozabiš« na sedežu avtobusa, vlaka, letala. Kaže, da podobne »vrhunske« literature, ki krasi vsak naš kiosk, naj bo Tobakov, Delov, Vjesnikov, Dnevnikov ali kogarkoli, v Sovjetski zvezi ne poznajo. Kar zadeva značke, pravi raj za zbiralce. Tudi filatelisti bi prišli na svoj račun. Marki njet! v Prevajalka Nela naju potolaži, da bodo razglednice oddali na letališču, če pa tam ne, potem zanesljivo v Zaporožju, Vojc popravi oslovska ušesa na razglednicah, ki jih je dva dni uspešno vihal po žepu suknjiča. — No ja, saj jih lahko tudi osebno izročim! Nela ni prevedla, kaj. je Vojc zamomljal skozi zobe, ki so se oklepali njegove večne pipe, mislim pa, da je Fjodor Stjepanič le vedel, za kaj je šlo. Volga slednjič le odcvili s parkirišča pred hotelom Moskva. TRKANJE NA VRATA Promet na kijevskih cestah je hiter. Tudi gost. Kamioni naj- Ali nekaj, kar je temu blizu! Šoferjeva jeza očitno velja pešcu, ki se je preveč opletal in motovilil po cesti, točneje po zebri. Pred pošto ali pred Figovcem bi policija uprizorila pravcati koncert,tu pa... Tu je avto gospodar na cesti. In skoraj z akrobatsko spretnostjo se ljudje na cebrah izmikajo avtomobilom. ŠTIRJE V AVTOBUSU Z nekaj malega zamude se naša volga le ustavi na parki-riem prostoru pred letališkim' poslopjem. Kijev ima dve letališči, prvo za mednarodni promet in drugo za notranji. Rekel bi,- da je tu precej večji vrvež. Pričakajo nas mojstri kon-truktorji Jakovljev, Iljušin, Tupoljev, Antonov... Na velikih barvnih portretih pred poslopjem pristaniške zgradbe. Nas in vse, ki se prerivajo po tej ploščadi. Vrvež kot na beograjski železniški postaji. Ljudje venomer nekam odhajajo in venomer prihajajo od nekod. Kolhozniki iz Taškenta, poslovni ljudje iz Leningrada, družine, ki se vračajo z dopu- našega AN dotaknejo asfalta, na Ukrajino pada mrak. Iz letala stopimo zadnji, v prijetno topel jesenski večer. S šopki nageljnov nam zaželijo dobrodošlico tovariši iz pokrajinskega vodstva sindikatov. Potem spet v avto. Naš cilj: nekaj deset kilometrov oddaljeno Zaporožje. Široka cesta, kot z ravnilom potegnjena proti obzorju, se nekaj kilometrov vzpenja, zato da bi se potem nekaj kilometrov blago spuščala. Nato spet gor in potem navzdol, kot na valovih blago vzvalovanega morja. Temno zeleni smrekovi in borovi gozdovi z obeh strani asfalta delajo predstavo o morju še realnejšo. Mogočne konstrukcije daljnovoda so kot jambori, v daljavi silhueta kolosa, ki iz mogočnih dimnikov vali pod nebo oblake dima. Zaporožje. Dve legendi se mi motata po glavi. Prva je povezana s kozaki z Dnjepra, druga z veliko hi-drocentralo, ki jo je na tej reki gradila sovjetska oblast takoj po državljanski vojni in ki je oznanila začetek industrijskega Dnjeprostroj — gigant na Dnjepra deva ponovi v dopoldanskem stilu, skratka dirka tja do večerje. Ko zapro hotelsko restavracijo, ko si zaželimo lahko noč, je Fjodor Stjepanič zadovoljen: vlak je vozil natanko tako, kot je določal vozni red. Vendar nekaj le moti natančnost Fjodora Stjepaniča. Velika gostoljubnost, s katero nas povsod sprejmejo, in pripravljenost odgovoriti na sleherno najino vprašanje. Najinih vprašanj ni ravno malo. Saj navsezadnje nisi vsak dan v Kijevu. Zato se nam vedno kam mudi, vedno znova lovimo minute. Slednjič se zberemo v avli hotela Moskva. — Pa pojdimo! — Fjodor Stjepanič, otkrit-ki! Ze dva dni nosiva s seboj napisane razglednice, a nikoli ni bilo časa, da bi kupili znamke. Švicarski element v Fjodoru Stjepaniču prestaja hudo preizkušnjo. Kloni in zapodimo se k mizi, kjer prodajajo vse tisto, kar po navadi potrebujejo hotelski gosti. Mimogrede preletim naslove nekaterih knjig: o vlogi kom-sbmola, sklepi zadnjega partijskega kongresa, o cilju desete petletke, Lenfn, Manc, Zbirka, ki bi je bila vesela sleherna marksistična knjižnica. Tudi Puškin in Krylov sta se znašla v tej druščini. Pravda, Izvesti-ja... Krokodil je razprodan. Iz golega firbca iščem kakšen magazin ali kriminalko, litera- različnejših letnikov, delovna vozila, avtobusi, sodobni in preurejeni iz tovornjakov. Vmes teče reka osebnih avtomobilov. Od moskviča, ki se je rodil nekdaj nekoč v petdesetih letih in ki tako zelo spominja na že zdavnaj pokojnega kadeta izpred vojne, pa do zadnjega letnika čajke, limuzine svetovnih standardov »nobel vožnje«. Celo fička srečamo — pravzaprav nekaj, kar je podobno fičku in kar še najbolj upravičeno zasluži oznako »made doma«, kot pravimo v Ljubljani. Priti do avta je bržčas že dolgo ena največjih želja sovjetskega človeka. Z avtomobili pa je težko. Ne zato, ker ljudje ne bi zmogli cene — vsaj za zaporožca, žigulija — predvsem zato, ker so vrste za avtomobile dolge vrste, tri in več let. V eni od tovarn so nama pripovedovali, da je ena od pomembnih oblik materialnega stimuliranja delavcev, ki dosegajo najboljše rezultate v socialističnem tekmovanju, da preskočijo vrstni red pri vplačilih za avtomobil. Kaže pa, da bo ta oblika materialnega stimuliranja najboljših delavcev kmalu odveč, saj sovjetske tovarne bruhajo na ceste nove in nove tisoče avtomobilov. Potrošniška družba trka tudi na vrata Sovjetske zveze. — Mater božja, norec zagamani... sta. Staro in mlado. V teh raz-sežnostik sovjetske dežele je letalo očitno najprimernejše prevozno sredstvo. Pa tudi najcenejše. Od Kijeva do Moskve velja letalska vozovnica le 14 rubljev. Vlak na tej relaciji je za rubelj in nekaj kopejk dražji. Jakovljev, Iljušin, Tupoljev, Antonov in vsi drugi konstruktorji so v resnici storili veliko. Stevardesa nas povabi v avtobus, da nas odpelje v letalo. Če odšejem njo in šoferja , smo štirje v avtobusu. Prevajalka Nela , Fjodor Stjepanič, Vojc in jaz. — Ali vidiš, dali so nam posebno letalo! Čez nekaj minut pripelje poln avtobus potnikov. V našem AN ni več nobenega prostega prostega sedeža. Od Kijeva nas ločuje nekaj sto kilometrov zračne črte. Naš AN je že dobro uro v zraku. Če bi kaj, potem bi prižgal. Fjodor Stjepanič odkima. — Ne nada! Kar je prepovedano, je treba spoštovati brez pardona. In prav je tako. Zato tudi ulice in ceste sovjetskih mest niso smetnjaki, polni papirja, -odpadkov in čikov, zato trava v parkih ni pohojena. Skratka, zato se ogromna večina ljudi v tej deželi tako spoštljivo vede do okolja, v katerem živi. Stevardesa ponuja bonbone. Pristali bomo. In ko se kolesa pohoda mlade sovjetske države. Zaporoška seč s svojimi kozaki in junaškimi zgodbami je že dolgo legenda preteklosti. Dnjeprostroj pa je še legenda sedanjosti. Ko so Stalinu ob koncu dvajsetih let predložili projekt gradnje te velike hidro-centrale na Dnjepru , pravijo, da ga je zavrnil s trditvijo, češ da bi gradnja take elektrarne v Rusiji pomenila prav takšno dejanje, kot če bi mužik namesto krave kupil gramofon. Zarečenega kruha se v resnici veliko poje! To se je tudi njemu primerilo, ko je le nekaj let po tej svoji izjavi sam izročil svojemu namenu ta gigant na Dnjepru. Dnjeprostroj stoji. Na drugi strani mogočnega jezu čez reko prav zdaj končujejo gradnjo strojnice za Dnjeprostroj II. Naš avto zapelje na Leninov prospekt, to več kot deset kilometrov dolgo cesto, kjer so se urbanisti, arhitekti in gradbinci na vso moč trudili, kako bi moderne poslovne in stanovanjske zgradbe postavili čim bolj vsako k sebi, da se kopljejo v lučeh velemesta, Zaporožje upravno, poslovno, gospodarsko, kulturno središče zaporo-škega področja. Mlado mesto z blizu 850.000 prebivalci Mesto, ki še vedno raste. Tu pa se pravzaprav spleta že tretja legenda. BOJAN SAMARIN Milijoni za celjsko bolnišnico Pred nedavnim so v Celju predstavniki občin Celje, Laško, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec podpisali družbeni dogovor o združevanju sredstev za potrebe celjske bolnišnice, regionalnega hospi-talnega zavoda. S tako zbranim denarjem naj bi v tem in prihodnjem srednjeročnem obdobju postopoma modernizirali celjsko bolnišnico in tamkajšnje specialistične oddelke. Podpisani družbeni dogovor pomeni prvi resnejši korak k uresničevanju celovitega razvoja zdravstvenega varstva na celjskem območju, ki je nekje na repu v Sloveniji, posledice tega pa najhuje občuti prav zavarovanec. Prepolne čakalnice specialističnih ambulant, premajhno število postelj po oddelkih, dolga čakalna doba, neustrezna zdravstvena pomoč in nega — vsemu temu v največji meri botrujejo slabe delovne in zdravstvene razmere v regionalni bolnišnici. Prvi del modernizacije celjske bolnišnice bodo izvedli že v tekočem srednjeročnem obdobju. S šestdesetimi do sedemdesetimi zbranimi milijoni na leto naj bi realizirali tri od šestih faz, faze A, B in D, ki v prvi vrsti zajemajo adaptacije posameznih specialističnih oddelkov, povečano število postelj in sodobnejšo medicinsko opremo in aparature. EZ RAZPLET V SEŽANSKI ^IŠNICI ___________________________________________________________________________________________________ ■____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ DeiavsN svet ni bil zdrav lz urednikovega koša Na predlog družbene9s^av°branilca samoupravljanja v Kopru je skupščina občine Sežana skl^ razPustiti delavski svet bolnišnice — V primeru osrednje zdravstvene ij1 n°ve gre še za več zadreg, ki jim vodilni delavci sami niso ali nočejo biti08* CuJ^beni prav0_ žanski ob- __________ činski skupščini v dosedanji samoupf*^ j^e redek ukrep: razpust delavskega sveta v bolnišnici*! £e J*6.11*3 v Sežani. Do tega predloga so privedle nevz^0u 0*8° trajajoče uu laiibiicga junja iieiiuniiaiiii Tljenj v.*. niča je bila pred leti ustanovljena zaletute^hh tuberkuloznih bolnikov. Ko pa je pri nas '11)ezetl*Pe*. ajl^jtve . je kolektiv Izletnika gradil na Golteh fl6 gradnjo so načrtovalci ugotovili, da 80 a izdatki hitrejši od graditeljev, kar je v takrat pa je bilo očitno, da pri tem nima srečne roke. a takšnih kadrovskih rešitev je bila tudi v tem, da so ^ana Drolca, dotedanjega dobrega vodjo žičniških Prav »ustoličili« za dirketorja celotnega centra in mu eS težav s tehničnimi kadri naprtili še vso težo bre-e3 v gostinstvu. olektivlzletnika v Celju je dokaj časa strpno poslu-obljube o »končni« rešitvi težav na Golteh, dokler 1 naveličal in celo s prekinitvijo dela napovedal, da 0 več nema priča odlivanju njegovega dohodka v o« ^sJtno brezno, kot so bile Golte s svojimi krediti, te ^ acevanjem le-teh in dragim vzdrževanjem. Med-tak ^ 86 več suhih zim, ki so dodobro izsušile že ^ . borno blagajno prizadevnega kolektiva Izletnik, Ce^oral poleg Golt nositi še izgubo hotela Celeia v ta ^ *ZV0litvij0 Ivana Drolca za direktorja RTC Golte, VerJe P°2neje postal TOZD, je bilo nekaj časa možno vej o’v a 80 Gobe vsaj kadrovsko zlezle na zeleno btlro ^asoma se je pokazalo, da se za tem navideznim v resnici skriva nestrpnost kolektiva, ki je z vseh vetrov znešen, nevešč in neuk trpel grobosti in samovolje, dokler se ni postavil po robu in od direktorja Drolca zahteval odstop. KER SMO SE BALI, SMO DVIGOVALI ROKE »Naj se pogreznem s temi Goltmi vred, če se po svojih močeh nisem do zadnjega diha upehal,« je rekel Drolc, preden smo se po stopnicah dvignili v toliko razvpiti salon, ki je, tako vsaj med poznavalci kroži beseda, doživel že tudi toplejše trenutke. Tokrat je bilo tako mrzlo, da je tudi sodni senat drhtel od mraza. »Moram priznati, sestankov delavskega sveta nisem skliceval jaz. Niti dnevnega reda nisem poznal. Direktor mi je naročil, napisal dnevni red, jaz sem samo podpisoval,« je povedal predsednik Meleš. »O samoupravljanju nisem imel pojma,« je povedal predsednik sindikata Golob. »Prišel sem iz armade, ker je prejšnji predsednik sindikata zaradi nevzdržnih ražmer zapustil kolektiv, so mene določili za predsednika. Vso politiko je vodil direktor in tisti v Celju. Če si kaj rekel, so te odpravili, da imaš predolg jezik...« Z GONDOLO PO SODELAVKO O razmerah na Golteh dolgo ni bilo nič slišati. Šele , zdaj so člani kolektiva navajali tudi stvari, ki kažejo, da pri Izletniku ni bilo vse v redu. Tako so na Golte pošiljali neustrezne kadre, ki so pripomogli k povečevanju izgub in anarhiji. »Sram me je priznati, vendar sem o nevzdržnih razmerah na Golteh izvedel le od ljudi, ki so odhajali,« je povedal kadrovik Kostevc, torej človek, ki je skrbel za kadrovsko politiko. Drugi člani kolektiva so presenečenim članom sodnega senata pripovedovali tudi zgodb.e o tem, kako so upravljali z dragimi napravami nepoklicani. Tako je teptalec snega vozilo dekle in ker ni opazila, da v njem ni vode, je uničila stroj. Ali pa je gondolsko žičnico peljala kuharica... Ivanu Drolcu so člani nekdanjega kolektiva povedali, da so bile njegove grobosti krive za odstop. Zamerili so mu tudi, da se je pretepal s sodelavci. Tako je pripovedoval ostareli delavec, da je nanj navalil s kolom. Največja zamera pa je bila v tem, da je delal med sodelavci razlike, predvsem do neke sodelavke. Ta ga je toliko prevzela, da se je vozil k njej sam z gondolo... Sodišče združenega dela je razsodilo, da je Ivan Drolc grobo kršil samoupravne odnose in pripomogel k nedisciplini. Zato je potrdilo sklep delovnega kolektiva o nezaupnici. Razsodbo je kolektiv sprejel s ploskanjem. S tem bi naj bila zadeva zaključena... J. SEVER prav, je v uvodniku v mariborskem tedniku Sedem dni o tem pisal Janez Švajncer: borimo se za višje najnižje dohodke, za boljšo organizacijo dela, višjo produktivnost, ne borimo pa se za uravnilovko. Morda je ta stimulativna, ko se delavec primerja z inženirjem, vendar je ta primerjava enaka tisti iz anekdote, ko je uradnik na sprehodu blagroval kmeta na polju med delom, kmet pa uradnika med sprehodom — oba sta imela prav in narobe. Kaj pa primerjava dveh delavcev na enakem delovnem mestu? Prvi se trudi, drugi pa tišči roke v žepu. Tu ni dvomov, kar zadeva uravnilovko, saj se delovna prizadevnost in lenoba kažeta pri delu, ki se ga da izmeriti z metrom in rezultate dela prešteti! Zakaj še vedno uvod? Za krivdo temeljnih družbenopolitičnih organizacij gre! ZA KRIVDO TEMELJNIH DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ GRE! Če delavec zagovarja politično in ekonomsko nesprejemljiva stališča, ki pa se mu zde pametna, ni kriv in kriv ni tudi tedaj ne, če svoje nezadovoljstvo izpove s stavko. Krive so tiste temeljne družbenopolitične organizacije, ki mu niso znale ali mu tega (iz podcenjevanja) niso niti skušale razložiti. Vse se da razložiti, naš sistem je najbolj logičen, je dejanska uresničitev vseh davnih delavskih zahtev in delavci pošteno razlago razumejo in jo sprejmejo, saj je sleherna rešitev njihova, v korist delavskega razreda, tudi če se na prvi pogled morda ne zdi tako. In ker ljudje, ki bi po svoji družbenopolitični dolžnosti nekaj morali narediti, pa tega niso, raje kritizirajo manifestacijo lastne neuspešnosti in nedelavnosti kot samokritično — sebe! da so stavkali? Po njihovem mnenju se jim je zgodila krivica, ki je drugače niso znali odpraviti. Imeli so prav, če posebej zato, ker se vsem po neki . socialni, humani logiki uravnilovka prikazuje za humano, češ vsi delamo, vsi moramo živeti, za vse je življenje enako drago! Pa vendar delavci niso imeli procentualnemu povečanju plače in utemeljeval s tem, da vsako procentualno povečanje plače bogati bogataša, a siromaši siromaka, to je dejstvo, če se plača poveča za 10 odstotkov, dobi tisti, ki ima plačo 10 tisoč tisočaka, tisti z 2.500 dinarji pa 250 dinarjev. Življenjski stroški so se dvignili za približno 27 odstotkov in zdaj ista delavca, eden s plačo 10 tisoč in drugi 2.500 dinarjev gresta v trgovino in plačata račun 500 dinarjev. Tistemu z 10 tisočaki ostane 500 dinarjev kot kapital, medtem ko mora drugi kupiti manj, se manj oblačit( — vsega je manj. Kje je zdaj naš socializem?« Iz teh razlogov ni bilo objavljeno pismo, ki ga je Herman Klemenc poslal svojemu tovarniškemu glasilu. Herman Klemenc je za uravnilovko! HERMAN KLEMENC JE ZA URAVNILOVKO! Herman Klemenc je razpravljal na seji delavskega ga je po njegovem mnenju napačno interpretiralo oziroma je avtor zapisa z njegovo razpravo polemiziral: »... ali si prepričan, da boš v stanju ti nadoknaditi tisto delo, ki ea ne bo opravil inženir?« V svojem pismu, ki je dolgo stran in pol, Herman Klemenc svojo razlago ponovi: »... Nadalje sem diskutiral, zakaj gre inženir iz Gorenja, a najbrže ne gre za to, da bo v drugi DO zaslužil 5 ali 10 tisoč več kot v Gorenju, pač pa gre zato, ker ima v drugi DO delovno mesto, ki mu ustreza, dočim v Gorenju dela v administraciji in ne more dati od sebe tega, kar bi lahko. Govoril sem tudi, da bi se morali zavedati, da smo v socializmu, da prehajamo v komunizem in da bi tudi inženir ali kak drug strokovnjak moral imeti zavest, da je vsak delavec prispeval svoj dinar, da je kot študent prišel do inženirja in da je zdaj ta isti inženir dolžan oddolžiti se natn vsem. Nasprotoval sem tudi Pismo je napisano iskreno in se povsem sklada tudi z znano Leninovo prispodobo o statistični laži, ki operira z odstotki. Vendar pisma glasilo ni'objavilo, zato se je tovariš Herman Klemenc obrnil na sindikate, komisija za prošnje in pritožbe pri republiškem svetu ZSS pa nam je dala pismo na vpogled. — Spodbudilo nas je, da smo se v dogovoru z uredništvom odločili za rubriko Iz urednikovega koša! IZ UREDNIKOVEGA KOŠA Kadar kritiziramo glasila v združenem delu, pravimo, da so prepogosto razlagalci mnenj in stališč tehnokratske strukture, da ne odsevajo resničnega-stanja v podjetju. Prepričani smo, da je Herman Klemenc o svojem pismu prizadeto razpravljal s svojimi delovnimi tovariši. Ti so se najbrž z njim strinjali. Obsodili so tudi glasilo, ki si ni upalo objaviti njegovega pisma. Tudi brez glasila pa so o stvari razpravljali — problem ni poniknil, ni se zaradi molka glasila izničil, samo njegova interpretacija je najbrže družbenopolitično napačna! Sprašujem, ali v Gorenju ne zna nihče, argumentirano, tako, da bo tovariša Klemenca z avtoriteto dokazov in ne z dokazi avtoritete prepričal, da nima prav? Ker so se bali poštene besede, ali pa je niso zmogli, so naredili prostor govoricam, pri delavcih pa ustvarili občutek, da niso samoupravljalci, da ne smejo povedati svojih misli (pa čeprav nimajo prav!) V rubriki Iz urednikovega koša bomo v Delavski enotnosti, s komentarjem objavljali pisma, ki so jih glasila v združenem delu iz najrazličnejših vzrokov odklonila. Pri tem se bomo seveda držali zakona o javnem obveščanju, ki v 81. členu pravi, da je prepovedano razširjati sporočila, s katerimi se: 1. objavljajo zaupni dokumenti ah podatki, ki so po svoji naravi državna, uradna ali gospodarska tajnost posebnega pomena za družbeno skupnost; 2. prenašajo ali raznašajo neresnične alarmantne vesti, ki ogrožajo ali bi utegnile ogroziti javni red in mir ali vznemiriti javnost; 3. hudo žali moralo; 4. povzroča škodo pri vzgoji otrok in mladine; 5. objavljajo dokumenti ali podatki, ki so škodljivi za sodni postopek. Pa tega ne bomo delali iz senzacionalizma. Uresničujemo ustavo, temeljne družbenopoli-1 tične dokumente, ne nazadnje sklepe zadnjega sindikalnega kongresa o obveščanju in samoupravnem komuniciranju, v tem primeru posebej 7. člena, ki pravi, da bomo sindikati v zvezi z -glasili in občasnimi bilteni storili vse, »da postanejo dobro sredstvo za medsebojno obveščanje sa-moupravljalcev in hkrati tudi njihove javne tribune«! MATJAŽ VIZJAK novice iz organizacij CELICA POD DROBNOGLEDOM - CELICA POD DROBNOGLEDOM - CELICA POD DROBNOGLEDOSL REK VELENJE Več tehtnih razprav Tako kot v večini delovnih organizacij pri nas, ugotavljajo tudi v Rudarsko-elek-troenergetskem kombinatu Velenje, da so ustvarili pogoje za neposredno demokratično in ustvarjalno delo Zveze sindikatov. Nosilec dela, oblikovalec odločitev, načrtovalec in izvajalec nalog postajajo sindikalne skupine in v njih so vsi člani sindikata. Letna skupščina konference osnovnih organizacij REK Velenje je opozorila, da z dosedanjim delom sindikalnih skupin v kombinatu niso in ne morejo biti zadovoljni. Nekateri poverjeniki ne seznanjajo s problematiko svojih članov, izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij, prav tako ne predlagajo rešitev. Ne skrbijo pa tudi za uresničevanje sklepov izvršnih odborov OOS v sindikalnih skupinah. Delo skupin je še vedno odvisno od poverjenikov, nasploh pa je čutiti premajhno zavzetost skupin. SKUPINE SO VOLJNE DELATI Kljub tem in nekaterim drugim slabostim pa lahko tudi za Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje ugotovimo, da so sindikalne skupine pripravljene in voljne delati. Tako so samo v zadnjem letu obravnavale kar precej nalog od proizvodnih do samoupravnih in drugih. Prav gotovo so tudi sindikalne skupine pomembno vplivale na to, da so kljub težavam uresničili proizvodne načrte za leto 1976. Skupine so obravnavale številne samoupravne akte, družbene dogovore, samoupravne sporazume interesnih skupnosti, njihove plane in druge dokumente. Sindikalne skupine so se izkazale v solidarnostnih akcijah, naj je šlo za pomoč rudarjem iz Kanižarice, prizadetim prebivalcem v Posočju ali za republiško akcijo vpisa posojil za ceste. To pa je seveda le del nalog, ki so jih opravile sindikalne skupine v Rudar- sko elektroenergetskem kombinatu Velenje. Ko so ocenjevali delo sindikalnih skupin v kombinatu, so na nedavni letni skupščini konference osnovnih organizacij sindikata poudarili, da je njihovo delo še vedno premalo učinkovito. Premalo je poglobljenih razprav, pobud in zahtev skupin, denimo za večjo delovno storilnost, za inovacijsko dejavnost, zmanjševanje bolniškega staleža, neopravičenih izostankov z dela, ne nazadnje pa tudi za boj proti alkoholizmu. Tudi te naloge so sindikalne skupine Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje sposobne uresničiti, so menili delegati osnovnih sindikalnih organizacij na letni skupščini sindikalne konference. Nobenega dvoma pa ni, da zato niso potrebni simpoziji ali znanstvene razprave, pač pa tovariške spodbude, volja in vztrajnost. Naloge sindikalnih skupin Pa še na nekaj ne smemo pozabiti: gradivo, ki gre v obravnavo v sindikalne skupine, je treba tako pripraviti, da bodo naloge in odgovornosti opredeljene za vsako skupino posebej, denimo za letne proizvodne plane, plane stroškov, porabe materialov, osebnih dohodkov in podobno. Vsaka sindikalna skupina ima oziroma mora videti v teh planih svoje konkretne naloge. Seveda je treba skupine tudi v bodoče seznanjati z razvojnimi načrti temeljnih in drugih organizacij združenega dela v kombinatu. Ob uveljavljanju takšne prakse lahko pričakujemo večjo učinkovitost v delu sindikalnih skupin. Zato ni naključje, da bo konferenca osnovnih organizacij sindikata Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje posvetila v letošnjem letu največjo pozornost odločanju delavcev v sindikalnih skupinah, skušala pa bo poiskati tudi nove pobude in rešitve za njihovo še uspešnejše delo. Upamo, da bodo tudi to nalogo uspešno uresničili z učinkovitim, kvalitetnim, predvsem pa prizadevnim delom. v. ^ ■ iiš in Želijo še veliko več Pismo tovarišici Mari Habjanovi, delavki v strojni enoti OZD Slovenijales — Radomlje Minuli teden sem preživela en dan v vaši delovni organizaciji Slovenijales — Radomlje v Pre-serjih. Spominjam se, da sem vso pot do doma premišljevala o tvojih-besedah, Mara, in o vaših Ana, Marija, Marjan, Ivan... in sem se spraševala, kaj po vseh teh dragocenih trenutkih, ki ste mi jih podarili, vem o vsem. kar ste storili za svoj kolektiv in o življenju v njem. Poizkušala sem urediti svoje misli in s svinčnikom v roki nekaj časa strmela v prazen list papirja pred seboj. Vem, Mara, da ste mi vsi veliko povedali, samo jezim se nase, ker vsega tega verjetno ne bom mogla niti znala zapisati. Zanimalo me je predvsem, kako ste se v sindikatu znašli v tem hitrem, za samoupravni socializem tako pomembnem razvoju. Marjan Starin, predsednik osnovne organizacije sindikata, mi je povedal: »Svojo dejavnost smo morali prilagajati različnim obdobjem razvoja in še zlasti dobro delati takrat, ko je bilo najteže. Poskušali smo se tudi bolje organizirati, vendar pa delegatski odnosi tudi pri nas še niso zaživeli. Vsi poverjeniki še vedno niso dojeli Predsednik delavskega sveta, inž. Franc Farčnik mi je povedal, da ste se dobro znašli v svetovni krizi lesne industrije leta 1975. Ker ste bili dobro obveščeni, ste tudi vedeli, da boste začetne težave novega proizvodnega načrta, ki je bil izhod iz tedanjih težav, premagali samo, če boste z vsemi silami poprijeli za delo. Rezultatov ni manjkalo. Medtem ko ste leta 1974 izvozili za 2 milijona 500 tisoč dolarjev kosovnega pohištva, leta 1975 zaradi krize »le« za 200 tisoč dolarjev več, pa ste že lani izvozili kar za 4 milijone dolarjev pohištva in ves čas ste delali brez izgub. Leta 1948, po nacionalizaciji, je bilo pri vas 30 delavcev, danes vas je že 375, od tega kar 60 odstotkov žensk. Pred devetimi leti ste prišli v SOZD Slovenijales ter se preimenovali v Slovenijales — Radomlje. Tedaj ste s pomočjo kolektiva Slovenijalesa in s posojili najprej uredili delovno okolje, zgradili novo halo, skladiščne prostore ter izboljšali tehnologijo. svoje osnovne delegatske funkcije. Prizadevamo pa si, da bi jih usmerjali...« Med dopoldanskim odmorom me je inž. Farčnik popeljal v veliko in prijetno jedilnico, kjer vsak dan dobite v dveh izmenah toplo malico. »Na sestankih izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata smo se večkrat pogovarjali o kakovosti obrokov. Pripombe, ki smo jih dobivali, so nam bile osnovno merilo pri vseh prizadevanjih, da si izboljšamo prehrano,« je med malico razmišljal Franc Farčnik. Mara, spominjam se najinega prerekanja o tem, ali naj objavim vse, kar si mi povedala, ali ne. Rekla si: »Ja, potlej pa bodo rekli, že spet vrti svoj jezik Mara iz strojne enote... in govori v svojem imenu in v imenu svojih manj pogumnih sodelavk in sodelavcev.« Mara, doslej si vedno govorila pogumno in iskreno. Prav zaradi tega si tudi bila večkrat članica delavskega sveta, mar ne? Odkrita si in zato tudi bliže svojim sodelavcem. O sindikatu si mi povedala, da v primerjavi s prejšnjimi leti »še kar dela«, čeprav mu v primeru z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v podjetju še vedno niste dali dovolj veljave in pri svojem delu še vedno nima povsem prostih rok. Vesela si, da sindikat organizira obiske v drugih delovnih organizacijah, da se tako lahko pogovorite z drugimi delavci. Nisi spremenila svojega vedrega obraza takrat, ko si rekla, da zameriš, ker te nihče od vodilnih ni vprašal, kako živiš. Verjetno nisi mislila resno, ker sama dobro veš, da smo vsi dolžni ustvarjati boljše življenje, urejati naše medsebojne odnose in da nikoli ne smemo čakati na nekoga od zunaj, ki naj bi nam pokazal pot do dobrega. Pa skoraj huda si bila, ko sem vztrajala, da privoliš v objavo tudi tvoje kritične pripombe na delitev osebnih dohodkov za minulo delo, kar pomeni, kot praviš, bistveno boljši položaj za tiste, ki imajo višje »plače«. Bala si se, da ti bo na katerem od sestankov osnovne organizacije sindikata vaš predsednik dejal: »Mara, zakaj pa si sedaj tiho, ko si za časopis znala toliko pogodrnja-ti.« Najin pogovor si sklenila z besedami: »Saj bi morda še kaj povedala, ampak raje ne, nikoli ne veš, kakšne bodo posledije.« Ko sem te vprašala za dosedanje posledice tvoje odkritosti, si se zasmejala in vedela sem, da se ti ni zgodilo nič takega, da ne bi ostala to, kar si, odkritosrčna in iskrena. Pa še to, ko sem prosila predsednika osnovne organizacije sindikata Marjana Starina za pomoč pri izbiri prvih dveh sogovornic, se je najprej spomnil nate. Prav gotovo pri tem ni mislil, da boš le »vrtela« svoj jezik, temveč je zaupal vate... Tvoja sodelavka Marija Grčar iz montaže mi je na vprašanje, kaj ve o svojem sindikatu, dejala: »Ne vem, kaj delajo v sindikatu. Ozimnico že dobimo... Mislim pa, da tisti, ki ga take reči zanimajo, lahko dobi vse podatke o tem...« Pavla Stele, prav tako iz montaže, pa je dejala: »Ne morem reči, da sem z vsem popolnoma zadovoljna. Vsi si želimo veliko več...« Verjetno je mislila ne le na standard, temveč tudi na tovariške odnose... Tudi ona o sindi- katu ne ve veliko. Rekla je, da 0 £ tem verjetno kaj več vedo tisti, k1 ja v njem aktivno delajo. Vseeno ko pa misli, da od sindikata včasih 0 niste imeli toliko kot danes. jOd Ana Drčar iz sušilnice mi je ^ 'rsj ropotu svojega stroja uspe'a ^ povedati: »Veselim se nasin uspehov, mislim, da so res rezu*' ^ tat našega skupnega dela- ^ Moram pa reči, da pogrešan* obiske vodilnih v naših delovnih prostorih in njihov — zdray°< kako gre, imaš kakšne teza’ ve?...« 2 pa se^e ( Skoraj brez besed r obstala ob pripovedovanju Ivan‘ e/< Šobe, osemnajstletnega delavn nene irv^at' Ce 111'n' 'n mi ne bo mogel d( jptitfjL se kultura mora deliti ’ P° tistem tolikokrat vsilji v,anjšelitvenem pravilu: velikim ca^Itat1 manj ■ Mi lahko pov oČ*em ref^renduma,ki bi ga razpis a-i z de ell^em kraju samo za to, č vi 'stn; '1ariern občanov zgradili ur če1 v tav'^0n? K temu dodajmo š< gfanjj^6”1 Vehkem kulturnem k 'mUnai enarja za ceste, vrtce, š .al'adcu *n vendar: v Slo' '° 0(jSlP0 ul5rali prav to pot. H( K^ta d ?'e*ct’va d° kolektiva, radiij t° • meta- Zbrali smo de 0 *n ono, in kadar je kakr: priznanja kpli kulturna prireditev, ni vprašanje obiska,« pripoveduje akademski slikar Karel Pečko, direktor Umetnostnega paviljona v Slovenj Gradcu. Živahno gostikulira, se smeje ali, če nanese, udari po mizi. Sediva v njegovi pisarni, majhni in ozki sobi z dvema stoloma in mizo, ki je obložena s papirji. Rojen je bil tu, pod Pohorjem, sicer na dravski strani, v Vuhredu. Ne, ni bil sin » holcarja« niti kmeta. Bil je sin oštirja. In ko to izveš, še majo zmedeš. To bi si lahko prihranil, zmedo namreč, če bi ga vprašal naprej, na primer, zakaj ni ostal oštir. Pravzaprav bi moral zakoračiti na pot — njegovo ali kateregakoli otroka tiste dobe — da bi dojel, kako takratni oštir ni izstopal iz socialne razpredelnice pohorskega ali dravskega življa. Ko je končal osnovno šolo, je hotel v uk; pri hiši so bili trije otroci. Rad je risal, zato so ga vsiljevali mariborskemu obrtniku za pleskarja. Toda Akademski slikar Karel Pečko, direktor Umetnostnega paviljona v Slovenj Gradcu učnih mest ni bilo. Presrečen je bil, ko je dobil sezonsko zaposlitev pri pregra-jevanju hudournikov. Še srečnejši, ko je dobil začasno zaposlitev v kovačiji, kjer so kovali kmečka orodja. Pred skoraj štiridesetimi leti je hodil za las podobno pot kot njegov poznejši učenec Repnikov Tona. »Človeško je, da se zmedeš, ko si postavljen pred veliko odločitev. In človek je v tem dinamičnem času ne- nehno izpostavljen pred takšna dejstva. Toda vedno mi je gibanje pomenilo smisel življenja. Pobuda, če te ni, ni gibanja. Poznam obilo slikarjev,ki imajo na vagone slik in ugotavljajo, da so zašli, da ne vidijo naprej, se izgubljajo...« Po vojni, ko smo vstajali iz ruševin in z velikimi koraki vstopali v neznano, neuki in nevešči vodenja, so Karlu Pečku ponudili mesto direktorja. Ker je že delal v kovačnici, so v kadrovski stiski tovariši menili, da mora biti tudi sposoben za vodenje kovačije. Takrat se je Karel Pečko ustrašil. Samokritično je podvomil, da bi s takratnim znanjem lahko vodil tovarno. Raje se je oprijel nedosanjane želje, da bi postal slikar. Upanje mu je razplamtelo ob srečanju s piscem Tonetom Seliškarjem, ki mu je obljubil pomoč pri sprejemnem izpitu na novo ustanovljeni likovni akademiji. Čeprav že oče dveh otrok, z bornim znanjem iz osnovne šole, toda prepričan v svoje oko in roko, je šel. Teden dni je risal, trepetal in bil ponosen na to, da je od blizu videl resnične slikarje. Ko mu je Božidar Jakac odmeriLnekaj časa za priporočilo, naj si najprej dopolni znanje na takrat ustanovljeni srednji šoli za uporabno umetnost, se je vračal k ženi in otrokoma s tolikšnim ponosom, kot da bi imel že diplomo v žepu. Štiri leta je žena shranjevala vsak pri-služen dinar, sam pa je čez noč od petka na soboto, od sobote na nedeljo in v nedelje) risal plakate, parole, transparente, kulise in ovešal stene gostišč, da si je prislužil kak dinar za pot nazaj v Ljubljano, za kruh otrokom... Šolanje je nadaljeval na akademiji in s 34 leti končno postal slikar... »Ob vrnitvi v Slovenj Gradec sem srečal veliko dela željnih ljudi. Arhitekta Ramovža, Zdovca in druge. Verjeli ali ne, ta uboga občina,-v kateri je manjkalo vsega, nam je dodelila nekaj prostorov za umetniško dejavnost. Tako smo začeli. Vse, kar danes imamo v Slovenj Gradcu, je samoodpoved pohorskega holcarja, koroškega rudarja ali obdravskega kovača ali tukajšnjega kmeta. Vsi skupaj smo stisnili pas, vsi skupaj smo ponosni na to, kar imamo. Nikoli nismo delali za priznanja. Delali smo, da bi pustili neko sled za sabo. Nekaj, kar ne zbledi čez noč. Pri meni gre za kompenzacijo; če se na eni strani razdajam, najdem protivrednost v drugem delu. Zdaj šele čutim, da lahko prav slikam. Toda samo slikanje bi me premalo vzraslo v ta svet,med naše ljudi. Včasih nam kdo očita, da je Slovenj Gradec majhen trg, premajhen za pomembnejše središče. Ni važno! V času, ko piješ opoldansko kavo v Parizu, večerjaš v Beogradu in lahko zaželiš lahko noč otroku v Slovenj Gradcu, res ni pomembno, kje je kaj. To dokazuje tudi dejstvo, da Slovenj Gradec kljub vsemu ni tako zelo neznan v svetu.« JS DE sindikati po Jugoslaviji OKROGLO IN OGLATO 9. aprila 1977 stran j![ Sprva je kazalo, da posebnih problemov ne bo: zakon o združenem delu je tukaj, marsikaj je bilo razčiščeno pred njegovim sprejetjem v najširši demokratični razpravi, v kateri so imeli glavno besedo delovni i ulje naše države in je potemtakem njegovo uresničevanje tehnična zadeva«. Tako rojeni zakon, razumlji- bo to opravljeno, bi morali na zboru delavcev oceniti, ali je koristneje, bolj ekonomično in bolj Potemtakem moramo reči, da z beneficiranjem delovne dobe iščemo rešitve za neugodne delovne razmere, za saniranje posledic, namesto da bi odpravljali vzroke za takšno stanje. Toliko časa, kolikor bo to trajalo, se ne bomo smeli čuditi dejstvu, da je težko najti gradbenega delavca, ki je s polno delovno in starostno dobo odšel v pokoj. O takšnem primeru smo pisali pred dvema letoma. Takrat smo pisali o nekem zidarju iz »Tehnike«. Kdo bo naslednji? Sindikat gradbenih delavcev Hrvaške je na dobri poti, da prepreči to »preštevanje«. R. VUJATOVIČ pa se je le 8,1 odstotka v primeiff 7 lani. V januarju je bila industtr ^ proizvodnja večja za 12,7 odsto* kar so ocenili kot zelo ugodfl®;-februarju pa je bila večja samo z>: RO SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA BOSNE IN HERCEGOVINE O DELITVI PO DELU Zaslužki še niso odstotke. y Poudarili so tudi, da je v.poki,;'; tako za letos kot za srednje# obdobje razvoja predvideno p*1. Čanje industrijske proizvodnje' večje v državi, kar pa je logično g’ na prizadevanje da bi se Kosov< 'd odvisni od dela vleklo iz nerazvitosti. Zato se je t^j še bolj zavzemati, da bi dosegli Č'V videno stopnjo rasti industtf Q proizvodnje. . Sekretar sveta Desimir JovaH1' 'C pa je poudaril, da se število izos11. ' kov z dela širi v vseh delovnih if, stavljenih organizacijah združe#st tr ' Na večjo storilnost in višji dohodek bi najbolj učinkovito vplivala resnična delitev po rezultatih dela — Odlična akcija sindikata dela, kar škodljivo vpliva na fj 5 izkorišča .' zvodnjo. Organiziranje akcije za uresničevanje določil zakona o združenem delu. ki je povezana z delitvijo sredstev za osebne dohodke v TOZD in v delovnih skupnostih industrije in rudarstva, je bila terna nedavne seje republiškega odbora sindikata delavcev te dejavnosti. Delitev po delu ima izviren pomen za nadaljnji razvoj sa- OD SARAJEVSKEGA DOPISNIKA moupravnih odnosov, za uresničevanje osnovnih ciljev družbenoekonomskega razvoja ter povečanje storilnosti in dohodka — je med drugim poudaril sekretar tega odbora Sead Bajramovič. Akcijo za povečanje storilnosti bo sindikat delavcev industrije in rudarstva BiH uresničeval tako, da bo pripravil natančna merila delitve osebnih dohodkov, ki bodo temeljila na skupno določenih merilih za boljše izkoriščanje zmogljivosti in delovnega časa v proizvodnji ter izboljšanje kakovosti gospodarjenja. Temeljna naloga pri tem je poiskati merila za delitev sredstev za osebne dohodke vsakega delavca na podlagi njegovega resničnega prispevka na delu. Na sestanku so poudarili, da sindikat ne more predpisovati receptov in modelov za delitev. Voditi mora akcije, določati politiko, lomiti odpore in krepiti zavest delavcev, da je treba spremeniti sedanje stanje v delitvi. V tem smislu mora sindikat k akciji pritegniti vse delavce, samoupravne, poslovodne in druge strokovne organe, da bi tako našli ustrezna merila za delitev osebnega dohodka v TOZD ter zagotovili samoupravni postopek pri njihovem sprejemanju. Iz uvodne besede in razprave lahko povzamemo, da V TOZD niso v celoti uveljavljena dohodkovna razmerja in da osebni dohodki niso bili odvisni od storilnosti in ustvarjenega dohodka. Mnogo delavcev še vedno prejema osebne dohodke na podlagi časa, ki ga preživijo na delovnem mestu, ter na podlagi startne osnove. Tako, denimo, v Famosu v Sarajevu za razmeroma majhno število zaposlenih ugotavljajo delovni učinek, v Bratstvu v Novem Travniku in Uni-sovi tovarni ležajev v Vogošču pa le za kakih 40% zaposlenih obračunavajo osebni dohodek na podlagi skupinske ali posamične norme. Prav norma pa more in mora biti merilo dela in učinka, mora biti povezana s kakovostjo izdelka, doseženim prihrankom(z delom dohodka, ki se ustvari in ustvarja na tržišču skupaj z delom drugih delavcev. Izmišljena je tudi dilema, ki se pojavlja glede ocene delovnih mest, saj je povsem jasno, da ni mogoče nagrajevati delovnega mesta, ampak le delovne rezultate. Poudarili so tudi, da je treba določiti merila za delitev sredstev za osebne dohodke v delovni skupnosti, da njihov osebni dohodek ne bi bil odvisen od startne osnove, kvalifikacije ali delovnega mesta, ampak izključno od delovnih rezultatov. ESAD NJEMČEVIČ dohodek, i^ivuiisv--, s, zmogljivosti, kakovost proizvo#, Zaradi tega morajo kolektivi ^ vati penale za zamude v dob> iSj izdelkov, storilnost pada, v tovalf| n ir ra morajo plačevati nadurno delojj^ Člani predsedstva so zato p02!« 1 sindikalne organizacije, naj se bolj zavzamejo za izboljšanje del3) ^ discipline in drugih dejavnikov, katerih sta odvisna storilnost in P 1 i c zvodnja. Glede beleznin pa so dd. da je treba zdravstvu zagotovit^, c položaj, da bo lahko ustvarilob).- dohodek na podlagi števila zd delavcev in ne na podlagi bolnik,'vt T. KRA (1; sr ti SRBIJA Zakaj ščititi lenuhe? Na nedavni konferenci Zveze sindikatov Srbije so predlagali, naj bi v republiških in pokrajinskih zakonih, samoupravnih aktih interesnih skupnosti ter v pravilnikih organizacij združenega dela podrobneje opredeliti, kdaj imajo noseče delavke pravico do odsotnosti, ki je daljša kot 180 dni, ter določili, da je 4-urni delovni čas možno izkoristiti do tedaj, ko otrok dopolni leto dni starosti. Kar zadeva nadomestilo, so sindikati poudarili potrebo po večji solidarnosti vseh do ti- kjer so v stih organizacij težni meri zaposlene ženske ,1, .0 konferenci so spregovorili pojavih neupravičene zi delavcev. Tako nekatere org1 ,/tei zacije sindikata varujejo del^( za vsako ceno — ne glede P3;y ali delavec izpolnjuje sV^)|j. obveznosti do drugih delavce',J, ^ ne. Zato je v javnosti slišati mnenje, da sindikat va(((jj. samo pravice delavcev, Vj J/ ^ vztraja pa v enaki meri pri izPj( to njevanju obveznosti delavc^^ drugih delavcev. '' 1 a;V m m M € « t 4 m pa POZIV organizacijam združenega dela, da prijavijo kapacitete in termine za KOLEKTIVNI ODDIH v zasebnih sobah v Poreču in Vrsarju. Prijave potrebujemo za dogovore in razpored. t * ■ i ®š NUDIMO gp do 65 dinarjev (samo bivanje g|| ifjif za 1 osebo na dan] 1 1 « » fi ZASEBNE SOBE po 50 P tik M POLNI PENZION S SOBO PRI ZASEBNIKU od 125 do 140 dinarjev HOTELSKI PENZION (B in C kategorija) od 180 do 245 dinarjev P Bi m M I Hip Organizacije lahko prijavijo kolektivni oddih v JULIJU in AVGUSTU. Bivanje lahko organiziramo za 7, 10 ali 15 dni (ali po dogovoru). ROK za prijave in dogovore je do 15. 5. 1977. leta. TURISTIčKI BIRO 52360 Poreč, Trg slobode 3 Telefoni: (053) 86-126, 86-623 Telex: 25168 turist I 1 Sl i® i 5 m * s n Regres za letni dopust 1200 na delavca. Če možno* regresa in vaše stališče v VPRAŠANJE: V našo organizacijo je bila s 1.5.1976 leta sprejeta nova delavka vaše organizacije niso bile za nedoločen čas, vendar s 4-urnim delavnikom, od 1.6.1976 pa je likšne, da bi regres izplača delala poln delovni čas 42 ur na teden. Čeprav ta delavka ni bila vsem delavcem, bi morali Zb1' zaposlena že od leta 1958, ji je v naši organizaciji pripadal za 1976 žati njegovo višino. Ne glede b, redni letni dopust in ga je tudi izkoristila. Delavka pa zahteva tudi to ima vaša delavka pravico regres za letni dopust, do katerega je, kot pravi, tudi pridobila pravico. Glede na to, da smo v naši organizaciji oblikovali sredstva skupne porabe in skladno z možnostmi izločili 30.000 din, na 20 zaposlenih delavcev pa izplačali že v maju 1976. leta 28.015 din sredstev za regres, v tej masi ni bila predvidena njena zaposlitev. Delovna skupnost mi je prepustila presojo o delavkini pravici do -- r------ — _ v regresa, ker sem računovodja. Po moji presoji delavka nima pravice uveljavljati pri sodišču zdri-lZ do regresa iz razlogov, ki sem jih navedel. Ali je moje stališče pravil- nega dela. Nepravilna razp°r^ primeru ni pravilno. Če zata vašega stališča delavka ne T uspela s svojim zahtevkom P samoupravnih organih, ^ možnost pravico do regte no? S. S., Laško ODGOVOR: Določila sindikalne liste sicer nimajo neposredne pravne veljave, postanejo pa obvezna, ko so v organizacijah združenega dela sprejeta kot sestavni del samoupravnega sporazuma o delitvi osebnega dohodka. V vaši organizaciji je torej obvezno določilo sindikalne liste, ki pravi, da ima do regresa pravico vsak delavec, ki ima pravico do letnega dopusta. Kar zadeva sredstva, ste jih sami planirali nepravilno, saj je bila delavka v mesecu maju že v vaši organizaciji na delu, v tem mesecu pa ste regres razdelili tudi drugim delavcem, v najvišjem možnem znesku po din ditev sredstev namreč ne mor biti vzrok za to, da bi bila a® lavka prikrajšana za pravico regresa. kupon PRAVNIK SVETUJ^ r Jonski sindikati v akciji za trdnejšo gospodarsko rast ENOTNA OFENZIVA TA TEDEN V ŽARIŠČU |Sindikati zahtevajo občutno izboljšanje življenjskih razmer zaposlenih in zato soglašajo z opo-da večja poraba pomeni pot za poživitev gospodarske aktivnosti ! leia.P?nski sindikati so začeli dan!^0 trad'c'onalno spomla-/SraiT° ofenz>vo z enotnim pro- ' *eta w m 'n ne ta^° *4°t Prejsnja i cleia’je razdrobljenost v samih da h' S^l‘l vrstah onemopočala. dahi'Tln vrstah onemogočala, si. .. dosegli večji uspeh celotne ( Medtem ko so se leta 1976 zahteve po večjih mezdah razlikovale od ene sindikalne organizacije do druge v razponu od 13 do 20 odstotkov, letos vse 4 japonske sindikalne centrale (Sohio, Domei, Čuricuroren in Sinsanbecu) soglasno terjajo povečanje za 15 %. Po nekaterih ocenah so se izdatki za življenje povečali lani za 9%, tako da bi realno zvišanje mezd znašalo komaj 6%. Sindikati menijo, da bi to povečanje pripeljalo do rasti stopnje porabe in tako zagotovilo trdnejšo gospodarsko rast. Tako sindikati kot združena opozicija soglašajo, da je večja poraba pot v poživitev gospodar- ‘^^STNAJSTI kongres sovjetskih sindikatov Zavzeti za učinkovitost in večjo kakovost ^ipa delegatov poudarila pomen materialnih in moralnih spodbud — ^>iti je treba sodelovanje delavcev pri sprejemanju proizvodnih od-t -c£jtev • -------------------------------------------------------------------------------------------------- Ve'>kem kongresnem dvorcu v j S.Olv?avnem Kremlju je več kot if^iK .t^eSatov 16. kongresa sovjet-r jjj, '"dikatov v navzočnosti najviš-i S(V r^avn'h 'n partijskih voditeljev zveze ter predstavnikov j-J a*n‘h organizacij iz 113 držav ,f uret o nalogah sindikatov v Isovi 'Cevaniu sklepov 25. kongresa /vSeb' 6 komunistične partije. Zelo J ben nsk‘, vseobsegajoč in pomem-jjf nost®?.v°r za sovjetsko in širšo jav-/ 'kn -*e 'me' ?enera'n' sekretar Aongr Leonid Brežnjev na začetku j*vs ter referat predsednika / ietSki^neža centralnega sveta sov-&ta Sn f'n4ikatov Alekseja Šibajeva ■ bali v- a°Ul^'la delegate, da so pove-s^čev kar so doslej storili pri ure-y lijskg aaiu sklepov sovjetskega par-Vaio h3 kongresa in kako namera-/ Os e'at' v prihodnje. bii0 n“Vna naloga sindikata, kot je da D en°- je mobilizacija delavcev, pg0t sociahstičnega tekmovanja l(a|(00v'i0 učinkovitost in dobro /nje V°st proizvodnje. Uresničeva-Ktif e'ke »učinkovitosti in kako-tfl’jej0 ' kot v Moskvi uradno imenu-|r0valoSet' Petletn' načrt, je prevla-,na kongresu ne glede na jttosalKl J« bila v središču razprav t Trpk20'*1 delegatov. itfZobra 3 j£ Povedati, da je bila hkrati m izacii Vnavanjem možnosti za mobi-/kov jn° delavcev, inženirjev, tehni-■Jležbo ^ru8‘h zaposlenih, da z ude-l* 'larsbj ^kmovanju okrepijo gospo-jdjnujn. "roč države, poudarjena tudi Tov vSt. Veejega angažiranja sindika-d,(lei0v 'zbtiljševanju življenjskih in razmer, družbenega in osebnega standarda. Pri tem so izboljšanje življenjske ravni povezovali z materialnimi uspehi družbe. Ko so delegati govorili o nadaljnji krepitvi gospodarske moči države, so poudarili tudi nujnost nadaljnjega razvoja materialnega in moralnega spodbujanja boljših rezultatov. O tem, kolikšen pomen sindikati pripisujejo materialni stimulaciji in nagrajevanju po delu, priča močan aplavz, s katerim so pospremili del referata predsednika Šibajeva, ki poudarja, da mora biti vsaka plača zaslužena, ter besede Brežnjeva, da mora vsak delati tako, da bo mirno lahko svojemu tovarišu pogledal v oči. Poleg tako imenovanih klasičnih funkcij sindikata pri zaščiti na delu, varovanju pravic delavcev in delovnih razmerij ter izboljšanju materialnih možnosti za rekreacijo so na kongresu pomembno pozornost posvetili tudi udeležbi delavcev v upravljanju podjetij in razvoju so-cialnistične demokracije. Vpliv in udeležbo delavcev v upravljanju so obravnavali širše od sedanjih možnosti, ki jih zdaj nudijo nenehna proizvodna posvetovanja. V pozdrav-.biem govoru je Brežnjev udeležbo sindikatov in delavcev v upravljanju s podjetji razširil na nadaljnji razvoj socialistične demokracije oziroma na razvoj pravega »ljudskega samoupravljanja«, o katerem je po njegovih besedah govoril že Lenin. Ko so delegati razvijali to misel, so poudarili, da morajo pri sprejemanju vseh proizvodnih sklepov od delovnega mesta do direkcije podjetja sodelovati tudi delavci. Večina meni, da morajo mesto za vpliv delavcev na odločan je poleg proizvodnih posvetovanj postati tudi znanstvenoteh-nična društva, sekcije novatorjev in brigade komunističnega dela v podjetju. Značilno je. da so mnogi delegati v svojih razpravah o tem. kako mobilizirati in organizirati čimveč delavcev, da bi vplivali na sprejemanje sklepov, poudarjali, da odločanje delavcev o najpomembnejših vprašanjih proizvodnje ni samo družbena, ampak tudi tehnič-notehnološka nujnost, saj uspešno izvajanje dosežkov sodobne znanosti v proizvodnji ni možno brez tvorne udeležbe vseh zaposlenih pri sprejemanju sklepov. Noben , udeleženec v razpravi na kongresu ni zamudil priložnosti, da bi podprl stališča Brežnjeva o sodobnih mednarodnih odnosih, zlasti v zvezi s pisanjem dela tiska in izjavami nekaterih zahodnih državnikov o socialistični demokraciji in položaju državljanov v Sovjetski zvezi. Delegati so poudarjali, da se vsa ta mnenja v zahodnem tisku in vmešavanje nekaterih državnikov v sovjetske notranje zadete naslanjajo na »peščico odpadnikov in izdajalcev, med katerimi so agenti imperializma. Poudarjali so, da sovjetski delavci ne potrebujejo zaščite od zunaj, še najmanj pa od tistih,.ki niso sposobni zagotoviti temeljnih socialnih in državljanskih svoboščin v svojih državah, kot je to denimo, pravica do dela. R RADOVANOVIČ ske aktivnosti. V skupnem programu sindikatov je na pomembnem mestu zahteva po pospešenem zaposlovanju, da bi tako zmanjšali nezaposlenost, ki zdaj prizadene približno milijon Japoncev. Terjajo tudi dosledno izvajanje zakona proti monopolu, da bi tako učinkoviteje nadzorovali velike družbe in zavarovali majhna industrijska podjetja, nadalje zmanjšanje davka na skupni dohodek prebivalcev in sploh izboljšanje življenjskih razmer. Vse zahteve japonskih sindikatov bi pravzaprav lahko strnili v nazadnje zapisano zahtevo. Po dolgem obdobju »odrekanja na rovaš izboljšanja gospodarstva« Japonci vse glasneje terjajo pravico do dobrega življenja. Po splošnem prepričanju je Japonska dosegla gospodarski čudež na račun blaginje delavskih plasti in prav zato je napočil čas, da več pozornosti posvetijo izboljšanju življenjskih razmer. Ostro tudi .zahtevajo, da velike družbe in ne samo zaposleni nosijo del bremena, ki nastaja zaradi gospodarske ekspanzije. To pomeni, da bi prelili v roke delavcev del dobička, ki so ga velike družbe ustvarile s politiko višjih cen, nizkih mezd in zmanjšanih socialnih dajatev. S. S. NEW DELHI; V indijski prestolnici so se srečali predstav niki 25 neuvrščenih dežel. Gre za zasedanje razširjenega ’ koordinacijskega biroja. Biro čaka veliko dela. V Nevv Delhiju bodo namreč predstavniki 25 dežel — prvič po peti konferenci na vrhu v Colombu — pregledali, kaj se je na mednarodnem prizorišču zgodilo od avgusta 1976. leta dalje. Eden osnovnih namenov koordinacijskega biroja je prav v tem, da med dvema konferencama na vrhu skrbi za neprekinjeno akcijsko dejavnost neuvrščenih. Le-ti bodo tokrat spet morali obravnavati pritiske na gibanje, ki nekaterim silam v mednarodnem političnem življenju očitno ni pogodu. Dre seveda za poskuse. da bi z netenjem novih trenj med neuvrščenimi od znotraj načeli njihovo enotnost. Po drugi strani je opaziti tudi prizadevanja, da hi akcijsko usmerjenost iz Colomba preusmerili v bolj radikalne vode. Ne nazadnje se še odločneje zastavlja vprašanje o tesnejšem gospodarskem-sodelovanju med članicami gibanja. Še zlasti ob djestvu. da se tako imenovani dialog sever—jug kljub vsem prizadevanjem ni premaknil iz slepe ulice. VZHODNA AFRIKA — Omenili smo poskuse, da bi usmerjenost neuvrščenega gibanja premaknili veliko bolj v levo. Predvsem v takšni želji je potekalo nekajtedensko državniško potovanje kubanskega predsednika Fidela Castra po afriških deželah. Castro se je tokrat osre- dotočil na najbolj eksplozivu točke črne celine — na vzhodno Afriko in na neposredne sosede rasističnih trdnjav — na Angolo in Mozambik. Sporočila o rezultatih obiska so sicer zelo skopa, vendar ie po drugi strani očitno, da so Kubanci poskušali uskladit: svojo afriško politiko z Moskvo Krona teh prizadevanj je nepričakovani Castrov postanek v Moskvi, kjer je Leonidu Brež-njevu očitno poročal o vtisih in dosežkih svojih pogovorov v Afriki. LONDON — V začetku tedna se je v angleško prestolnico odpravila naša partijska delegacija, ki jo vodi sekretar 1K predsedstva ZKJ Stane Dolanc. Med večdnevnim bivanjem v Veliki Britaniji se je Stane Dolanc srečal s številnimi uglednimi predstavniki britanskega političnega življenja. V ospredju je seveda bilo sodelovanje med laburistično stranko in ZKJ, predvsem pa med britanskimi trade unioni in Zvezo sin-diktov Jugoslavije. Ob tej priložnosti so ugotovili, da se tako stiki med partijama, še zlasti pa vezi med sindikatoma ugodno razvijajo in krepijo. Obisk naše delegacije je bil priložnost za širšo izmenjavo informacij o notranjem razvoju dveh dežel. Tako so gostitelji obvestili Staneta Dolanca in druge člane jugoslovanske delegacije o predlogih za uvedbo delavskega soodločanja v britanskem gospodarstvu, naša delegacija pa je drugo stran seznanila z napori za krepitev samoupravljanja. BRANKO DOBRANIC kdo je kdo SAM NUJOMA predsednik gibanja za osvoboditev Namibije »Nc bomo popustili, popustiti bo moral Vorster!« Tako je trdno prepričan voditelj gibanja za osvoboditev Namibije SWAPO Sam Nujoma, ki že več let usmerja delovanje tega osvobodilnega gibanja. Prizadevanja za dokončno osvoboditev in samostojnost so se zlasti okrepila v zadnjih letih, ko je tudi južnoafriški rasistični režim priznal, da mu gibanje povzroča resne težave. Kmalu bo minilo 93 let, kar je nad ozemljem jugozahodne Afrike — zdaj Namibi je — zavihrala nemška zastava. To je vsekakor mračen jubilej, katerega posledice tamkajšnje ljudstvo čuti še danes. Leta 1920 je namreč takratno Društvo narodov sklenilo, naj skrbništvo nad nekdanjo nemško kolonijo prevzame Južnoafriška republika. Rasistični režimi v tej državi so to znali dodobra izkoristiti, najdlje pa je šla vlada sedanjega predsednika Johna Vorsterja, ki je leta 1975 v pokrajini ustanovila nekakšen parlament, ki ga sestavljajo podkupljeni predstavniki posameznih plemen! Odločilno besedo*imajo predstavniki K).()()() belcev, saj so uveljavili pravilo, da lahko vsaka skupina onemogoči sprejetje kateregakoli sklepa skupščine z odločnim »ne«. Danes se, kot rečeno. Vorsterjev režim srečuje z vedno večjim odporom prebivalstva. Upor usmerja osvobodilno gibanje SVVAPO pod vodstvom Sama Nujoma. Gibanje, ki terja umik zahodnoafriških čet iz Namibije, izpustitev političnih zapornikov in neodvisnost, deluje že K) let. Uspelo mu je povezati celotno ozemlje dežele, čeprav so Še močna medplemenska nasprotja. Borci osvobodilnega gibanja še nimajo večjega osvobojenega ozemlja, s katerega bi lahko delovali, vendar so že tako-močni, da jih morajo upoštevati pri kroje nju prihodnosti Namibije. bd 2KOVNJAK opozarja na pravice in dolžnosti lav) - ° ^n’ ie že, odkar se uve-pooblaščeni delavci Qrga . P1" delu v temeljnih V 1Zacijah združenega dela. *etu je bilo v tečajih s ^ bJ1'* 01 2' Programi izobraženih llaščaŠani^ kakih C nih K!zdaj p°tri Skrbi za varstvo pri delu 1500 poo-delavcev. Poprečno pooblaščene enega varnostnega )ars,v2)<>bla'šOene delavce služb ^Qsebe ^ de'u ie bil sestavljen 'tvenj n 'n terneljit vzgojnovar-*VbnPr08ratri' kl 8a Je sestavila glaSju z 'zP>Ina komisija v so-t°"1 cljj.^^blišlvim inšpektora-t'1 ^ela 3 Slovenije predvsem phega Ce v organizacijah zdru-re|(jVnj de^a z enostavnejšim % r,m Procesom oziroma za / >pr P^blašcene flei„Jaj0 naloge delavce, ki p0|e —varstva pri eg Mojega rednega dela. Program izobraževanja pooblaščenih delavcev obsega naslednja področja; 1. Osnove pravne ureditve varstva pri delu (6 ur) 2. Temeljni varstveni ukrepi in normativi: a) varstvene zahteve za gradbene objekte, namenjene za delovne in pomožne prostore, b) varstvene zahteve za delovne priprave in naprave (4 ure), c) ekologija (3 ure) d) varstvene zahteve za notranji in zunanji transport in skladiščenja (4 ure) e) varstvene zahteve za nevarne in škodljive snovi in požarno varnost (4 ure) f) varstvene zahteve za delo z električnimi napravami (4 ure) g) zdravstveno varstvo in prva pomoč (4 ure) h) socialna varnost (3 ure) 3. Evidenca in poročila o varstvu pri delu (3 ure). Po tem programu lahko opravljajo strokovni izpit samo pooblaščeni delavci-v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela z enostavnejšim delovnim procesom oziroma pooblaščeni delavci, ki opravljajo strokovne naloge s področja varstva pri delu poleg svojega rednega dela. Za strokovni izpit po tem programu ni predpisana šolska izobrazba niti delovne izkušnje. Razumljivo pa je, da je za uspešno pripravo in za opravljanje izpita ter za naloge pooblaščenega delavca potrebna ustrezna šolska oziroma strokovna izobrazba, delovne izkušnje in tudi delovno mesto. To mora v vsakem primeru posebej ugotavljati pristojni inšpektor. Kar 1500 pooblaščenih delavcev pomeni nedvomno veliko in močno razširitev skrbi za varno in zdravo delo ljudi v delovnih procesih. Mrežo teh strokovnjakov pa moramo razširjati in utrjevati z dodajanjem znanja reše-vanja tudi težjih in nevsakdanjih vprašanj varstva pri delu. Zato ponovno priporočamo organom .upravljanja, da se glede pooblaščenih delavcev seznanijo z gradivom revije »Delo in varnost« št. 1-2 za leto 1976. Že v prvi polovici letošnjega leta pa bo Zavod SR Slovenije /a varstvo pri delu pripravil za pooblaščene delavce posebej izbrane teme glede varnostne tehnike, delovnega okolja, življenjskih razmer in drugih vprašanj posameznih gospodarskih dejavnosti oziroma skupin in vrst tehnoloških procesov. sprašujete -Odgovarjamo Prosim za pojasnilo na naslednje vprašanje: Ali lahko dobi delavec jubilejno nagrado za 20 let delovne dobe v letošnjem letu, če je lani prejel jubilejno nagrado za 10 let delovne dobe v organizaciji združenega dela? R. D. —RADOMU1 Odbor sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevz nje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pojasnjuje: Do letos je sindikalna lista predvidevala jubilejne nagrade delovno dobo, doseženo v isti ali sorodni organizaciji združ. nega dela oziroma v isti dejavnosti. Tako so organizacije.združenega dela v glavnem tudi delile jubilejne nagrade. Glede r zakon o združenem delu, ki pravi, da delavce v laga svoje delo > združeno delo ne glede na to, kje je v rednem delovnem r. zmerju. se je spremnila tudi vsebina te točke sindikalne liste Za letos sindikalna lista torej pravi, da organizacije združenega dela lahko uvajajo jubilejne nagrade za doseženo delovno dobo delavca. Pogoji, višina in oblike nagrade so prepuščeni organizacijam združenega dela. Jubilejne nagrade za dosežem delov no dobo delavca bodo organizacije združenega dela prvin uvajale v letošnjem letu. Zato je možno, da delavec, ki je v minulem letu prejel jubilejno nagrado za 10 let v organizaciji, lahko prejme letos tako nagrado za 20 let dosežene delovne dobe. ur. šport, odam, rekreacija y. aprila 1977 stran J* OB ZAKLJUČKU DSl OBČINE VELENJE Že blizu 1300 udeležencev! Komisija za - oddih in rekreacijo pri občinskem svetu ZSS Velenje je nedavno organizirala svečan zaključek sindikalnih športnih iger za minulo leto. Na prireditvi, ki je bila v kavarni REK Velenje, so prejele pokal za zmago v ženski konkurenci športnice Skupnosti za zaposlovanje, v moški pa predstavniki Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Na tekmovanjih v devetih športnih panogah, to je v veleslalomu, kegljanju, streljanju, namiznem tenisu, plavanju, malem nogometu, odbojki, košarki in šahu je sodelovalo blizu 1300 predstavnikov delovnih kolektivov. Moški so nastopili s 187, ženske pa z 48 ekipami. Prehodna pokala je podelil predsednik občinskega sveta ZSS Velenje Marcel Medved, ki je tudi čestital vsem udeležencem delavskih športnih iger za dosežene uspehe in obenem pozval vse, ki delajo na področju organizacije rekreacije, da store vse za še večjo množičnost. Rezultati: Skupna uvrstitev — ženske ekipe: 1. Skupnost za zaposlovanje, 2. KOC — TOZD Modni salon, 3. Gorenje TGO Velenje — TOZD CHM, itd. Skupna uvrstitev — moški: 1. Gorenje TGO Velenje — DSSS, 2. REK — TOZD Klasirnica, 3. Gorenje TGO Velenje — TOZD CHM, itd. Ženske posamezno — streljanje: 1. Marjana Hojan (Skupnost za zaposlovanje), 2. Gizela Sternad (OŠ A. Aškerc), 3. Vida Polutnik (OŠ A. Aškerc); kegljanje: 1. Marjana Gavez (KOC — TOZD Modni salon), 2. Saša Tavšič (Vegrad DSSS), 3. Otilija Glas (KOC — TOZD Modni salon); Plavanje 50 m prosto: 1. Zdenka Borovnik (KOC — TOZD . Modni salon), 2. Ida Holobar (RŠC — TOZD EKO), 3. Zdenka Sitar (RŠC — TOZD EKO). Moški posamezno — streljanje: 1. Rudi Zager (TUŠ), 2. Jože Vertot (TUŠ), 3. Franc Trebše (Vegrad DSSS); kegljanje: 1. Srečko Rožič (REK — TOZD ZO), 2. Herman Ravter (RŠC — TOZD EKO), 3. Ljubo Supič (Vegrad — TOZD GO) PLAVANJE 50 m prosto:!. Marjan Tratnik (REK DSSS), 2. Zdravko Tajnšek (REK DSSS), 3. Boris Kovše (REK — TOZD Klasirnica); plavanje 50 m prsno: 1. Milan Šteharnik (Gorenje TGO DSSS), 2. Rastko Lah (Društvo telesnih invalidov), 3. Marjan Gaberšek (KOC — TOZD Modni salon); ŽENSKE EKIPNO: streljanje: 1. Skupnost za zaposlovanje, 2. Vegrad DSSS, 3. OŠ A. Aškerc; odbojka: 1. Bolnišnica Topolšica, 2. Skupnost za zaposlovanje, 3. POS; košarka: 1. RPC — TOZD EKO, 2. Skupnost za zaposlovanje, 3. Gorenje TGO — DSSŠ; namizni tenis: 1. Projektivni biro, 2. Skupnost za zaposlovanje, 3. KOC — TOZD Modni salon; kegljanje: 1. Vegrad DSSS, 2. REK DSSS, 3. KOC — TOZD Modni salon; plavanje 50 m prosto: 1. 1. RŠC — TOZD EKO, 2. KOC — TOZD Modni salon. MOŠKI EKIPNO: streljanje: 1. TUŠ, 2. Vegrad, 3. Gorenje TGO — TOZD CHM; kegljanje: L RŠC — TOZD EKO, 2. REK — TOZD ZO, 3. REK — TOZD TES; plavanje: 1. REK — TOZD Klasirnica, 2. Društvo telesnih invalidov, 3. Gorenje TGO DSSS; odbojka: 1. GorenjeTGO DSSS, 2. ERA — TOZD Trgovina, 3. REK — TOZD PZS; košarka: 1. REK — TOZD TEŠ, 2. Gorenje TGO — TOZD Servis in maloprodaja, 3. Gorenje ZGO — TOZD Vzdrževanje. PO SLEDEH DOLOČIL SINDIKALNE LISTE O REGRESIRANJU LETNIH DOPUSTOV (I.) Lepe možnosti za oddih Delavci Tobačne tovarne Ljubljana ifnajo svoje počitniško naselje V prejšnji številki našega tednika smo napovedali, da bomo v tem pred-poletnem času obiskali več delovnih kolektivov in se pozanimali, kakšne odločitve so sprejeli pri regresiranju letnih dopustov. Poletje je namreč pred nami, zato mnogi že kujemo načrte, kje in kako bomo preživeli svoje počitnice. Marsikaj pa bo seveda odvisno od naših možnosti, od našega žepa, torej tudi od višine regresa. Letošnja sindikalna lista je v poglavju, kjer obravnava politiko regresiranja letnih dopustov, zelo nedvoumna. Precej bolj, kot pa je bila leto poprej. Med drugim tudi poudarja in to je bistvena novost — dav nobenem primeru ne more biti višina regresa za vse delavce enaka. Vse do letos smo bili namreč priča mnogim primerom, ko so delovne organizacije delile regres po načelu »vsem enako, da bo mir«. V vseh teh primerih regresi niso dosegli svojega namena. Tisti z najnižjimi osebnimi dohodki si z regresi niso mogli kaj prida pomagati, zato si tudi niso mogli privoščiti počitnic. In, kako bo torej z regresi letos? VEČ KRITERIJEV Za uvod v serijo naših prispevkov na temo, kako spoštujejo delovni kolektivi določila sindikalne liste in kakšne možnosti dopustovanja bodo imeli delavci »po novem«, smo obiskali Tobačno tovarno iz Ljubljane. Na naša vprašanja je odgovarjal Bojan Burnik, vodja kadrovske-socialne službe. »Naša tovarna ima v Sloveniji pet temeljnih organizacij združenega dela, v katerih dela blizu 1800 ljudi, od tega kar 70 odstotkov žensk. Že v začetku leta, to je meseca januarja, smo na zborih delovnih ljudi razpravljali o regresiranju letnih dopustov in določili letošnje sindikalne liste. Sklenili smo, da bomo na zaposlenega izločili za regrese po 1400 dinarjev, to je 200 dinarjev več kot lani. Dogovorili srno se tudi za posebne kriterije, po katerih bodo prejeli nekateri delavci višji regres v primerjavi z drugimi...« »In kakšni so ti kriteriji?« »Vsem delavcem v naših petih temeljnih organizacijah združenega dela« ki so v Sloveniji, gre regres za počitnice v višini 1200 dinarjev. Pravico da dodatnega regresa pa imajo zaposleni z nižjimi osebnimi dohodki, pi> čemer smo upoštevali mesečni dohodek na družinskega člana, dalje delav-! ci, ki so bili lani več mesecev neprekinjeno na bolniškem dopustu, in slednjič tisti, ki imajo zavoljo težkih delovnih razmer dodatne dneve dopusta Delavci, ki imajo dodatni dopust, prejmejo za vsak dodatni dan še po 100 din regresa. Delavci z nižjimi osebnimi dohodki na družinskega član) prejmejo za vsakega otroka po 300 oziroma 200 dinarjev. Tudi delavci, k| so bili v zadnjem času več časa na bolniškem dopustu, prejmejo še dodatni regres v višini 200 dinarjev...« ZA PRENOČIŠČE OD 5 DO 15 DIN »Verjetno ste izračunali, koliko bo torej znašal najvišji regres v vaše®1 kolektivu?« »Zagotovo lahko rečem, da ne bo nihče prejel manj kot 1200 dinarjev, koliko pa bo znašal najvišji regres, pa za zdaj še ne vemo. Slišal pa sem, d* so si to že izračunale nekatere delavke. Pravijo, da bodo nekatere prejek za počitnice tudi po tri tisočake...« Ob koncu smo Bojana Burnika še vprašali, kje vse bodo letos lahko leto- ' vali njihovi delavci in za kakšen denar. »V Dajli imamo svojo počitniško postojanko. Gre za novo naselje s 3<> garsonJerami oziroma z več kot 140 ležišči. Stanovanja so popolnem* opremljena, prav tako kuhinje, kjer si ljudje po svoji volji in po svoje!® okusu lahko pripravljajo hrano. V polni sezoni bodo morali odrasli odšteti za ležišče 15 dinarjev na dan, za otroke pa po 10 din. Seveda so cene v pred in posezoni še bolj dostopne, čeprav so pravzaprav že tako simbolične ...«, nam je odgovoril Bojan Burnik. Ni kaj, delavke in delavci tega kolektiva bodo imeli letos vse možnosti z* prijetno in obenem tudi ceneno letovanje. ANDREJ ULAGA TOLMIN I. veleslalom kovinarjev V nedeljo, 3. akrila, so bile na Kaninu prve zimske športne igre sindikata delavcev kovinske industrije Tolmin. Organizator iger je bil občinski odbor sindikata iz Tolmina, izvajalci pa delavci ISKRE, TOŽD Avtoelektrika Bovec. Vseh udeležencev — v štirih moških in treh ženskih kategorijah — je bilo 103. Tekmovanje je potekalo ob lepem vremenu in dobri organizaciji povsem bre- zhibno, za kar gre zahvala tudi požrtvovalnim sodnikom SK »Kanin« iz Bovca. Najbolje so se odrezali tekmovalci iz »TIK« Kobarid, drugi so bili tekmovalci ISKRA, TOZD Avtoelektrika Bovec, tretji pa ISKRA, TOZD Avtoelektrika Tolmin. Rezultati — ženske A razred: 1. Vesna Kravanja, Iskra Bovec, 2. Mira Zorč, Iskra Bovec, 3. Zmagovalci v posameznih kategorijah (od leve proti desni): Anton Šavli, Jože Skočir, Milojka Lednik, Marjan Rosič, Vesna Kravanja in Rihard Mlekuž ŠKOFJA LOKA PRVENSTVO V SMUČANJU V sončnem vremenu so bile v soboto, 2. aprila, sindikalne tekme občine Škofja Loka v veleslalomu in smučarskih tekih. Organizacijo je prevzelo Športno društvo Železniki in se izkazalo tudi na tem področju. Udeleženci so tekmovali v petih moških in v dveh ženskih kategorijah. Tudi tekmovanje v tekih je bilo v štirih skupinah za moške in v dveh za ženske. Ekipna uvrstitev je bila naslednja: 1. Iskra — Železniki, 2. Alples —- Železniki, 3. Alpina — Žiri, 4. LTH — Škofja Loka, 5. NIKO — Železniki, 6. ABC — Škofja Loka, 7. SGP Tehnik — Škofja Loka, 8. EGZ — Škofja Loka, 9. Center slepih — Škofja Loka in 10. Termika — Škofja Loka. Najboljšo uvrstitev med posamezniki pa so dosegli: Janez -Potočnik — Alpetour (0:52,52), Miran Bernik — NIKO (0:52,82), Ivan Mohorič — Iskra Železniki (0:52,87), Janez Gartner — Alples (0:52,89), Rene Benedičič — Alpetour (0:54,51), Janez Jugovič — LTH (0:58,65) in Dušan Blaznik — NIKO (1:01,47). F. KOTAR Slavica Garbšček, TIK Kobarid; B razred: 1. Milojka Lednik, Metalflex Tolmin, 2. Marija Gregorčič, TIK Kobarid, 3. Stojana Veskovič, Iskra Tolmin; C razred: 1. Anica Mišič, TIK Kobarid, 2. Slavica Rutar, Iskra Tolmin, 3. Ani Škoberne, Iskra Tolmin; Moški A razred: 1. Jože Skočir, TIK Kobarid, 2. Mitja Skočir, Gostol Tolmin, 3. Rajko Komac, Iskra Bovec; B razred: 1. Anton Šavli, lIK Kobarid, 2. Metko Bajt, TIK Kobarid, 3. Lado Likar, TIK Kobarid; C razred: 1. Rihard Mlekuž, Iskra Bovec, 2. Vili Šafhalter, Iskra Tolmin, 3. Jože Ivančič, Iskra Bovec; D razred: 1. Marjan Rosič, TIK Kobarid, 2. Jože Skoberne, Iskra Tolmin, 3. Miloš Gruntar, TIK Kobarid. FRANC VENCELJ EVROPSKA VARNOST SODELOVANJE Knjiga zajema problem varnosti in sodelovanja v Evropi, potek priprav na konferenco o evropski varnosti in sodelovanju (Helsinki 1975), stališča skupin držav (vzhodnih in zahodnih) o posameznih vprašanjih, o katerih so razpravljali ter zaključni akt helsinške konference in popolne podatke o oborožitvi na svetu. Knjiga je zlasti bogat pripomoček pri ugotavljanju izvajanja sklepov helsinške konference, ki bo tudi temeljna tema razgovorov na II. konferenci o varnosti in sodelovanju junija letos v Beogradu. Skratka, gre za knjigo, ki po aktualnosti zadeva vse nas, borce za mir, neuvrščenost in aktivno sožitje med narodi. Cena 200.— din. Knjigo lahko naročite pri ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, ali kupite v naši trgovini na Tavčarjevi 5 v Ljubljani. ------------------------ odreži ---------------------- NAROČILNICA Nepreklicno naročamo pri CGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4,.. izvodov knjige EVROP- SKA VARNOST IN SODELOVANJE. Knjigo mi pošljite na naslov: ...................... Poštna številka, kraj: ......... ................... Datum: ............................................ Čitljiv podpis naročnika: (z žigom) Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu knjig. MMHfflPlilHBiHglEIBaaili POSTOJNA Novo letalo Klub letalcev iz Postojne je te dni imel svoj redni občni zbor. Iz poročila sledi, da je klub uspešno prebrodil finančne težave in dosegel tudi nekaj dobrih rezultatov. Med drugimi so bili v minulem letu zelo uspešni modelarji, ki so se udeležili tudi državnega prvenstva v kategoriji F-l-b v Vršcu. Jadralni piloti so v celoti uresničili svoj načrt letenja, in to s pomočjo letalskega centra v Ajdovščini, ki nudi Postojnčanom vso materialno pomoč. Nekoliko slabše pa so se odrezali motorni piloti, saj klub ni imel dovolj potrebnih sredstev. V letošnjem letu ima klub v načrtu šolanje novih kadrov v vseh sekcijah. Vsi skupaj pa se zelo vesele novega dvosedežnega letala, ki so ga pred dnevi vplačali in naročili iz tujine s pomočjo Telesnokulturne skupnosti Postojna. NOVO MESTO Zimske športne igre Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu Zveze sindikatov v Novem mestu je organizirala X. zimske delavske športne igre novomeške občine. Po navadi so bile zimske igre v Črmošnjicah, ker pa letos ni bilo snega, so jih pripravili na Krvavcu. Udeleženci so tekmovali v veleslalomu, ženske in starejši moški na 450 metrov dolgi progi z 20 vratci, mlajši moški pa na 500 metrov dolgi progi z 22 vratci. Sodelovali so 104 tekmovalci iz 13 osnovnih organizacij sindikata. V posameznih skupinah so zmagali — ženske do 25 let starosti: MARIJA TURK — ISKRA Novo mesto 83; ženske nad 25 let starosti: ZMAGA BEGOJEV — PIONIR Novo mesto; moški do 30 let starosti: PETER TURK — KRKA; od 30 do 40 let starosti: TONE VESEL — PIONIR in moški nad 40 let starosti: MARJAN ŠONC— KRKA. Ekipno je pri ženskah zmagala KRKA II. s 75 točkami pred novomeško podružnico Ljubljanske banke in ekipo KRKA I. Pri moških pa je zmagala ekipa KRKA I. s 314 točkami pred IMV in ISKRO Novo mesto. R. Š. SORIŠKA PLANINA Postojnčani najhitrejsi Na Soriški planini je bilo zaključno tekmovanje v smučanju za pokal Notranjske. Tudi letos so prevzeli organizacijo notranjskega pokala smučarji SK Vrhnika. Na srečanju je sodelovalo deset smučarskih klubov, največ znanja pa so pokazali predstavniki SK Postojna. Slede: SK Vrhnika, SK Logatec itd. Udeleženci tekmovanja za notranjski pokal so ob tej priložnosti poudarili, da bi morala imeti smučarska zveza Slovenije večje razumevanje za takšna in podobna regijska tekmovanja in jim nuditi tudi potrebno podporo. TRBOVLJE_________________ Premoč domačih ekip Ob 30-letnici GIP »Beton Zasavje« TOZD Operativa je bilo na kegljišču »Rudar« tekmovanje, na katerem je nastopilo 8 ekip iz več temeljnih organizacij gradbenih podjetij. Najbolje so se odrezale domače ekipe, saj so osvojile vsa prva mesta. Vrstni red ekip: 1. Cementarna Trbovlje 2719, 2. TOZD operativa Zasavje 2625, 3. IBT Trbovlje 2525, 4. TOZD operativa Zagorje 2489, 5. Obnova Celje 2465 itd. Vrstni red posameznikov: 1. Tomše (Cementarna) 493, 2. Spec (IBT) 492, 3. Kozmus (TOZD operativa Zagorje) 488, 4. Jerman (Cementarna) 478, 5. Čehovin (Obnova Celje) 476 itd. G. R. POSTOJNA Okrnjena udeležba Na kegljišču hotela Šport so se v okviru letošnjih delavskih športnih iger postojnske občine končala tekmovanja v kegljanju za ženske. Od 12 prijavljenih ekip je prišla na kegljišče le polovica tekmovalk. Iz neznanih razlogov se tekmovanja niso udeležile ekipe Zavarovalnice Triglav, Transavta, gozdnega gospodarstva, Javorja, Nanosa in prosvetnih delavk. Tudi letos je vrstni red najboljših enak lanskemu. Prve so bile predstavnice Postojnske jame, druge Kmetijske zadruge, medtem ko so se na tretje mesto uvrstile predst3' kolektiva LIV. \i Po petih disciplinah vodijo tošnjih sindikalnih športnih postojnske občine športniki P°j|. ske jame, ki so zbrali že 32 toi (M ■jsl Nada Vilhar, predstavni* ^1 , stojnske jame in druga naj^ tekmovalka na letošnjih .ft\ \ skupaj z Bizjakom, naju*? ' Šim kegljačem Postojne* iz zgodovine delavskega gibanja ^e: dr. FRANCE KRESAL živela KOMUNISTIČNA STRANKA SLOVENIJE! ' in ^?an'Iest slovenskemu narodu Sv .ru8! dokumenti, ki jih je v °Jih dokumentih sprejel usta-°vni kongres KPS, so bili natis-i J®ni takoj po kongresu v brošu-' npLZePnega formata na 24 stra-! Na prvi strani je bilo obve-1 jgP C-O. K. S. J., da je bil aprila . ( ustanovni kongres Komu-So K’ e stranke Slovenije in da , na. 'le na njem zastopane vse Vsvažnejše organizacije KP iz , e Slovenije. Obvestilo se je , ucalo s sporočilom, da je bil na ^ v ngres.u 'zbran centralni odbor J 2 ^uistične stranke Slovenije. nas pa je zlasti dragocena nije bo poleg tega pospešilo in dobrodejno vplivalo na razvoj slovenskega strankinega kadra, povzdignilo bo in razvilo spodbudo, samostojnost in odgovornost naših slovenskih sodrugov. Z osnovanjem Komunistične stranke Slovenije se izvaja reorganizacija Komunistične stranke Jugoslavije, ki prilagaja svojo organizacijsko gradnjo narodno-političnim posebnostim Jugoslavije. Ž osnovanjem K. S. Slovenije, K. S. Hrvaške in K. S. Makedonije se spreminja organizacijska oblika proletarskega edinstva in demokratičnega centralizma K. S. Jugoslavije, toda ta temeljna načela komunističnega gibanja ostanejo tudi še nadalje v popolni veljavi. K. S. Slovenije je osnovana in bo delovala v okviru enotne K. S. Jugoslavije. S tem, ko bo imel vse možnosti za razvoj spodbude in svoje odgovornosti za delovanje komunistične organizacije v Sloveniji, bo centralni odbor Komunistične čanih in zatiranih za boj proti močnemu sovražniku, velesrbskemu zatiranju, katerega zatiralskih aparat je centralizem. Proleterski centralizem K. S. Jugoslavije je izraz enotnosti proletariata zatiranih narodov s proletariatom vladajočega naroda. Ta centralizem ni vsiljen, ampak je prostovoljen in oprt na zavest, da se brez enotnosti in osredotočitve vseh revolucionarnih sil ne da strmoglaviti skupnega sovražnika. Tak centralizem olajšuje pritegnitev srbskih kmetov in demokratičnih plasti srbskega naroda v boj na strani zatiranih narodov. Tak centralizem je izraz proletarskega intemacionalizma in proletarske demokracije. Slovenija je industrijsko najbolj razvita dežela v Jugoslaviji. V Sloveniji obstoji 1340 podjetij, od katerih je 556 industrijskih obratov z 78.000 delavci. K tej osnovni proletaski armadi je treba dodati okoli 42.000 rudarjev in železničarjev in okoli 60.000 poljedelskih delavcev. Prole- l?o£Va zidanica nad Grajsko vasjo v Savinjski dolini, kjer je bila v noči s 16. na 17.april 1938.1eta, to je 'n Ej™ P® ustanovnem kongresu, prva konferenca KPS. Konferenca, na kateri sta bila tudi Josip Broz Tito ard Kardelj, je ocenila delo partije v minulem letu. Prvpmac'ja ° socialni strukturi centralnega komiteja ivcev, ^lav-* b'*a naslednja: 58,3 % £amešče 16,7 % kmetov in ov, 25 % intelektualcev p --‘^vencev. t'aro!i Manifesta slovenskemu P°zdrava izvršnemu ci0nJ" Komunistične intema-kpje’ centralnemu odboru Špa ,ln pozdrava junaškemu • btoši emu ljudstvu je bilo v čeVo n natisnjeno tudi Gorki-vhv Pačilo o pomenu ustano-l n , S in političnih razmerah stičn?l0V0m »Živela komuni-sJrarlka Slovenije!« j. rocilo se glasi: ‘'ovnj J11 aprila t.l. je bil usta-Strank p°n8res Komunistične som e.Slovenije. S tem kongre-*g0(j Je Pričelo novo poglavje v 1ja n V!n' komunističnega giba-’Ug0s|a^e. Slovenije, temveč cele I? bol; r 0sn 0 va n j em slovenske stranke Slovenije oživotvarjal linijo in odloke K. S. Jugoslavije, prilagojene posebnim slovenskim razmeram in se bo podrejal centralnemu odboru Komunistične stranke Jugoslavije. Skladno s statutom Kominterne lahko obstoji v eni državi samo ena komunistična stranka. Tako kot ni Komunistična internacionala federacija komunističnih strank posameznih dežel, marveč je enotna svetovna revolucionarna stranka, tako tudi K. S. Jugoslavije ni in ne more biti federacija ali zveza K. S. Slovenije, K. S. Hrvaške, K. S. Makedonije in komunističnih organizacij po drugih pokrajinah v državi, temveč enotna revolucionarna stranka, z eno politiko, enim vodstvom in eno disciplino, ki so jim podrejene vse organizacije in vsi sestavni deli stranke. Proletarski centralizem naše Komunistične stranke Jugoslavije je orodje izkoriš- tariat je osredotočen v velikih industrijskih centrih (kovinarji — Jesenice, Dravska dolina, rudarji — trboveljski revirji, tekstilci — Maribor, Kranj, kemična industrija — Hrastnik, Ljubljana). V skladu s tem mora tudi vloga slovenskega delavstva v družbenem in političnem življenju ustrezati njegovi vlogi v gospodarskem življenju. Slovenski proletariat mora tvoriti hrbtenjačo in glavo vsega demokratičnega in naprednega gibanja v Sloveniji. Ta častna in zgodovinska naloga izvira tako iz socialne strukture Slovenije kakor iz dosedanje velike vloge slovenskega proletariata v dosedanjih družbenopolitičnih bojih Slovenije. Osnovanje K. S. Slovenije naj olajša in pospeši ostvaritev hegemonije (vodilne vloge) delavstva v celotnem družbeno naprednem in demokratičnem gibanju v Sloveniji. li«* $ c'ie ^lnske strankine organiza-if ^0ven - komunistično stranko 0cl|Qt 'N postaja kri in meso ^ IV. državne strankine te°rfi,„"ce (december 1934) o Odi fcantzacjjj naše stranke. Ta v£Se glasi: krepitve boja proti ^Hdi ,OV!nističnemu vplivu in >Wia Olajšanja in pospešitve ^aVcev if-tne®a kadra iz vrst 1'4r°dom Popadajo zatiranim ^ Prinaša konferenca Nuji 'j/ soe v okviru K. S. J. aloveniie tS’ Hrvaške in K. S. mN1* en,!,an)ern K- S. Slovenije v ,Npii .Ine K. S. Jugoslavije se bo 0 nunskih ,eres narodno zatiranih 'Ju,dskih množic za komu-v.Nev v "N0 in olajšana bo oživo-v^ljudsketv,'!^6. vl°ge proletariata v Ne boju v Sloveniji. Osno-I munistične stranke Slove- lli SAMOU PRAVIM Ali DELAVSKA KONTROLAH I Priročnik lahko naročite na naslov: CGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4/11 ali na naslov Republiška konferenca SZDL, Ljubljana, Komenskega 7. Cena za izvod je 8 din. 9. aprila 1977 stran — Odkar so na Danskem dobili hrano iz slame in papirja, me podražitve živil ne skrbijo več ! Karikatura: 1. Antič — Ne vem, kam bi šel na letni oddih ... — Kamorkoli boš šel, se nikjer ne boš tako dobro odpočil, kot na svojem delovnem mestu! Karikatura: M. Alaševič NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite do 20. aprila 1977 na naslov: CZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA št. 14. Nagrade so: 200, 150 in 100 din. de ZNAMKA ffiANC. ■(1AW]EV 90U SUKANJE ZVOJiHIM.I 5PiR\/AMl DOVRŠNI gšErau CAS RAbOMIK WAlT£R Ualug ULRRiertt MAKEbos!. NARobSA IUNAWN)A fl?AK Ob PRT 2ELE2Am-ŠKI VOZ OGLAS. 0E>?AVA V CASopCU, — (flEMESTo V 70IZNI AfRIIČI uCacjA« ‘iKASuVA zeM.oasss PiSATEO kRlMIMMk udeleže NEC. CEiiE LUCI3E r ! 0E.ER, SKlENia! ELELCTR, kCoe, NAŠ 1 KONTNEMii MUZAIW6. PEtmStvA j PRANO,- Pisatelj [Ariana! BtASo TRS/^ PRITOKSAIE SlROK.ZA PERZ.7F7« SESTAVIL C.,Ni. 100 OKEVC-A de 'AA6EP.L MlToL, SLA VEM uovec. kratkima i/NDOklNI ?ARL0V KL0KAN ZUPAN m NAS Pob RANCOZ: KOPNO V MORJU (MN0Ž.) walteR TRESC.H (Skalim SiARffiiD. LPALo Rožem,le. DREVESA itald. KAMIDM MC&IU GLAS ŠPANSlLo Ž. IME LESt&IAC. busik ME&LltVA LIČ-MK.A STEDkCV- ZA ETIMOLIr ai^o • TURSKI poskTniri “•SE de LOCUS. Sigi lu sieVRiiiii S?ol sREiište VRTEkiOB ceuA-v SI6IRI3I PREbKAlEC "OLATr. INDDSKj T>Rr)EV Z- OČHbVA SESTRA ZIHSiOO ZDRAUIL. v svtci KftET^A BERlj! SKA SAb.ihstšJA NOVI SAb jEKLEA/A VRV Lonec bloToPA GLO(/El< OZEK. KOS GLASA NA7SI/ETL EJECAv- r ! zap-amsp momori/o Et>0 Palica ».LOGA b/VkP,A ; JIAS DUEL), ZLATAR. tN/AŽA SOSIASIIIA SPL&SEO tccSLo IME RjŠSica « vgiajA ZAAL S KlesčAm.i fitRl-lAN-SP OLE L UAbAv' de . ^----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------s REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ŠTEV. 12: Stabilizator, totalitarist, erotomanija, rame, ole, ato, JK, kino, Brno, lok, KA, Rodin, IPLAS. poroka, zlot, nadav, Aare, in cipa, Cs, leto, Cus, itinerar, NT, Jirasek, reta, ako, kramar, akt, enakost, Ela, meter, Zagreb, INA, karta, kok. Izžrebani reševalci križanke štev. 12: 1. nagrada, 200 din: Lojze Puncer, 63330 Mozirje 2. nagrada, 150 din: Jožica Lovko, Tacen 105-B 61211 Šmartno pod Šmarno goro 3. nagrada, 100 din: Aljoša Štemberger, 61330 Kočevje, Kolodvorska 11 Nagrade bomo poslali po pošti. _________________________________________J Te dni mineva 40 let, kar je bila v Barličevi hiši na Čebinah ustanovljena Komunistična partija Slovenije, dogodek, ki prav gotovo zavzema najvidnejše mesto v zgodovini slovenskega delavskega gibanja. 16. aprila bo na Čebinah osrednja slovenska proslava. Priprave za proslavo so že v zaključni fazi. Ena od nalog, ki so si jo zadali mladi že pred letom dni, zgraditi oziroma razširiti cesto na zgi Če ebine, bo opravljena v roku. »Do proslave bomo uredili 20 kilometrov cest,« je povedal Janez Ocepek, predsednik skupščine občine Trbovlje. »Od devetih kilometrov, kolikor jih je od Trbovelj do Čebin, bomo 4 kilometre asfaltirali. Cesta nas bo veljala 14 milijonov dinarjev. Del sredstev je prispeval republiški sklad za ceste, del stroškov smo pokrili s kreditom ljubljanske banke, 3 milijone din pa bb vredno prostovoljno delo mladincev.« »V mladinski delovni akciji Čebine 76 je sodelovalo 852 brigadirjev, predvsem iz revirjev. V letošnjem letu,« je poudaril predsednik mladinske organizacije Trbovlje, »pa bo število prav gotovo preseglo 2.000, saj nam prihajajo pomagat tudi iz drugih krajev Slovenije. Tako je bilo na akciji kar 960 kadetov Šolskega centra sekretariata za notranje zadeve iz Ljubljane, poleg tega pa še 96 brigadirjev Doma učencev Sloveni j aceste, 50 iz medincinske šole iz Ljubljane, mladinci iz Novega mesta in študentje iz Kopra. Predvsem delamo na cesti tista dela, ki jih stroji ne morejo. Zadnje dni pa bomo pomagali urejati tudi prostor, kjer bo proslava.« V soboto, kp smo brigadirje obiskali, so imeli pred seboj še veliko dela. A. A. tiili Novomeški brigadirji so izkoristili akcijo »Čebine 77« kot predpripravo brigadirjev za večje letošnje delovne akcije. Nada Zorko, Marjeta Poljanec, Mojca Grivec in Zdenka Bohte so prišle iz Novega mesta. Niso še bile v brigadi, le nekaj enodnevnih akcij v Suhi krajini imajo za seboj. Kljub težkemu krampu v roki pa je Nada zatrdila: »Ni težko, saj sem vajena dela od doma.« Janez Ocepek in Zvone Perko: »Zadnje dni bo p,'| gotovo treba delati, če nam bo vreme naklonjeno alil,e Zgodovinski trenutek Idrije — Nikoli doslej idrijski rudnik ni bil pred takšno odločitvijo. Kdo ve, kdaj bodo od znoja razžrte knapovske bandure spet varovale pregreta telesa rudarjev pri kopanju rude. V ravnanju delavcev, ki pereta slačilnico, je nekaj simbolike — voda odnaša tisto, kar je ostalo. Pri petdesetih v šolski klopi — Teoretični del prešolanja temelji na izkušnjah Viktorja Opake, direktorja Delavske univerze Celje, do nedavna vodje izobraževanja štorskih železarjev. Nekdanji rudarji zavzeto sledijo pouku, čeprav niso redki tisti, ki imajo že tudi peti križana grbi. Za uk nisi nikoli prestar — Silvester Gosler, kopač-tesar, s 33 leti delovne dobe v jami, se je odločil za poklic kovinarja. Nazadnje je sedel v šolski klopi pred 34 leti. IZ RUDNIKA V ŠOL« Zadnji marec. Večeri se. Otroci se z vriščem vsujejo iz bližnje šole. Ulice se poslavljajo od zadnjih sprehajalcev. V »Nebesih«, bližnjem lokalu, je živžav. Kot vsak večer. Pred gimnazijo nekaj deset možakarjev hlastno vleče zadnje dime iz cigaret. Manj razposajenosti in prešernosti je v njih kot v mladeži, ki je pravkar končala pouk. Možje drug za drugim vstopajo v gimnazijo, na hodniku zavijejo v levo, izginjajo v veliki predavalnici za fiziko. Skoraj štirideset jih je, rudarjev živega srebra, ki se bodo prekvalificirali v kovinarje. Slabo uro pred tem so drugi v Uncu použili prvo malico. Pred tem so si ogledali in srečali tovariše iz Kovinda, kjer se bodo v naslednjih tednih ob strojih prelevili iz rudarjev v kovinarje. V rudniški zgradbi ob jašku »Delo« — jaška »Borba« in »Pravica« so že prej zaprli — Marjan Pelhan, rudniški nadzornik bdi nad delom približno 40 rudarjev zadnje izmene, ki nekje spodaj v drobovju zemlje kopljejo rudo. Danes zadnjič. Jutri bodo rudnik zaprli. Skoraj petsto let so ljudje Idrije živeli od živega srebra. Njih utrip je bil naravnan na blišč in bedo te žlahtnine. Zdaj je konec. V resnici se je začetek konca porajal že pred leti. Takrat, ko je cena živemu srebru začela drseti navzdol, zdrsnila je tako nizko, da rudarji niso zaslužili niti za polovico plače. Za Idrijo se je zganila vsa slovenska javnost. Zagotovljen je denar za vzdrževanje rudnika, zagotovljen denar za prekvalifikacije rudarjev, hite z načrtovanjem novih tovarn in odpiranjem novih delovnih mest, da idrijski rudar ne bi ostal brez dela. 317 Prvo srečanje s tovarno — Kolektiv Kovinda je toplo sprejel rudarje iz Idrije. V približno dvesto urah bi se naj ob strojih prelevili v kovinarje. Prekvalifikacijo je pripravil Roman Boben, svetovalec Razvojnega centra iz Celja. rudarjev bo do konca leta deK pri konzerviranju rudnika, 93J* bo zaposlil Gostol, 11 Sori elektrarne, 18 jih ostane v fj, jektivnem ateljeju, 18 jih fj godbeno dela v velenjskem niku, 12 pri Gozdnem gospo« , stvu in 6 pri Posočju. Za pre0s' lih 90 bo zaradi ostarel^ zmanjšanih delovnih sposodi, sti in invalidnosti težko JJ j delovna mesta, zato možnost, kako jih prede* upokojiti. Rudarska nadzornika Troha in Ivan Logar izra^J vata zadnje akorde. Proizvo , akorde. Od jutri naprej h0,^ nekaj časa iz jame pfih*)^ samo jalovina., Do takrat, idrijsko živo srebro znova phj, bilo sijaj in vrednost, ceno, k1 j rudarju zagotovila pošten J kruha. In vse drugo, kot d° letž*- Tekst in slike:JANEZ SEY c(r Udarniško do tovarne — J‘ Tušar, kopač, ki je 11 let pte.$ jami, je inž, Marjana I obvestil o odločitvi rudaij^lt bi ob prostih sobotah in. jgl1 delje šli nazaj v jamo >n (l zaslužili denar, potrebe" gradnjo novih tovarn in nje novih delovnih mest. Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNIČ, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVA i, RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik), BORIS RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033; komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5 ž it tel.: 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601 -11807,4 račun pri Ljubljanski bankLšL,501-620-7-121100. Posamezn« „1* vitka stane 4,OD din, letna naročnina je 200,00 etn. Rokopisov t čarno. Poštnina plačana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica«, LjJD