P astir v Z la to ro g o v em k ra ljes tvu . P ovest za m lad ino . N ova za ložba. L ju b lja n a 1945. 127 str. N avod ilo za u p o rab o v rtljive zvezdne karte z op isom zvezd. D Z S . L ju b lja n a 1949. 51 str. P ion ir v naravi. M lad inska knjiga. L ju b ljan a 1951. 92 str. P o to v an je po neb u . M ladinska kn jiga . L ju b lja n a 1951. 142 s tr. Izleti z m lad ino . P riročnik za v o d en je m lad ih p lan incev , p io n irjev , m ladincev in šolskih izletov . K njižnica p riročn ikov za u č ite lje 6. D Z S . L ju b ljan a 1953. 163 str. M ladi p o p o tn ik . P riročn ik za č lane Počitn iške zveze, ta b o rn ik e in d ruge p o p o tn e ljud i. Počitn iška zveza S loven ije . L ju b lja n a 1954. 160 str. N ebo nad nam i. I. Sonce in n jegova d ružina . K m ečka knjiga. L ju b lja n a 1955. 94 s tr. N ebo nad nam i. II. Z g ra d b a veso ljstva. K m ečka kn jiga . L ju b ljan a 1956. 101 str. N ebo nad nam i. K njižnica čebelica 26. M lad inska knjiga 1956. L ju b ljan a 1956. 20 str. K raški svet in njegovi po jav i. M lad inska kn jiga . L ju b lja n a 1957. 183 str. P o to v an je po nebu . B ib lio teka M oj sv je t. S v je tlo s t. S ara jevo 1958. 132 str. N eizprosn i sever. M ladinska kn jiga . L ju b lja n a 1958. 141 str. Pod zem ljo . K njižnica čebelica 59. M ladinska kn jiga . L ju b ljan a 1960. 20 str. C erk n išk o je ze ro . K njižnica p riro d a in lju d je . M ladinska kn jiga . L ju b lja n a 1961. 163 s tr. N aše neb o . Isk ra , p ro p ag an d n a služba. N ap isano za p red sed n ik a T ita o b njegovi 70-letnici. L ju b ljan a 1962. 65 str. Š kocjanske ja m e . Z b irk a ku ltu rn i in naravni spom enik i S loven ije , 5. K onservato rsk i zavod SR S lovenije . L ju b lja n a . 30 str. R akov Š kocjan . Z b irk a ku ltu rn i in naravn i spom enik i S loven ije , 6. K onse rvato rsk i zavod SR S lovenije . L ju b lja n a 1966. 22 str. C erk n išk o je z e ro . Z b irk a ku ltu rn i in naravn i spom en ik i, 9. Z av o d za spom en iško v ars tvo SR S. M lad in ­ ska kn jiga . L ju b lja n a 1967. 30 str. V rtljiva zvezdna k a r ta , z navod ilom za u p o rab o in z op isom ozvezdij. D Z S . L ju b lja n a 1966. 51 str. T u ji svetov i, neznana m orja . P rešernova d ru žb a . L ju b ljan a 1966. 205 str. B rezna in vrhovi. O b zo rja . M aribo r 1974. 201 str. K ažipo t po n eb u . za o p azo v an je zvezd s p ro stim očesom in m alim i daljnog led i. D Z S . L ju b lja n a 1975. 115 str. M o je s teze . O b zo rja . M arib o r 1979. 332 str. V rtljiva zvezdna k a rta , z navod ilom za u p o rab o in opisom zvezd. P onatis. D Z S . L ju b lja n a 1980. 51 str. P rav ljica in resn ica o zvezdah. M ladinska kn jiga . L ju b ljan a 1981. 231 str. Č l a n k i K rasoslovn i članki so ob jav ljen i v N aših ja m a h , 30, D o d a te k , G rad iv o za s lovensko spe leo lo šk o b iogra fi­ jo in b ib liografijo . D ruga b ib liografija Pavla K un av erja še ni ses tav ljena . Š tevilne s tro k o v n e in p o lju d n o zn an s tv e n e članke in p rispevke je ob jav il v nas ledn jih časopisih in rev ijah : N aš ro d . R azo ri, P laninski vestn ik (več kot 63 č lan k o v ). P ro teu s (106 č lankov , 77 iz a s tro n o m ije , 13 iz geo g ra fije , 13 iz speleo lo g ije . 3 iz vars tva n arav e ). P ion ir, P ion irsk i list. M lad ina , M ladi sv e t. T a b o r , P o ro če­ valec, D e lo , T ovariš . SV E T O Z A R ILEŠIČ v mednarodnih Biobibliografskih študijah znamenitih geografov E najsti zvezek G eographers B iobibliographical Studies za leto 1987 je slovenske geografe spet p rije tno presenetil. M ed dvajset znam enitih geografov, raziskovalcev in oblikovalcev geografskih misli je to k ra t uvrščen že drugi Slovenec - p red trem i leti prem inuli akadem ik , p rofesor Svetozar Ilešič. Z arad i tega izbora smo lahko še posebej zadovoljn i, saj revija posega m ed zna­ m enite geografe še tja v drugo polovico 19. s to le tja , ko je geografska znanost doživ­ ljala najm očnejši razcvet in intenzivno poglabljanje geografskega m išljenja te r d ina­ mično širjen je geografskih raziskovalnih področij in ko se je začela vse večja razveja­ nost stroke. Z a to je večina v reviji izbranih geografov prav iz tega obdob ja . O d 223 doslej predstavljenih geografov, jih je sam o 34 delovalo pred to dobo in le 14 je tvor­ cev geografskih znanosti iz prve polovice 20. sto le tja . P rofesor Ilešič je izbran v to m aloštevilno skupino, čeprav izhaja iz nacionalno zelo m ajhnega obm očja, ki pa si je vseeno ustvaril im e ne le, v vsejugoslovanskem okviru , tem več se vidno vključil tudi v m ednarodne geografske tokove in vanje vnašal svoje lastne in dom ače dosežke ge­ ografske znanosti. Z anim ivo je , da sta v istem zvezku p redstav ljena znam enita geo­ grafa, ki sta vplivala tudi na Mešičevo delo. Prvi je A lbert D e m a n g e o n iz fran­ coske šole, ki jo je Ilešič še posebno cenil in ki je s svojim i agrarnim i študijam i vzpod­ budila llešičeva agrarnohistorična raziskovanja. Drugi je Belgijec O m er T u I i- p p e , predstavnik sicer m anjše nacionalne šole, u sm erjene v aplikativno geografijo , s katerim je Ilešič strokovno in prija te ljsko tesno sodeloval in ga slovenskim geogra­ fom tudi osebno predstavil. O svetlitev življenja in dela p rofesorja Ilešiča je podana po ustaljen i, za publika­ cijo značilni shem i. Prvo poglavje je posvečeno n jegovem u živ ljenju , študiju in poklicnem u delova­ n ju te r osvetlju je številne pom em bne službene, društvene in družbene funkcije, ki jih je opravljal Ilešič. Posebej sta poudarjen i dejstvi, da sta mu odraščan je v in te lek tual­ ni družini in zgodnje znan je tu jih jezikov odprla širok vpogled v geografsko stroko po vsej E vpropi te r m u tako om ogočila živo in vsestransko povezovanje z znanstvenim i ustanovam i te r vključevanje v m ednarodne strokovne organizacije, k je r je uspešno zastopal jugoslovansko geografsko znanost. N jegovo tvorno in p lodno znanstveno delovanje mu je prineslo številna p riznanja dom a in v svetu , postal je častni član več tu jih in dom ačih geografskih društev. Č eprav je Ilešič v slovenskem in jugoslovanskem prosto ru prisoten skoraj na vseh geografskih področjih , pa so ga na področje svetovne goegrafske misli in znan­ stvene dejavnosti uvrstile predvsem tri sm eri njegovega raziskovanja. To je najprej tem eljno znanstveno delo »Sistemi poljske razdelitve na S lovenskem », s katerim se ie uvrstil v sam vrh evropskih agrarno-historičnih geografskih raziskav, kar m u je poleg uveljavitve dom a, prineslo vsesplošno strokovno priznanje tudi m ednarodne znan­ stvene sren je . S tem delom si je Ilešič utrdil m esto zlasti m ed francoskim i in nem ški­ mi raziskovalci agrarne pokrajine. K ot m ednarodno priznan strokovn jak in predstavnik jugoslovanskih geografov, je sodeloval v kom isiji M ednarodne geografske zveze, ko se je usm eril v p roučevanje op redeljevan ja geografskih regij in regionalizacije. Pripravil je več regionalizacijskih shem Slovenije in Jugoslavije, ki jih je predstavil tudi m ednarodni geografski komisiji za regionalizacijo . N jegova regionalizacijska sinteza je osnova za vsa nadaljn ja geo­ grafska poglab ljan ja na tem področju pri nas. T re tje področje , ki je Ilešiča še posebej vznem irjalo , so bila teo re tična vprašan ja geografije kot znanstvene discipline. Sprem ljal je teoretične tokove na V zhodu in Z a ­ hodu te r ostal p repričan zagovornik eno tne geografije , ki oh ran ja pok ra jino kot os­ novno torišče svojega proučevanja . Prav llešičeva teoretična razm išljanja so vzpod­ bujala m noge slovenske geografe, da so ob usm erjevan ju v sicer ožje panoge geo­ grafske znanosti te r v ak tualne ali m odne težnje geografskih p roučevanj, ostajali v bistvu vendarle pri enotni geografiji. T re tje poglavje študije o p rede lju je Ilešičev pom en za rast geografske znanosti dom a v Sloveniji te r n jegovo skrb za vzgojo naslednikov. N a tem področju im a kot vzpodbudni učitelj, prem išljen pedagog in nadvse soliden te r teh ten znanstvenik iz­ jem ne zasluge. Vzgojil in usm eril je številne geografe v najrazličnejša geografska po­ d ročja , obenem pa je skrbel za razvoj in rast dom ačih geografskih raziskovalnih insti­ tucij. Š tudijo o prof. Ilešiču zaključu je 55 eno t izbrane b ib liografije , sestavljene k ro ­ nološko in po tem atskih sklopih. B ibliografija je podana z originalnim i slovenskim i naslovi, kar je tiskarju povzročalo precej težav, dodani pa so tudi angleški prevodi. Sledijo še kronološko nanizani dogodki in dosežki iz življenja p rofesorja Ilešiča. Študija je tudi to k ra t, podobno kakor pri M eliku, prišla izpod peresa A ngleža T hom asa C olina, p ro feso rja historične geografije in strokovn jaka za regionalno geo­ grafijo Jugoslavije in vzhodnoevropskih dežel na New U niversity o f U lster v Colrai- nu na Severnem Irskem . Š tudijo je pripravil po člankih , ki so jih p rofesorju Ilešiču posvetili slovenski in jugoslovanski geografi ob življenjskih jub ile jih in ob njegovi sm rti. Slovenskim geografom je v zadoščenje, da sta v m ednarodno historično- geografsko revijo uvrščena dva vodilna slovenska geografa, ki sta na ljubljanski uni­ verzi dolgo vrsto let ustvarja la in poglabljala geografsko znanost te r n jeno misel in vzgojila več generacij p redvojnih in zlasti povojnih slovenskih te r jugoslovanskih geografov. M etod V ojvoda Drobtine iz življenjepisa geografa Romana Savnika O de lu p ro fe so rja S avn ika in o n jegovem službovan ju te r b ib liografiji je bilo že m arsikaj nap isanega v G eog ra fskem vestn iku , v D elu , v p rim orsk i reviji S rečan ja o b njegovi o sem dese tle tn ic i in po njegovi sm rti. K tem u d o d a jam neka j d ro b n ih p o d a tk o v iz n jegovega v sak d an jeg a ž iv lje n ja , ki k až e jo p o k o jn ik a k o t človeka. Š tirje geografi sm o še od študen to v sk ih časov vzdrževali p rija te ljsk e stike in se od časa do časa sesta ja li, se v tap lja li v spom ine skozi v rsto d e se tle tij, ki sm o jih p reživeli. K ar lepo v rsto let sm o d ru g z d rug im so d e lo ­ vali, p redvsem pri p o lju d n o zn anstvenem delu . T ovariši V a lte r B oh inec , R om an S avn ik . Pavle B laznik so bili tud i zgodo v in arji, p o seb n o B laznik je bi p redvsem zg odov inar, ja z sem bil tudi p rirodop isec . Snovi za resne pogovo re na raznih p od ročjih naših stro k je bilo ved n o dovo lj. K o sta leta 1984 v p res ledku m an j kot m esec dni d ru g za d rug im um rla B oh inec in B lazn ik , sva o s ta la s S avnikom sam a in sva se n a to n ek a k o iz ču ta d o lž ­ nosti do um rlih dveh tovarišev ses ta ja la vsakih š tirina js t d n i, izm enom a na S avnikovem dom u v M ostah in v m oji sobi v D om u sta re jš ih občanov na K oleziji. Savnik je rad in te m e ljito p ripovedoval o svojih doživetjih , izm ed k a te rih so bili m nogi p rav značiln i za n jegov značaj in p o te k ž iv ljen ja in de la . N jegov spom in je segal nazaj p rav v p rv o d ese tle tje tega s to le tja . R o ­ je n je bil le ta 1902. S pom in ja l se je , da ga je oče za ro k o p elja l za en im prv ih pog rebov k Sv. K rižu , ko so pokopališče pri Sv. K rišto fu opustili. S pom in jal se je p ro tin em šk ih dem onstrac ij le ta 1908, ko so raz ja rjen i L jub ljan čan i pob ijali šipe nem škim in nem čursk im trgovcem in tab le z nem škim i napisi m etali v L jub ljan ico . V o tro šk ih le tih je h u d o zbolel in je n jegovo ž iv ljen je viselo na n itk i. Po tistem so starši ze lo sk rbeli z a n j, da se ne bi p reh lad il. V ed n o je bil pod n jihov im nadzorstvom . N iso ga pustili v d ru žb o d rug ih o tro k , ni se igral » rav b arje in ža n d a rje« , ni se vozil s ko lesom itd . R eke l mi je : »P ravzaprav sem bil prvič sam o sto jen in svobo­ d e n , ko sem se p elja l v p rvo su p len tsk o službo v C elje .« S čistim ža ro m pa trio tizm a se je vnem al za slovanstvo in jugoslovanstvo . N i se sp o m in ja l, ali je bil še v č e trtem razredu ljudske šole ali v p rvem razredu g im nazije , ko je b ra l, da je Č rna gora n apoveda la T urč iji v o jn o . Ni m u bilo dovolj sam o čustvo ponosa in o d o b rav an ja , m ora l je z d e jan jem pokazati n ak lo n jen o s t Č rn o g o rcem in začel je v raz redu p ob ira ti p rispevke zan je . Z b ra l je en o k ro n o . N e vem pa , ali mi je poveda l, kam je ta fond oddal. K o t d ijak -v išješo lec se je včlanil v d ru š tv o P re p o ro d , u sm erjen o p ro ti A v striji. V em pa , d a v p ozne jšem živ ljen ju ni bil nikoli o rgan iz iran v kako po litično s tran k o . L e ta 1927 je na svo je s troške p o to ­ val v B eo g rad , se udeležil p rvega kong resa jugoslovansk ih geog rafov , iz svo jega kupil venec , ga položil na C vijičev g ro b in im el s lovenski govo r v im enu s lovenskih geografov . O G eo g rafsk em d ruštvu in G eo g rafsk em vestn ik u , za k a te ra im a Savnik m nogo zaslug in sva o n jih p o ­ gosto govo rila , ne bom tu p isal, k e r je bilo to o m e n jen o v vseh č lankih o b n jegovih jub ile jih in o b njegovi sm rti. Savn ikovo geog rafsko zan im an je je v prvi vrsti v e lja lo našim n a ro d n o s tn o og rožen im k ra jem . E no prv ih n jegovih del je bil sp is o K orošk i, o b jav ljen le ta 1935 v knjižici Naši o n s tran m e je . N jegovi zad n ji, žal n eu resn ičen i načrti pa so se tikali trž ašk ih , gorišk ih in b eneškoslovensk ih k ra jev , ka r naj bi izšlo k o t p e ta kn ji­ ga K ra jev n eg a leksikona S loven ije . T rud il se je , da bi dob il sodelavce m ed tam ošn jim i izobraženc i. O biskoval jih je , jim p isaril, p o n ek o d je u spel, d ru g o d so ga razočara li. Im el je tam veliko znancev , n ek a te re še iz m la­ d ih le t. V isoko je cenil župn ika v T rčm unu in se u p rav ičeno zanese l na n jegovo pom oč. O b u p a l pa je nad T ržačan i. Ju n ija 1986 je sklical ses tan ek v Sežani, prišli so le štir je . Po do lgem m o led o v an ju so m u p o tem p o ­ slali 25 stran i tip k o p isa , a tako n ep o p o ln eg a , da je m ora l z ža lo stjo o pustiti m isel na zaželeno knjigo . M no g o k ra t je v javnosti nastop il z govorom o b razn ih slovesnostih ali zb o rovan jih te r na pog reb ih ob slo ­ vesu o d p r ija te lja ali znanca . G ovoril je sk o ra j zm eraj p ro s to , ne da bi b ra l z listov. S tem je d a leč prekašal naše d ru žb en e delav ce , ki več inom a b e re jo svo je govo re . V ečk ra t mi je p o u d a r ja l, ko liko bo lj učinkov ita je p ro s to izrečena b esed a . S redn ješo lsk i p ro feso rji m o ra jo biti iz v sak d an je p rakse nava jen i p ro s teg a govo ra . Le e n k ra t m u je ob o d p rte m g ro b u m isel za sta la in n astop ila je za m inu to m učna tišina , d o k le r ni spet u je l p ove­ zave v govoru . T o , ka r p išem v n asledn jem o d s tav k u , ni d ro b tin a , tem v eč je spom in na 18 m esecev tra ja jo č e S avnikovo te lesn o in duševno trp lje n je v koncen trac ijsk em tabo rišču v D ach au u . O tem času sva večk ra t govorila , o