Poštnina plačana v gotovini, Leto XIX.. št. 218 Ljubljana, torek 20. septembra 1938 Ponovitev posnetka Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180. Wien št 105.241. Cena t Di« Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—» Za Inozemstvo Din 40.—_ Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. telefon 3122, 3123.3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon fit. 2455. Celje, Strossmajrerjeva ulica Stev. 1, telefon št_ 65. Rokopisi se ne vračajo 20. september 1908 V zgodovini naše narodne borbe z avstrijsko vlado kot vneto zaščitnico po-nemčencev naših dežela je malo tako znamenitih dni, kakor je bila ona septembrska nedelja pred tridesetimi leti. Tedaj se je namreč prvič odločno oči-tovala zavest naše narodne skupnosti v mogočni reakciji na ptujske izgrede^ o priliki skupščine CM družbe. Grda žalitev naše narodne časti je tembolj pekla vse svobodoumne in nacionalno prebujene Slovence, ker je kruti udarec prišel od janičarjev naše krvi. Srd naroda se je v nezmotnem instinktu in jasnem spoznanju obrnil proti režimu, ki je z vsemi sredstvi in silami vzdrževal sramotno janičarstvo ter v škodo slovenskemu življu skrbno pospeševal ta najnevarnejši proces potujčevanja. Naše mesto si je one nedelje in ona dva nemirna dneva pred nedeljo izvo-jevalo naslov srca in središča Slovencev. Dvajseti september je postal mejnik v odnošajih našega življa do avstrijske vlade. Dotlej so naši ljudje vsako zatiranje smatrali kot neizogibno nesrečo, ki se ne da na noben način odvrniti, pri vsakem novem posegu na slovenstvo je ta ali oni list priobčil par jadikujočih vrstic, najširši krogi pa so ostali topi in gluhi, osobito ker je bil velik del našega ljudstva vzgajan v narodni mlačnosti in v pokorni poslušnosti do Avstrije. Geslo narodnega ra-dikalizma in„ tvornega odpora, ki ga je k nam zanesla akademska omladina iz Prage, pa ie že v kratkih letih pognalo tako globoke korenine, da je zlasti med mlajšim rodom zavel nov veter, pospešujoč odpornega duha in pripravljajoč naše ljudstvo na usodne dogodke, ki so se bližali z orjaškimi koraki. Ob tridesetletnici septembrskega poboja je treba ponovno poudariti, da so bili nosilci protiavstrijskega vsmerjenja naši tedanji mladi intelektualci, dijaki in akademiki, zelo močno pa je bilo pri dejanskem odporu udeleženo naše delavstvo in obrtni naraščaj. Avstrijski režim — sodobni mladini se zdi naravnost neverjetno, da je v čisto slovenski deželi vladala peščica Nemcev, — je skušal v kali zatreti slovensko reakcijo na ptujsko krivico. Zbral je v Ljubljani kolikor mogoče orožništva. ko pa to ni ' adostovalo. je poslal na ulico pehoto in konjenico redne vojske. Vojaki nemškega polka so z naslado dvignili orožje proti goloroki slovenski množici ter s prelivanjem krvi zaključili septembrski nemir. Tisti trije dnevi pred 30 leti so pokazali silen napredek slovenske odpornosti. Množice se niso ustrašile vojske, ki je bila poslana proti njim. svetlikajoči bajoneti in zvenket puškinih za-klopcev ni med razjarjenimi demonstranti več izzival panike in poplaha. Tudi po usodnih strelih množice niso izgubile poguma in bojevitosti, saj so se demonstracije še nadaljevale, dokler ni bilo vojaštvo končno odpoklicano z ulic nazaj v vojašnice. Ogorčenje pa se je iz Ljubljane širilo na deželo in za nekaj časa je v onih razdrapanih časih zavladala narodna sloga, ki je zajela vse Slovence, ne glede na politično opredelitev. V dnevih med pogrebom septembrskih žrtev so vzvalovane in razburkane množice demonstrantov razbile krivo sliko dvojezičnosti slovenske prestolnice. Narodna sloga je kazala lepe plodove, na žalost pa je trajala komaj pičlih par tednov. Kolikor bolj se je odmi-kal 20. september in so se ljudske plasti pomirile, toliko bolj je ginila narodna solidarnost. Ne rvo krivdi nacionalnega tabora. Po razbitju enotne, narodne fronte pa so ?e začela sodna preganjanja in slovenski živel j ni dobil zadoščenja za prelito kri. Prej ko slej je ostal braniteliem slovenstva edini delež: ieča in preganjanje. Prelita kri, zapori in preganjanja pa niso ostali brez posledic. Nacionalna mladina se je za vedno obrnila od Avstrije in vsmerila pričakujoče poglede na slovanski jug. Iz njenih vrst je pognalo ono pokolenje. ki je v prvih dneh svetovne vojne romalo v ječe, po pre-stanem zaporu pa bilo poslano na fronto branit razpadajočo moč zatiralcev. Prenekateri se ni ustavil tu. šel je dalje, na Dobrudži in na Kajmakčalanu je vračal sovražniku nemilo za nedrago. Slavna omladina zadnjih predvojnih let, ki je dvignila duh upora, ki je z golimi rokami napadala tuje vojaštvo, šla skozi muke in ječe ter na bojnem polju s krvjo in in junaštvom notrdila veličino svoje ideje, bi morala biti svetal vzgled vsem kasnejšim rodovom. Nov Incident v Mandžuriji Harbin, 19. septembra. AA. (Havas). Agencija Domej poroča, da je eskadron sovjetske konjenice prekoračil v nedeljo zvečer mejo pri Mandžaliiu in prodrl več sto metrov na mandžursko ozemlje. Sovjetski konjeniki so začeli streljati na man-džurske obmejne straže, ki so odgovorile prav tako s streljanjem in pognale sovjetske konjenike v beg. Eden sovjetskih konjenikov je padel s konja. Na mandžur-ski strani ni bilo izgub. Francija in Hngllja zahtevata od ČSR odstop obmejnega ozemlja Nemčiji Daljnosežni sklepi londonske konSerence vodilnih francoskih in angleških državnikov Za nove češkoslovaške meje naj bi jamčili vsi sosedi ter velesile London, 19. sept. r. Na povabilo angleške vlade sta včeraj prispela v London francoski ministrski predsednik Daladier in francoski zunanji minister Bonnet, da se z angleškimi državniki posvetujeta o položaju, ki je nastal po berchtesgadenskem sestanku in po Hitlerjevih pogojih ter da skupno poiščejo sredstva in pota za mirno rešitev češkoslovaškega problema. Posvetovanja so se pričela včeraj dopoldne ob 10. in so s kratkim odmorom za kosilo in večerjo trajala ves dan do preko polnoči. Šele ob 1. zjutraj sta Daladier in Bonnet zapustila Dovvning Street in se vrnila na francosko poslaništvo, kjer sta prenočila, davi pa sta se z letalom vrnila v Pariz. O razgovorih francoskih in angleških državnikov je bil že pozno ponoči izdan naslednji kratki komunike: »Po vsestranskem razmotrivanju mednarodnega položaja so predstavniki An- glije in Francije dosegli popoln sporazum glede politike, ki jo je treba izvajati, da se doseže miroljubna rešitev češkoslovaškega vprašanja. Obe vladi upata, da je mogoč splošen sporazum v interesu evropskega miru.« Kakor se doznava iz poučenih krogov, so na sinočnji konferenci formulirali konkretne predloge, ki bodo v obliki not sporočeni kancelarju Hitlerju in češkoslovaški vladi. »United Press« poroča, da predstavljajo predlogi, ki so bili sestavljeni na sestanku francoskih in angleških državnikov, uspeh kancelarja Hitlerja. Predlogi slone na naslednjih treh točkah: 1. Odcepitev tistih krajev v sudet-skem področju, v katerih ima nemško prebivalstvo veliko večino. 2. Avtonomija v pokrajinah z narodno mešanim prebivalstvom. 3. Mednarodno poroštvo za nove češkoslovaške meje. o s® tekli razgovori Informacije francoske polslužbene agencije Havas Posebni Havasov dopisnik doznava o včerajšnjih posvetovanjih naslednje podrobnosti: Francoski in angleški ministri so se včeraj dopoldne m popoldne posvetovali nad sedem ur in pri tem še niso izčrpali vsega, kar je bilo na dnevnem redu Zato so se po večerji pogovori nadaljevali Chamberlain je podrobno obvestil francoske zastopnike o Hitlerjevih namenih in obe vladi sta lahko ugotovili da imata isto stališče o zahtevah sudetskih Nemcev. Kakor se zdi, so angleški državniki sedaj prepričani, da bi bilo nevarno, če bi sudetski Nemci proti svoji volji ostali v češkoslovaški državi. V Londonu mislijo torej na to, da naj se k Nemčiji priključijo obmejne sudetske pokrajine, kjer je nemško prebivalstvo v večini. Angleški odgovorni državniki so se postavili na stališče, da naj se popravijo češkoslovaške meje in da se naj del prebivalstva dodeli nemški državi in sicer bi se naj to zgodilo potom direktnih pogajanj med obema vladama. Ta pogajanja pa bi se naj vodila pod kontrolo mednarodne komisije. Pač pa se naj izključi plebiscit, ker bi prepočasi deloval in bi bil tudi preveč zapleten. Plebiscit bi lahko tudi povečal zahteve drugih manjšin, posebne poljskih in madžarskih. Francoski državniki se s tako rešitvijo, ki bi pomenila razkosanje Češkoslovaške, niso strinjali Daladier in Bonnet sta z vso odločnostjo poudarjala, kako krivično bi bilo zahtevati tako žrtev od Češkoslovaške, ki ji ne bi nikdo ničesar dal za njene izgube, pač pa ji odvzel njene naravne meje na obmejnih gorah. To iskreno prepričevanje je vplivalo na angleške državnike. Chamberlain je zaradi tega predlaga, da bi bilo treba novi Češkoslovaški dati mednarodna jamstva in to potem novega teritorialnega pravilnika. Naglašal je, da bi Angl:ja prevzela tako jamstvo vkljub tradicionalni opoziciji angleških uradnih krogov, ki so proti temu, da bi Anglija sprejemala kaka jamstva na evropskem kontinentu. Na ta način naj bi bila neodvisnost Češkoslovaške v bodoče zajamčena s pogodbo, ki bi bila slična locarnski pogodbi in ki bi jo podpisale sosedne države ČSR, to so Nemčija, Poljska, Madžarska, Rumunija in pa še Velika Britanija, Francija in Italija. Češkoslovaška pa bi se morala odpovedati svojim pogodbam s Francijo in Sovjetsko Rusijo. Praško vlado bodo uradno obvestili iz Pariza in Londona o stališču angleške in francoske vlade ter ji bodo naročili, da naj brez oklevanja odgovori na ta predlog. Chamberlain še zmeraj vztraja pri tem, da se bo v torek ali pa najpozneje v sredo sestal s Hitlerjem v Godesbergu. Se danes bo seja angleške vlade, na kateri bo Chamberlain sporočil francosko-angleške sklepe ter zahteval soglasen sklep svojih ministrskih tovarišev. Pred ponočnim nadaljevanjem razgovorov sta imela Daladier in Bonnet posebno konferenco s svojimi sodelavci v francoskem poslaništvu. Istočasno so člani ožjega angleškega kabineta konferirali v Downing Streetu, pričakujoč francoske državnike. Po včerajšnji sedemurni konferenci in razpravah ter posebnih konferencah kakor tudi po snočnji seji se je v političnih krogih zatrjevalo, da so se pojavile velike težave Od Daladierovega spremstva je dobil zastopnik United Pres-sa pozno zvečer zagotovilo, da je po dolgotrajnih razpravah uspelo, da sta se angleško in francosko stališče precej zbližali. Kakor se doznava. je delalo vprašanje plebiscita na konferenci največje težave Daladier in Bonnet sta se sklicevala na stališče češkoslovaške vlade in sta se trudila, kakor zatrjujejo, da bi našla drugo rešitev Vse kaže. da gre angleško stališče dalje, kakor mislijo predstavniki francoske vlade, da bi bilo sprejemljivo zo Prago in za francosko javnost. Soglasje v angleški vlad! Chamberlain se bo sestal s Hitlerjem šele, ko prispe odgovor češkoslovaške vlade London, 19. sept. h. Angleška vlada je imela danes izredno sejo ministrskega sveta, kije trajala dve uri. Seje so se udeležili vsi ministri razen odsotnega ministra za kolonije lorda Stanleya, ki se mudi v Kanadi. Na seji so razpravljali o včerajšnjem razgovoru angleških in francoskih državnikov ter o predlogih, ki so bili na tem sestanku sprejeti glede rešitve češkoslovaške krize. Ministrski svet je odobril pobude, ki jih je dal ta sestanek, in pooblastil ministrskega predsednika, da vodi nadaljnja pogajanja. Čeravno se more reči. da se vsi člani vlade strinjajo s takim načinom reševanja češkoslovaškega problema, so se vendar vsi izjavili za to, da se an-glešk0"francoski načrt predloži najprej češkoslovaški vladi in se šele po njenem odgovoru ministrski predsednik Chamberlain ponovno sestane s Hitlerjem. V angleški javnosti so vesti o včerajšnjih sklepih, odnosno predlogih konference francoskih in angleških državnikov izzvale neugoden vtis. V angleških ministrstvih je vladala danes ves dan velika živahnost. Ministrski predsednik Chamberlain je ponovno zelo dolgo konferiral s francoskim poslanikom Corbinom nato pa je sprejel voditelje posameznih strank ter jih in- formiral o položaju. Posebno dolge razgovore je imel z voditelji opozicije majorjem Attleejem, Arcibaldom, Sin-clairom in Winstonom Churchillom, ki so nato obiskali še zunanjega ministra HaLifaxa. Zvečer se je v londonskih političnih krogih razširila vest da bosta francoski ministrski predsednik Daladier in zunanji minister Bonnet jutri z letalom odpotovala v Prago, da stopita v osebne stike s češkoslovaškimi državniki. V uradnih krogih te vesti ne potrjujejo, izzvala pa je v javnosti zelo povoljen vtis. Beseda Chamberlainu London. 19. sept. AA. (Havas). Ko so snoči angleški in francoski ministri zapuščali predsedstvo vlade. je začelo deževati. Daladier se je vrnil v francosko veleposlaništvo k;er je izjavil: »Obžalujem, da vam lahko povem le malo stvaTi. Ne morem Vam pa reči, kaj se je zeodilo. ker sem dal besedo Chamberlainu.« Odhod francoskih državnikov iz Londona London, 19. sept. e. Daladier in Bonnet sta davi ob 8. z letalom odletela v Pariz Na vprašanje, ali bo odpotoval v Godes-berg na sestanek s Hitlerjem, je Daladier kratko odgovoril: Ne! Doznava jo. da sta bila na snočnji konferenci izdelana dva dokumenta, od katerih bo eden izročen kancelarju Hitlerju po Chamberlainu v Godesbergu, drugi pa predstavlja noto, ki bo poslana češkoslovaški vladi in v kateri zahtevajo, da sprejme postavljene pogoje za rešitev krize. Pariz, 19. sept. AA. (Havas). Daladier in Bonnet sta prispela na letališče v Bour-cetu oh 9.40. Obveščevanje kralja London, 19. septembra. AA. Havas: Ves dan so včeraj odhajali v NVindsor motoci-kli, ki so odnašali kraliu razna obvestila v zvezi z mednarodnim položajem. Kralj se danes vrne v London. Hitri povratek poslanika Pertha v Rim London. 19 sept. \v. Uradno potrjujejo, da se bo angleški poslanik v Rimu Perth nemudoma vrnil na svoje mesto. Lord Perth se je mudil na dopustu na Škotskem, od koder je bil v petek odpoklican in se je moral takoj vrniti v London. V soboto in danes je imel dolge konference z zunanjim ministrom lordom Halifaxom, ki mu je dal nova navodila. Jutri zjutraj odpotuje z letalom v Rim. Chamberlainov posvet s Halifaxom London, 19. sept. h. Ministrski predsednik Chamberlain je imel po današnji seji ministrskega sveta dolg razgovor z notranjim ministrom lordom Halifaxom. Uradno poročajo, da je minister za letalstvo Kingsley Wood zaradi kritičnega položaja odgodil svoje potovanje na Škotsko. Poskus splošnega evropskega sporazuma London, 19. sept. AA. (DNB). »Press Association« poudarja, da sta se francoska in angleška vlada popolnoma sporazumeli in da je to dejstvo gotovo najvažnejše pri urejanju sodobnih vprašanj. Po poročilih ki so krožila ponoči, se vidi, da so francoski in angleški ministri zajeli ves problem mnogo širše kot pa je samo češkoslovaški problem, kar se najbolje vidi iz zadnjega stavka uradne izjave. Ta splošna vprašanja bi se naj urejevala na širši mednarodni konferenci, ra katero bi bile povabljene tudi Nemčija, Italija in Sovjetska Rusija. Stališče Francije Vlada je v načelu odobrila londonske predloge Pariz, 19. sept. h. Francoski ministrski svet je imel danes pod predsedstvom predsednika republike Lebruna kratko sejo. Na seji sta ministrski predsednik Daladier in zunanji minister Bonnet podala poročilo o razgovorih z angleškimi državniki. Po seji je notranji minister Sarraut prečital novinarjem kratek komunike, ki ugotavlja, da je ministrski predsednik Daladier podal poročilo o razgovorih v Londonu in o pogojih, pod katerimi je prišlo do sporazuma z angleško vlado. Ministrski svet je odobril stališče ministrskega predsednika in predlagani način za rešitev češkoslovaške krize. Ministrski svet pa ni sprejel nobenih konkretnih sklepov, marveč je samo naročil francoskemu poslaniku v Pragi, da obvesti češkoslovaško vlado o londonskih razgovorih. Po končani seji je zunanji minister Bonnet sprejel češkoslovaškega poslanika Osuskega. s katerim je imel pol ure trajajoč razgovor. Dnevi pogajanj Pariz, 19. sept. A A. Havas poroča: Poudariti velja, da je ministrski svet soglasno odobril stališče, ki so ga včeraj zavzeli v Londonu francoski ministri. Ker so zdaj v teku razgovori z Londonom, Prago in z drugimi evropskimi prestolnicami, ministri niso določili dneva prihodnje seje. Sestanek štirih velesil London, 19. sept. o. Danes dopoldne se je na Downing Streetu sestala angleška vlada. Proučila je rezultate včerajšnjih razgovorov angleških in francoskih držav- nikov. Tukajšnji krogi opozarjajo z vedno večjo vnemo na možnost konference štirih velesil, za katero so se angleški državniki vprav na včerajšnjem sestanku z Dala-dierom in Ronnetom še posebej zavzeli. Berlinske informacije Berlin. 19. sept. w. Listi poročajo iz Londona: O rezultatu današnje dopoldanske seje angleške vlade ni bilo izdano nikako uradno poročilo. Kljub temu zatrjujejo v političnih krogih, da je bil na seji vlade dosežen popoln sporazum glede angleško-fra ncoskih predlogov za rešitev češkoslovaške krize. To potrjujeta tudi razmeroma kratkotrajna seja vlade in dejstvo, da ni bila sklicana prihodnja seja. LoTd Runciman je zapustil urad ministrskega predsednika ob 15. ter se je v spremstvu Ashtona C, watkina podal v zunanje ministrstvo M inistrsiki predsednik Chamberlain je pozneje sprejel Horaca \Vilsona. ki ga je bil spremljal na sestanek v Berchtesgaden. Zunanjega ministra lorda Halifaxa sta popoldne obiskala italijanski poslanik Grandi in ameriški poslanik Kenedy. Z ameriškim poslanikom je imel lord Halifax nad eno uro trajajoč razgovor. Sestanek angleških in francoskih socialistov London. 19. se,pt AA. (Re-uter). Ko so na današnji seji proučili položaj, je nacionalni delavski svet sklenil, da povabi zastopnike francoske socialistične stranke in zastopnike Trade Unjona, da pridejo, čim jim bo to mocoče, v London, na posvetovanja. Zdi se verjetno, da bo do teh posvetov prišlo morda že jutri. Angleški in francoski tisk o londonskem sklepu Listi polagajo največjo važnost na ohranitev solidarnosti med Anglijo in Francijo — Pritisk na ČSR Pariz, 19. sept. AA. (Havas) Listi komentirajo češkoslovaški problem in pišejo o tem, kaj ljudje sodijo o londonskih sklepih. »Excelsior« pravi: »Danes gre za to, da se zedinita angleška in francoska politika. Fanatiki in ideološki borci, ki skušajo ti dve politiki odtrgati drugo od druge ali ju celo nahujskati drugo na drugo, služijo vede ali nevede Hitlerjevim nameram.« »Action Francaise«: »Nemogoče je zdaj, po 20 letih zablod in napak, misliti na to, da bi se svet vnovič pahnil v požar. Vsaka politika, ki bi utegnila roditi takšen rezultat, bi bila torej breumna. Dr. Beneš mora misliti na to. Chamberlain je to razumel in je to povedal Daladierju in Bonnetu. Ostalo je le še to, da se pridobi dr. Beneš. Ta naloga ne bo lahka. Tudi prijetna ne, nedvomno. Toda naše zablode in naša dejanja nas spremljajo.« »Journal« prinaša dopis Saint-Bricea iz Londona: »Položaj Francije je jasen. Predvsem je treba preprečiti silo. Zanemariti ne smemo nobene možnosti za mirno ureditev, in tudi ne možnosti, katere izvedba je tako težavna, kakor je konzultiranje naroda m njegove volje. Toda tisti, ki trde, da so že vnaprej tolmač narodove volje, morajo razumeti, da se narodna volja mora izraziti svobodno in mirno.« »Petit Journal«: Anglija je pripravljena iti za Francijo, če bo ta zavzela trdno stališče Naši prijatelji onkraj Rokavske-ga preliva znajo držati besedo in svoje obveznosti. Bivši ministrski predsednik Leon Blum piše v »Populairu«: Nesprejemljivo bi bilo za dve veliki državi nasproti majhni državi samo eno: disponiranje s Češkoslovaško brez nje in zoper njo. London, 19. septembra. AA. (Havas) Listi komentirajo snočnji uradni komunike in kažejo zadovoljstvo nad popolno skladnostjo stališča francoske in angleške vlade. »Times« pravi: »Velikanskega pomena je, da ni načelnega nesoglasja med obema vladama v češkoslovaškem vprašanju Neodvisnost te države je življenjskega interesa za obe državi, obe vladi sta si pa tudi edini glede tega, da bosta poskusili vse, kar je mogoče, da se razumno izvede sprememba, ki utegne pripeljati do stabilizacije razmer v Srednji Evropi. Način, kako se bo izvedla ta ureditev, morejo biti samo razgovori med vsemi prizadetimi vladami. Javno mnenje mnogih držav se je moralo izpraševati, ali bi bilo za Češkoslovaško dobiček ali izguba za njeno varnost in homogenost, da ima v svojih mejah malo zadovoljno ali malo lojalno manjšino.« »Daily Telegraph« vidi takisto v snoč-njem komunikeju dokaz praktičnega sodelovanja med Veliko Britanijo in Francijo. »Daily Mail« poziva javnost, naj se za zdaj omeji na to, da popolnoma verjame voditeljem države. List pravi, da je vlada izdala svoie sklepe na podlagi informacij iz prve roke. »Daily Express« je vznemirjen: »Zavarovati se. moramo, da se prihodnji tedem ne žrtvujejo še poslednji naši interesi poej pretvezo, da je treba pridobiti čas. ȧ se ta kriza slabo konča, bomo imeli novo čez nekaj mesecev.* s Službeno sporočilo češkoslovaški vladi Usodne šefe vlade — Chamberlainov drugi sestanek s Hitlerjem o&godcn — Pogajanja med Prago ter Parizom in Londonom Praga, 19. sept. h. Danes dopoldne se je sestal na Hradeanih pod predsedstvom prezidenta republike dr. Beneša politični odbor ministrov. Na seji so razpravljali o položaju, nastalem po londonskih razgovorih francoskih in angleških državnikov. Seja je trajala od 11.30 do 12.30. Popoldne se je sestal ministrski svet, ki ob 20. še vedno zaseda. Po vsej državi vlada red in mir. Vlada je odredila ojačenje obmejnih straž, da se prepreči tihotapstvo orožja, ki je zavzelo zadnja dva dni zelo velik obseg. V soboto je dvoje nemških vojnih letal preletelo državno mejo in letelo delj časa nad češkoslovaškim obmejnim ozemljem. V tajništvih organizacije sudetsko-nemške stranke se nadaljujejo hišne preiskave. Najdeno gradivo skrbno pregledujejo. V tajniških prostorih strankinih organizacij so našli tudi mnogo denarja. Tako so oblasti samo v Hradeku pri Li-bercu zaplenile v tajništvu tamošnje organizacije 610.000 Kč. Francoski in angleški poslanik sta danes popoldne izročila prezidentu republike dr. Benešu avtentično poročilo o včerajšnjih razgovorih in predlogih francoskih in angleških državnikov v Lon- ! donu. Obe poročili sta prispeli v Prago s posebnimi letali. Ker se pogajanja med : Londonom. Parizom in Prago še nadalju- j jejo, ta poročila in ti predlogi še niso , bili objavljeni. Zaradi tega je tudi an- , gleški ministrski predsednik Chamberlain j odgodil svoj prvotno za torek dogovorje- i ni sestanek z nemškim kancelarjem Hitlerjem do srede, ni pa še gotovo, ali se bo moge! že v sredo sestati z nemškim kancelarjem in mu sporočiti odgovor na njegove zahteve, ki jih je postavil pri prvem sestanku v Berchtesgadenu. Vse dokler pogajanja s Prago ne bodo zaključena. ti predlogi ne bodo objavljeni. Vsa dosedanja poročila v tisku slone zgolj na kombinacijah. Ministrski predsednik dr. Hodža je v tem smislu informiral tudi zastopnike koalicijskih strank ter jih opozoril, da je treba poročila o rezultatu londonskega sestanka sprejeti z vso rezervo, ker niso točna in ne morejo biti točna. Danes dopoldne in popoldne je zasedal tudi stalni odbor narodnega predstavništva, ki zastopa parlament, kadar ta ne zaseda. Hodževo poročilo stalnemu parlamentarnemu odboru Praga, 19. septembra. AA. Dr. Hodža je prišel danes dopoldne v poslansko zbornico, kjer je stopil v stike s stalnim parlamentarnim odborom, ki je prav takrat zasedal. Dr. Hodža je konferiral z zastopniki vladne koalicije v tem odboru in jih informiral o novem položaju ter poudaril, da je treba vesti iz privatnega vira glede londonske konference sprejeti z največjimi pridržki, ker te vesti niso in ne morejo biti točne. Stalni odbor se bo zvečer ponovno sestal. Tej seji bo prisostvoval tudi predsednik vlade. ¥ cSH odklanjajo plebiscit in revizijo Sedanje meje smatrajo za dokončne in jih hočejo braniti za vsako ceno - Protest v Londonu Praga, 19. sept. h. Kar se tiče stališča češkoslovaške vlade glede načrta, ki je bil sprejet na londonskem sestanku francoskih in angleških državnikov, opozarjajo v merodajnih krogih na to, da ie stališče češkoslovaške vlade bilo že jasno izraženo v govoru prezidenta republike dr. Beneša in v govoru mini-strskega predsednika dr. Hodže. Češkoslovaška odklanja vsako misel na kak plebiscit. Za njo veljajo sedanje državne meje za končnoveljavne in Češkoslovaška bo te svoje meje branila, pa naj se zgodi kar hoče. V tem smislu pišejo tudi vsi današnji listi, ki so izdali celo vrsto posebnih izdaj. Praga, 19. septembra. AA. (Reuter) Informacije, po katerih bi bil predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš pristal na predlagano ureditev v londonskih češkoslovaških uradnih krogih demantirajo. V teh krogih izjavljajo, da dr. Bcncš do 14. ure teh pogojev sploh še sprejel ni. Rim, 19. septembra. AA. (Štefani) Tukajšnji krogi govore, da je snoči pozno ponoči češkoslovaški poslanik Jan Masaryk poslal britanski vladi sporočilo češkoslovaške vlade, ki uradno izjavlja, da smatra Češkoslovaška vse kompromisne predloge Nemčiji brez pristanka in soudeležbe ČSR za brezpredmetne. V isti izjavi ČSR potrjuje svojo odločnost, da se bo z vsemi sredstvi uprla konzul-tiranju narodnih manjšin pod mednarodnim nadzorstvom in vsakemu mirnemu odstopu svojega ozemlja, ki ga je dobila z mirovnimi pogodbami. Proglas javnosti Praga. 19. septembra. AA. (Havas) Vlada je izdala na narod tale proglas: »Člani francoske in angleške vlade so včeraj končali svojo konferenco in sprejeli sklep o skupnem nastopu. Češkoslovaška vlada prosi prebivalstvo, da mirno sprejme vesti, ki jih bo objavila, in naj se zaveda, da so vsi ustavni činitelji, predsednik republike, vlada in zastopniki naroda stalno na delu in v stikih z vladami prijateljskih držav. Vlada bo proučila položaj in rezultate francoskobritanskih razgovorov v luči potreb in večnih življenjskih interesov češkoslovaške države. Vlada bo mogla varovati te interese, če bo tudi v bodoče imela vso pedporo javnosti in če se bo lahko naslanjala na popolno disciplino in dostojanstven mir. Pozivamo vse državljane, da v teh trenutkih ohranijo neomajno zaupanje v odgovorne činitelje, ki delujejo v popolnem sporazumu in popolnoma v svesti si narodove in državne blaginje v smislu zadnjih manifestacij predsednika republike in predsednika vlade.« B rez plebiscita London, 19. septembra. AA. (Reuter) Na dopoldanski seji je britanska vlada odobrila politiko angleških in francoskih državnikov. Reuter je izvedel, da je vprašanje plebiscita odpadlo, zdaj bodo pa čsl. vladi poslali načrt na principu revizije meja. vendar podrobnosti ne bodo objavili prej. dokler praška vlada načrta ne prouči. Chamberlain je sklenil odpotovati v sredo k Hitlerju. Šefa slovaških senatorjev ln poslancev tva, 19. sept. h. Danes dopoldne t v Bratislavi skupno konferenco •laneev in senatorjev slovaške Ijud-nke. Na te; konferenci niso bili nikaki sklep-, glede nadaljnjega franke, pač pa je bil po tej^kon- Bratislr sta imeli kluba poc ske stra sprejeti stališča terene; zavrača ške Ijur! skupni; izdan komunike, ki najodločneje vesti o tem. da bi imela slova--k: stranka kak dogovor glede nr^-trvpka z drugim: narodnostmi. . I raj? pri svojih zahtevah, ki jih je posla v. i a .Še za časa pokojnega Hlinke. Stra n tca Soglasnost tiska Pariz, 19. sept. AA. Havas poroča iz Prage: Ves češkoslovaški tisk odklanja plebiscit in odstop Sudetov Nemčiji. Argumenti so tile: V sedanjem ozračju je nemogoče izvesti plebiscit. Verodostojnost glasovanja bi bila sumljiva, razen tega bi bilo treba vedeti, kdo bo imel glasovalno pravico, Nemci ali prav tako tudi Čehi. Tu je treba vedeti, kakšen bi bil položaj Nemcev, živečih v notranjščini države, daleč od obmejnih krajev. Ali bi tudi oni imeli glasovalno pravico? meji povsod mir Praga, 19. septembra. AA. (ČTK). Najnovejše dopoldanske vesti, ki so prispele v Prago, naglašajo, da je ves včerajšnji dan in preteklo noč v vseh obmejnih pokrajinah vladal popoln mir in red. Zastopniki in organi oblastev niso imeli priložnosti za intervencijo. London, 19. septembra. AA. Posebni Reuterjev dopisnik poroča iz Selba na češkoslovaški meji, da se je položaj od meje do Karlovih Varov znatno pomirii. Sicer so ponekod postavljene barikade, toda čet ni videti in prav tako tudi ne strojnic. Nova Hitlerjeva izjava London. 19 septembra. AA. Ward Priče, ki se mudi v Berchtesgadnu je poslal »Dai-lv Mailu« intervju, ki mu ga je dal Hitler. Hitlei je med drugim dejal: »Prepričan sem o iskrenosti in dobri volji g. Chamberlaina. Potrebno pa je, da se češko vprašanje vendar že likvidira in sicer takoj. Prav položaj Češkoslovaške, zaveznice Rusije. ki se kakor klin zadira v osrčje Nemčije, me je prisilil, da ustvarim močno nemško letalstvo. To je pa po drugi strani vzrok, da sta Francija in Velika Britanija pomnožili svoje letalstvo. Da je bila Nemčija po vojni močna država se Čehom ne bi nikoli posrečilo zatirati sudetskih Nemcev. Kakor hitro pa je Nemčija prišla spet do moči, so se sudetski Nemci mogli začeti braniti.« Končno je Hitler pristavil: »Če bodo Henleina aretirali, bom jaz sam osebno postal voditelj stranke sudetskih Nemcev. Rad bi tedaj videl, če bo Beneš izdal tudi nalog, naj aretirajo mene.« Nabori za sudetsko legijo Dresden, 19. sept. w. Danes se je pričel v taboriščih za sudetsko-nemške begunce uradni nabor za sudetsko-nemško legijo, ki je bila ustanovljena s Henleinovim proglasom. Vsi za orožje sposobni moški so bili takoj dodeljeni posameznim oddelkom te letrije, ki je razmeščena vzdolž nernško-če-škoslovaske meje. Hitlerjevski očitki sudetskim Nemcem Praga, 19. septembra. AA. (ČTK). V nedeljo se je v Zettauu v Nemčiji vršil shod sudetsko-nemških beguncev iz Češkoslovaške. Na shodu so Nemci očitali sudetskim Nemcem, da se niso zadosti borili za nacistično idejo in da velik del soidetsko-nem-ških upornikov ni izipolnil svoje naloge, njihovi voditelji so pa s svojim begom pokazali svojo strahopetnost. Ti očitki so med sudetskimi Nemci povzročili veliko paparjenost in strah pred bodočnostjo. Begunci ne smejo zopet iz Nemčije Praga, 19. septembra. AA. (ČTK). Pri Dolnjih Bericah j- skupina sudetsko-nemških beguncev skušala piribežati iz Nemčije nazaj na češkoslovaška tla, toda carinska oblastiva so begunce opazila in jih poslala nazaj v Nemčijo. Minister Bnič odstopil Beograd, 19. septembra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja je z ukazom kr. namestnikov sprejeta ostavka, ki jo je podal na svoj položaj minister za telesno vzgojo ljudstva dr. Mirko Bujič, ki je postavljen na razpoloženje, za njegovega zastopnika pa je določen Dragiša Cvet-kovič. V imenu Nj. Vel. kralja je z ukazom kr. namestnikov na predlog ministrskega predsednika upokojen ban moravske banovine Predrag Lukič, po prošnji. Dr. Stojadinovič zopet v Beogradu Beograd, 19. sept. p. Ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič se je danes dopoldne vrnil z Bleda v Beograd. Beležke Ministri v Sloveniji Poročali smo že, da je prispel na Bled ministrski predsednik dr. Stojadinovič. V nedeljo zjutraj sta prispela v Slovenijo še prometni minister dr. Spaho in minister socialne politike Dragiša Cvetkovič. V Ljubljani sta izstopila iz vlaka ter z avtomobilom nadaljevala pot na Gorenjsko. V nedeljo zvečer so se predsednik vlade in oba ministra odpeljali nazaj proti Beogradu. Seja vodstva JNS Včeraj dopoldne se je v Beogradu sestal ožji glavni odbor Jugoslovenske nacionalne stranke. Seji posvečajo veliko pozornost ne le pristaši stranke, temveč tudi ostala javnost. Udeležba je zelo velika ter se je zbralo iz vseh krajev države okrog 100 zastopnikov strankinih organizacij. Poleg ministra dr. Kramerja, glavnega tajnika stranke, so navzoči iz Slovenije tudi senator Pucelj, poslanci Hočevar, Koman, Lukačič, Mravlje in Turk ter drugi člani ožjega glavnega odbora. Poslanca Pltskovič in Prekoršek sta se zaradi bolezni opravičila. Sejo je ob 8.30 otvoril predsednik Peter živkovič s toplim pozdravom vsem članom. Glavni tajnik dr. Kramer je nato podal izčrpen ekspoze o notranjem političnem položaju in o aktualnih zadevah zunanje politike. Na osnovi njegovega referata, ki so ga vsi poslušali z napeto pozornostjo, se je potem razvila živahna razprava. Posegli so v njo zlasti tudi zastopniki iz pokrajine. Razprava je izpolnila vso dopoldansko in popoldansko sejo ter se bo najbrž nadaljevala še danes. Veliko zborovanje JNS v Kragujevcu V r.e^elio je b.lo v Kragujevcu veliko manifestacijsko zborovanje JNS. V im"'<-zantnem številu so se zbrali pristaši iz mesta in vse ču-i.adije. Prirejali so navdušene ovacije kralju in državi, navzočim voditeljem stranke ter jugoslovenski nacionalni ideji. Glavni govornik na zb«r> vanju je bil strankin predsednik Peter Živkovič. Razen njega so govorili še pod predsednik Jovan Bai .,anin, bivši minerski predsednik Jcvtič senator dr. Al^/Ii<■,-lmovič ter r.ekatt ri narodni poslanci. Z ogrevanje je trajalo nad dve uri ter ie poteklo v najlepšem redu. Sokolski praznik v Glini V nedeljo so v Glini na Hrvatskem razvili in blagoslovili rovi prapor tamošnje^a sokolskega društva. Obenem so razvili tudi narasčajski prapor. Oba prapora so društvu poklonili Glinjani in okoličani, ki žive v Kanadi. K svečanosti se je zgrnilo sokolstvo vseh društev med Siskom in Karlovcem. Iz Beograda sta prišla tudi ožji rojak finančni minister dr. Letica ter minister za telesno vzgojo dr. Buič. Oba sta bila v sokolskem kroju. V svojih nagovorih sta bodrila sokolstvo k nadaljnjemu delu za kralja, državo in narod. Minister Letica je med drugim dejal: »Po kumanovski zmagi so začeli Sokoli izgrajevati svojo jugoslovensko ideologijo. Njihovo delo so ovirale tuje oblasti, toda ne za dolgo. Velika vojna je prinesla ze-dinjenje jugoslovenskega naroda in Sokoli so prvi izvršili svojo dolžnost ter proglasili svoje edinstvo. 2e od takrat obstoji sokolska prisega, da bodo čuvali in branili narodno in državno edinstvo.« Madžarski revizio-nizem obnovljen Budimpešta, 19. sept. AA. (MTI) Državni podtajnik Antal je v nekem svojem govoru omenil tudi položaj Češkoslovaške in izjavil, da spremlja madžarski narod dogodke s popolnim mirom, a prav tako je tudi Madžarska trdno odločena z veseljem pozdraviti miroljubno ureditev. Toda noben dogodek je ne bi mogel spraviti s poti njenega zgodovinskega poslanstva. Madžarska ne more sprejeti nobene solucije, ki ne bi zajam-čila pravic do samoodločbe madžarske ' manjšine v istem obsegu, kakor se pri- j znajo drugim manjšinam. Trajen mir v srednji Evropi je možen samo tedaj, če se zagotovi pravica samoodločbe vsem narodom, ki so jim jo brezobzirno vzeli pred 20 leti. Budimpešta. 19. sept. AA. (CiNB). >Uj Magyarszag« piše, da Madžari ne smejo pozabiti na svoje manjšine v ČSR. Od>kar_ je bil podpisan triatlonski dogovor, se Madžari pritožujejo nad krivicami, ki jih morajo prenašati. Praga, London in Pariz dosedej niso hoteli vpoštevati zahtev madžarske manjšine v ČSR. » ,, Budimpešta, 19. sep. AA. (DNB). Pod vtisom včerajšnjega Mussolinijevega govora so se narodnosocialistično usmerjeni prebivalci zbrali v sprevode in vzklikali po m'3Stu regentu, Hitlerju in duceju. Do teh manifestacij je prišlo v raznih delih mesta. Skupščina manifestaatov se Je zbrala pred dvorom, naito pa še pred nemškim in italijanskim poslaništvom, kjer so vzklikali »Eljen!« Nato je del manife-stantov odšel demonstrirat pred češkoslovaško poslaništvo, kjer pa so povečali število stražnikov. Pol stoletja ze deluje CMD, j darujmo še za pol stoletjal Mussolini na naših tleh Na meji v Kačji vasi pri Bakeku so ga pozdravili predstavniki naših oblasti in vojaška častna četa Ljubljana, 19. sept Bili smo v dvomih o svojem uspehu, ko nas je brzec na vse zgodaj potegnil iz ljubljanske megle na logaško planoto. Mussolini se bo torej ustavil v Kačji vasi, če bo sploh šel dalje ko do Postojne. Širile so se najrazličnejše govorice, polne fantazij in ugibanj, v katerih je igral stari Windischgratzov grad pri Planini veliko vlogo. Na Rakeku je bilo ozračje nekam napeto. Kratko parlamentiranje na desno in levo pa nam je vendar izkrčilo pot preko Unca in po vijugah navzdol mimo Hasperka, pa preko mostu in planinskega polja v planinski Grič na mejo. Takoj za mejo polno ljudi. Same zelene in črne uniforme, polno zastav, od tržaškega mestnega prapora do trikolor in ogromnih črnih bander z zlatimi snopi. Tudi na naši strani se je zbralo precej ljudi. Sedaj se je vedelo že za gotovo, da pride predsednik italijanske vlade v Kačjo vas — Caccia. kakor so si ime tega planinskega zaselka ob kačjih ridah prikrojili tam na oni strani Njegov prihod je bil napovedan na 10.30. Ze uro prej je sem doli po ovinku mimo Hof-mannovih garaž prikorakal bataljon obmejne pehote v popolni bojni opremi Okrog 10. se je pojavilo prav na meji nekaj italijanskih novinarjev: direktor »Piccola« Rino Alessi, novi direktor tržaškega »Popola« Carlo Barbieri in celo direktor glavnega fašističnega glasila »Popolo d' Italia« mladi dr. Pini. pa še 15 drugih od tržaških, rimskih in milanskih listov. Čas je potekai v pogovoru z njimi. O češkoslovaškem problemu seveda in o včerajšnjem Mussolinijevem govoru v Trstu. Bilo je 11. ko so tam na ovinku za Hofmannom presekali zrak ostri zvoki fanfar. Skozi špalir vojaštva, civilnih oblasti in fašistične mladine je tedaj prikorakal italijanski ministrski predsednik v uniformi častnega korporala fašistične milice. Spremljali so ga njegov zet zunanji minister Ciano. prometni minister Cobolli-Gigli. minister za ljudsko kulturo Alfieri, generalni tajnik stranke Starace. šef generalnega štaba fašistične milice general Russo. tržaški prefekt Rebua in drugi, med njimi italijanski generalni konzul iz Ljubljane Guerrini Maraldi Prišli so naravnost na mejo Tam. prav na beli črti. vdelani v trdo apnenčasto cesto, sta jih sprejela ban dr Natlačen in divizijski general Lukič 30 metrov daleč od mejnikov se je razvrstila četa našega planinskega polka z godbo in pol-kovno zastavo. Tik ob meji pa so bili na drugi strani ceste ljubljanski policijski uradnik dr. Hacin. planinski župan z občinskimi odborniki, nekaj deklet v naših narodnih nošah in šolska mladina. Za naše narodne noše se je direktor dr. Pini prav posebej zanimal, češ da je videl prav podobne noše včeraj pri Mussolinijevem sprejemu v Trstu. Takoj po pozdravu z banom in divizio-narjem je Mussolini prestopil mejo in odšel do častne čete. Stopal je tik ob vrsti naših planincev, ki jih je pozdravil z našim vojaškim pozdravom: »Pomoz' bog, junaci!« — »Bog ti pomogao« je zagrmel odzdrav. Mussolini je stopil nato k skupini deklet v narodnih nošah. Tam ga je v italijanščini in slovenščini pozdravil ban dr. Natlačen v imenu vlade in dravske banovine. V francoščini ga je v imenu vojske pozdravil divizionar Lukič. ena izmed deklet pa mu je izročila šopek nageljnov. Mussolini je v svojem zahvalnem govoru dejal: »Zelo sem vesel, da sem prišel čez mejo in pregledal četo vrle jugoslovenske vojske. Zadovoljen sem, da se je to zgodilo na tej meji, ki veže naša dva naroda, prijateljska na svojih mejah na kopnem in na morju. Tako bomo tudi ostali. Želim, da bi s tega zadnjega konca jugoslovenske države dospeli moji prisrčni in udani pozdravi najvišjim oblastem Jugoslavije, posebno predsedniku Stoja-dinoviču in vsemu jugoslovenskemu narodu.« Kakor za banov in generalov pozdrav so se tudi za ta Mussolinijev odgovor vsi prisotni oddolžili s ploskanjem. Mussolini se je tedaj obrnil k dekletom. Najprej se je sam, potem pa še z banom dr. Natla-čenom slikal v njihovi družbi. Še enkrat je potem pristopil k vojakom in jim dejal »Valorosi soldati« — »vrli vojaki!« Potem se je vrnil nazaj čez mejo. Njegovi spremljevalci in zastopniki naših oblasti so di z njim pred staro hišo na desni strani ceste, v kateri so si italijanski cariniki pred leti uredili svoje prostore. To hišo bodo sedaj podrli in na njenem mestu sezidali novo obmejno poslopje. Vpričo Mussolinija so pričeli uniformirani delavci rušit staro ostrešje. Še nekaj minut vzklikanja in potem je Mussolini odbrzel z avtomobilom v kačje ride preko Mačkovca, nazaj proti Postojni. Mussolinijev obisk na tej strani mejnikov je trajal deset minut Se je bilo videti vrsto avtomobilov, ko so drveli mimo starega doma trdnega kmeta Mačka vrh Kačje vasi v gozd, ko so se tik na meji že razporedili godba videmske armije in prapor 9. artilerijskega polka na oni, ter godba naših planincev in njihova polkovna zastava na naši strani. Italijanska godba je prva in-tonirala pozdrav, na katerega je naša odgovorila. Nato so Italijani zasvirali našo himno, naši pa italijansko in s tem liinčali to obmejno svečanost. Ravno v zadnjem hipu smo novinarji še prišli nazaj na Rakek, da smo še ujeli opoldanski brzovlak. Rimski list5 o mejnem obisku Rim, 19. sept. i. »Giornale dTtalia« je objavil nocoj daljši komentar o Mussolinijevem obisku v Trstu in tudi o njegovem kratkem pojavu na jugoslovenskih tleh. O tem pravi: Pozdrav, ki ga je ban dravske banovine sporočil Mussoliniju v imenu dr. Stojadinoviča, je v hipu odjeknil v srcu italijanskega naroda, ki prav tako prisrčno pozdravlja dr. Stojadinoviča in vso Jugoslavijo. Ni brez globokega pomena za Evropo ta kratki Mussolinijev obisk na jugoslovenskem ozemlju, ki je potekel v enostavni, a zato nič manj svečanj obliki. Ta obisk dokazuje zaupanje in težnjo po miru ter sodelovanju, ki sta se obnovila med Italijo in Jugoslavijo. Ministrski predsednik sam želi, da bi s svojim osebnim prizadevanjem zagotovil razvoj tega novega sistema odnošajev med obema državama. Italija in Jugoslavija sta pozvani. da skupno sodelujeta za razvoj in obrambo svojih medsebojnih nacionalnih interesov, ki se v miroljubnem duhu stikajo v Trstu in na Reki.« V Julijski krajini Trst, 19. sept. i. Ministrski predsednik Mussolini je bil davi na vse zgodaj pred Oberdankovim spomenikom in v Domu bojevnikov. Tam v bližini ie poiožil temeljni kamen novega doma fašističnih mladinskih organizacij, nato pa na Školjetu temeljni kamen nove univerze. Od tam je okrog 9. krenil preko Ban pri Opčinah in Sežane, kjer je otvoril novo mladinsko fašistično kolonijo, proti Postojni. V Postojni so ob njegovi prisotnosti pričeli giaditi novi fašistični dom. Mussolini si je ogledal tudi postojnsko jamo. 20 minut po 11. uri je prišel v Kačjo vas pri Rakeku. (O njegovem kratkem obisku na naši strani meje poročamo na drugem mestu). Še pred 13. uro je bil spet v Trstu. Obiskal je cerkev sv. Ju-sta in tamkajšnji spomenik padlim vojakom. Popoldne se je Mussolini odpeljal v Tržič. Tam so v ladjedelnici pričeli graditi tri nove podmornice tipa Marconi s tona-žo po 2.000 ton. Ogledal si je letalske tovarne in podmorniško vojašnico. Zvečer se je vrnil v Trst. Na trgu pred mestno hišo je pregledal 12 bataljonov fašistične milice. V sedanjem sedežu stranke so mu bili predstavljeni krajevni prvaki stranke. Ob pozni večerni uri je prisostvoval koncertu in drugim prireditvam. Jutri krene ▼ Gorico. Mussolini bo danes zopet govoril Rim, 19. septembra. AA (Štefani). Jutri bodo vse italijanske radijske postaje prenašale Musolinijev govor in reportažo o potovanju v Beneško pokrajino. Govor, ki ga bo Mussolini imel ob 17.20 v Vidin ti. bodo prenašale tudi tuje radi jske postaje. Odmevi tržaškega govora Berlin, 19. septembra. AA. -I>NB).V61-kiseher Beobachter« objavlja danes uvodnik, v katerem komentira. Mussolinijev govor v Trstu. List poudarja, da je ta govor samo še okrepil tezo, ki jo je Mussolini postavil v svojem pismu Runcimanu, Jasna in razumna ugotovitev Mussolinija, da je stališče Italije že jasno določeno, bo lahko preprečljivo vplivala na tiste, ki simpa.tizirajo s pnotievropsko zaroto, ki je bila skovana v Pragi. Madžarska zahvala Tr»t, 19. septembra. AA. (Štefani). Dtw ce je sprejel brzojavko predsednika madžarske ~ vlade Imredvja, v kateri se mn prisrčno zahvaljuje za besede, s kartertma sie j,3 v svojem včerajšnjem govoru v Trstu spomnil madžarske narodnosti v ČSR. Obnovljeni boji ob Ebru Saint Jean de Luz, 19. septembra. AA. (DNB). Poročilo republikanskega poveljstva pravi, da se je v soboto začela nova nacionalistična ofenziva na fronti ob Ebru. Republikanci so preprečili novo prodiranje nacionalističnih čet. Nacionalisti so dobili znatna ojačenja. Nacionalistična letala so bombardirala pristanišče v Tarago-ni. _ Barcelona, 19. septembra. AA. Havas. Vojno ministrstvo je objavilo, da je bila nacionalistična protiofenziva na fronti ob Ebru odbita. Posebno huda je bila bitka severno in vzhodno od Gajete. Salamanca, 19. septembra. AA. (DNB). Uradno poročilo nacionalističnega poveljstva pravi: V nedeljo mo odbili več sovražnih napadov na teruelski fronti. Prav tako smo zlomili poskus sovražnega napada na odseku ViUa Franca de Cor-doba. Na fronti pri Ebru se je nacionalistom posrečilo pomakniti naprej svoje postojanke. Na zavzetih postojankah smo našli trupla 500 republikancev. V noči na 17. september so nacionalistična letala bombardirala letališče Prat de Lobrega, kjer smo uničili dvoje sovražnih letal, in pristanišče Gandijo, kjer smo uničili tovarno vojnega materijala. Napredovanja učiteljev Beograd, 19. sept. p. Naslednji učitelji in učiteljice so napredovali v 1. položaj-no skupino: Amalija Beltram, otroška vrt-narica v Ljubljani, Dragotin Kotnik v Stavnici (Celje), Josip Plišič pri Sv. Vidu (Litija), Avgust šentveter v Račah, Ana Monopoli v Ljubljani, Josip Krust-lj pri Sv. Barba/ri, Marija Matko na Humu, Berta, špacapan v Ljubljani, Filip Babič v Kalu (Krško), Klotilda Kovačič v Kalobjem (Celje), Viljem Nanut v Loškem potoku, Josip Križman v Križevcth. Marija Velušček pri Sv. Juriju. Olga Seilhofer v Cve-nu. Valerija Vrisk v Birčrri vasi, Josip Vir. nik v Vclesovem in Stanislava Jančdč ▼ Genterovcih. Vremenska napoved Dunajska: No življenjskost. ki ne povprašuje po letih in de-cenijih. Ponosno vzravnan gre naš Miško svojo pot ter vzdrži mnogo kaj, za kar ga zavida ta ali oni stari mladec. Doma je v Zlogonskem pri Kapelah. Ljudsko šolo je obiskoval v Kapelah, meščansko v Krškem, učiteljišče pa v Mariboru, kjer je maturiral 5. julija 1889. Dne L novembra 1889 je nastopil svoje službeno mesto na šoli v Krčevini pri Mariboru, kjer je postal podučitelj. Tako slavi torej ietos tudi 50leinico učiteljskega poklica, ki ga izpolnjuje z vzorno vestnostjo in marljivostjo. 6. novembra 1891 je napravil usposobljenostni izpit, nakar je leta 1892 in vili v letošnjem poletju v radovljiškem srezu kar dve nevarni bolezni in sicer rdečica in svinjska kuga. Gorenjski kmet ne redi velikega števila prašičev, edino mlinarji jih imajo po več v svinjakih. Kmet redi po enega ali dva za dom, enega ali dva pa proda. Ker jih krmi po večini s korenjem in krompirjem, je ta reja precej draga. Marsikatera kmetica je imela od pletve korenja krvave žulje, čepela je dan za dnem že od ranega jutra na njivi, na večer pa je trgala debelolistnate trave za prašiče v nadi, da bodo rejeni prašiči le nekaj odlegli v skromnem gospodinjstvu. Toda kaj se je zgodilo: ko so prašiči najlepše kazali, se je prikradla v svinjak zahrbtna bolezen. Vse lepe nade skrbne gospodinje so šle po vodi in nova siva skrb se je naselila v kmečko hišo. Ves trud je bil zaman. Za nakup novih prašičev ni denarja in če bi si ga kdo že lahko izposodil, se boji, da bo z drugimi prašiči prav tako, kakor je bilo s prvimi. V nekaterih vaseh je poginilo nad polovico prašičev. Mnogi so jih iz strahu, da jim poginejo, poklali prav takrat, ko so se najlepše razvijali. Letošnje poletje so kmetje sejali precej ajde, saj je zadnji dve leti ajda dobro ob- rodila. Prizanesla ji je tudi slana. Kljub precejšnjemu deževju je ajda tudi letos krasno cvetela in obetala bogato žetev. Med zadnjim deževjem v preteklem tednu so se kmetje zaskrbljeni ozirali v planine, če se bo morda pokazal po vrhovih sneg, ko se razkade megle. Nehalo je deževati, zjasnilo se je in vrhovi planin so ostali kopni. Skrb je zapustila vasi, toda ne za dolgo. Vremenjaki so jeli napovedovati hladne, meglene noči. Zal so uganili. V petek zvečer se je ozračje močno ohladilo in v soboto zjutraj ni bilo več dehtečega, cvetočega polja. Nad poljanami je bil razgrnjen srebrni mrtvaški prt. Uničene so bile zadnje letošnje nade gorenjskega kmetovalca. Slana .je uničila vso ajdo. Velike težave pa so imeli letos kmetje tudi s spravilom otave. Prav takrat ko so kosili in skušali otavo posušiti, je deževalo. Mnogo otave je segnilo ali pa je vsaj slabša kakor v ugodnih letih, ko je tudi spravilo mnogo cenejše, kakor v neugodnih letih. Mokrota je nadalje škodovala krompirju, da je letos mnogo črnega in gnilega. To so dobrine letošnjega kmečkega leta na Gorenjskem. Toda težko, da se bo pri dajatvah kdo oziral na naše nezgode. Sredi noči so zgorele štiri domačije Požar so povzročile iskre med odloženim pepelom Ptuj, 19. septembra. V vasi Zlatoličju, občina št. Janž na Dravskem polju, je 16- t- m- okrog 2. ure zjutraj izbruhni! požar, ki je kmalu zavzel velik obseg in je bila v nevarnosti cela vas. Vžgalo se je v skednju pos stnika Matije Predaniča. Zaradi vetra in pomanjkanja vode se je širil ogenj nemoteno in z v-čjo brzino na bližnje hiše in gospodarska poslopja posestnikov Franca Te-menta, Alojzija Sagadina ter Štefana. Ce. lana. Vsem štirim posestnikom je zgorelo vse do tal. poleg tega pa vse orodje in že splavljeni poljski pridelki in krma. Rešili so si le golo življenje in pa živino, škoda znaša, nad 150.000 din in je le delno krita z zavarovalnino. Prva je bila opazila ogenj žena pogorel, ca Predaniča, ki se je zaradi velik, svetlobe, ki je lila skcei okno, prebudila. Vstala je in je videla, da jim gori streha nad glavo, zato je hitro zbudila šc- svojega moža ter so se pot m vsi rešili iz goreče liiše. Kmalu so prihiteli sossdje na pomoč in so reš vali, kar je pač še bilo mogoče. Pri tem reševanju je 77-letni Predanič padel s podstrešja v klet ki dobil hude notranja in zunanje poškodbe. Domnevajo, da je ogenj na s: al zaradi odlaganja gorečega pepela v neposredni bližini skednja, ki je bil napolnjen s krmo. Močan veter je pepel razžaril in odnesel iskre v skedenj. Vsekakor pa izključujejo dejstvo, da bi bil ogenj podtaknjen, k.r so živeli vsi va-ščani v najlepši slogi. Smrtna nesreča premožne žene Utonila je v plitvem škocijanskem potoku 1893 obiskoval tečaj za meščanske šole. 10, julija 1898 je bil imenovan za kaznilniške-ga učitelja v Karlatm. Tukaj si fe izbral za življenjsko družico ljubeznivo gospo Kristino. V Gradcu se je živahno gibal r tamošnjem narodnem društvenem življenju in je zaslovel kot izboren družabnik. Marsikateri slo\'enski študent je bil deležen njegove dobrotijivosti. Po prevratu se je preselil v Maribor. 27. novembra 1920 je dobil naslov kaznilni-škega nadučitelja in je danes edini nad-učitelj te vrsie v Jugoslaviji. Tako obhaja naš vrli slavljenec letos tudi svoj tretji jubilej, to je 40letnico službovanja ter vzgojiteljskega delovanja v kaznilnicah. Miško Cizelj je poosebijenost prijaznosti, poštenja in dobrote. Saj je znano, kako očetovsko ravna s kaznenci. ki ohranjujejo našega Miška še dolgo, dolgo po odhodu iz moške kaznilnice v prijetnem, hvaležnem spominu. Miško Cizelj je bil kot izrazit človekoljub med ustanovitelji in vnetimi podporniki društva, ki ima namen skrbeti za izpuščene kaznence, da ne zabredejo v stiskah na stranpot a. Vsi mu ob lepem življenjskem jubileju želimo, da bi do skrajnih meja življenja preživel v čvrstem zdravju, veselju do dela in v ljubezni do sočloveka. Skocijan, 19. septembra V soboto dopoldne se je smrtno ponesrečila posestivca Marija žabkarjeva iz Hra-stulj pr; škocijanu. Okrog 10. dopoldne je šla na škocijanski potok Raduljo prat pe-r.lo. Pomagala ji je posestnikova žena Marija Jeričeva. Ko je bilo delo v glavnem opravljano, je Jeričeva odšla domov, Žabkarjeva pa si je dala opravka z ostankom perila. Ob robu je voda plitva, skoro dva metra od obrežja je komaj okrog 30 cm globoka. Pri delu je Žabkarjevi moralo prav gotovo postati slabo; po dolgem je padla z glavo naprej v vodo in se utopila. Ker ni n'hče slišal nobenih klicev na pomoč, je zelo verjetno, da je staro ženo napadel tako močan krč, da je izgubila zavest in je nezavestna obležala v vodi. Bila je zelo slaba na srcu in je pogosto dobivala napade. V bližini potoka je sušil otavo delavec Gašpar Tramte. Pri obračanju je prišel čisto blizu perišča. Na prvi pogled se mu je zdelo, da je v vodi ležeča postava napravljena iz slame, šel je iz radovednosti bliže in spoznal pokojnico. Ležala je iztegnjeno na trebuhu, glava je bila popolnoma v vodi, telo pa le na polovico. Bila je že mrtva, roke in obraz je imela že čisto posivele. Tramte je poklical vaščane, ki so nesrečno ženo potegnili iz potoka in jo odnesli v njeno vas, dobrih pet minut oddaljene Hrastulje. Marija žabkarjeva. po domače Guštin-četova, je bila stara 74 let. Bila je dokaj premožna žena. Pred dolgimi leti je njen brat odšel v Sofijo in prišel z vztrajnostjo daleč, da je postal solastnik velike cementne tovarne. Sestro je gmotno podpiral. Pred leti pa je umrl. žabkarjeva zapušča edinega sorodnika sina edinca, ki stalno živi v Bolgariji. Takoj po nesreči so tele-fonično obvestili sina Tomaža, ki je nasledil dediščino po svojem stricu v Sofiji. Pokojnica je bila v škocijanski okolici zelo priljubljena in je mnogim pomagala iz gmotne stiske. Naj ji bo lahko pod črno odejo! Zmagoviti strelci na tekmah v Beogradu Letos so bili doseženi posebno lepi uspehi Beograd, 19. septembra. Sijajni uspehi so bili doseženi na držav, nih strelskih tekmah, ki so s3 vršile od 11. do 17. septembra v Beogradu. Na posameznih tarčah so naši odlični strelci dosegli naslednje uspehe: Na tarči »Zmagovalna« z vojaško puško na 200 m: 1. Mojimir Markovič iz Kragujitvca, 429 točk, 2. Bora Markovič iz Novega Sada 426 točk, 3. Djordje Srečko-rvič iz Beograda 426 točk. Na tarči »Cetinje« z vojaško puško na 200 m: 1. Aleksander Vlajič iz Prištine 258 točk, 2. Ilija Miletič iz Niša 253 točk, 3. Ilija Dereitič iz Ljubljane 252. Na tarči »Kajmakčalan« z vojaško puško na 200 m, hitro streljanje v 2 minutah. 10 strelov in sicer 2 stoje, 3 kleče in 5.1eiže: 1. Vasilije Radojevič 76 točk, 2. Mi-jovam Radojevič 74 točk, 3. Miloš Jakovič 67 točk. Na tarči »Novi Sad« z malokalibrsko O plačah mestnih delavcev Pojasnilo ljubljanske mestne uprave Ljubljana, 19. septembra Ker so ljubljanski dnevniki objavili že nekaj pritožb o slabo plačanih mestnih delavcih nam je mestno poglavarstvo poslalo daljše pojasnilo. Pred kratkim je v našem listu izšla notica, da so delavci mestnega cestnega nadzorstva 6. L m. izročili svojemu šefu prošnjo za izboljšanje položaja. Objavili smo tudi besedilo prošnje. šef mestnega cestnega nadzorstva je res dobil po pošti v zaprti kuverti tako besedilo oziroma prošnjo brez kakršnega-koS podpisa, a osebno mu prošnje nikdo ni izročil. Do gnano je, da omenjene notice niso objavili mestni delavci, temveč je najbrž izšla iz krogov brezposelnih, ki jih metna občina podpira na ta način, da jim preskrbi delo in po 3 din zaslužka na uro. Namesto da bi brezposelni prejemal miloščino, mu mestna občina omogoča, da se siromaku ni treba poniževati, ker zasluži svojo podporo z delom. Nezadovoljni brezposelni se torej pritožujejo nad dobro mišljeno podporo, toda mestna občina nobenega brezposelnega ne prosi, še manj pa sili, da sprejme njeno podporo. Znaten del te podpore dajejo dobrosrčni ljubljanski meščani prostovoljno in iz usmiljenja do brezposelnih delavcev, da rešijo breposel-no delavstvo in njihove družine vsaj lakote in najhujšega pomanjkanja. Predvsem pa ljubljanski meščani radi prispevajo prostovoljno socialno davščino, da s tem brezposelne odvrnejo od postopanja, ki rado zapelje na kriva pota ne samo delavce, temveč tudi njihove otroke. precizno puško na 50 m: 1. Jovan Krato. fil iz Beograda 377 točk. 2. Bora Kratofil iz Beograda 376 točk, 3. CesS8< >55 - 265; >2« 2:% — 245; >5« 215 — 225. »6: 195 - 205; >7« 165 -175; >8« 110 - 115 Otrobi: baški 94 _ 100. Fižol: baški beli brez vreč 336 — Skoz okno drvečega vlaka so ga vrgli Podrobnosti o prepiru pijanih delavcev v vlaku Ptuj, 19. septembra. V nedeljski številki smo poročali o zločinu, ki se je zgodil v vlaku med postajama Rače in Fragersko. Zdaj je ugotovljeno naslednje: V soboto zvečer so prejeli zidarski de. lavci, ki delajo v Mariboru pri različnih tvrdka h, plačo, žalosten običaj pri nekaterih je ,da se seveda ob plačilnih dneh pošteno napij'jo. Ob 17 je vstopila v vlak na mariborskem kolodvoru gruča 30ih delavcev po večini iz Hrvatskega. Večina izmed njih je bila precej pijana. Med temi je bil tudi zidarski delavec Franjo Hmčič, doma iz Babincev. Po odhodu vlaka se je v vagonu začel med delavci prepir in pretep. Na progi med postajama Rače in Pra-gereko so delavci prijeli Franca Hrnčiča, ter ga vrgli iz drvečega vlaka skozi okno. Padel je na glavo in bil na mestu mrtev. Orožnik, ki je spremljal vlak Maribor _Pragersko je to sporočil orožniku, ki spremlja vlak Pragersko — Ptuj in ta je s pomočjo službujočega orožnika na ptujski železniški postaji aretiral delavce Franca Roškarja, Franca Mihi na. Stepa-na Jurišinca in Franca Banjiča, vsi so uslužbeni kot zidai ski delavci v Mariboru, stanujoči pa v občini Vinici, kamor se vsako nedeljo vozijo. — Vsi štirje krivdo zanikajo, češ, da je bil Franc Hrnčič do nezavesti pijan in je skočil oziroma padel skozi okno kar sam. Aretirani delavci bo-bo izročeni pristojnemu sodišču v Mariboru, podrobnosti pa bo dognala preiskava. V Račah je bila v nedeljo popoldne obdukcija trupla Franca Hrnčiča. Komisija je ueotovila. da je Hrnčič imel zlomljena rebra in presekan palec desne roke ter je umri zaradi notranje izkrvavitve. Mrtev je bil že pred prihodom ljubljanskega vlaka, ker so bile poškodbe pri padcu smrtonosne. Vendar pa ie vlak še dopolnil svoje m je pokojnika precej razmesartl. Odrezal mu je roko in nogo. „Živo orodje" Celje zahteva moderno poslopje OUZD Nerazumljivo omaloževanje od strani generalne direkcije Celje, 19. septembra Ekspozitura Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Celju, katere področie obsoja celjski, gornjegrajski, konjiški, šmaraki, laski, brežiški in krški srez šo-štanjsiki fn radeški sodni oikraj ter Polj&ne. ima v Celju uradne in ambuiamčne prostore ki so v zasmeh sodobnim socialnim in higienifinim zahtevam. Že ponovno je bila v javnost iznešana zahteva, da zgradi uuali v Celju novo. moderno poslopje za pisarne in ambulatorij. Mestna občina je bila pripravljena odstopiti OUZD brezplačno staiv-bišče poleg novega Delavskega doma na Vrazovem trgu. Kazalo je že, da bo začel OUZD gTaditi v Celju. Letos pomladi pa Je 9UZOR v Zagrebu nepričakovano sklenil, da v Celju ne bodo zidali. Kafcor v mnogih drucih zadevah, čuti Colje tudi tukaj baga-teliziranje, ki je tembolj čudno, ker je generalni direktor SUZORJA sedaj Slovenec! Celjska ekspozitura OUZD ima okrog 17.000 zavarovancev, katerih povprečna mezda znaša 23.40 din. Vrednost zgradb OUZD v Celju znaša 240.086 din. Krivica, ki se godi Celju, je zlasti razvidna iz naslednjih številk: Ekspozitura v Vršcu ima 2.500 članov, vrednost zgTadb znaša 397.000 din, ekspozitura v Varaždinu ima 5.000 članov, vrednost zgradb znaša 573.000 din. ekspozitura v Zemunu ima 10.000 članov, vrednost zgradb znaša 3,629.848 din. ekspozitura v Krušovcu ima 3.000 članov, vrednost njene z-oTadbe znaša 556.273 din, ekspozitura v Brodu ima 3.500 članov, vrednost njene nove zgradbe pa znaša 2,116.000 din, ekspozitura v Krasujevcu ima 9.000 članov nost njene nove zgradbe maše 5328000 din, ekspozitura v Kranju tona okrog 15.000 članov vrednost njene nove zgradbe znaša 1,078.000 din, ekspozitura v Loakovcu ima Val vemo, kako je naše delo odvisno od orodja. Tudi naše telo ima svoje orodje: zobe. Zato jib mora mo ne le varovati, pač pa, kakor z vsakim orodjem, tudi skrbno ravnati z njimi. Predvsem jih moramo čistiti in pravilno negovati. Za pravilno nego dragocenega orodja — zob — pa bi morali rabiti kvalitetno zobno pasto, kakor je Ghlorodont. Domači proizvod 4.000 članov, vrednost njene nove zgradbe zmaša 1,218.000 din, ekspozitura v Mariboru ima 18.000 do 20.000 članov, vrednost njene nove zgradbe znaša 7,765.000 din, ekspozr tudi v Mostaru ima 2.000 članov. Rednost njene nove zsrradbe maša 517000 dm, ekspozitura v Veliki Kiikindi ima 2.500 članov. vrednost njene nove zgradbe znaša 1.290.000 din. Upravna zgradba v Skopim je vredna okrog 17,000.000 dinarjev. OUZD v Banjaluki, ki ima 20.835 članov, zaposluje 63 v Dubrovniku z 22.241 člani 70, v Karlovi s 15.062 člani f ^ Splitu z 19.295 člani 60 na SušaJai s 13.116 člani 42 m v Tuzli s 15.556 člani 53 uradnikov, zdravnikov jn drugih nameščencev. Celjska ekspozitura, ki ima okrog 17.000 članov, pa tona komaj 16 nameščencev. Dravska banovina bi se dala razdeliti na tri lepe in finančno sposobne samostojne okrožne urade, ki bi imeK po 30.000 zavarovancev. Vojvodina, ki ima isto število zavarovancev kakor dravska banovina, uma štiri samostojne okrožne urade, ki dobro poslujejo. Celje zahteva glede na število zavarovanih članov gradnjo poslopja OUZD, ki bi stalo 5 do 6 milijonov dinarjev. OUZD v Ljubljani naj tudi poda statistik«, koliko zdravnikov im drugih nameščencev OUZD izmed približno 200, ki so bili sprejeti v zadnjih 10 letih, je jz Celja fn okolice, kdaj in od koga je dobavljal urad iz celjskega okoliša in kdaj ie dobavljal iz tega okoliša za Radio-Thermo v Laškem, kakšen je proporc števila članov iz celjskega okoliša, ki se zdravijo v sanatorfju, v primeru s številom ljubljanskih članov in kakšni eo bili prispevki in izdatki za območje »celjske ekspoziture, ki je vsa leta aktivna. Iz vseh navedenih podatkorv je jasno razvidno, da so zahteve Celja vseskori upravi- čene. Zato naj se OUZD odnosno SUZOR odloči za gradnjo modernega in nujno potrebnega poslopja v Celju ter temeljito revidira svoje stališče glede Celja. Za gospodarsko obnovo Ptuja in okolice Načrtov je polno, a nobeden se ne izvede Ptuj, 16. septembra Vsafk dan se toliko piše pri nas o gospodarskem napredku, da bi človek skoraj mislil, da ni več kotička v naši banovini, kjer bi se ne bilo naselilo blagostanje in zado-voljnost. Žal pa je v Ptuju in njega okolici čisto nasprotno. Mnogo objav in prošenj, nešteto deputacij je bilo že poslanih iz našega mesta pa vedno zaman. Premalo se ceni, da je Ptuj severna trdnjava naše države, kjer se je in se bo tudi v bodoče razbil val tujih vplivov. Narodna zavest se je v najlepši luči pokazala pri sedanjih ptujskih proslavah in ob tej priliki upamo, da so tudi najhujši zakrknjenci spo znali, kako močna je ljubezen našega človeka do rodne grude, katera daje kruh in življenje mestu. Po vseh še tako malih mestih se gradi, zida in obnavlja, samo Ptuj še počiva. Že desetletja čakamo, da se zigradi tako potrebni vodovod, čakamo, da se napravi nov most čez Dravo, ker je stari za težji in večji promet neraben, posebno pa pričakujemo, da se že vendar enkrat začno temeljito obnavljati ceste, ki so v našem srezu v obupnem stanju. V arhivu mestne občine že ie-ta jn leta leži kup načrtov, toda za izvedbo ni nikjer potrebnega kredita. Razvoj mesta je danes mogoč samo tam, kjer se je naselila industrija. Te pa Ptuj nima. čeprav ima od narave podano najugodnejšo lego za njen razvoj. Zato bo pač treba kaj ukreniti, da se zabrani nezavarova-nje tega zgodovinsko tako slavnega in v narodno obrambnem oziru tako važnega mesta. V Ptuju je potrebna tudi preobnova gospodarske politike in to na način kakor to vidimo pri naših severnih mejaših ter tudi pri naših narodnih nasprotnikih v mestu samean. Imamo polno zakonov in navodil, ki določajo za obmejne pasove razne določbe, toda kaj pomaga vse to. ko pa življenje piše svojo kroniko čisto drugače. Apeliramo na vse domoljube in na javnost sploh, da posvetijo malo več pozornosti našemu okraju. Z gospodarsko obnovo bo šele slovenska zemlja osvobojena tujega vpliva. Vestnlk ZKD Več načrtnega gospodarstva v naša društva! Spet so društveni kj na svojih službenih mestih, večina se je vrnila že s počitnic in dopustov. Osveženi se bodo zopet lahko posvetili delu v naših društvih. Društveni predsedniki naj čimprej skli-čejo sej© celokupnega upravnega odbora. Kot prva točka začetne jesenske seje naj bo poročilo o delu počitniškega odbora, ki je vodil posle tekom počitnic, ko so bili mnogi člani upravnega odbora odsotni, pa so pred odhodom izvolili skrčeni upravni odbor. _ Ponekod so na zvali ta odbor za izvršni odbor, ki je bil pooblaščen da vodi vse tekoče posle in izda za nujne zadeve tudi potrebne ukrepe. Zato je prav, da čujejo o delu skrčenega odbora vsi člani uprave in odobre poslovanje ter potrdijo njegove sklepe. Prva jesenska seja ima važno nalogo, ker postavj delovni program za vse mesece bližnje sezone. Po navadi postavimo zdaj program vseh društvenih prireditev od jeseni, za zimo pa do pomladi. Po ustroju, ki ga zavzema naše društvo, bo potrebno posvetiti paanost vsem panogam društvenega dela. Ce načelniki že na uvodna jesenska seji podajo načrte za posamezne društvene odseke, izdelane do podrobnost; in tudi datume za posamezne prireditve, je to vse hvalevredno. Vemo, da je takih društev precej. Načelniki posameznih odsekov (dramatičnega, predavateljskegai, prireditvenega, pevskega, prednjačkega zbora in drugih) so imeli že pred glavno sejo posvetovanja z odsekovimi sodelavci in so utrdili podrobne programe. Kjer pa tega ne izvedejo že na prvi jesenski seji, pa naj pretehtajo zdaj vse možnosti, ki jih posamezni odseki lahko izvedejo. Uprava jim naj naloži gotove prireditve, odseki naj o tem premislijo in vsaj za 2. sejo, ki naj bo čimprej© pripravijo načrte in program, da to začelo društrvo delovati. Seznam Zveze kulturnih društev, ki smo ea izdali lansko leto in razposlali vsem včlanjenim edinicam. je bogat kažipot posameznim društvom. ZKD nudi svojim društvom obilo predavanj, rokopisov za gledališke priredit*«, pa tudi poučnih in zabavnih filmov. Za nekatere igre Ima ljubljanska ZKD na razpolago tudi potrebne kostume. Naša podeželska društva eo cesto v mučnih zadregah, oe nimajo kostumov, kakor jih zahtevajo posamezni gledališki komadi. ZKD poseduje kostume za igre »Legijooarjic »Rokovnjači«, »Mefistov izume in »Pater Anzelm«. Izposojevalnina za enpratno uporabo kostuma znaša 10 din. (Nečlani ZKD plačajo po 20 din od komada). Prosvetarji! Dobro prečitajte Seznam ZKD. v njem boste našli obilo pobud in navodil, kako usmerite delo v svojih društvih. Zlasti vam bo dobrodošel Seznam pri izberi predavateljev jn predavanj. Vložite potrebno smotrnost v delovni načrt. N© pozabite na vodilno smer in nalogo svojih društev. Zavedajte se. da ste člani ZKD. nacionalne kulturne osrednje zvieze. ki ima namen tudi socialno itn gospodarsko opravičiti obstoj velike jugoslo-venske ideje. Ko bo upravni odbor pregledal nasvete posameznih odsekov, začnite z delom ta« boj._J. g. Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! 27. t. m. spustijo v morje v navzočnosti angleškega kralja in kraljice največji par. nik, kar so jih kdaj zgradili. >Queen EHi-zabeth«, kakor se bo imenoval novi orjak, ki so ga dogradili v ladjedelnici v Clyde-banku, bo obsegal 85.000 ton, torej več nego dosedanji največji prekomoroik »Queen Mary«. Njegova, posadka bo štela 1100 oscfb, prostora pa bo za 2400 potnikov. Lahko si mislimo, da bo tem potiskom na razpolago komfort najmodernejših. hotelov. Na ladji bodo tudi trgovine, restorani, bari in gledališke dvorane, ki bodo opremljene kakor v svetovnih mestih. Privlačna Mona Lisa Ga. Chamberlainova moli za mir Največji parnik I na svetu 159/79 m na sekundo • Po vsej Angleški so ob priliki Chamberlainovega poseta v Nemčiji priredili moHtve za mir. Tu vidimo go. Chamberlainovo, ko stopa k molitvi v VVestminster Mine, najbolj lavratno ©rožje pomorske vojne Dvajset let po svetovni vojni ogražajo mine Se vedno promet na morjih Pre«j nekoliko dnevi smo bnaii ponovno, da ie neka španska mina. ki jio je bil morski -tok vzel s f=eboj, odražala, angleško plovbo ob cornwa,llski obali. Mine označujejo upravičeno kot najbolj zavratne izmed vsefh orožij. Morske mirne imajo obliko krogel, piskrov afi sodov in velikost manjšega soda piva ali pa tudi odraslega moža. Njih plašč je iz »mpresrnirane ploeevrne, ki se zelo dolgo opiira razjedajoč:m vplivom slane vode. Tako se dogaja, Ha se potope parniki še dane« ob minah, ki so jih položili v morje za časa svetovne vojne. Mine polagajo naravnost na morsko dno aH pa tako. da plavajo, zasidrane na morsko dno. v določena razdaliij od vodne površine. Imenujejo se kontaktne amine, če se r.a®počijo ob dotiku z ladjami, ki plovejo nad njimi, V ta. namen imajo kakor topovski izstrelki enega ali vec vžigalnikov. Vžigalnik sproži ob dotiku z ladijskim dnom vzmet kakor jeziček pri pištoli alj pa zdrobi stekleno cevko z žvepleno kislino, ki zažge strelno pavolo v mini. ali pa povzroči električno iskro. Druge mine so zvezane po kablu z opazovalno postajo na kopnem, od koder sproži opazovalec strašni naboj z električnim tokom, ali pa je v kablu stalno električni tok. ki avtomatično zažge naboj, čim se kakšna ladja mine dotakne. Opazovale« ima pred seboj na stekleni plošči pomanjšano celotno polje s točkami, ki Kažejo, kje so zasidrane poediine mine. Cim opazi na plošči, da je splavala sovražna ladjo na eno teb toctk, pritisne na ustrezajoč© tipko in zunaj na morju zletijo mina, ogromen vodni steber in ladja v zrak. V vsaki mini je 5 do 300 kg najhujšega razstreliva. Da morajo mine polagati po točno določenem načrtu in da morajo domače ladje ta načrt točno poznati, je samo ob sebi umevno. saj bi jih drugače plovba nad poljem kontaknih min prav tako ogražala kakor sovražne ladje. Položene so tako. da mora sovražna ladja brezpogojno zadeti na mino v drugi vrsti, če se ni razletela že ob prvi vrsti. Domače ladje morajo pod vodstvom ljudi, ki točno poznajo minsko polje, pluti v tem polju v presekani načrti sem in tja, da se izognejo poedinim minam in dospejo brez škode v pristanišče. Ker je mogoče, da bi tudi sovražnik zvedel za točni .položaj min, je potrebno te položaje večkrat spremenili). Po drugi strani imajo v vojni navado, da polagajo ponoči ali v megli s hitrimi ladjami ali še bolje s podmornicami milne v sovražno vodovje. Takšna ladja odvrže iz svojega zadnjega dela 'kakor osa svoja jajca dese-t, dvajset, petdeset min. ki se potem same zasidrajo na dnu. Odvrže jih seveda na mestih, o katerih upajo da jih sovražnik smatra za nenevarna. Mnogo sto ladij je med svetovno vojno baš v takšnih 2 nenevarnih« vodovjih zletelo v zrak, ^ med njiimi je bila n. ,pr. oklopna ekrjžarka »Kampshire«, ki je vozila v juniju 1916. lorda Kitchenerja v Rusijo in je izginila za vedno zapadno od Orkneyskilh otokov. Ker so m;,ne tako strašno nevarno orožje, je umljivo. da stremijo vsi za tem, da bi točno dognali položaj nasprotnikovih min. To naloHo rešujejo fotografski posnetki iz zraka, k; kažejo v ploskvi morja poedine mine natančno kot temnejše točke. Te mine potem ne morejo več škodovati, če jih s posebnimi pripravami na skrivaj dvignejo a,l,i pa če se jim enostavno izognejo. Seveda je pobiranje min zelo nevarno delo in že nešteti pogumni mornarji so pri tem delu izgubili življenje. Po vojni je bila zato ena izmed najbolj nujnih nalog ta, da bi morja očistili min. To ni bjila preprosta naloga. sai je šlo za dviganje in uničenje mnogo sto tisočev kosov. Še dandanes se dogaja, da naletijo v morju na mine iz dobe svetovne vojne, ki so se odtrgale od morskega dna in plovejo po vodi. Španska državljanska vojna je to nevarnost za pomorski promet še povečala. Rojstva in smrti Po neki statistiki Društva narodov se na vsej zemlji vsako uro rodi povprečno 5400 ljudi. V istem času jih umre 4600. Postani in ostani dlan Vodnikove družbe! Kakšen bo uspeh: pomiritev ali nove zmešnjave? Hitler je ▼ svojem zadnjem govoru na niirnberškem zboru povedal, da gradi Nemčija na svoji zapadni meji svojo »Maginotovo črto«. Kako jo gradi, vidimo iz te slike, ki nam kaže novo utrdbo vzdolž Rena pri Kehlu Mestne uradnice brez svilenih nogavic V mestni h|ši v Sofiji je nastala med na-mešeenkami majhna revolucija proti upravnemu šefu. Vzrok je v novi odredbi gospoda župana, ki se obrača proti nekim navadam v mestnih uradih. Strogi načelnik občine je tu pred vsem prepovedal pudra-; nje med uradnimi urami. Ta prepoved bi se dala še prenašati oziroma v neopaznih tremiflkih omalovaževati, toda gospod župan je šel de dalje in izjavlja, da se z resnim delom za občino ne sklada, če prihajajo dame k temu delu v svilenih oblekah in njoeooe še w svilenih nogavicah. Pozornost se v tem primeru osredotočuje vsekako bolj na zunanjost uradnic nego na dela Nameščenke so seveda mnenja, da po županovih načelih ne bo šlo. Prebivalstvo bolgarske prestolnice z zanimanj ein zasleduje nadaljnji razvoj te stvari — večina pa je že danes prepričana, da bo lepi spol zmagal oad strogim mestnim poglavarjem. ANEKDOTA Ob svojem času zelo znani dr. Heim, ki je živel od 1783. do 1834> v Berlinu, je bil vedno jezen, kadar so prihajali ljudje k njemu brez prave .potrebe. Tako je prišla nekoč neka dama in mu dejala, da jo muči nahod. »Kaj naj vzamem?« je vprašala. >Nu, žepni robec.« je odgovoril Heim. »iMslite, da bo zadostovalo?« — »če ne bo zadostovalo, vzemite dva afi trii« je odgovoril Heim suho. VSAK DAN ENA Posnetek s Ottuiil»riam».ve»i obtoka v Hitlerje*-V« » M* « Ifcmteldt* * Mona lasa s svojim skrivnostnim smeit-l^ajem po vsej priliki še vedno draži svoje (^občudovalce«. Znameniti original, ki so ga pred leti ukradli v Louvru in ki s-> je pozneje tja vrnil, morajo še vedno čuvati s posebno pozornostjo. Sedaj pa je nekdo akradel iz muzeja mesta Brouja, ki je na. meščen v del krasne gotske cerkve, najbolj dragoceni zaklad tega muzeja: kopijo Mane Lise, ki izvira iz Lionardovega časa in ki jn je izboljšal, kakor vse kaže, mojster sam. Slika je manjša nego original v Parizu, zato jo je tat lahko skril pod obleko. Prehudo navdušenje za letalski šport Dva fanta v starosti 16 .&n 18 let. sta se morala pred sodiščem za mladostnike v Londonu zagovarjati, ker sta ukradla letalo. Vlomila sta v zaseben hangar mi sta športno letalo, ki je bilo vredno kaiksmh 2000 funtov, zvlekla na startni prostor. Pognala sta propeler, vstopila, vzletela in — treščila na tla. Med tem ko je bil eden izmed mladiih ljudi le lažje poškodovan, se je drugi tako nevarno polomili da je m»ral prebiti dalj časa v bolnišnici. Letaki se je popolnoma razbilo. Sodnik ,;n je knrmavjd samo pogojno. Zanimivo odkritje v Pompejih Pri novih izkopavanjih v Pompejih so naleteli na sledove velikega križa, ki so se kazali na steni nekega hodnika. Prof. Maju-rii, sloviti arheolog, kj izkopavanja vodij, pravi, da je pristnost tega križnega odtisa nedvomna in da se je krščanstvo naselilo v Pompeje torej že v nesrečnem L 79., ko sta lava in pepel to mesto pokrila. ZA SMEH IN KRATEK CAS Poštni sel; »Tu je pismo za vas. Toda pot do vas je dolgak >Jftu če je tako dolga., pošljite pisma name enostavno po posti!« Sloviti angleški avtomobilski dirkač Eyston je na dirkalni progi pri Velikem Slanem jezeru v Ameriki dosegel nov svetovni rekord: 575,57 km na uro ali 159,79 m na sešaindo. Zadnji rekord dirkača Cobba je znašal 563.471 km na uro. Slika nam kaže Eystonovo vozilo v polnem diru in v krogu Ejstona samega Nemška „Magfnotova črta" Iveri Ženske go uporabljive, toda v ljutezna Smajo dober spomin. — Moški imajo v splošnem dober spomin, toda v ljubezni so poaaMjm. „ . . , , Moški brez napake ni moški. Ženska brez napake je dolgočasna. Ženske hočejo imeti vedno darila. Moška nikoli ne razumejo, da leni darilom nikakor m potrebno, da bi bila velika Saj hočejo bitit le dokaz, da si na obdarovanko mislil. Ljubljeni človek je človek, ki mu vse I oproetiiao, kar jemljemo drugim za zlo. Dečko z asociacijami« Verjameš v štorkljo? (B, T.) General Skwarczynski vodja stranke narodne zveze na Poljskem je za bližnje volitve izdal proglas, v katerem poziva vse Poljake k složnemu nastopu Elektrika iz ognjenika Na Vezuvu delajo poskuse, da bi pline iz njegovega žrela izkoristili za proizvajanje električnega toka Z glavnico več mili jonov Iit je v Rimu osnovala družba, ki ji je namen izkoriščati naravne sile ognjenika Ve-zuva. Ognjenik naj bi dajal elektrjko za najrazličnejše namene. Neki inženjer je napravil načrt, kako bi se dale naravne sile Vezuva izkoriščati in cela vrsta tehnikov je potem delala poskuse in jih dela še sedaj, da bi ujela plin, ki uhaja iz ognjeniškega žrela. To je precej težko delo. kajti je treba odvajati plin neposredno nad .Dovrši no žareče lave. V ta namen so zgradili nekakšen li.iak. ki ga s trdno cevjo spuščajo ob robn žrela v globino. Če bo uspelo na takšen način brez motenj dobivata plin, potem je najtežji problem resen. V veliki centrali bodo energijo plina sipneminjah v električno energijo. Po nekih računih bo ta elektrika zadostovala -I Verižniki na sramotnem odru Praški magistrat je izdal stroge odredbe proti individuom, ki so hoteli izkoristiti sedanji položaj za podražitev živil. Vsi takšni verižniki bodo zapadli težkim globam, ki bodo znašale do 50.000 Kč. Njib imena bodo nadalje objavili v posebnem seznama. Nereflektirajoce obleke — vzrok prometnih nesreč Po poskusih, ki jih je izvršila American. Optacal Society, je vzrok mnogoštevilnih nočnih prometnih nesreč v tem, da odseva blago moških oblek premalo svetlobe. Me. ritve z 229 vrst blega so pokazale, da re-flefctirajo povprečno nič več nego 4,5 od_ stotka svetlobe. Zato je avtomobilskim, vozačem nemogoče, da bi moža, ki stopa po cesti, spoznali že od daleč, pa čeprav bi imeli avtomobili najmočnejše žaromete. ne samo za vse potrebe mesta Napoiija, temveč bodo ž njo elektrficirali tudi železniško progo Na poli — Rim. Ostalo bo pa še vedno dovolj elektrike za druge namene. Prednost te na načrta je v tem, da bi bilo mogoče električno silo proizvajati na najcenejši način. Celo vodne centrale stanejo več. Nedostatek pa je ta, da ni proti izbruhom ognjenika nobenih pripomočkov. V takšnih trenutkih bi se dobavijanje električne sile ustavilo m najrrave same bi bila v nevarnosti. Računajo pa vendarle s tem, da bo mogoče že v letu dni pričeti z obratovanjem v nori vulkanski oentralL Francois Poncet francoski veleposlanik v Berlinu, ima p®i sedanji diplomatski akciji v zvezi z vprac šanjem sudetskih Nemcev važno vioga Kulturni pregled Daudetova »Pisma iz mojega mlina« I Odkar poznam Daudetova »Lettree de mon Moulint, sem sj želel, da L-i jih imel med svojimi posebno ljubimi knjigam; v lepi izdaji, taki, da bi bila knjiga veselje očem. kakor je veselje duhu. Sedaj smo Slovenci' dobili to knjigo v prevodu. Izdajo, s katero se je postavila založba >Satura«. je taka. da bi utegnila vzbuditi skomine celo razvajenemu francoskemu knjigoljubu. Prevajalec dr. Janko Tavzes in ilustrator Elko .1 usiin ste zastavila ves svoj trud za iepi namen: da b; bila knjiga čim vabljivega za oko in da bi r/jeme črka in podobe^ s svojo plemenito i zbranostjo dostojno izražale Dau detove umcdniške misli doživljaje, občutja in vizije. Upam, da bo o ilustratorjevem obilnem in originalnem deležu spregovorilo bolj poklicano pero; naj danes opozorim či-tatelje samo na literarni poni m te nove. nesporne obogatitve slovenske prevodne knji-ževwjeti. Alphonse Daudet »Pisma iz mojega mlina« sodijo po vsej pravici oe le med najznačilnejše knjige ene-gra mned predstavitel je v rancoske proze 19. stoletja Alphonsa Daudeta, marveč celo med značilna dela velike, z genialnimi umetniškimi proizvodi obilno posejane francoske literature. Ni treba pretiravati v hvala te zbirke, ki si sama pridobiva čitatelja s svojimi še ne obledelimi oblikami; ni je treba staviti v prvo vrsto. Prikupi jivost pisem je v tem, da so ostala šopek neovenelih poljskih cvetlic, ki jih je nabral na starih tleh prelepe Provanse takrat še mladi pisatelj in da nam j z njegove neposredno spisane in ljubke proze prihaja še danes vonj te zemlje. njenih trav in cvetlic, njenega sadja in vina, blesk provansalskih hribov, moria in staro lavnih mest utrip njihovega življenja, častitljivi dih starine. Provansa je ena najlepših pokrajin v čudovitem krajinskem mozaiku Francije in Daudetova :Pisma iz mojega mlina« so ena najlepših knjig_ o Provansi; že ta zveza označuje v dobršni meri značaj in vrednost Daudetovega dela. Charles Sarolea dobro pravi v uvodu Nel-sonovi izdaji »Lettres de mon Moulin«. da so pisma za Daudeta to. kar je za Kiplinga •. Knjiga o džungli«. Začetno delo je ostalo definitivno. Sanoleova primerjava prepričuje samo do neke mere. Kajti eksotična snov Kiplingove >Džuiragle« ne more dati čitate-Ijevemu srcu tiste toplote, kakor jo dajejo Daudetova : Pisma iz mojega mlina« Ne samo ljudem iz Provanse, ki jim je to delo knjiga domačnosti in njenega čara, knjiga nostalgije in spominov. Tudi ne samo Francozom ki štejejo to v jedru regionalistično delo med mične izraze svojega narodnega dela, sestavljenega prav teko iz provansai-skih kakor iz bretonskih ali drugih prvin. Ta knjiga je topla tudi za nas, ker je prežeta z nečm, kar je nadčasovno in nadkra-jevno- je to v današnjih časih morda se holj kakor poprej vabljiva ljubezen do zemlje do pokrajine in do ljudi, ki jo naseljujejo iin do vsega, kar ji daje značilnost: od naravnih lepot do starih ljudskih šeg in navad. Eaudetove novele, ki opisujejo in pesniško oblikujejo življenje preprostih ljudi. tesno združenih s provansaIskimi tli, ali oživljajo stare legende te dežele, spomine na njeno nekdanjo slavo in veličino so vzlic svojemu regionalizmu občečloveške. Zakaj teko, kakor ljubi Daudet svojo Provanso. moramo tudi mi ljubiti pokrajino, iz katere smo zraslii ali ki smo se v nji prostovoljno zakoreninili; človek potrebuje prav kakor rastlina svoja tla in svoje podnebje, da ,'e srečen zase in koriste drugim. To je nekak nauk Daudetovih pisem in moramo reči. Pisma jz mojega mlina« so tudi m predvsem značilna literarna stvaritev. Z MhV-rt. i,\i ^ vrsto drugih, bolj literarnih odlik te knjige: raznolikost njenih pesniških podob, originalne tipe in značaje, ki jilh je Daudet orisal z mojstrsko roko, nepozabne, čeprav s preprostimi in zgoščenimi sredstvi dosežene opise naravnih lepot in slikovitih prizorov človeškega živi jen ia, poetizacijo vsega gradiva, lahno veselost, humor in fino ironijo, ki kdaj pa kdaj zazveni iz Daudetove proze, pa tudi stilistične in jezikovne odlike. Toda zame je največja prednost Daudetovih provansalskih Pisem v tem, da so prežeta z ljubezijo do krajine in da izražajo v dovršeni obliki večno človeško nostalgijo po domači zemlji in po domačem podnebju, ter kažejo, kako tesno so s tega zornega kota povezani ljudje ne le z zemljo, v kateri koreninijo in z nebom nad njo. marveč tudi z rastlinami in živalmi okrog sebe in s sencami prednikov, ki vstajajo s starih spomenikov in blagodejno oživljajo v človeški fantaziji, v pravljici in domači popevki. Zato ni bilo neprimerno, da so Daudetova provansalska pisma dobila v slovenskem prevodu tako lepo obliko. Dr. Janko Tav-zes, ki je ponaša že marsikatero francosko delo, se je lotil prevajanja Daudetovih »Let-tres de mon Moulin« s tisto skrbjo in ljubeznijo kakor je vredno delo take kvalitete in tolike, dejal bi, že klasične trdoživosti. Svoj prevod je opremil s študijo o DaudeUi, natisnjeno ob koncu knjige: študijo, ki čitatelja lepo uvaja v delo avtorja »Pisem iz mojega mlina«. In kaj naj zapišem o obilnem, bogatem deležu, ki ga je prispeval za slovenski prevod Daudetovega dela ilustrator Elko Justin? Menda ni bila še nobena slovenska knjiga tako obilno opremljena z _ delit domačega umetnika. Elko Justin je že opozoril nase z nekaterimi uspelimi ilustracijski-mi opusi v opremi in ilustraciji »Pisem iz mojega mlina« pa nam je dal svoje dosedanje največje delo. Zato je prav. da ga oceni" avtoritativnejge pero. Ne dvomim, da bo knjiga take vsebinske cene in take razkošne oblike zavzela slehernega ljubitelja knjig trajne vrednosti in trpežne oblike. Bilo bi menda odveč, če bi hoteli s posebno hvalo priporočati delo, ki se najbolj priporoča samo. Izdaja tako lepe knjige je dobro znamenje za novo sezono, ki ee uvaja z novitetami izrednega pomena. — Zapiski Beograjsko gledališče v tekočem tednu. Gledališče pri spomeniku: 20 t. m. Hamlet, 21. Carmen (gostuje gospa Borska in g. Vlahovič), 22. Cunčuk-Stana, 23. Trubadur (gostujeta Borska in Ilič), 24. Andre Chenier (gostuje Kunčeva in Vlahovič), 25. ob 15. Židinja (gostuje Ilič), ob 20. Pot okrog sveta. — Gledališče na V r a č a r u » 20. Pokojnik (Matineja), 21. Voda z gore, 22. 30 sekund ljubezni, 23. Česar vrag ne zmore, zmore žena (poljsko delo), 24. Svadba Krečinskega, 25. ob 15. Koštana, ob 20. Na ledeni plošči. Zagreško gledajišee bo uprizorilo ta te. den: Tor.k 20. sept. Veliko: Velika zadeva, Malo: Dijak berač; Sreda 21. Veliko: Cavalleria rusticana in Šeherezada, Malo: kaj je resnica; četrtek 22. Veliko« štev. 72, Malo: G isha; Petek 23- Veliko; Veli. ka zadeva. Malo: Dijak berač; Sobota 24. Veliko: Knez Igor (novo naštudiran), Malo; Kaj je resnica; Nedelja 25. Veliko: popoldne Berač Luka, zvečer La Boheme; Malo; popoldne Mala Floramye, zvečer Sumijiva oseba. No v letnik »Umetnosti«. Mesečnik za um-tnostno kulturo »Umetnost« (uredniki M Maleš, dr. R. Ložar, Fr. Gorše in M. Benčina) je pravkar nastopil tretji letnik si — 2 zvezkom, ki po številnih ilustracijah in vzorni opremi še prekaša prva dva letnika. Po nekaterih ne godnih poskusih, ki so samo vzpodbujali dvomljivce, smo Slovenci vendarle dobili revijo za sodobno, živo umetnost, ustrezajoče ne le informativnim propagandnim, marveč tudi že reprezentativnim potrebam naše likovne umetnosti. Hvale vredno je, da se »Umetnost« ni omejila na enostransko propagando strujarskih stremljenj, marveč da upošteva poleg sodobnih izrazov tudi starejše, ustaljenejše umetnostne vrednote. Predvsem pa je pohvalno da kaže revija izrazito in blagodejno usmerjenost v svet slovanskih ( zlasti češkoslovaške) in romanskih umetnosti. — 1—2, zvezek novega letnika prinaša kot prilogo v večbarvnem tisku reprodukcijo olja Ceha Ludvika Kube »Jesen« Poglavitni članek te številke je študija dr. R. Ložarja o originalnem, a osebno nesr čnem slovenskem slikarju Jožefu Petkovšku, ki je umrl pred dobrimi štiridesetimi leti. študija je opremljena z m katerimi posnetki Petkov, škovih del. Nadaljnji članek, ki je vreden pozornosti, je začetek študije »Kaj je umetnost« iz peresa češkega esteta Bo-humila Markalousa (v prevod« dr- R« Hla- vori z m-tgtnaiTMJTi tekstom in prevodom. Od prve Marnove slovenske slovnice češkega. jezika do najresnejšega povojnega poskusa J. šedivega je napredek očiten in lep ter ustreza razvoju in živahnosti naših kulturnih in družabnih stikov s češkoslovaškimi brati. Meritorna sodba o df'u J. šedivega hod1 pridržana slavistom, menimo pa. da smemo to delo z veseljem uvrstiti v slovensko kulturno kroniko in zapisati, da je mariborska Jč liga storila z izdajo knjige l^T« uslugo nadaljnjemu prizadevanju za jugoslov - češkoslovaško vzajemnost. Naši Sokoli na delu Lepa sokolska tombola v Dolnjem Logatcu Logaška sokolska tombola si utira pot med najširše plasti obmejnega prebivalstva. Take množice, kakor se je zbrala v nedeljo pred sokolskim domom, niso pričakovali niti najožji optimisti. Opazili smo tudi, da je njen sloves segel celo v oddaljen, kraje in sreča je prav med temi izbrala svoje ljubljence. Tudi okoliško kmečko ljudstvo je spoznalo, da je tombo. la namenjena tudi njim in se je odzvalo v velikem številu. Lepo junico je odpeljal delavec Franc Udovič iz Slivca pri Rakeku Moško kolo je odpeljala hčerka finančnega stražnika Anica Prosenova iz Hotedršice. Rada bi ga bila zamenjala za žensko kolo. pa j. usoda hotela, da je tu. di tega zadela zastopnica nežnega spola, Zofija Mišičeva iz Grahovega. Klaftro bukovih drv je zadel učenec Vladko Rus iz Planine in jih na mestu prodal, šele peta tombola, vreča moke, je ostala v Logatcu pri Mariji RuDnikovi. Prašičke je odnesla učenka Berta * Gosarjeva. Pa tudi ostalih lepih dobitkov, ki jih je bilo izredno število ,so bili ljudje prav veseli saj so tudi te zadevali v glavnem potrebni. Društvo bo spet lahko napravijo korak daije, asjso naše potrebe vedno večje, načrti še veliki. Za tombolo prihodnje leto pa bomo pripravili še več! Sokol St. Jernej na Dolenjskem. Tudi naše sokolsko drštvo je kraljev rojstni dan proslavilo prav svečano. Po službi božji smo se zbrali v telovadnici, ki je bila za ta praznik prav okusno in svečano okrašena. Proslavo smo otvorili z državno himno in pozdravom državni zastavi. Prav čuvstveno sta bili podani deklamacija in recitacija, vmes pa slavnostni govor. Zapeli smo »Hej Slovani«, nakar je bila pre-čitana savezna poslanica. Deca in naraščaj sta sprejela v spomin na kraljev rojstni daifl* knjižice »Pot v sokolsko življenje«, prisrčno svečanost pa smo zaključili s »Pesmijo sokolskih legij«. — Pretekli teden se je poslovil od St. Jerneja naš večletni starosta kapetan I. st. v pokoju, br. Karel Zaje. Preselil se je s svojo družinico v Ljubljano. Z njegovim odhodom je nastala v naših delavnih vrstah občutna vrzel, saj smo z njim kafcor tudi z njegovo soprogo izgubili nadvse pridna in vestna sokolska delavca. Poleg odločne sokolske in nacionalne zavednosti ju je dičila družabnost, gostoljubnost in vedra volja, s čimer sta si v razmeroma kratkem času svojega bivanja v Št. Jerneju, pridobila mnogo zasluženih simpatij. Med nami. ožjimi sodelavci pa sta navezala prav prijateljske m bratske vezi. kar je dokazal tudi prisrčni poslovilni večer na predvečer odhoda. Težko je bilo slovo ob spominih na najlepše dni našega skupnega sokolskega dela. Dragi brat starosta, draga sestra! Spremlja naj vaju zavest, da sta zapustila za seboj svetlo sled nesebičnega sokolskega dela v vzor ostalemu članstvu, naraščaju in deci; Želimo Vama v beli sokolski Ljubljani enakih uspehov in še mnogo srečnih dni. V St Jerneju, prelepem dolenjskem raju, pa bosta vedno dobrodošla gosta Zdravo! ŠPORT Po balhaniadi vatega). Tudi v tej številki je zastopana lirika in sicer; Miran Jarc s »Sonetom«, Alojz Gradnik z »Jesenjo« in s prevodom Michelangelovega šest inšestdese tega soneta, Fr. Tominee s prevodi iz Huseina Waisa Kašifija in A. N. Majkova Boris Orel je prispeval zanimiv članek »O ljudskih podobah, ki je opremljen z nekaterimi značilnimi primeri iz češkoslovaške ljudske umetnosti, številko zaključujejo poročila in vesti iz umetniškega sveta. Težišče zvezka je kajpak tudi tokrat v ilustracijah. Razen že omenjenih srečujemo tu imena: M Maleš, France Golob,Avg. čer-nigoj, Božidar Jakac, Zoran Mušič, Karel Jirak, Olaf Globočnik, Ivan Kos, Saša šantel, Henri de Waroquier, Georges Kara, Bachi, Jean Penicault, Amadeo Mo. digliami, Renoir, van Gogh, M. Kisling. Lu. čanski, Odilion Redčil, van Dongen, Peru čo Georgijev, P. Peugniez, Radoje Hudo-klin, Fr. Pavlovec, Fr. Kik in več prime, rov domače ljudske umetnosti. Naposled je treba pohvalno omeniti vzoren tisk in opremo Narodne tiskarne, v kateri izhaja najlepša slovenska revija. Prof. J. šedivy. Češcina za samouke, v najtežjih trenutkih novejše češkoslovaške zgodovine, v dobi njenega usodnega razpotja, je izšel pri nas nov dokument tradicionalnih vezi s tem vrlim in sposobnim narodom prof. J. šedivega »češči-na za samouke« (Maribor 1938, založila Jugoslov.-češkoslovaška liga v Mariboru, 200 str. 8°). Po Orožnovem češkem učbeniku, Bradačevem češko - slovenskem slovarju in Ovnovem priročniku za tečaje češkega jezika smo dobili najtemelji-tejše in, kakor se zdi. najsamostojnejše delo o jeziku brat. naroda. Delo je pisec posvetil češkoslovaški republiki, prfzidentu dr. Egv. Benešu in ljubljanskemu čsl. konzulu inž. Stanislavu Mihovskemu. Na uvodnem mestu je objavljen članek »Zakaj naj se učimo češčine?«, ki v zgoščenih stavkih ugotavlja poglavitne vrline in prednosti tega naroda in pravi ob koncu: t Ti. draga mladina, pa se uči od Cehov in hodi v slovansko Prago! Znanje češkega jezika ti bodi ključ do vrelcev češk, omike in pros-vete.« Knjiga je zgrajena sistematično in ne zahteva posebnega predznanja, tako da jr res primerna za samouke. Le. tem, prav kakor onim .ki jo bodo rabili za šolski pouk. daje pisec primerna navodila. Berilo se razvija od najprepros'ejših stavkov k primerom novejše umetne poezije in proze, slovniška pravila in pregledi so organično včlanjeni v celotno zgradbo učbenika, m tretjšsn. detu so tudi .iragjffV Zakaj smo zgubili? Jugoslavijo spremlja na balkanskih igrah tradicionalna smola, ki ji pa tudi sami pomagamo Nimamo sreče, pa je nimamo! Se nikdar doslej nismo bili tako optimistično razpoloženi, še nikdar se nam ni dozdevala zma-«a tako blizu. Pa smo se ukanili. Naše račune so prekrižali dogodki, ki jih nismo mogli predvidevati, vsaj mi ne, ki smo bili od "pozorišča balkaniade oddaljeni nekoliko stotin kilometrov in nismo videli za kulise. Izredno smo bili presenečeni, ko so nam javili končno stanje: zmagali so Grki z 10.5 točke prednosti pred Jugoslavijo. Po sobotnih izidih, ko so nam ušle takoimeno-vane »sigurne« točke, nam je kratek račun pokazal, da moremo zmagati le. če bodo imeli Grki smolo. Računali smo na grško zmago z razliko 3, a največ 4 točk. Seveda nismo vedeli, kaj se je medtem zgodilo v Beogradu. In spet nam ostane edina tolažba: nekoč se nam bo vendarle posrečilo! Priznamo saveznemu vodstvu, da je storilo vse, da je bilo naše moštvo po človeških računih najbolje sestavljeno. Tekmovalci so bili pozvani v skupno taborišče, zanje so skrbeli trije trenerji. Po prvem dnevu smo bili navdušeni, saj smo bili za 15.5 točke pred Grki. Po drugem dnevu je bilo to navdušenje že bolj piaho. Porazno je vplivala vest, da se Kotnik, naš visoki favorit za 5000 m. sploh ni plasiral. Povrnila se mu je stara poškodba, dobljena na mitingu v Celovcu in je nekaj sto metrov pred ciljem omagal. Po »Vremenu« ga je nehote ranil Dinu Cristea z žeblji sprinterice. Zaradi Kotnikovega odstopa smo bili prikrajšani za najmanj 3 točke. Na 200 m je Despot izpadel že v predteku. Bil je bolan in se čudimo vodstvu, da ni določilo namestnika. Prav neprijetno smo bili tudi presenečeni, ko nismo videli Ste-pišnikovega imena med zmagovalci v metu kladiva in je namestu njega tekmoval Majetid. Zanimali smo se in zvedeli, da je inž. Stepišnik, ki službuje v Slovenski Bistrici, nestrpno čakal na poziv v Beograd, a ker ni prejel nobenega zadevnega obvestila, je ostal doma v domnevi, da ga ne potrebujejo. Kdo drugi kakor savez je kriv. da smo v tej točki namesto 9 dobili samo 7 točk. Grki pa 3 namesto 2? Tako se je zgodilo, da smo po drugem dnevu imeli le še 9.5 točke naskoka, čeprav bi jih bilo lahko 15. Zadnji dan je bil še bolj usoden. V teku na 1500 m je spet startal Kotnik. In spet čitamo v »Vremenu« (vsi ostali časopisi niso vedeli o tem ničesar!), da je Cristea grdo fouliral Kotnika, ki je sicer nadaljeval tek, a se je nekaj metrov pred ciljem, ko mu je bilo 4. mesto zasigurano, popolnoma izčrpan zgrudil. Morda je točno, kar je oba dneva poročalo »Vreme«, toda, nam prihajajo še drugi pomisleki. Vsi smo videli, da je Kotnik eden največjih talentov, kar jih je poslednja leta rodila naša lahka atletika. Kotnika so zvabili v Zagreb. Tam so si menda vtepli v glavo, da hočejo na vsak način pretrgati hegemonijo Ljubljane na srednje in dolge proge. In kdo je plačal račun? Slovenski atlet Kotnik! Tirali so ga od mitinga do mitinga na vse proge od 800 do 5000 m, samo, da so lahko pisali, da je Kotnik najboljši srednje in dolgoprogaš v državi. Kotnik je star šele 19 let in je neopravičljivo, na tak način postopati z mladim organizmom. Le tako dalje gg. klubski voditelji in naš največji talent bo prav kmalu za zmerom dal »ekališcu slovo, pribijamo, prisiljeno slovo! Zakaj imamo ministrstvo za telesno vzgojo? Če noče savez poseči v tako brezvestno ravnanje z mladim tekmovalcem, naj napravi red najvišja športna oblast v državi! Na 400 m stno predvidevali sigurno Ple-terškovo zmago. Računali nismo na Dunaj-čana Koniga, ki je nastopil za turške barve kot Geren in zmagal v času, ki je pol sekunde boljši od našega rekorda. Despot ni mogfL več nastopiti Zamenjal fla > hazi, ki pa še dolgo ni Despot in je seveda izpadel že v predteku. Kakor na 1500 m. kjer bi vsekakor morali postaviti namesto Kotnika koga drugega (Nabemik ali Krevs), smo tudi na 400 m zgubili točke, na katere smo računali z gotovostjo. V tro-skoku je popolnoma odpovedal pilot narednik Vučevič. Skočil je le 13.46, kar pa je bilo za plasma premalo. V metu kopja ni bilo Smejde. Po poročilu beograjskih listov je nekega dijaka zaradi dekleta preteki: petek napadel na ulici in ga težko poškodoval. Od tega trenutka dalje je izginil in ga niso mogli nikjer najti. Tukaj je bila torej nesrečna ženska kriva, da smo spet zgubili sigurne točke. V štafeti 4 X 100 m nismo imeli dobrega četrtega moža. Junior Radonjič je toliko zaostal za Lambrakisom, da Klingu in Bauerju kljub dobremu teku ni bilo več mogoče nadoknaditi naskok grške štafete. To so bili torej v glavnem vzroki našega neuspeha. K zaključku še nekoliko statistike. Grčija je skupno dosegla po 9 prvih, drugih in tretjih mest, 6 četrtih in 5 petih, Jugoslavija 11 prvih 7.5 drugih. 5.5 tretjih. 4 četrta in 5 petih. Rumunija 1 prvo, po 5 drugih, tretjih in četrtih ter 8 petih, Turčija 1 prvo, pol drugega. 2.5 tretjih, 7 četrtih, Albanija pa 4 peta mesta. Prvi dan so dosegli točk: Jugoslavija 40.5, Grčija 25, Rumunija 16, Turčija 7.5, Albanija 1; drugi dan po istem redu 37. 43, 20, 4. 1 in poslednji dan 37 57. 22, 17, 2. Prvi dan je Kling v predteku na 100 m z 10.7 izenačil jugosl. rekord, Kovačevič (J) je dosegel v metu krogle balkanski rekord, Cristea (R) na 10 km z 32:15.1 balkanski in rumunski rekord in štafeta Jugoslavije 4 X 400 m s 3:25.8 balkanski in jugosl. rekord. Drugi dan tekmovanja je Kling v predteku na 200 m z 22.4 izenačil jug. rekord, Kleut je s 46.18 m postavil v metu diska jugosl. rekord, na 5 km Krevs (J) s 15:39.4 balkanski rekord in balkanska štafeta Jugoslavije s 3:25.2 balkanski in jugosl. rekord. Zadnji dan sta bila še dva rekorda. Hanžekovič je na 110 m z zaprekami s 15 sek. izenačil rekord. Grk Thanos pa je v skoku ob palici s 3.91 m postavil balkanski rekord. M. P. Razpis prvenstva srednjih šol v plavanju, skokih in waterpolu v kopališču SK Ilirije Srednješolsko prvenstvo v plavanju, skokih in waterpolu se vrši v nedeljo 25. septembra t. 1. ob pol 10. v kopališču SK Ilirije. Program za moške: 50 m prosto, 100 m prsno, 100 m hrbtno, 4 X 50 m prosto, 100 m prosto, 3 X 100 m mešano. Program za ženske: 50 m prosto, 100 m prsno, 4 X 50 m prosto. Skoki bodo istotam po plavalnem sporedu. Skače se štiri poljubne skoke iz najmanj dveh različnih skupin, višina 3 m. V primeru slabega vremena se tekmovanje preloži za en teden. Tekmuje se za prehodni pokal SK Ilirije in Ljubljanskega plavalnega podsa-veza. Prvaki posameznih disciplin bodo prejeli plakete. . ^ Prijave je poslati najkasneje do 24. septembra do 18. tajniku LPP. (Jesih Julij, Ljubljana, Florjanska ul. 42 ali v kopališče SK Ilirije.) Kolesarska sekcija ZSK Hermes, ki ima v nedeljo 25. t. m. sekcijsko prvenstveno dirko iz Ljubljane na Turjak, poziva svoje člane dirkače, da se javijo že ob 8. zjutraj na klubskem športnem prostoru, kjer bodo dobili nahrbtne številke in bodo žrebali za posamezen start od križišča pri Pijavi gorici na vrh Turjaka, kjer bo cilj. Ob 9. bo odhod izpred Gasilskega doma v Sp. Šiški počasi do mitnice na Dolenjski cesti, odkoder bo start prvega dela dirke v skupini da križišča pč Pijavi gooci,--------- Dva problema: prhut izpadanje las Ena rešitev: Lotion Silvikrin. Za delotvorno vsakdanje negovanje las: polepšava lase, prepreči izpadanje las ter ohrani kožo glave zdravo in brez prhuta. To je edina voda za lase, ki vsebuje prirodno hrano za lase Neo-Silvikrin. Neo-Silvikrin. Ta koncentrirana naravna hrana za lase uporablja se proti trdovratnemu pr-hutu, v resnih slučajih izpadanja las, pri oslabelih lasnih koreninah, pri ogolelih mestih in kadar preti plešavost. Shampoo Silvikrin. Blago sredstvo za pranje las, za snaženje in zaščito lasišča m las. Njegova obilna pena vsebuje naravno hrano za lase Neo-Silvikrin in deluje kot balzam na tkivo lašišča. Dobi se v vseh strokovnih trgovinah. V-406-H cilj, nakar sledi po odmoru in pripravah drugi start k gorski dirki na Turjak. Tam bo skupno kosilo in razdelitev nagrad vsem udeležencem sekcijskega prvenstva po doseženi klasifikaciji obeh dirk skupaj. Kakor pri vseh drugih dirkah, tako vozijo dirkači tudi pri tej po tehničnem pravilniku in strogo cestno-policijskih predpisih ter na svojo odgovornost za eventualne poškodbe. Posebno previdnost se polaga pri gorski vožnji posameznikov na nevaren ovinek pri mostičku, pol kilometra pred ciljem. Gorske vožnje je okrog 15 km. Prireditev bo le ob ugodnem vremenu. Iz SK Ljubljane. Vodstvo SK Ljubljana vabi vse mladeniče od 15. do 1«. let starosti ki imajo veselje za nogomet. d;t ce prijavijo SK Ljubljani. Prijave se sprejem:,o do konca septembra na igrišču. Tyrševa <-e-sta. vsako sredo in petek od 16. do 'S. Podrobnosti pri vpisu. Moto Hermes: Drevi ob 20. članski sestanek pri »Sestici«. Naše gledališče DRAM A Četrtek, 22.: Car Fjodor. premiera. Pre-mierski atonma. Otvoritvena predstava. Petek, 23.: Zaprto. „ . , . Sobota. 24.: Veriga. Premiera. Prenuerski abonma. DRAMA >Car Fjodor«. tragedija človeka in vladarja, ki jo je spisal Aleksej Tolstoj, e prva klasična zgodovinska tiera iz rusice literature. Veličastni slog tega dela tvorijo poleg zgodovinskega dejanja stihi, ki lih je ;poslovenil Josip Vidmar. Glavno vlogo c-arja bo podal Kralj, regenta Borisa Go-dunova Levar. vojskovodjo Šujskega Cesar, carico Samčeva, Mstislavsko Mileva Boltar-jeva, Šahovskega Jan. Poleg navedenih bo nastopil v ostalih vlogah celotni moški an-sambl. Režiia ie Debevčeva. Hella Wuolijoki je ime finske pisateljice, ki je v zadnjem času zaslovela po svojih šfe-vitaiih književnih uspehih. Njena igra »Ze»e na Niskavuoriju« predstavlja eno izmed njenih najuspešnejših del. V tem delu se je pokazala kot izredno tenkočutna poznavalka ženske nravi, kot izvrstna dramah-čarka in spretna snovalka odrskega dejanja. Glavne vloge v tej igri bodo igrali: Marija Vera Mira Danilova. Vida Juvanova in Jan. Režiser: Bratko Kreft. R I Sreda, 21. septembra Ljubljana 12: Akademski pevski kvintet. — 12.45: Poročila. — 13. Napovedi. — 13.20: Naši pevci in pevke (plošče). — 14: Napovedi. — 18; Audranova opereta »Maskota« s plošč. — 18.40: Mladinska trra: Kaj in kako naj beremo (prof. Fr. Vodnik). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Srbi med osnova tel ji prvega hrvatskega gledališča — 19.50: Plošče. — 20: Orgelski koncert prof. Pavla Ramčigaja, samospeve poje g. Tone Petrovčič. — 21.10: Šramel ^Skrjančok«. — 22; Napovedi, poročila. — 22.15: Plesna muzika s plošč. Beograd 16.45: Narodne pesmi in nape vi. — 17.50: Orkester, plošče. — 20: Narodne pesmi in humor. — 22.20: Lahka glasba. _ Zagreb 20: Prenos iz Ljubljane. — Praga 19.25: Spevoigra. — 20: Konoert za orkester in harfo. — 20.55: Novakova Jesenska sjontemija. — 22.20: Klavirske skladbe in plošče. — Varšava 21.10: Ghopinove klavirske skladbe. — 22: Komorna glasba. — Sofija 17.15: Orkester, pevci in plošče. — 19.40: Mešan koncertni spored. — 21.40: Lahka godba. — Dunaj 10.30: Plošče. — 12: Velika orkester. — 18.20: Schubertovo serenado. — 18.40: »Slike iz Smohorja na Koroškem. — 21: Dunajski simfoniki. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Berlin 21: Prijetne melodije. — 22.30: Melodija in ritem. — 24: Kakor Muncben. — Miin-chen 19.15: Plošče. — 21: Sodobna glasba. ofr nzdfJfoJi je p\cttift fritj[iu/t, dkil htfJ ! ACKSON GREGORY: 61 HCI SOLNCA Roman. Žeja ga je mučila, preden je prišel do prve umazane luknje, v kateri se je zbirala voda. A preden se je nagnil, da bi pil, je dolge minute sedel v zavetju skupine vrb, hkratu pa se je oziral, ali ne bi morda zagledal kakšno žival ali koga izmed Zoraidinih hlapcev, ki so gotovo od daleč pozorno stražili vsak studenček. A ko je nazadnje stopil bliže, ni našel drugega kakor zmedeno množico sledov. Jezdeci so bili očividno napojili svoje ponije, ki so studenec spremenili v umazano mlako. Poiskal je pripraven košček roba in se v globokih požirkih napil, ne da bi se bil dotaknil dna. Potem si je umil roke in obraz, si zmočil lase in šel dalje. Še troje grebenov je preplezal, vsak je bil bolj vroč in bolj suh od prejšnjega, ne da bi bil trčil na kakšno žival. Dvakrat je naletel na kojota in pa na dva ali tri velike, izstradane divje zajce. A vsi so bili predaleč, da bi mogel streljati nanje, videl jih je samo kot sive sence v posušeni travi. Daleč naokrog ni bilo ne duha ne sluha o kakšnem govedu. Da bi jih srečal pozneje, pri dnevni vročini, si je rekel sam pri sebi, tudi ni bilo upati. Najbrž bo moral čakati do mraka, preden se bo mogel s kakšnim plenom vrniti k Betty. In čeprav si je vsa- ko mesto v pokrajini, ki ga je bil prešel, živo vtis nil v spomin, bi ga lahko že dejstvo, da spregleda eno samo znamenje, zavedlo v napačen kanjon. To bi bila potem prokleto težka reč, v noči in v megli poiskati Bettyno zavetje. Pa za zdaj je bila to še postranska stvar. Držal se je samo neposredne sedanjosti. Po svoji cenitvi je moral biti zdaj oddaljen kakšnih deset milj od skrivališča. Pred njim se je vzpe njal nov breg, malo višji od prejšnjih, vendar ni bil videti tako brezupen. Posamezne smreke in hrasti so stali sredi trat. Ko je prišel na vrh, je pol ure pozneje zagledal, kako se iz doline pred njim dviga slaboten dim. Ko se je ogledal, je uzrl na široko raztepeno čredo ovac, droben potoček in razmajano bajto, zbito iz lesa. Iznad njene strehe se je dvigal dim. Solnce je stalo visoko sredi neba in nekdo je daleč tam doli kuhal kosilo. Kuhal mu je tik pred nosom! Kendric je ves dan gladoval in zdaj je komaj še zdržai. Tako silen nagon ga je prevzel, da je začel na lepem v premi črti korakati po bregu navzdol naravnost proti koči; sklenil je, da vstopi in poprosi malo jesti. Pa je spet zbral svoje moči, sedel v senco in premišljal položaj. Ovce so se pasle vsenaokrog; lahko bi bil počakal, da ena izmed njih zaide v grmovje, pa bi se splazil za njo in jo pobil s kopitom puške. Vmes pa je spet premišljal, ali lahko tvega poizkus in se napoti v bajto. Ko je tako čakal in tuhtal, je doli mož stopil na prag. Leno se je sklonil k studencu, zajel ponev vode in odmahedral v kočo nazaj, ves čas s cigareto v zobeh. Čez kakšnih deset minut se je spet pojavil na vratih, a tokrat je stopil do najbližjega drevesa in legel v senco. »En sam je«, je dognal Kendric. »Pastir, pa za-lenarjen, da mu ga ni para. Če je le malo sreče na moji strani, bo tale njegov počitek trajal ves popoldan.« To je bila vsekakor prilika, kakršne si je Kendric želel. Planil je na noge in v dolgih korakih tekel navzdol, v ravni črti proti zadnjim vratom bajte. Mehikanec je ležal pod svojim drevesom. Kendric je pokukal skozi vrata. Nikogar ni bilo v pustem, neurejenem prostoru, ki je bil spalnica, kuhinja in jedilnica hkratu. Vstopil je, odložil puško in začel brskati okrog. Najprej je naletel na veliko skledo rdečega fižola, nato pa še na dobršen kup tortillas, Kendric jih je vzel kakšnih pol ducata, jih pomočil v vodi, nato pa fižola naložil nanje. Dejal jih je drugo na drugo, da je dobil ogromen fižolov sendvič cilindrične oblike. Na polici je našel kos umazanega časopisa častitljive starosti. Vanj je zavil svoj sendvič in ga vtaknil za srajco. Vse skupaj je trajalo komaj kakšni dve minuti, a ves čas so mu oči nemirno iskale po prostoru. Na steni je visela lesena omarica, prtiček je bil v culo zavezan na njej. Razvezal ga je in našel, česar je pričakoval: kup trdega, posušenega govejega mesa. Natlačil si ga je v žepe in v usta. Na mizi je ležala vrečica od moke. Vanjo je strpal, kar mu je ostalo mesa, pa kave, sladkorja in nekaj doz mleka. Potem se je ozrl po Mehikancu. V senci svojega drevesa je spal spanje pravičnega. »Kaj neki poreče,« se je smejal Kendric sam pri sebi, »ko bo našel shrambo prazno, na mizi pa bo ležalo tole?« In t o 1 e je bil zlatnik za dvajset dolarjev, dovolj, da bi si človek lahko omislil nekajkrat toliko živil, kolikor jih je »rekviriral«. Kendric. Pobral je puško in vrečo, si še enkrat natlačil v usta mesa in frijoles in zapustil hišo po isti poti, po kateri je bil prišel. Ves čas se je tiho smejal sam vase. »To nama bo z Betty zadoščalo za teden dni«, je tehtal zalogo. »In če bo treba, bi lahko v tejle dobri hiši še dobila koristnih reči. Mož si bo želel, da še kdaj pride podobna »rekvizicija« nadenj. In pri vsem tem ni bilo treba sprožiti strela!« Spotoma je jedel, a samo toliko, da se je ohranil pri močeh, nikakor pa ne, da bi si potešil glad. Zakaj pri misli na Betty, ki je tako sama in lačna sedela in čakala v svojem skrivališču, ga je minilo veselje do poštenega obeda. Zmerom iznova se je razveselil, ko si je živo slikal pred očmi, kakšno svečano pojedino ji bo lahko priredil: fižola, posušene govedine in kave, ki jo bosta skuhala v dozi. Hitel je, kolikor so ga nesle noge, da bi bil čim prej spet pri njej, dasi je vedel, da ga vsa naglica ne more niti za sekundo poprej dovesti do nje. Saj je vendar moral čakati, da pade noč, preden bi mogel tvegati, da se vrne v zavetje. Betty ne sme za nobeno ceno več pasti Zoraidi v roke, zakaj to bi zanjo pomenilo smrt. Naj je bila Zoraida blazna ali ne, vsekakor je bila žejna krvi. In nevarnost je bila ravno zadosti velika, da je ni smel še povečati, če bi hotel kakšno uro hitreje priti domov. Od enega dne posta Betty še ne bo umrla od gladu. Najboljšo kavo pijejo odjemalci tvrdke J U L I O M E IN L specijalna trgovina s kavo Mali oglasi Prvovrstna sladka kapljica se dobi pri Fr. Kramarju, Tržaška cesta 77. Gostilničarji pohitite z nakuoom. 22352-18 Službo dobi Stavbnega ključavničarja z daljšo prakso, sprejme takoj Josip Rebek, ključavničarstvo v Ljubljani. 22339-1 Biagajničarka za delikateso, sobarica in mesarski sekač, vsi nemščine vešči, dobijo službo. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Restavracija«. 22338-1 Blagajničarko po možnosti z večletno piakso ali izvežbano, spretno silo, mlajšo, potrebu-lem Ponudbe na tt. L. Kuharič, Ormož. 22325-1 Službo z visoko plačo dobi mlad gospod. Potrebno din 700 kavcije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22343-1 Perfekten kuhar in gosposki sluga perfekten, — dobita takoj službo na Gorenjskem. — Mlada, neoženjena, vojaščine prosta, z znanjem slovenščine in nemščine. — Visoke zahteve pri dobri plači. Stalna služba. Prosilci samo z najboljšimi spričevali večletne službe in referencami naj se javijo s sliko pod značko »Gorenjsko 67«. 21864-1 Naročniki »JUTKA« so zavarovani ca 10.000 Din. Zobozdravniška asistentka z enoletno prakso, išče službo pri zobozdravniku. Gre tudi na deželo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 21801-2 Moško perilo izdelujem za gg. trgovce konfekcijsko ali po naročilu zelo lepo in ugodno! Zg. Šiška, Pod Hribom 82 1. nadstropje. 22320-2 Dekle išče službo v pekarni. Ponudbe pod »Pridna in urna« na ogl. odd. Jutra. 22323-2 Prodam Weck-aparat 5 kozarci in leposlovne knjige poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22321-6 Lončeno peč lepo, prodam. Poizve se: Stari trg št. 19, II. 22348-6 Register blagajna 999 99, malo rabljena na prodaj. Express aparat za kuhanje kave, malo rabljen, ugodno naprodaj. Uporabljiv tudi tam, kjer ni plina ali elektrike. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22344-6 Jabolka za prešanje. Kisla ln sveža dobavlja Josip L«h. Osluševcj pri Ptu ju. 22063-34 Bosanske slive I.a zrele za marmelado. — Danes posebno ugodna cena. Din 2 štaierska jabolka-Žganjekuharji zahtevajte ponudbe, za Vas cena brez konkurence. Jugosad, Res-ljeva 4, telefon 48-27. 22341-34 Pekovski pomočnik mlajši, dober in priden delavec ,išče službe za takoj. Naslov: Štefan Gabrič, Dobrna pri Celju. 22351-2 Trgovski pomočnik praktikant, začetnik, absolvent trgovsko-obrtne šole, išče primernega mesta v boljši trgovini. Prednost v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skeopti-22340-2 Avlo, moto Motosacoche OHV 500 ccm ugodno napro daj v odličnem stanju. Svete, Celovška 34. 21990-10 Stroji Furnir žaga takoj naprodaj za žaganje furnirja od 1 mm naprej, dolžina do 2.50 m in širina 80 cm. Žaga je v popolnoma dobrem stanju. — Vprašati pri firmi Fran Kotnik, Verd, pošta Vrhnika. 22327-29 Kmetska hranilnica v Novi vasi Korespondentinja z večletno prakso v trgovskem podjetju, z znnnjem slovenske ln nemške korespondence želi premeniti službo. Gre tudi za blagajničarko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »3ane-sliva moč 77<. 22130-2 mmi plačilnimi pogoji par no žago v Novi vasi. Proda tudi hišo (mesarijo) v Grahovem pri Cerknici. Proda se za gotovino ali odgovarjajoče hranilne knjižice. 22012-16 S^BBEl Trgovski lokal vzamem v najem s potrebnim inventarjem v prometnem kraju, kjer je bita že vpeljana trgovina. Prevzamem 15. novembra ali 1. decembra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samska«. 22326-17 {Dragocenosti! Vsakovrstno zlato tcupuje po najvišjih cenah CERNE — juvelir, .jubljana. Wolfova ui Damsko frizerski salon oddam ugodno za več let v najem ali prodam. Ponudbe pod »Center Ljubljane« na ogl. odd. Jutra. 22347-17 NSEKIRAJ V „ JUTRU"! Lokali Svetel lokal za trgovino ali lahko obrt oddam. Tyrševa 37. Vprašati I. nadstropje. 22115-19 Kupim hišo poslopje katero ima 3000 m2 ali več zemljišča pa tudi samo zemljišče. Martinec Liubljana, Prule 8. 22106-20 Večje število parcel Kompleksov, posestev, gozdov. trgovskih in pa sta novanjskih hiš ter vil, ima naprodaj gradbeno strokov □o izobražen posredovalec Kunaver Ludvik Cesta 29 oktobra 6. Tele foa 37-33 Pooblaščen gra diteli in sodni ceni teli za nasvete brezplačno na raz polago. 23-2C ■vmra Trije biki uradno potrjeno popolnoma zdravi, od prvovrstnih, čistokrvnih montafonskih krav in bikov naprodaj. — Poizve se pri Jos. Lenarčič Verd, pošta Vrhnika. 22328-27 2 jahalna »Velika Noniusa« tudi vprežna, s kompletnim oficirskim sedlom naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod značko »Nonius«. 22331-27 Izgubljeno Damska zapestna ura se je izgubila pri dirkah na Rašici. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v Jutru. 22335-28 Dojenčka 5 tednov starega, oddam v oskrbo proti plačilu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22317-14 E23SEEZB Veliko sobo lepo, svetlo, prazno ali opremljeno, oddam v centru. Event. tudi malo sobico s plinskim štedilnikom. Kopalnica. Istotam naprodaj dolg klavir za din 1200 Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22337-23 Mlad akademik naobražen, siromašen, išče damo, ki bi mu pomagala ali radi ženitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dalmatinac«. 22330-24 »10. IX.« Hvala! Dvigni pismo. Težko čakam svidenia. 22329-24 Od Vas Je odvisno, da luiate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti al) barvat) v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 -»T»loic» — Sverlolilcalnio Prvovrstni trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva nudi I. Pogačnik, BOHORIČEVA 5, Telet. 20-59 Sobo strogo ločeno, oddam na Miklošičevi cesti boljšemu starejšemu potniku. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22124-23 Komfortno sobo v centru, poleg postajališča cestne železnice, mirno in čisto, oddam boljšemu solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22342-23 2 prazni sobi primerni za pisarno, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22345-23 išče Solidna gospodična išče za stalno opremljeno solnčno sobo za takoj, najraje v centru mesta event. bližini. Plačnica točna. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Rabim za takoj«. 22336-23a Dijak trg. šole želi vso oskrbo Z nemško konverzacijo pc primerni ceni. Ponudbr na ogl. odd. Jutra pc-d »Dijak«. 22322-23a Zastopnike stalne krajevne za prodajo pri priv. strankah IŠČEMO za zelo dober že vpeljan predmet. Garancija za kolekcijo din tisoč. Pomagamo pri uvedbi. Pozneje stalnost in fiksum. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Visoka provizija«. čitajte ln širite »J U T R 0< Iz življenja na deželi Iz Novega mesta n— Z novim šolskim letom se je vpisalo na novomeških šolah rekordno Število učencev in učenk. Vsj šolski prostori na gimnaziji, meščanski in ljudski šoli so popolnoma zasedeni Dasi zaznamuje siimnazi-ja padec vpisanih učencev v I. razred, kjer so prišle deklice v večino, so pa zato ostali razredi številčno zelo močni. V 1. razred gimnazije, ki ima paralelko je bilo vpisanih 82 učencev in učenk. Izredno inočni so pred vsem višji razredi, počenši s V. razredom, ki ima 53 učencev in učenk. Ker na zavodu ni dovolj učni moči. se tudi ne more govoriti, da bi se upost-avile vzporednice onim razredom, ki so prenatrpani. Število vseh vpisanih dijakov na gimnaziji je 476. od teh 308 dečkov in 168 deklic. Meščanska šola je dosegla rekord, če pomislimo, da je prvo šolsko leto posečalo le 50 učencev in učenk, v letošnjem šolskem letu je skupno vpisanih 243 učencev. Ljudsko šolo poseča enako število otrok kakor na gimnaziji dijakov 476. Na šoli deluje 11 učnih moči, dočim jih je bilo lani 14. Prestavljene so bile sa.me naistarejše učne moči. ki so delovale na zavodu celo vrsto let, Takor ga Sušnik Tisoče zahval prejema »M O R A N A<< LASJE PR£$TA* N£jO TAKOJ IZPADATI-# IN ZRASTEJO NA PLE$ASTEM MESTU-ODSTRANI PRHLJAJ IU. JACA IN HRANI LASNE KORENINE* POŠILJAMO PO POVZETJU-STEKL.0lN.5O- Brez posebnega obvestila. Dotrpel je naš dobri nepozabni oče, tast, brat, stric, ded in praded, gospod ŠUMENJAK ALOJZ ter zatisnil danes svoje trudne oči v 82 letu starosti, previden s tolažili za umirajoče. K večnemu počitku ga spremimo v torek 20. t. m. ob 16. (4. uri) iz hiše žalosti Grajska ulica 1, na pokopališče v Mursko Soboto. Prosimo tihega sožalja. Murska Sobota, Kranj, Pekre, 18. septembra 1938. Dr. ŠUMENJAK SLAVKO in JANKO, sinova; ANA, snaha; ZOBA, SLOBODAN, MIRAN, dr. OTMAR in ERNA POTRČ ter ostalo sorodstvo. Kakor doma se počutite ko posečate Novo kuhinjo, katera Vam nudi vedno kvalitetno sveže pripravljena jedila. Pripričajte se o naši tečni in ceneni hrani, ki si jo izbirate po jedilnem listu, ter nas priporočite svojim znancem. TEREZIJA KMETIC LASTNICA NOVE KUHINJE. Prostovoljna javna SI l\ m M, Dne 29« septembra ob 15. url SE PRODA na licu mesta na prostovoljni javni dražbi enostanovanjska hiša z vrtom (vila) v Ljubljani, Mišičeva ulica 2, obstoječa iz kleti, pritličja, 3. nadstropja in mansarde. V kleti, ki se nahaja pod vso hišo, poleg drvarnice, lepa pralnica. V pritličju velika predsoba, kuhinja, 3 sobe in pritikline. V I. nadstropju: 4 sobe in velika moderna kopalnica. V mansardi 2 sobi, ostalo podstrešje. Zazidana ploskev 178 m2, vrta 1.022 m2. Na vrtu lesena garaža Dražbeni pogoji in vsa pojasnila v odvetniški pisarni drja STANKA JUGA, Ljubljana, šelenburgova ul. 3-II. Vsem, ki ste jo poznali in radi imeli, sporočamo, da nas je danes po kratki in težki bolezni, previdena s tolažili sv. vere za vedno zapustila naša preljubljena mamica, gospa Marija Maistrova vdova generala Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 21. septembra 1938. izpred kapele na mestnem pokopališču na Pobrežju pri Mariboru do rodbinske grobnice istotam. Maša zadušnica se bo darovala v Frančiškanski cerkvi v Mariboru v četrtek, dne 22. septembra t. 1. ob 8. uri zjutraj. Prosimo, da ohranite drago rajnico v lepem spominu. MARIBOR, LJUBLJANA, 19. septembra 1938. HRVOJ in BORUT, sinova; MILKA MANKOČEVA, teta — ter ostalo sorodstvo i f < ( -i i i J : * i t i 1 » i t J i / v i'j ) r 3» I* f rili'. [ilr ti IX v? ^ f * Z3 * ' 111 lit x .<,* , s t'4 i i 1 i j'1 i ; i"j~rri '.j! )."/,•'! i >_''! 10 i i i. j > j.uii i i'i i 11 f t fr j Ti i r rfo ' n— Iz Smihela pri Novem me^tn. V četrtkovem >Slovencu« se šmihelske šolske sestre pritožuje jo, da pq jim godi krivica ker so se razširile vesti, da morajo učenke mošnje meščanske šole plačevati šolnino 200 din. Ker se taka šolnina res pobira in so le nekatere »sreonice« od n.|e oproščene, se čudimo nad potencirano rahločutnost io šmihe lakih vzgojiteljic, kj jih že taka >'kn— vjčica« spravi iz ravnotežja, če tu o kaki krivici sploh trovoriti moremo. Kako že pravi ona prilika o pezdirju v tuj«m in brunu v lastnem očesu? n— Stavba novomeške ubožnice. Na mestu je, da so vendar pričeli d'iti mestno ubožnico, za katero se mnogo trudili in postavili temelj prejšnji občinski odbori, a ko se je delo oddalo po licitaciji in je pričel prevzemnik stavbo graditi, je bilo delo na presenečenje davkoplačevalcev od strani gradbene oblasti dvakrat ustavljeno. Že postavljeno in dograjeno zidovje brez w silne strehe je namakalo neprestano deževje ves avgust S tem se je napravila na m.i-terjalu in stavbi občutna škoda. Proti oddaji del se je pritožilo Združenje gradbenikov dravske banovine. Po načrtu je stavba štirinadstropna in b- jo smel graditi le pooblaščeni stavbenik, nikakor pa ne zidarski mojster. Tudj ni znano, komu se je oddal v izvršitev sam načrt. To sta dve zelo važni stvari pri vsaki oddaji javnih deL Kakor vemo. bi mestna občina morala prvenstveno ščititi zakon o razmejitvi gradbenih obrtov ter oddati delo strokovnjaku. Na ta način bi odpadel vsak zastoj dela in številne intervencije. Graditelji na svojo pritožbo še niso prejeli rešitve. Iz Krškega k — Študentje in gostje odhajajo ... Krške ulice in ceste od savskega kopališča pa tja do videmskega kolodvora postajajo vedno manj živahne. Družba študentk in študentov, domačih in gostov, ki so dajali dobra dva meseca prijetno in značilno posebnost našemu mestu, se počasi razhaja. Krčani se bodo vedno radi spominjali na mladino, ki ni znala le sebe zabavati, za kar ima polno pravico, temveč je tudi za javnost priredila pod okriljem Sokola nad vse uspelo predstavo »Pesem s ceste«. Vsakoletna dramska prireditev študentov se je že kar udomačila in bi jo težko pogrešali. V ostalem pa naj bo izročeno pozab-ljenju, če se je ta ali oni zaradi napačnih informacij spotaknil nad veseljem in zabavo naših študentov! k— Osebne novice. Pri sreskem sodišču v Krškem sta nastopila službo nova izvršilna organa gg. Peter Kravos, ki je bil premeščen iz Logatca, in N. Kapitler, prej v Šmarju pri Jelšah. r- -t m JLA/OVm D" PACCINI IZ OKAGA. JE / /VOJIfi /ENZACIJONALfiin PREPARATOM. POVRNU L ŽEMI AKTIV. NO/T IN MLADO/T. ZA 2ENE OD ^O LET NAPREJ