ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI Končno poročilo Izdajatelj: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Izvajalec: Inštitut za ekonomska raziskovanja Avtorice: Tjaša Bartolj, Barbara Kalar, Nataša Kump Oblikovanje: Tiskarna Oman Leto izdaje: 2020 Elektronska izdaja Publikacija je dostopna na spletni strani: https://pokojnina.enakostspolov.si/ Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=38895363 ISBN 978-961-6471-47-3 (pdf) Publikacija je del projekta Moje delo. Moja pokojnina, ki ga iz sredstev Programa za pravice, enakost in državljanstvo sofinancira Evropska unija.1 Nosilec projekta je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, projektni partner pa Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Namen projekta je izpostaviti problem pokojninske vrzeli med ženskami in moškimi ter preučiti njene glavne vzroke in značilnosti. S projektom vključujemo vidik enakosti spolov v pokojninsko politiko, ozaveščamo o posledicah različnih življenjskih in kariernih odločitev ter možnosti v poklicnem in zasebnem življenju na pokojnine ter informiramo o pokojninskem sistemu v Sloveniji. Več o projektu najdete na spletni strani https://mojedelo-mojapokojnina.si/ in https://pokojnina.enakostspolov.si/. 1 Evropska komisija ni odgovorna za vsebino in njeno nadaljnjo uporabo, ker predstavlja poglede izvajalca projekta. KAzALO vsEbInE 1 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 2 Pokojninska vrzel med moškimi in ženskami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 2.1 Razlogi za pokojninsko vrzel med moškimi in ženskami. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 2.2. Dejavniki na trgu dela in razlike med spoloma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 2.3 Pomembnejši razlogi za razlike med spoloma na trgu dela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 2.4 Pokojninska vrzel v EU. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 2.5 Pokojninska vrzel med moškimi in ženskami v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 2.5.1 Dejavniki na trgu dela, ki vplivajo na pokojninsko vrzel . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 2.5.2 Pokojninska vrzel med moškimi in ženskami po starosti. . . . . . . . . . . . . . . . 27 3 Analiza trga dela na podlagi podatkov ZPIZ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 3.1 Analiza podatkov o upokojencih in upokojenkah. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 3.2 Analiza podatkov o zavarovancih in zavarovankah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 3.3 Analiza vpliva prejemanja nadomestila plače na višino prihodnje urne postavke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 4 Sklep in prihodnji izzivi pokojninske vrzeli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 5 Literatura in viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 KAzALO sLIK Slika 1: Stopnja zaposlenosti moških in žensk, starih 20–64 let, EU-28, 2018 (v odstotkih) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Slika 2: Zaposlitvena vrzel oz . vrzel stopnje delovne aktivnosti med spoloma, EU-28, 2018 (v odstotnih točkah) . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Slika 3: Plačna vrzel med spoloma, EU-28, 2018 (v odstotnih točkah) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Slika 4: Vrzel v zaposlitvi s krajšim delovnim časom med spoloma, stari 20–64 let, EU-28, 2018 (v odstotnih točkah) . . . . . . . . . . . 14 Slika 5: Zaposlitvena vrzel med očeti in materami, starimi 20–49 let, ki imajo 2 otroka, EU-28, 2018 (v odstotnih točkah) . . . . . 16 Slika 6: Stopnja zaposlenosti žensk in vključenost otrok v formalno otroško varstvo, EU-28, 2018 (v odstotkih) . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 Slika 7: Vrzel v trajanju delovnega življenja med spoloma, EU-28, 2018 (v letih) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Slika 8: Pokojninska vrzel med upokojenci in upokojenkami, starimi 65 let in več, EU-28, 2018 (v odstotkih) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Slika 9: Vrzel v stopnji tveganja revščine med upokojenci in upokojenkami, starimi 65 let in več, EU-28, 2018 (v odstotnih točkah) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Slika 10: Primerjava plačne in pokojninske vrzeli med spoloma za leti 2013 in 2018, EU-28 (v odstotkih) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 Slika 11: Plačna vrzel (v odstotkih) po poklicih v letu v Sloveniji, 2017 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 Slika 12: Plačna vrzel (v odstotkih) po izobrazbi in sektorju zaposlitve v Sloveniji, 2017 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 Slika 13: Plačna vrzel, EU-28 in Slovenija (v odstotkih) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Slika 14: Stopnja tveganja revščine – primerjava mlajših (mlajši od 65 let) in starejših (65 let in starejši) generacij, EU-28 in Slovenija, po spolu, 2018 (v odstotkih) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 Slika 15: Pokojninska vrzel med vsemi upokojenci in starostnimi upokojenci v Sloveniji, po starostnih skupinah, 2017 (v odstotkih) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 Slika 16: Povprečna bruto urna postavka po starosti, starostni upokojenci in upokojenke, stari 59–66 let v letu 2017 . . . . . . . . . . . . 33 Slika 17: Letni znesek, ki se upošteva za pokojninsko osnovo, po starosti, starostni upokojenci in upokojenke, stari 59–66 let v letu 2017 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 5 Slika 18: Število dni prekinitev zavarovanja znotraj leta, po starosti, starostni upokojenci in upokojenke, stari 59–66 let v letu 2017 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Slika 19: Število dni prejemanja nadomestila znotraj leta, po starosti, starostni upokojenci in upokojenke, stari 59–66 let v letu 2017 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 Slika 20: Povprečna bruto urna postavka po kohortah, starosti in spolu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Slika 21: Letni znesek, ki se upošteva za pokojninsko osnovo, po kohortah, starosti in spolu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 Slika 22: Število dni prekinitev zavarovanja znotraj leta po kohortah, starosti in spolu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 Slika 23: Starost ob vstopu na trg dela po kohortah, starosti in spolu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 Slika 24: Delež brezposelnih po kohortah, starosti in spolu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 Slika 25: Stopnja brezposelnosti po starosti in spolu, Slovenija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 Slika 26: Povprečno število dni v brezposelnosti znotraj leta za brezposelne po kohortah, starosti in spolu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 Slika 27: Število dni prejemanja nadomestila plače znotraj leta po kohortah, starosti in spolu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 Slika 28: Povprečno število opravljenih ur na teden po kohortah, starosti in spolu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 Slika 29: Zbrana pokojninska doba po kohortah, starosti in spolu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 Slika 30: Razlika v zbrani pokojninski dobi po kohortah, starosti in spolu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 Slika 31: Vpliv prejemanja nadomestila na urno postavko, ženske . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 Slika 32: Vpliv prejemanja nadomestila na urno postavko, moški . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 DržAvE čLAnIcE EU-28 AU Avstrija LT Litva BE Belgija LU Luksemburg BG Bolgarija HU Madžarska CY Ciper MT Malta CZ Češka DE Nemčija DK Danska NL Nizozemska EE Estonija PL Poljska FI Finska PT Portugalska FR Francija RO Romunija EL Grčija SK Slovaška HR Hrvaška SI Slovenija IE Irska ES Španija IT Italija SE Švedska LV Latvija UK Združeno kraljestvo sEznAm UPOrAbLjEnIh KrAtIc EIGE Evropski inštitut za enakost spolov ( European Institute for gender equality) OECD Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj ( Organisation for economic co-operation and development) MDDSZ Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti EU-SILC Raziskovanje Evropske unije o življenjskih pogojih ( Survey on income and living conditions) SURS Statistični urad Republike Slovenije ZPIZ Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije 6 ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 1 UvOD Položaj evropskih upokojencev in upokojenk1 se je v zadnjem desetletju sicer izboljšal, vendar ne dovolj, saj še vedno ni dosežen prag dostojnega življenja za vsakega upokojenca oz. upokojenko, še posebej za ženske. Na ravni EU-28 skoraj vsakemu sedmemu starejšemu, staremu 65 let ali več, grozi življenje v revščini (Eurostat, 2020b). Delež evropskih upokojenk, starejših od 64 let, ki jim grozi življenje v revščini, se je v letu 2018 povzpel nad 17 % (Eurostat, 2020c). V Sloveniji je ta delež v istem letu znašal 21,8 % (Eurostat, 2020c). Pokojnine, ki nadomestijo plačo in so glavni vir dohodkov upokojencev in upokojenk, so nižje od plač. Pričakovati je nadalj-nje nižanje pokojnin zaradi daljšanja pričakovane življenjske dobe in staranja prebivalstva. To bo ob nepra-vem ukrepanju še močneje prizadelo starejše ženske kot moške, saj ženske v vseh državah članicah EU že danes prejemajo nižje pokojnine kot moški. Nižje pokojnine žensk oz. pokojninska vrzel med spoloma je posledica vseživljenjskih odločitev in dejanj, ki izhajajo iz vrednot, kulture in tudi možnosti, ki jih posameznik in posameznica imata ter vplivajo na nastanek razlik med spoloma. Pokojninska vrzel je predvsem odraz sprejetih kompleksnih odločitev in danih možnosti žensk glede usklajevanja poklicnega in zasebnega oz. družinskega življenja v obdobju delovnega življenja. Vključenost žensk na trg dela je odvisna od različnih dejavnikov, kot so prožnost trga dela, dostopnost javnih storitev in infrastrukture za formalno otroško varstvo, pa tudi razpoložljivost dolgotrajne oskrbe starejših ter oskrbe bolnih in invalidnih, davčnega in socialnega sistema ter ne nazadnje tudi spolni stereotipi, ki veljajo za različna življenjska obdobja (starševstvo v mlajših letih ter skrb za starejše in oslabele starše oz. družinske člane in članice v poznejših letih). Ženske v Evropski uniji so v primerjavi z moškimi na splošno manj vključene na trg dela, pogostokrat so zaposlene v slabše plačanih dejavnostih, pogosteje delajo za krajši delovni čas, za isto delo prejmejo nižje plačilo, imajo več kariernih premorov zaradi materinstva ali oskrbe in nege družinskega člana oz. članice, počasneje in ne tako pogosto napredujejo na delovnem mestu kot moški ter imajo krajšo delovno dobo. Krajša delovna doba žensk je posledica daljše vključenosti v izobraževanje na eni strani (v letu 2018 je bil delež žensk, starih 15–64 let, s terciarno izobrazbo v vseh državah članicah EU-28, razen v Nemčiji in Avstriji, večji od deleža enako starih moških s tako izobrazbo) in pogostejših prekinitev karierne poti zaradi skrbstvenih obveznosti na drugi strani. V Sloveniji je stanje nekoliko drugačno. Za Slovenijo je značilna visoka stopnja zaposlenosti žensk s polnim delovnim časom, ki ostaja visoka tudi po rojstvu otrok. Stopnja zaposlenosti mater, starih 20–49 let, je v Sloveniji celo višja od stopnje zaposlenosti žensk brez otrok, kar ni značilno za države članice EU-28. Ženske v Sloveniji v povprečju še vedno opravijo večino neplačanega dela, kljub temu da so mlajše generacije moških v večji meri vključene v skrbstvene obveznosti in gospodinjska opravila kot predhodne generacije moških. Ženske delajo v povprečju šest ur na teden več kot moški, če primerjamo skupaj opravljeno delo, kamor štejemo tako plačano kot tudi neplačano delo (European Commission, 2018d, 2018e). Vse opisane razlike med moškimi in ženskami na trgu dela, ki se kopičijo v celotnem delovnem življenjskem obdobju, se prenesejo v obdobje upokojitve in kažejo v nižjih pokojninah žensk kot moških. Poleg prisotnosti in položaja žensk na trgu dela ima pomembno vlogo pri ustvarjanju pokojninske vrzeli tudi delovanje pokojninskega sistema, ki pokojninsko vrzel lahko omili ali pa še poveča. Podatki kažejo, da v EU-28 upokojena ženska, stara 65 let ali več, v povprečju dobi dobrih 30 % nižjo pokojnino kot upokojeni moški. Slovenska upokojenka, ki je stara 65 let ali več, po Eurostatovih podatkih prejema skoraj 18 % nižjo pokojnino kot moški. Podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije kažejo, da starostne upokojenke, ki vstopajo v pokojninski sistem, zadnja leta prejemajo celo višjo pokojnino kot moški starostni upokojenci, kar je posledica delovanja pokojninskega sistema (višji odmerni odstotki za 1 Upokojenci oz. upokojeni moški in upokojenke oz. upokojene ženske so v celotnem poročilu moški in ženske, ki prejemajo pokojnino. ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 7 ženske) in relativno majhnih razlik v pokojninski osnovi med spoloma za te generacije na trgu dela. Pokojninska vrzel v Sloveniji nastaja predvsem v višjih starostnih skupinah. Poročilo ima v nadaljevanju opisano sestavo. V drugem poglavju opisujemo in analiziramo razloge za pokojninsko vrzel med spoloma, pri čemer je največ pozornosti namenjene dejavnikom na trgu dela, kjer tudi opre-delimo najpomembnejše razloge za razlike med spoloma. V nadaljevanju pojasnjujemo pokojninsko vrzel v EU in bolj obsežno pokojninsko vrzel v Sloveniji. Pri tem se osredotočamo tudi na dejavnike na trgu dela, ki vplivajo na pokojninsko vrzel. V tretjem poglavju analiziramo vzorec psevdonimiziranih individualiziranih podatkov o 120.000 zavarovancih in zavarovankah (osebah, ki niso upokojene) ter 30.000 upokojencih in upokojenkah, ki so bili živi na dan 31. 12. 2017, ki ga je pripravil Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Med podatki so med drugim plačne zgodovine upokojencev in upokojenk ter zavarovancev in zavarovank, kar do določene mere omogoča analizo razlik na trgu dela med moškimi in ženskami v zelo dolgem obdobju. Posebno poglavje je namenjeno analizi vpliva prejemanja nadomestila plače na višino prihodnje urne postavke, saj se moški in ženske zelo razlikujejo v številu dni prejemanja nadomestila. Poročilo zaključujemo s povzetkom ugotovitev. 8 ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 2 POKOjnInsKA vrzEL mED mOšKImI In žEnsKAmI Ženske in moški gredo po različnih življenjskih poteh, ki so na eni strani odsev njihovih želja in izbir ter tudi od-ločitev in vlog v zasebnem, družinskem in poklicnem življenju, na drugi strani pa odsev delovanja sistema, regu-lativnih okvirov oz. možnosti in dejavnikov, na katere posameznik in posameznica nimata vpliva. Odločitve, ki jih posameznik in posameznica sprejemata v svojem življenju, predvsem v delovnem obdobju, se močno občutijo v poznejšem obdobju, ko se posameznik oz. posameznica upokoji. Predvsem v obdobju upokojitve se pojavijo še večje razlike med moškimi in ženskami. Namreč dejstvo je, da ženske v vseh državah Evropske unije (EU) do-bivajo nižje pokojnine kot moški (Evropska komisija, 2017a; Tinios, Bettio, & Betti, 2015). Pokojninska vrzel med spoloma za upokojence in upokojenke, stare 65 let in več, je bila leta 2018 v EU-28 ocenjena na 30,1 %. Študije so pokazale, da je pokojninska vrzel2 posledica tako razlik med spoloma, ki izhajajo iz trga dela, kot tudi socialnih politik in pokojninskih sistemov, ki so oblikovani bolj v korist moškim kot ženskam (Chłoń-Domińczak, 2017; Samek Lodovici, Drufuca, Patrizio, & Pesce, 2016). Nastale razlike na trgu dela so predvsem odraz različnih odlo- čitev in možnosti žensk glede prisotnosti na trgu dela zaradi usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, kar vpliva na višino pokojnine. Razlika v delovni dobi, plačna vrzel in razlike v intenzivnosti dela (zaposlitev za polni ali krajši delovni čas) so glavni kazalniki razlik med moškimi in ženskami na trgu dela. Po drugi strani vpliva na pokojninsko vrzel delovanje politik glede nadomestil za karierne premore in delovanje pokojninskih sistemov prek različno oblikovanih elementov solidarnosti (prerazdelitev pokojnin), indeksacije pokojnin in določitve upokojitvene starosti. Glede na to, kakšna politika se izvaja, se pokojninska vrzel lahko zmanjša ali pa celo poveča (Chłoń-Domińczak, 2017). Večina pokojninskih sistemov še vedno temelji na dolgoletni zaposlitvi za polni delovni čas oz. na plačanih prispevkih iz obdobja zaposlitve, kar koristi hranilcu oz. hranilki družine, večinoma moškemu, ki ima daljšo delovno dobo in prinaša višji dohodek kot ženska. Zato sta dostop do trga dela in vključenost na trg dela še vedno ključna za višino pokojnine (Burkevica, Humbert, Oetke, & Paats, 2015). Zagotavljanje enakosti spolov je med temeljnimi vrednotami, ki so skupne vsem državam članicam EU (European Commission, 2018d). Evropske politike, spodbude, programi in aktivnosti morajo vsebovati ele-mente, ki zagotavljajo enakost spolov (Samek Lodovici idr., 2016). Le z enakopravnim obravnavanjem žensk in moških se lahko zagotavljajo konkurenčnost, trajnostni razvoj, blaginja in preprečuje revščina (European Commission, 2018d; MDDSZ, 2019b). Ženske, ki vstopajo na trg dela, so pomemben dejavnik pri rasti in dina-miki gospodarstva, saj povečujejo ponudbo dela ter raznolikost znanj in kompetenc (Evropska komisija, 2017a; Evropski parlament, 2013). Vključenost žensk na trg dela ter možnosti, ki so ženskam in moškim na voljo pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, imajo bistveno vlogo pri doseganju dolgoročne visoke stopnje zaposlenosti, enakih možnosti za oba spola in enake ekonomske neodvisnosti (Evropska komisija, 2013; MDDSZ, 2016) ter posledično manjše pokojninske vrzeli. Družba se razvija in spreminja v času. Demografske spremembe so v današnjem času pomemben dejavnik, ki vpliva na spremembe socialno-ekonomskih razmer po celotni EU. Vse te spremembe in demografski trendi, ki se kažejo predvsem v spremenjeni starostni sestavi prebivalstva, ter posledice gospodarske in finančne krize, katere začetki segajo že več kot deset let v preteklost, so prisilili države članice EU k pospešenemu preoblikovanju politik in sistemov (predvsem pokojninskih), da bi dosegli vzdržnost in trajnost (Samek Lodovici idr., 2016). Temeljna naloga pokojninskih sistemov je zagotavljanje zadostnega dohodka generacijam v pokoju in prepre- čevanje revščine med starejšimi, saj so pokojnine v večini glavni vir dohodka upokojencev in upokojenk (European Commission, 2018e; Samek Lodovici idr., 2016). Poleg tega je ohranjanje primernih pokojnin v starajoči se družbi ključni izziv pri zagotavljanju trajnostne in vključujoče rasti EU, saj pokojnine niso le glavni vir dohodka upokojencev in upokojenk, ampak tudi pomemben del javnih izdatkov (European Commission, 2018e). 2 Pokojninska vrzel se skozi celotno poročilo navezuje na pokojninsko vrzel med moškimi in ženskami, četudi to ni izrecno napisano. ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 9 Zaradi daljšanja pričakovane življenjske dobe in manjših mlajših generacij, kar pomeni manjše število delovno aktivnih ljudi, neenakosti v poklicnem življenju in reform, ki zmanjšujejo pokojnine v prihodnje ter zaostru-jejo povezavo med prispevki in upravičenostjo do pokojnine, se bo za današnje generacije mladih življenje v pokoju izrazito spremenilo. Verjetno se bodo v prihodnje poglobila tudi neravnovesja med spoloma (Evropska komisija, 2017b; OECD, 2017a, Samek Lodovici idr., 2016). 2.1 Razlogi za pokojninsko vrzel med moškimi in ženskami Pokojninska vrzel je skupna posledica vseh vrst neenakosti, s katerimi se ženske spoprijemajo vse svoje življenje, in na različnih ekonomskih, socialnih in kulturnih področjih. Ne nazadnje razlike med spoloma ustvarjajo tudi stereotipna prepričanja in pričakovanja o vlogah spolov (Burkevica idr., 2015). Na višino pokojnin tako vplivajo odločitve žensk v njihovem celotnem življenjskem obdobju kot tudi možnosti, ki jih imajo, in dejavniki, na katere nimajo vpliva, zato lahko rečemo, da je pokojninska vrzel rezultat zbranih vseživljenjskih odločitev in tudi neenakosti žensk. Pregled dejanske neenakosti spolov je tako lahko prva izhodiščna točka pri iskanju razlogov nastanka pokojninske vrzeli v prihodnje. Del neenakosti, s katero se ženske spoprijemajo na različnih področjih v različnih obdobjih svojega življenja, lahko poskušamo pojasniti z indeksom enakosti spolov. Indeks enakosti spolov, katerega rezultate letno pripravlja in javno objavlja Evropski inštitut za enakost spolov, vključuje šest ključnih področij: delo, denar, znanje, čas, moč in zdravje. Delo: Življenjski standard v času upokojitve je odsev dogajanj in odločitev iz delovnega obdobja življenja (European Commission, 2015). Značilne razlike med spoloma, ki se pojavljajo pri vključevanju na trg dela (sektorska in poklicna segregacija – ženske so v veliko večjem številu kot moški zastopane v sektorjih in poklicih, ki so povezani z nižjo plačo), porazdelitvi delovnega časa (predvsem krajšega delovnega časa za ženske), in razlike v plačilu za delo moč- no prispevajo k razlikam, ki nastajajo oz. ostajajo v poznejšem obdobju med moškimi in ženskami. Pokojnina nadomesti plačo, ki jo oseba prejema celotno delovno obdobje svojega življenja. Zaposlenost in dohodek iz zaposlitve (plača) sta tako dva pomembna dejavnika, ki vplivata na pridobitev pravice do pokojnine, in posledično dva ključ- na razloga za ustvarjanje pokojninske vrzeli (The Pensions and Population Ageing Team, 2018). Denar: Ženske imajo v primerjavi z moškimi manjši dostop do finančnih virov. Manjše finančne zmožnosti žensk vplivajo tudi na manjšo (z)možnost dodatnega varčevanja za pokojnino in posledično na ustvarjanje pokojninske vrzeli v prihodnje. Z nižjimi dohodki in sredstvi je povezano večje tveganje življenja v revščini za ženske (Burkevica idr., 2015). Poleg pokojnin, ki so glavni vir dohodkov upokojencev in upokojenk, k življenj-skemu standardu upokojenca oz. upokojenke pomembno prispevata tudi finančno premoženje in lastništvo stanovanja. Starejše ženske so v precej slabšem položaju kot starejši moški tako glede finančnega premoženja kot tudi lastništva stanovanja (Evropska komisija, 2017b). znanje: Na splošno ima terciarno izobrazbo več žensk kot moških, vendar kljub temu ostajajo zaposlene na manj cenjenih in slabše plačanih delovnih mestih, kar tudi prispeva k ustvarjanju pokojninske vrzeli. V letu 2017 je bilo v državah EU-28 med vsemi osebami, ki so pridobile terciarno izobrazbo, 57,6 % žensk (Eurostat, 2020o). Leto pozneje, 2018, je imela skoraj polovica (45,2 %) Evropejk in dobra tretjina (34,9 %) Evropejcev, starih od 25 do 34 let, terciarno izobrazbo (Eurostat, 2020s). Več terciarno izobraženih moških je na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, inženirstva, proizvodnje in gradbeništva, več terciarno izobraženih žensk pa na področju izobraževanja, družbenih ved, novinarstva in informacijskih znanosti ter zdravstva in socialne varnosti (Eurostat, 2020o). Kljub večji povprečni letni rasti števila žensk, ki so v zadnjih letih na ravni EU-28 pridobile naziv doktorica znanosti, v primerjavi z moškimi, med osebami z doktoratom znanosti z 52,4 % še vedno prevladujejo moški (European Commission, 2019c; Eurostat, 2020o). V povprečju so ženske vključene v izobraževanje osem mesecev dlje kot moški (The Pensions and Population Ageing Team, 2018). To se odraža v krajši delovni dobi in posledično v krajši pokojninski dobi, ki vpliva na višino pokojnine. čas: Razpoložljivi čas je zelo pomemben dejavnik pri ustvarjanju vrzeli med spoloma. Neplačano delo, kot so gospodinjska opravila in skrbstvene dejavnosti za otroke in za ostarele oz. odvisne družinske člane in članice, še vedno v večini ostaja ženska skrb (European Commission, 2018d). Pri odločitvah in možnostih žensk glede 10 ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI usklajevanja poklicnega in družinskega življenja ima pomembno vlogo urejenost ter dostopnost javnih storitev in infrastrukture za varstvo in skrb otrok in starejših. Če država tega ne omogoča oz. so takšne storitve in infrastruktura predrage, neprimerne ali nedostopne, so v večini prav ženske tiste, ki ostanejo doma ali se zaposlijo le za krajši delovni čas, da lahko opravljajo skrbstvene obveznosti (Burkevica idr., 2015; European Commission, 2018d). Nezaposlenost in zaposlenost za krajši delovni čas se odražata v nižjih dohodkih žensk in tudi, gledano dolgoročno, v krajši delovni dobi in posledično v nižjih pokojninah žensk. V sklopu ciljev Evropa 2020 sta tudi dva cilja s področja zagotavljanja ponudbe kakovostnih in cenovno dostopnih storitev varstva otrok, ki ju je EU dolo- čila že v okviru barcelonske strategije leta 2002. Cilja sta bila oz. sta: vključiti v varstvo vsaj 33 % otrok, starih manj kot tri leta, in vsaj 90 % otrok, starih od treh let do najnižje šoloobvezne starosti (European Commission, 2018b). Z večjo vključenostjo otrok v kakovostno formalno otroško varstvo se lahko razbremeni del skrbstvenih obveznosti žensk in poveča njihova vključenost na trg dela. Evropska komisija je v letu 2017 razglasila evropski steber socialnih pravic, ki določa nova načela in pravice za državljane na področju zagotavljanja učinkovitega in poštenega trga dela ter sistema socialnega varstva (Evropska komisija, 2017a). V okviru tega stebra je bila sprejeta tudi pobu-da o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih staršev in tistih, ki skrbijo za družinske člane, ki niso zmožni skrbeti sami zase. Eno od ključnih načel evropskega stebra socialnih pravic je tudi zagotavljanje dostopnih in kakovostnih storitev dolgotrajne oskrbe, ki je v EU močno odvisna od neformalne oskrbe (partnerjev in partneric ter otrok osebe, ki potrebuje oskrbo, ki so v večini ženske) (European Commission, 2018c). Dosegljivost storitev kakovostnega in cenovno dostopnega varstva predšolskih otrok in tudi dolgotrajne oskrbe je tako ključ- na za spodbujanje enakosti žensk in moških ter doseganje večje ekonomske neodvisnosti žensk. moč: Kljub povečanju števila žensk, ki zasedajo visoke položaje na mestih odločanja v politiki in gospodarstvu, imajo ženske v primerjavi z moškimi še vedno manj gospodarske in politične moči. Po podatkih Evropskega inšti-tuta za enakost spolov je delež žensk, ki zaseda v Evropskem parlamentu, približno 40 %, kar je nad svetovnim povprečjem nacionalnih parlamentov in tudi nad povprečjem nacionalnih parlamentov v EU, kjer se sicer močno razlikuje po državah (EIGE, 2020b). Ženske zavzemajo približno tretjino (36,9 %) vseh vodstvenih pozicij, medtem ko delež izvršnih direktoric največjih gospodarskih družb ne presega 10 % (EIGE, 2020c, 2020a). Za večino držav članic EU tako (pre)nizka zastopanost žensk na vodstvenih položajih in v upravnih odborih še vedno ostaja izziv. Glede na podatek, da je v državah EU-28 več žensk kot moških s terciarno izobrazbo, ostaja velik del zmogljivosti ter sposobnih in potrebnih človeških virov neizrabljenih (European Commission, 2019b). To prav tako nakazuje premajhno zastopanost žensk na vodilnih in visoko plačanih položajih (poklicna vertikalna segregacija), kar posledično vpliva na nižji dohodek žensk in ustvarjanje pokojninske vrzeli v prihodnje (Burkevica idr., 2015). zdravje: Daljša pričakovana življenjska doba in dodatna zdrava leta, ki jih prinaša življenje, ljudem odpirajo priložnosti, da ostanejo dlje časa aktivni v zasebnem življenju in tudi na trgu dela. Ženske na splošno sicer živijo dlje kot moški, vendar pa so tudi dlje slabšega zdravja kot moški. Pričakovano obdobje zdravega življenja je namreč za moške in ženske približno enako dolgo – 62 let. Zanimive so tudi razlike med moškimi in ženskami pri dojemanju svojega zdravstvenega stanja. V povprečju ženske ne glede na starostno skupino zaznavajo, da so slabšega zdravja, kot to zaznavajo moški. V mlajših letih je razlika med spoloma sicer zelo majhna, z leti pa se povečuje (SURS, 2018b). Daljše življenje žensk in manj zdravih let v starosti pomeni, da ženske v starejši dobi potrebujejo več zdravstvene pomoči kot moški. Zdravstvena pomoč pa je v določenih primerih težje finančno dostopna3 za starejše ženske kot starejše moške, saj imajo v povprečju nižje dohodke kot moški (Burkevica idr., 2015; OECD, 2017b). Zgoraj opisana ključna področja, ki sestavljajo indeks enakosti spolov, kažejo na pomembne razlike med mo- škimi in ženskami na trgu dela v zaposlenosti, plačah in delovnem času. 2.2. Dejavniki na trgu dela in razlike med spoloma stopnja zaposlenosti aktivnega prebivalstva v starosti od 20 do 64 let je po podatkih Eurostata leta 2018 v EU-28 znašala 73,2 % in je najvišje evidentirana povprečna letna stopnja zaposlenosti v EU do zdaj (slika 1). Vendar pa je ob tem pomembno opozoriti na to, da je povprečna stopnja zaposlenosti Evropejk še vedno več 3 Tudi v Sloveniji, kjer imamo dostopno javno zdravstvo, so z dostopom do tega povezani nekateri stroški, na primer dodatno zdravstveno zavarovanje, (do)plačilo določenih zdravil, (do)plačilo zobozdravstvenih storitev. ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 11 kot deset odstotnih točk nižja od povprečne stopnje zaposlenosti Evropejcev (slika 2). Kljub rasti zaposlenosti, ki se je pri ženskah začela leta 2011, kar je celo dve leti prej kot pri moških, je leta 2018 stopnja zaposlenosti žensk znašala 67,4 %, stopnja zaposlenosti moških pa 79 % (Eurostat, 2020f). Leta 2018 so stopnjo zaposlenosti 75 % (to je bil cilj, ki naj bi ga EU dosegla do leta 2020) tako moških kot žensk dosegle oz. presegle le štiri države članice, to so Estonija, Nemčija, Litva in Švedska. Švedska že več kot desetletje dosega najvišjo – več kot 75-odstotno – stopnjo zaposlenosti svojega prebivalstva (Eurostat, 2020f). Švedska ima tudi daleč najvišjo stopnjo delovne aktivnosti oseb, starih 55–64 let, ki je že vse od leta 2007 enaka oz. višja od 70 %, leta 2018 pa je dosegla vrednost 78 % (Eurostat, 2020i). Stopnja zaposlenosti žensk v Sloveniji je bila leta 2018 z 71,7 % nad povprečjem EU-28, medtem ko je bila stopnja zaposlenosti moških z 79 % na ravni povprečja EU. Slovenija spada med države članice z manjšo zaposlitveno vrzeljo, saj je ta v Sloveniji leta 2018 znašala 7,3 odst otne točke, kar je pod povprečjem EU-28 (11,6 odstotne točke). Slika 1: Stopnja zaposlenosti moških in žensk, starih 20–64 let, EU-28, 2018 (v odstotkih) Slika 1: Stopnja zaposlenosti moških in žensk, starih 20–64 let, EU-28, 2018 (v odstotkih) 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 EL IT HR ES BE RO FR LU PL BG SK EU- 28 CY IE HU PT SI MT AU FI LV DK LT UK NL EE CZ DE SE Moški 70,1 72,9 70,3 73,1 73,9 78,9 75,2 76,0 79,4 76,5 79,2 79,0 79,3 80,3 82,1 78,9 79,0 86,0 80,7 78,2 79,0 80,9 79,0 83,7 84,3 83,4 87,4 83,9 84,4 Ženske 49,1 53,1 60,1 61,0 65,5 60,6 67,6 68,0 65,0 68,3 65,5 67,4 68,9 68,1 66,8 72,1 71,7 64,1 71,7 74,5 74,8 73,9 76,7 73,8 74,2 75,6 72,2 75,8 80,2 Skupaj 59,5 63,0 65,2 67,0 69,7 69,9 71,3 72,1 72,2 72,4 72,4 73,2 73,9 74,1 74,4 75,4 75,4 75,5 76,2 76,3 76,8 77,5 77,8 78,7 79,2 79,5 79,9 79,9 82,4 Vir: (Eurostat, 2020f) . Vir: (Eurostat, 2020f). Slika 2: Z Sli a k p a oslit 2: v Zap ena vr oslitve zel o na vr z. vr zel o zel st z. vrz opnje delo el stopnje vne aktivnosti4 delovne aktivno me sti4 d sp med oloma, EU-28, 2018 (v o spoloma, EU-28, 2018 (v dst o otnih dstotnih točkah) točkah) 25 21,9 21 19,8 20 18,3 15 13,7 14,4 15,2 15,3 11,6 12,1 12,2 9,9 10,1 10,2 10,4 10 6,8 7 7,3 7,6 7,8 8 8,1 8,2 8,4 9 5 3,7 4,2 4,2 2,3 0 Vir: (Eurostat, 2020l) Vir: (Eur . ostat, 2020l). 4 Vrzel st P opnje delo ome vne aktivnosti po mbno je navesti še spolu je opr eno raz edeljena kot liko med razlika med st moškimi in ž opnjo delo enskami, k vne i iz aktivnosti mošk haja iz trga ih in st dela, t opnjo delo o je plačn vne aktivnosti a vrzel. žensk, starih 20–64 let (SURS, 2019b). Razlike v plačah med moškimi in ženskami oz. plačna vrzel med spoloma5 je prepoznana in razširjena po celotni EU. Plačna vrzel med spoloma se v zadnjih letih na ravni EU ni dosti zmanjšala in znaša v 12 ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI povprečju slabih 16 %. To pomeni, da ženske v državah EU v povprečju zaslužijo za uro dela 15,7 % manj kot moški. Plačna vrzel med državami članicami EU močno niha – od 3 % v Romuniji do 22,7 % v Estoniji 4 Vrzel stopnje delovne aktivnosti po spolu je opredeljena kot razlika med stopnjo delovne aktivnosti moških in stopnjo delovne aktivnosti žensk, starih 20–64 let (SURS, 2019b). 5 Več o plačni vrzeli je zapisano v prilogi v poglavju Plačna vzel (priloga 3). 7 P omembno je navesti še eno razliko med moškimi in ženskami, ki izhaja iz trga dela, to je plačna vrzel. Razlike v plačah med moškimi in ženskami oz. plačna vrzel med spoloma5 je prepoznana in razširjena po celotni EU. Plačna vrzel med spoloma se v zadnjih letih na ravni EU ni dosti zmanjšala in znaša v povprečju slabih 16 %. v letu 2018 (slika 3). Slovenija spada med države z najmanjšo plačno vrzeljo. V Sloveniji je bila leta 2009 To pomeni, da ženske v državah EU v povprečju zaslužijo za uro dela 15,7 % manj kot moški. Plačna vrzel med plačna vrzel celo negativna (–0,9 %), do leta 2018 pa se je povzpela na 8,7 % (Eurostat, 2020m). državami članicami EU močno niha – od 3 % v Romuniji do 22,7 % v Estoniji v letu 2018 (slika 3). Slovenija Poznavan spada med dr je žav dejavnikov, ki ustvarjajo e z najmanjšo plačno vrz plačn eljo. o vrz V Slo evl, je pomembno za prepoznava eniji je bila leta 2009 plačna vrz nje el c vzrokov elo nega nastanka tivna (–0,9 %), do leta 2018 pa se je povzpela na 8,7 % (Eurostat, 2020m). pokojninske vrzeli, saj se vse vrste neenakosti, nastale med delovnim obdobjem življenja, prenesejo v Poznapokojni v nsko anje deja vrzel vnikov v , k priho i ustvdnje. Zato je pomembe arjajo plačno vrzel n korak pri zmanj , je pomembno za pr šev epo anju zna v pokojnin anje vzr ske oko vrzeli do v nastankbro a pokoj- poz ninske vr nzavanje plač eli, saj se v ne vrz se vrsteli, dejavnikov, ki jo ustvarjajo, in n e neenakosti, nastale med delo ačinov njenega zmanjševanja vnim obdobjem življenja, pr oz. preprečevanja. enesejo v pokojninsko vrz Klju el v prb razširjen ihodnje im . Zat teorijam in različnim o je pomemben korštudijam, ak pr ki posku i zmanjšev šajo prispevati k bol anju pokojninske vrjše z mu raz eli dobrumev o po anju znav plačne anje plačne vrz vrzeli, eli, deja še vedn vnikov o , k ostaja i jo ust vvečji del arjajo te vrzeli n , in načino epojasnjen. Največji v njenega zmanjšev izziv je anja o kompleksn z. prepreč o evst sprejeman anja. Kljub r ja odločitev azširjenim teori- jam in različnim študijam, ki poskušajo prispevati k boljšemu razumevanju plačne vrzeli, še vedno ostaja večji in samih možnosti, ki so pomembne za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Z upoštevanjem Slika 1: Stopnja zaposlenosti moških in žensk, starih 20–64 let, EU-28, 2018 (v odstotkih) del te vrzeli nepojasnjen. Največji izziv je kompleksnost sprejemanja odločitev in samih možnosti, ki so po-različnih dejavnikov in značilnosti zaposlenih moških in žensk (kot so starost, izobrazba, poklic, sektor membne za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Z upoštevanjem različnih dejavnikov in značil-100 dejavnosti, veliko nosti zaposlenih moškst pod ih in žjetja, število delov ensk (kot so star nih ost ur , iz , de obr lovna dob azba, pok a, lic netipičn , sekt e oblike or deja zaposlit vnosti, v ve ter zaposlitev elikost podjetja, število 90 delo v javn vnih urem ali , delo zasebnem sektorju), ki so v ozadju p vna doba, netipične oblike zaposlitlačn ve t e vrzeli, lahk er zaposlit o namreč ev v ja pojasnimo le tretjino vnem ali zasebnem sekt plačne orju), k i so v 80 o vrz zadju eli v EU. plačne vr Delež zeli, i pojasn lahko jen namre plačn eč e vrzeli pojasnimo se le raz tr likujejo etjino med plačne drž vrz avam eli v i in EU. m D edte eleži m ko lahko v pojasnjene eni drž plačne avi vrz eli se 70 razlik en dejavnik p ujejo med dr lačno žav vrzel povečuj ami in medt e, lahko ta isti dejavnik em ko lahko v eni drža v dru vi en deja gi državi vrzel vnik plačno vr blaž z i el po(Boll v & ečuje Lagemann, , lahko ta isti de- 60 ja 2018). vnik v drugi državi vrzel blaži (Boll & Lagemann, 2018). 50 Slik Slika 3: a 3: Plač Plačn na vr a vrzel zel me me d sp d spoloma, EU-28, 2018 ( oloma, EU-28, 2018 (v o v o dst dstotnih to otnih točk čkah) ah) 40 30 25 22,7 20 10 19,4 19,6 19,9 20,1 20,9 20 0 EL IT HR ES BE RO FR LU PL BG SK EU- 28 CY IE HU PT SI MT AU FI LV DK LT UK NL EE CZ DE SE 15 13,5 13,7 14 14 14,1 14,5 14,8 15,5 15,7 16,2 16,3 Moški 70,1 72,9 70,3 73,1 73,9 78,9 75,2 76,0 79,4 76,5 79,2 79,0 79,3 80,3 82,1 78,9 79,0 86,0 80,7 78,2 79,0 80,9 79,0 83,7 84,3 83,4 87,4 83,9 84,4 Ženske 49,1 53,1 60,1 61,0 65,5 60,6 67,6 68,0 65,0 68,3 65,5 67,4 68,9 68,1 66,8 72,1 71,7 64,1 71,7 74,5 74,8 73,9 76,7 73,8 74,2 75,6 72,2 75,8 80,2 10,5 11,2 11,7 12,2 Skupaj 59,5 63,0 65,2 67,0 69,7 69,9 71,3 72,1 72,2 72,4 72,4 73,2 73,9 74,1 74,4 75,4 75,4 75,5 76,2 76,3 76,8 77,5 77,8 78,7 79,2 79,5 79,9 79,9 82,4 10 8,7 8,8 Vir: (Eurostat, 2020f). 6 4,6 5 Slika 2: Zaposlitvena vrzel oz. vrzel stopnje delovne aktivnosti4 med spoloma, EU-28, 2018 (v odstotnih 3 točkah) 0 25 21,9 21 19,8 20 18,3 15 13,7 14,4 15,2 15,3 Op Opomba: *ni pod omba: *ni podatka . atka. 11,6 12,1 12,2 Vir: Vir: (Eur (Eurostat, 20 ostat, 2020v) . 20v). 9,9 10,1 10,2 10,4 10 V nad V nadaljev aljevanj anju po u po vz vzemamo emamo gla glavne ug vne ugot ot o ov vitvitve študi e študijeje, , k ki je bila iz i je bila iz ve v dena na ravni edena na ra EU-25 (A vni EU-25 (vst Avrija, str Danska ija, Danska in 6,8 7 7,3 7,6 7,8 8 8,1 8,2 8,4 9 Irsk in Irska so a so bile izk bile ljuč izključene iz ene iz analiz anal e zarize zaradi poma adi pomanjk njkanja poda anja podatko tkov) v) vk vključno z N ljučno z Nor o v rveško eško (B (Boll & Lagemann, oll & Lagemann, 2018). 5 3,7 4,2 4,2 Najmočnejši vpliv na nastanek plačne vrzeli imajo sektorska segregacija in netipične oblike zaposlitve, kot sta 2,3 2018). Najmočnejši vpliv na nastanek plačne vrzeli imajo sektorska segregacija in netipične oblike zapo zaposlitev slit za ve, kr ko ajši t sta delo zaposl vni it čas ev in za krajši zaposlit del ev ovni za čas določ in en zapo čas. sl Na itev za d splošno oločen so ž čas. enske vNa sploš eliko no bolj so kot žensk moški e zasto- 0 veliko pane v deja bolj kot m vnostih, k oški zastopane v d i so slabše plačaneejavnos , in obrtiah, k tno i so slab , manj ž še plačane, in o ensk kot mošk bratno, ih je pr manj žensk kot isotnih v dobr moških o plačanih de- javnostih. Zaposlitev za krajši delovni čas ali zaposlitev za določen čas je za ženske pogostejša kot za moške. je prisotnih v dobro plačanih dejavnostih. Zaposlitev za krajši delovni čas ali zaposlitev za določen čas je Slika 4 prikazuje vrzel v zaposlitvi s krajšim delovnim časom med moškimi in ženskami, še podrobneje pa je za ženske pogostejša kot za moške. Slika 4 prikazuje vrzel v zaposlitvi s krajšim delovnim časom med stopnja zaposlitve s krajšim delovnim časom po spolu prikazana v prilogi 1, na sliki 1a. Tudi vrzel v zaposlitvi s kr moškimi ajšim delo in ženskami, še podrobneje vnim časom med mošk pa imi in ž je ensk stopnja zaposlitve s krajšim ami je bila leta 2018 v Slov delovnim čas eniji z 8,3 odst om po otne t spolu očke manjša Vir: (Eurostat, 2020l). od poprikaz vpr ana v prilogi 1, na sliki 1a. ečja v EU-28, kjer je bila 22,8 Tudi odst vrzel v otne t zap očke oslitvi s k . Zanimiv rajš o jeim delovnim , da je ta vr z časo el pr m ec me ej v d moškimi ečja od po in vprečja ženskami je bila l EU-28 v Nemčiji in na Šeta v 2018 v Sloveniji edskem, kjer je st z 8,3 odstotne točke opnja zaposlenosti ž man ensk zjša od po elo visok vpreč a (slikja v EU a 1), k -28, kjer je bila ar pomeni, da je zelo Pomembno je navesti še eno razliko med moškimi in ženskami, ki izhaja iz trga dela, to je plačna vrzel. Razlike v plačah med moškimi in ženskami oz. plačna vrzel med spoloma 5 Več o plačni vrzeli je zapisano v prilogi v poglavju Plačna vzel (priloga 3). 5 je prepoznana in razširjena po celotni EU. Plačna vrzel med spoloma se v zadnjih letih na ravni EU ni dosti zmanjšala in znaša v 8 ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 13 povprečju slabih 16 %. To pomeni, da ženske v državah EU v povprečju zaslužijo za uro dela 15,7 % manj kot moški. Plačna vrzel med državami članicami EU močno niha – od 3 % v Romuniji do 22,7 % v Estoniji 4 Vrzel stopnje delovne aktivnosti po spolu je opredeljena kot razlika med stopnjo delovne aktivnosti moških in stopnjo delovne aktivnosti žensk, starih 20–64 let (SURS, 2019b). 5 Več o plačni vrzeli je zapisano v prilogi v poglavju Plačna vzel (priloga 3). 7 22,8 odstotne točke. Zanimivo je, da je ta vrzel precej večja od povprečja EU-28 v Nemčiji in na Švedskem, kjer je stopnja zaposlenosti žensk zelo visoka (Slika 1), kar pomeni, da je zelo veliko žensk zaposlenih, a s krajšim delovnim časom. Obe navedeni obliki zaposlitve sta v večini držav povezani tudi z nižjim plačilom na uro. Razlike v stopnji izobrazbe blažijo plačno vrzel, saj imajo ženske v povprečju višjo izobrazbo kot moški. Velikost podjetja, zaposlitev v javnem sektorju in poklicna segregacija so še trije dejavniki, ki blažijo plačno vrzel v večini držav. Namreč ženske so v večjem deležu zaposlene v večjih v (v eliko žeč kot 50 zaposlenih) k ensk zaposlenih, a s k ot r v manjših ajšim delo podjetjih, kar pomeni vnim časom. Obe nav, da imajo te edeni oblik ženske v i zaposlit p v ovprečj e sta v vu višjo p ečini dr lač ža o. v pove- Ta ugotovitev temelji na zani tudi z nižjim plačilom na ur predh o. R odnih azlike v straziskavah opnji iz , obr ko je bilo ugotovljen azbe blažijo plačno vr oz, el da z rastjo , saj imajo ž podjetja enske v poob vprečju nespreme višjo izobr njenih razmer azbo kot moški. V ah rastejo tudi plače. Po elikost podjetja, zaposlit leg te ev v ja ga ženske vnem sekt zaposlitve orju in pok prevladuj licna seg erjo v javnem egacija so še trije dejavniki, ki blažijo plačno vrzel v večini držav. Namreč ženske so v večjem deležu zaposlene v večjih (več kot sektorju, kar tudi prispeva k zmanjševanju plačne vrzeli. Poklicna segregacija je dejavnik, ki ima v 50 zaposlenih) kot v manjših podjetjih, kar pomeni, da imajo te ženske v povprečju višjo plačo. Ta ugotovitev povprečju blažilni učinek na plačno vrzel, a je vpliv tega dejavnika na plačno vrzel zelo različen v temelji na predhodnih raziskavah, ko je bilo ugotovljeno, da z rastjo podjetja ob nespremenjenih razmerah rast posamezni ejo tudi plačh e državah. . Poleg t Medtem ega ž ko poklicna enske zaposlit s v egregacija e pr močno prispe evladujejo v ja va k zman vnem sektorjujšanju , k plačne ar tudi pr vrzeli ispev v Italiji, a k zmanjše- v močno pri anju plačne vrspe z va eli. P k pogl ok abljanj licna segr u plačne vrzeli v egacija je deja Združen vnik, k em kralje i ima v po stv vpr u. Nekateri poklici so namreč značiln ečju blažilni učinek na plačno vrz i el, a je le z vpliv t a posamez ega dejavnikne sektorje in klju a na plačno vrz b ra el z zširj elo renem azlič u pojavu tipičnih ženskih en v posameznih držav in moški ah. Medth poklicev po celot em ko pok ni EU licna segregacija se močno p pr o priv ispev la a čk nosti posame zmanjšanju znega plačne poklica vrzeli v (predvsem Italiji, zaradi močno pr plače) ispeva d k ržave članice med seboj poglabljanju plačne vrz razl eli v ikuj Z ejo druženem kr (n aljest pr. vu zdravstven . Nekater i t i pok ehnik ali medicin lici so namr ska sestra) (Boll & Lageman eč značilni le za posamezne sekt n, 201 orje in k 8). Kl ljub r jub povzetim spl azširjenemu pojaošnim vu tipičnih žensk ugotovitvam ih in mošk štud ih pok ije lic ne sme ev po c mo pozabiti, da se elotni EU se po pr vpliv posameznega dejavnika ivlačnosti posameznega pok na plač lica (pr no edv vrzel l sem zar ahko adi plače) držav razlikuje e članic med državami, e med seboj r ko azlik t tudi ne sme ujejo (npr. z mo drav za stvnemari eni t ti omejitev študije ehnik ali medicinsk (kot n a sestrpr. m a) (B ajhna zastopanost oll & Lagemann, 2018). Kljub povzetim splošnim ugotovitvam študije ne smemo pozabiti, da se vpliv posameznega dejavnika na podjetij z manj kot desetimi zaposlenimi, v študiji niso zajeti vsi poklici), zato moramo biti previdni pri plačno vrzel lahko razlikuje med državami, kot tudi ne smemo zanemariti omejitev študije (kot npr. majhna razlagi ugotovitev. zastopanost podjetij z manj kot desetimi zaposlenimi, v študiji niso zajeti vsi poklici), zato moramo biti previdni pri razlagi ugotovitev. Slika 4: Vrzel v zaposlitvi s krajšim delovnim časom med spoloma, stari 20–64 let, EU-28, 2018 (v odstotnih točkah) Slika 4: Vrzel v zaposlitvi s krajšim delovnim časom med spoloma, stari 20–64 let, EU-28, 2018 (v odstotnih točkah) 60 50,8 50 40 37,4 37,7 31,1 29 30 26,2 24,5 22,8 19,4 19,5 19,9 21,1 20 17,2 15,5 10 10 3,1 3,6 3,7 3,8 4,8 5,1 5,9 6,8 7,2 7,9 8,3 8,3 0,4 0,6 0 Vir: Lastni izračun na podlagi podatkov Eurostata Vir: Lastni izračun na podlagi podatkov Eurostata (Eur (Eurostat, 2 ostat, 2020q) 0 . 20q). K Klju ljub v b vsem sem t tem em dobr dobro o prepoprepoznanim znanim deja dejavnikom, vnikom, ki pr ki prispevajo ispev k nasta ajo k nastank nku plačn u plačne vr e z vrzeli eli na trna trgu del gu dela, pr a, ibližno dve tr približ etjini no dve plačne tre vrz tjin eli i plačne še v v edno rzeli še ostaja vedno ostaja nepojasnjene. nepojasn V v je ečini dr ne ža . V v v so eč pr ianiv držav so lastnosti p o rav la z. dejastno vniksti, i koz. i se skri- v dejavniki, ki se skrivajo v (še) nepojasnj ajo v (še) nepojasnjenem delu plačne vrz enem delu eli, tisti, k plačne vrzeli, tisti, ki i najpomembneje pr najpomembn ispev eje prispevajo ajo k nastank k u plačne vrzeli. Zelo verjetno je, da so pomemben del nepojasnjene plačne vrzeli karierni premori žensk zaradi materinstva in skrbstvenih obveznosti ter privilegiranje moških pri zaposlovanju, kariernih priložnostih in napredovanju (European Commission, 2018). 9 2.3 Pomembnejši razlogi za razlike med spoloma na trgu dela Da je materinstvo pomemben dejavnik, ki lahko vpliva na plačno vrzel in pozneje tudi na pokojninsko vrzel, potrjuje študija (Samek Lodovici idr., 2016), izvedena na podlagi naročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (FEMM) v okviru Evropskega parlamenta. Materinstvo namreč vpliva na zaposlenost in 14 ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI dohodek žensk, kar ima dolgoročen vpliv in se odraža v pokojnini žensk. Pokojninska vrzel je v več državah članicah EU (na primer Danska, Francija, Grčija, Švedska, Italija, Belgija, Nemčija) večja za matere kot za ženske brez otrok zaradi krajše delovne dobe in nižjega dohodka ter še dodatno narašča s številom otrok. Druge novejše študije nakazujejo pomembnost upoštevanja materinstva oz. starševstva pri analiziranju neenakosti spolov oz. pojasnjevanju večine preostale nepojasnjene vrzeli med spoloma (Kleven, Landais, Posch, Steinhauer, & Zweimüller, 2019). Kleven, Landais in Søgaard (2018) so v svoji študiji, ki je bila izvedena na podlagi zbranih administrativnih podatkov za celotno prebivalstvo Danske med letoma 1980 in 2013, celo pokazali, da je večina nepojasnjene razlike v dohodku med moškimi in ženskami lahko pojasnjena z rojstvom prvega otroka. Dohodki moških in žensk so ob kontroliranju drugih pomembnih spremenljivk (kot je izobrazba) približno enaki, preden postanejo starši, potem pa se močno spremenijo. Medtem ko ženska doživi korenit in takojšen upad dohodka ob rojstvu prvega otroka, kot natančneje pojasnjujemo v nadaljevanju, na dohodek moškega ta pomembni dogodek v življenju ne vpliva. Dohodki žensk se po rojstvu prvega otroka ne povrnejo več na raven kot v obdobju pred starševstvom, ko so dohodki med spoloma približno enaki. Do zelo podobnih ugotovitev so prišli v študiji, ki je bila izvedena na podlagi administrativnih podatkov za celotno prebivalstvo Švedske med letoma 1986 in 2008, tudi Angelov, Johansson in Lindahl (2016). Ugotovili so, da je odstotek razlike v dohodku med partnerjema narastel za 28 odstotnih točk 15 let po rojstvu prvega otroka v primerjavi z obdobjem pred starševstvom. Skladno s tem se je pove- čala tudi plačna vrzel med spoloma, in sicer za 10 odstotnih točk. Na splošno karierni premori zaradi materinstva ne vplivajo le na izgubo dohodka med samim premorom, ampak imajo dolgotrajnejše posledice na vseživljenjski dohodek. Matere, ki se po premoru želijo vrniti nazaj na delo, imajo namreč zmanjšane zapo-slitvene priložnosti in možnosti zaslužka (The Pensions and Population Ageing Team, 2018). Študija Kleven idr. (2018), ki je bila izvedena na danskih podatkih, je pokazala tudi, da po rojstvu otroka ženske v primerjavi z moškimi spremenijo preference glede zaposlitve, saj jim postanejo možnosti za usklajevanje družinskega in poklicnega življenja pomembnejše kot denarne nagrade. Po rojstvu otroka ženske začnejo zaosta-jati za moškimi z vidika kariernega napredovanja, se prezaposlijo v družini prijazna podjetja ali javni sektor, ki je poznan po prilagodljivih delovnih pogojih za starše. Študija še dodatno poda zanimivo ugotovitev, da so znižani dohodki ženske zaradi otrok tudi močno povezani s preteklostjo njene družine oz. vlogami njenih staršev. Ženske, ki so odraščale v bolj tradicionalnih družinah, kjer je bil moški glavni hranilec in ženska gospodinja, so bolj »kaznovane«, ko postanejo tudi same matere (angl. child penalties). Ženski se namreč preference glede družine in dela oblikujejo že v njenem otroštvu na podlagi vzorca vlog, ki sta jih imela oče in mati. Tudi statistični podatki o zaposlenosti potrjujejo, da so matere v slabšem položaju kot ženske brez otrok, saj je v večini držav članic EU stopnja zaposlenosti žensk brez otrok višja od stopnje zaposlenosti mater. Leta 2018 je bila stopnja zaposlenosti žensk, ki so imele enega ali dva otroka in so bile stare 20–49 let, v povpre- čju za približno 4 odstotne točke nižja kot stopnja zaposlenosti žensk brez otrok. Večji delež zaposlenih žensk z otroki kot žensk brez otrok je značilen le za Slovenijo, Švedsko in Dansko (Eurostat, 2020h). To bi lahko pripisali dobro oblikovanemu sistemu starševskega dopusta in javnega varstva otrok ter tudi razmeroma egalitarno naravnani družbi tako v skandinavskih državah kot v Sloveniji (Kleven idr., 2018; MDDSZ, 2019a, 2019c). S povečevanjem števila otrok se stopnja zaposlenosti mater še niža. Stopnja zaposlenosti žensk s tremi ali več otroki je bila v letu 2018 v petih državah članicah EU-28 (Bolgarija, Nemčija, Romunija, Litva in Združeno kraljestvo) celo za več kot 20 odstotnih točk nižja kot pri materah, ki imajo le enega otroka (Eurostat, 2020h). Obratno pa je stanje pri moških, saj imajo v povprečju očetje višjo stopnjo vključenosti na trg dela kot moški brez otrok. V povprečju je bila leta 2018 stopnja zaposlenosti očetov z enim otrokom oz. dvema otrokoma, ki so bili stari 20–49 let, za 8,2 oz. 11,8 odstotne točke višja kot stopnja zaposlenosti moških brez otrok (Eurostat, 2020h). V Grčiji, Italiji in na Malti prihaja do največjih razlik v stopnji zaposlenosti med materami in očeti z dvema otrokoma, medtem ko je ta razlika dokaj majhna na Švedskem, Danskem in v Sloveniji (slika 5). ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 15 povprečju za približno 4 odstotne točke nižja kot stopnja zaposlenosti žensk brez otrok. Večji delež zaposlenih žensk z otroki kot žensk brez otrok je značilen le za Slovenijo, Švedsko in Dansko (Eurostat, 2020h). To bi lahko pripisali dobro oblikovanemu sistemu starševskega dopusta in javnega varstva otrok ter tudi razmeroma egalitarno naravnani družbi tako v skandinavskih državah kot v Sloveniji (Kleven idr., 2018; MDDSZ, 2019a, 2019c). S povečevanjem števila otrok se stopnja zaposlenosti mater še niža. Stopnja zaposlenosti žensk s tremi ali več otroki je bila v letu 2018 v petih državah članicah EU-28 (Bolgarija, Nemčija, Romunija, Litva in Združeno kraljestvo) celo za več kot 20 odstotnih točk nižja kot pri materah, ki imajo le enega otroka (Eurostat, 2020h). Obratno pa je stanje pri moških, saj imajo v povprečju očetje višjo stopnjo vključenosti na trg dela kot moški brez otrok. V povprečju je bila leta 2018 stopnja zaposlenosti očetov z enim otrokom oz. dvema otrokoma, ki so bili stari 20–49 let, za 8,2 oz. 11,8 odstotne točke višja kot stopnja zaposlenosti moških brez otrok (Eurostat, 2020h). V Grčiji, Italiji in na Malti prihaja do največjih razlik v stopnji zaposlenosti med materami in očeti z dvema otrokoma, medtem ko je ta razlika dokaj majhna na Švedskem, Danskem in v Sloveniji (slika 5). Slika 5: Zaposlitvena vrzel med očeti in materami, starimi 20–49 let, ki imajo 2 otroka, EU-28, 2018 (v odstotnih Slika 5: Za to p čkah) oslitvena vrzel med očeti in materami, starimi 20–49 let, ki imajo 2 otroka, EU-28, 2018 (v odstotnih točkah) 35 31,7 29,9 30 30 25,4 25 22,7 23,8 21,3 21,3 21,4 20 17,8 17,8 17,9 18 18,4 18,9 19,9 15 13,3 13,5 13,5 14,2 8,7 9 9,4 10,2 10,2 10,6 11,1 11,3 10 6,7 5 0 Vir: Lastni izračun na podlagi podatkov Eurostata (Eurostat, 2020h) . Vir: Lastni izračun na podlagi podatkov Eurostata (Eurostat, 2020h) . Pri starših, starih od 20 do 49 let, ki so zaposleni za krajši delovni čas, je prav tako opazna velika razlika Pri starših, starih od 20 do 49 let, ki so zaposleni za krajši delovni čas, je prav tako opazna velika razlika med med spoloma, saj je bila v letu 2018 v EU spoloma, saj je bila v letu 2018 v EU-28 s k-r28 s krajši ajšim delo m delovnim časom zaposlena vnim časom zaposlena dobra tr dobra tretjina etjina mat mater er z dvema z dvema otr otrokoma (34,6 okoma (34,6 %) in z %) in zelo majhen elo majhen delež očetodelež v z dv očetov ema otr z dvema otrok okoma (4,5 %) (Eoma ur ( osta4, t 5 %) (Euros , 2020r). Vzor tat, 2020r). ci delovne Vzorci delovne akt aktivnosti nak ivn azujejo osti nakazu tudi, da jejo tu lahko ž di, da lahko ž enske, stare 15 e let nske, sta , v EU v re 15 povpr let, v E ečju pr U v ičak pov ujejo p, rečju pričak da bodo do ujejo, da svojega 70. leta starosti brez zaposlitve dobrih šest let več kot moški. Večina razlike v trajanju delovne dobe je po-bodo do sledica v svojega ečje obr 70. le emenitta v st e ž arosti b ensk v z re v z zaposlitve dob ezi z gospodinjsk rih šest imi in sk lret ve bstv č kot moški. Večin enimi aktivnostmi ( a T razl he P ike v trajanj ensions and u del P ovn opulae dob tion Ae je po geing s T ledica večje obr eam, 2018). Ob v emen sem t itve žensk v zvezi z go em je pomembno opo s z p orodinjskim iti, da nav i in skrbstv edeni poda en tk imi akt i ne odr ivnos ažajo tm , v i (The Pensions kolikšni mer and P i so ti propula emor tio i ž n Ageing ensk s tr Team, 20 ga dela zar 18). O adi skr b v bst svem tem je pomemb enih in družinsk no ih obv opozoriti, eznosti pr da ostov navedeni oljni oz. podat nepr ki ost n ove od oljni.raž ajo, v kolikšni meri so ti premori žensk s trga dela zaradi skrbstvenih in družinskih oPbveznosti pros omemben dejatovo vnik ljn , k i oz. n i vpliv eprostovoljni. a na zaposlenost žensk z otroki, je tudi delež otrok, ki so vključeni v formalno varstvo, čeprav ni vedno povsem jasno, ali je ta povezava odvisna od pomanjkanja ponudbe ali povpraševa-Pom nja e (E m ur ben de opean ja C vnik, ki vpliva na z ommission, 2018b aposle ). 13 drno ža st v žensk članic z o EU tro je k v i, je t letu udi dele 2018 pr ž otrok eseglo , ki s zastao vklju vljeni čen barci v form elonski alno cilj varstvo, doseči v čepr saj av 33- ni odst vedno otno vk povsem ljučenost jas otr no, ok, ali je mlajših ta od povezav 3 let, v f a or odvis malno na otr od oško po v manj arstvo kanj (slik a a po 6). n V udbe al sedmih i državah (v Franciji, Španiji, Belgiji, Luksemburgu, na Portugalskem, Nizozemskem in Danskem) je celo polo-povpraševanja (European Commission, 2018b). 13 držav članic EU je v letu 2018 preseglo zastavljeni vica ali več otrok, mlajših od 3 let, vključenih v formalno otroško varstvo, medtem ko je vključenost otrok, barcelonski cilj mlajših od 3 let doseči , v for vsaj 33-odst malno otr ot oško v no arst v v klju o z čenost otrok, elo majhna pr mla edv jših od 3 let, v fo sem v vzhodnih dr rm žav alno ah EU otrošk . Na Č o varstv eškem in o Slovaškem je ta odstotek nižji od 10 % (v prilogi 1, slika 2a). Kljub temu da je bil leta 2018 na ravni EU-28 presežen barcelonski cilj o deležu vključenih otrok, mlajših od 3 let, v formalne oblike varstva, je bila povprečna stopnja zaposlenosti Evropejk, star 11 ih 20–64 let, relativno nizka (67,4 %). Združeno kraljestvo, Danska, Nizozemska, Finska in Švedska so države, ki so presegle barcelonski cilj in dosegle visoko stopnjo zaposlenosti žensk (nad 74 %). Švedska je dosegla zelo visoko stopnjo zaposlenosti žensk, saj je v starostni skupini 20–64 let znašala kar 80,2 %. Istega leta je le 12 držav članic EU doseglo oz. preseglo drugi barcelonski cilj, in sicer doseči vsaj 90-odstotno vključenost otrok, starih od 3 let do najnižje šoloobvezne starosti, v formalne oblike otroškega varstva (slika 6). Podoben vzorec kot pri otrocih, starih do 3 let, je opazen tudi pri starejših otrocih. Najmanjšo vključenost otrok, starih od 3 let do najnižje šoloobvezne starosti, imajo države iz vzhodnega dela Evrope, medtem ko najvišje stopnje vključenosti starejših otrok v formalno varstvo dosegajo severne in zahodne države članice EU (v prilogi 1, slika 2b). 16 ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI (slika 6). V sedmih državah (v Franciji, Španiji, Belgiji, Luksemburgu, na Portugalskem, Nizozemskem in Danskem) je celo polovica ali več otrok, mlajših od 3 let, vključenih v formalno otroško varstvo, medtem ko je vključenost otrok, mlajših od 3 let, v formalno otroško varstvo zelo majhna predvsem v vzhodnih državah EU. Na Češkem in Slovaškem je ta odstotek nižji od 10 % (v prilogi 1, slika 2a). Kljub temu da je bil leta 2018 na ravni EU-28 presežen barcelonski cilj o deležu vključenih otrok, mlajših od 3 let, v formalne oblike varstva, je bila povprečna stopnja zaposlenosti Evropejk, starih 20–64 let, relativno nizka (67,4 %). Združeno kraljestvo, Danska, Nizozemska, Finska in Švedska so države, ki so presegle barcelonski cilj in dosegle visoko stopnjo zaposlenosti žensk (nad 74 %). Švedska je dosegla zelo visoko stopnjo zaposlenosti žensk, saj je v starostni skupini 20–64 let znašala kar 80,2 %. Istega leta je le 12 držav članic EU doseglo oz. preseglo drugi barcelonski cilj, in sicer doseči vsaj 90-odstotno vključenost otrok, starih od 3 let do najnižje šoloobvezne starosti, v formalne oblike otroškega varstva (slika 6). Podoben vzorec kot pri otrocih, starih do 3 let, je opazen tudi pri starejših otrocih. Najmanjšo vključenost otrok, starih od 3 let do najnižje šoloobvezne starosti, imajo države iz vzhodnega dela Evrope, medtem ko najvišje stopnje vključenosti starejših otrok v formalno varstvo dosegajo severne in zahodne države članice EU (v prilogi 1, slika 2b). Slika 6: Stopnja zaposlenosti žensk in vključenost otrok v formalno otroško varstvo, EU-28, 2018 (v odstotkih) Slika 6: Stopnja zaposlenosti žensk in vključenost otrok v formalno otroško varstvo, EU-28, 2018 (v odstotkih) 85 85 LT SI SE et AU PT LU 80 SE et DE 80 LV NL CZ GB DK EE LT DE HU FI 75 PL BE EE GB h 20-64 l DK 75 CY LV h 25-49 l BG FI NL EU-28 FR HR AU SK CZ MT 70 PT RO IE , stari , stari SI 70 BG LU ES CY IE FR HU EU-28 žensk 65 SK žensk PL BE 65 MT enosti RO 60 ES enosti HR 60 GR IT 55 St. zaposl IT St. zaposl 55 50 GR 50 0 20 40 60 80 0 20 40 60 80 Vključenost otrok, mlajših od 3 let, v formalno varstvo Vključenost otrok, mlajših od 3 let, v formalno varstvo 85 85 LT SI SE LU et AU PT 80 SE et 80 LV DE NL GB LT CZ HU DK EE DE EE PL BG FI BE 75 75 DK h 20-64 l GB EU-28 LV h 25-49 l HR CY FR NL RO SK IE CZ FI PT 70 AU SI MT 70 , stari LU , stari BG ES EU-28 FR 65 SK CY IE HU 65 PL žensk BE žensk MT RO 60 ES 60 enosti HR enosti GR IT 55 55 IT St. zaposl 50 St. zaposl 50 GR 45 45 50 60 70 80 90 100 50 60 70 80 90 100 Vključenost otrok, starih od 3 let do minimalne šoloobvezne starosti, Vključenost otrok, starih od 3 let do minimalne šoloobvezne starosti, v formalno varstvo v formalno varstvo Op Opomba: Navpična vijolična omba: Navpična vijolična čr črta ozna ta o čuje značuje bar barce c lo elonsknski cilj vsaj 33- i cilj vsaj 33- oz . oz. 90-odsotn 90-o a v dsotna vk k ljuč ljučenost otr enost otr ok v formalno otr ok v formalno otroškoško varstv o varstvo o, , medtem ko vo medtem ko vo doravna modr dor a čr avna modr ta o a črta značuje načrt ozna ov čuje na ani cilj Evrčrtovani cilj Evropa 2020 vsaj 75-odstotna st opa 2020 vsaj 75-odstotna stopnja zap opnja zaposlenosti oslenosti prebivalstv prebi a, star valstva, starega ega 20–64 let . Vir: L20–64 let. astni izr ačuni na podlagi Eurostatovih podatkov . Vir: Lastni izračuni na podlagi Eurostatovih podatkov. P oložaj glede zaposlenosti se precej izboljša, če gledamo ožje, in sicer stopnjo zaposlenosti žensk, ki so stare od 25 do 49 let. Ožja starostna skupina nekoliko bolje zajame skupino žensk, ki so dejansko matere z majhnimi predšolskimi otroki. Šest držav, znova prevladujejo države članice severnega in zahodnega dela EU, z izjemo Slovenije in Portugalske, je v letu 2018 preseglo oba barcelonska cilja in doseglo več kot 75-odstotno stopnjo zaposlenosti žensk, starih 25–49 let. 12 Danska, Švedska, Portugalska in Slovenija so štiri države članice EU-28, ki so v letu 2018 dosegle oz. presegle oba barcelonska cilja glede vključenosti otrok v formalne oblike otroškega varstva in tudi cilj Evropa 2020 glede na- črtovane stopnje zaposlenosti aktivnega prebivalstva, starega od 20 do 64 let. Švedska je celo edina, ki je poleg preseženih obeh barcelonskih ciljev v letu 2018 presegla tudi 75-odstotno stopnjo zaposlenosti žensk, starih od 20 do 64 let. V državi so že v začetku 80-ih let prejšnjega stoletja zaznali povečan vstop žensk s predšolskimi otroki na trg dela, v 90-ih letih pa je bila stopnja zaposlenosti žensk z otroki, starimi manj kot 7 let, celo višja kot stopnja zaposlenosti žensk na splošno. K temu trendu je po vsej verjetnosti na eni strani pripomogel ugoden sistem starševskega dopusta na Švedskem, z ugodnimi nadomestili med starševskim dopustom in fleksibilno-stjo pri koriščenju dopusta, na drugi strani pa spremembe glede dela mlajših žensk, ki v primerjavi s starejšimi ženskami niso več tako pogosto le gospodinje, ampak skoraj vse vstopajo na trg dela (Angelov idr., 2016). zakonski status je lahko še en dejavnik, ki vpliva na pokojninsko vrzel med spoloma. Samek Lodovici idr. (2016) so v svoji študiji ugotovili, da je pokojninska vrzel v povprečju veliko večja za poročene ženske kot neporočene, ki so samske in ločene ženske ter vdove. Menijo, da imajo poročene ženske po vsej verjetnosti manjšo željo in potrebo po delu kot neporočene ženske, kar je pri ženskah, ki so poročene s premožnim mo- škim, še toliko opazneje. Dejstvo, da veliko žensk, ki so bogato poročene, dela manj ali pa sploh ne dela, še dodatno povečuje pokojninsko vrzel (Samek Lodovici idr., 2016). Zanimive ugotovitve študije temeljijo tudi na rezultatih za posamezno državo. Največja pokojninska vrzel med poročenimi ženskami je bila ugotovljena za Luksemburg in Nemčijo, najmanjša za Estonijo, Litvo in Latvijo. Te države so tudi med tistimi državami, kjer je bila razlika med pokojninsko vrzeljo za poročene in neporočene ženske največja oz. najmanjša. Majhno razliko v pokojninski vrzeli poročenih in neporočenih žensk je imela tudi Slovenija. ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 17 Na odločitev o vključitvi na trg dela in o obliki zaposlitve ter posledično na nastajanje pokojninske vrzeli v prihodnje vplivajo tudi ekonomski dejavniki, kot so davčni sistemi in sistemi socialnih prejemkov. Namreč prav delovanje teh sistemov (na primer zviševanje davčnih stopenj ali skupno obdavčevanje partnerjev) lahko odvrača od dela predvsem prejemnike oz. prejemnice drugega dohodka v družini, ki so v večini ženske. Belgija, Nemčija, Danska in Avstrija so države članice EU, kjer je davčno breme za prejemnika drugega dohodka v družini med največjimi (Evropska komisija, 2017c). Večina evropskih držav v okviru reform pokojninskega sistema zvišuje in izenačuje upokojitveno starost za moške in ženske ter zmanjšuje dostop do predčasne upokojitve oz. je to že storila. Vendar pa so kljub tem r eformam v nekaterih državah članicah EU predčasni odhodi s trga dela še vedno velika težava, prav tako v letu 2020 v nekaterih državah še vedno ostajajo razlike v upokojitveni starosti med spoloma (v Bolgariji, Avstriji, Litvi, Romuniji, na Češkem, Hrvaškem in Poljskem). V prihodnosti naj bi imele skoraj vse države članice in s tem EU-28 iz n enačižje pokojnin eno upokojitve. Povprečn eno star o trajan ost mošk je ih in ž delovn ensk ega , le P ž oljsk ivljen a in R ja za Evro omunija iz pejca enačitv znaša 38, e upokojit 6 v leta, z ene star ao - Evropejko sti še nima pa ta pr33,7 leta (v prilogi 1, slik edvidene v zakonodaji (E a ur 3a). Moški opean C le v sedmih država ommission, 2018e; Evr h d opskosežejo oz. prese a komisija, 2017b žejo ). 40 V drža let v ah, kjer upokojitvena starost med spoloma še ni zakonsko izenačena, je ta razlika tudi med dejavniki, ki vplivajo trajanja delovnega življenja, in sicer na Švedskem, Nizozemskem, Danskem, Irskem, Malti, v Nemčiji in na krajšo delovno dobo žensk, posledično krajšo pokojninsko dobo in s tem nižje pokojnine. Povprečno tra-Združenem janje delo kraljestvu, medtem vnega življenja za Evr ko za ženske to velja opejca znaša 38,6 leta, za E le vr na Švedskem. Najkraj opejko pa 33,7 leta (v pr še ilog trajanje i 1, slik delovneg a 3a). Mošk a i le življenja so v sedmih dr v žav letu 2018 ah dosež prič ejo o akovali z. presež moški na ejo 40 let tr Hrvaškem ajanja delo (34,2 leta) in v Bolgariji vnega življenja, in sic (3 er na Šv 4,6 leta), edskem, Nžen izo ske z pa v emskem, Italiji (27 let Danskem, I ) in G rskem, rčiji M (29,2 leta). Najv alti, v Nemčiji in Z ečje druž razlike enem k v r trajan aljest ju vu, delovn medt eg em a življen ko za ž ja imajo enske to v na elja Malti le na in Š vv Italiji, edskem. kjer Najkrmoški ajše tr pričakujejo, ajanje delo da bodo delali 10,6 oz. 9,4 leta vnega življenja so v letu 2018 pr dlje ičako kvot žensk ali mošk e (slik i na H ar 7 v ). Na drugi strani so b aškem (34,2 leta) in v B altsk olgare iji (34,6 leta), ženske pa v Italiji (27 let) in Grčiji (29,2 leta). Največje razlike v trajanju delovnega življenja imajo na države, M kjer alti in v I so razlike taliji, kjer mošk v trajanj i pričak u delovnega ujejo življenja med , da bodo delali 10,6 o moškimi in ž z. 9,4 leta dlje kot ž enskami maj enske (slik hne oz. a 7). Na drugskoraj i str ani neopazne. V so baltske dr Est žave oniji je t , kjer so rrajanje delovn azlike v tr ega življen ajanju delo ja za 1,3 leta daljše z vnega življenja med mošk a mošk imi in ž e ko ensk t ženske, v L ami majhne oatviji j z. skore aj enako do neopazne l. go V za Est moš oniji ke je i tr n za že ajanje nske delo , v Litv vnega i pa je ce življenja lo za za 2 1,3 me leta seca daljše daljše za za že moške nske kot ž kot z enske a, moške. v Latviji Majh je na enako razlika v trajanju delovn dolgo za moške in za ž ega enske življen , v Lit ja med vi pa je c spoloma je značilna tudi elo za 2 meseca daljše za žza Finsko in Švedsk enske kot za moške o, k . M jer zna ajhna r ša 1, azlik 3 a v trajanju delovnega življenja med spoloma je značilna tudi za Finsko in Švedsko, kjer znaša 1,3 oz. 1,9 leta. oz. 1,9 leta. Slovenija se prav tako uvršča v skupino držav z manjšo vrzeljo v trajanju delovnega življenja. Slovenija se prav tako uvršča v skupino držav z manjšo vrzeljo v trajanju delovnega življenja. Slika 7: Vrzel v trajanju delovnega življenja med spoloma, EU-28, 2018 (v letih) Slika 7: Vrzel v trajanju delovnega življenja med spoloma, EU-28, 2018 (v letih) 12 10,6 10 9,4 8 7,1 6,8 6,5 5,8 5,8 6,0 6 5,4 4,5 4,6 4,7 4,9 4,9 4,9 4,2 4 3,2 3,2 3,4 3,6 3,7 3,9 2,8 2,9 1,9 2 1,3 1,3 -0,2 0,0 0 -2 Opo Op mba: omba: TrTrajanje delovnega ajanje delo življenja je vnega življenja je prič pri ako č v akova ano št no število let prisotnos evilo let prisotnosti na tr ti na trg gu dela (k u dela ot zap (kot zapo oslena ali brslen ezp a ali brezposelna os oselna oseba), ob star eba), ob osti 15 let . Vstarosti ir: L 15 astni izr let. . ačun na podlagi podatkov Eurostat (Eurostat, 2020e) . Vir: Lastni izračun na podlagi podatkov Eurostat (Eurostat, 2020e). 18 ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI Finančna in gospodarska kriza, ki je zajela svetovno gospodarstvo v letu 2008, je ustvarila še dodatne dejavnike, ki vplivajo oz. bodo vplivali na ustvarjanje (prihodnje) pokojninske vrzeli v EU. Posledice krize in ukrepov, ki so jih sprejele države članice EU za omejitev krize, so in bodo namreč močneje in dolgoročneje občutile ženske kot moški. Prve posledice krize so se pokazale na trgu dela, kjer sta bila zaznana močan upad zaposlenosti in rast brezposelnosti na celotnem območju EU. Sprva je kriza v večji meri prizadela moške, saj je bil zaznan hiter in močan upad zaposlenosti v industrijskem sektorju (gradbeništvo, predelovalne dejavnosti, dejavnosti promet in skladiščenje ipd.), kjer prevladujejo moški delavci, medtem ko je storitveni sektor, kjer prevladujejo ženske zaposlitve, občutil posledice krize sicer pozneje, ampak zato dolgotrajnejše. Upad zaposlenosti ter povečanje negotovih oblik zaposlitev in 14 Finančna in gospodarska kriza, ki je zajela svetovno gospodarstvo v letu 2008, je ustvarila še dodatne dejavnike, ki vplivajo oz. bodo vplivali na ustvarjanje (prihodnje) pokojninske vrzeli v EU. Posledice krize in ukrepov, ki so jih sprejele države članice EU za omejitev krize, so in bodo namreč močneje in dolgoročneje občutile ženske kot moški. Prve posledice krize so se pokazale na trgu dela, kjer sta bila zaznana močan upad zaposlenosti in rast brezposelnosti na celotnem območju EU. Sprva je kriza v večji meri prizadela moške, saj je bil zaznan hiter in močan upad zaposlenosti v industrijskem sektorju (gradbeništvo, predelovalne dejavnosti, dejavnosti promet in skladiščenje ipd.), kjer prevladujejo moški delavci, medtem ko je storitveni sektor, kjer prevladujejo ženske zaposlitve, občutil posledice krize sicer pozneje, ampak zato dolgotrajnejše. Upad zaposlenosti ter povečanje negotovih oblik zaposlitev in zaposlitev za krajši delovni čas, ki so posledica krize, se bosta odražala tudi v prihodnosti teh istih ljudi, saj bo to vplivalo na njihove pokojnine v prihodnje. Dodatne posledice krize izhajajo iz protikriznih ukrepov, saj je večina držav članic EU sprejela varčevalne ukrepe za urav-noteženje javnih financ, ki so še posebej prizadeli ženske, tako neposredno kot posredno. Sprejeti varčevalni ukrepi so uvedli znižanje plač in odpuščanje v javnem sektorju, posledice česar so večinoma občutile ženske, saj prav one sestavljajo večinski delež (približno od 70 do 80 %) zaposlitev v javnem sektorju, predvsem na področju vzgoje in izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva. Vse to je imelo oz. ima negativne posledice tudi na vplačane pokojninske prispevke in z njimi povezane nižje pokojne v prihodnosti ter na večje tveganje revščine žensk. Proračunsko varčevanje je ženske prizadelo še z druge plati – z zmanjševanjem sredstev za javne storitve in socialno varnost, kot je znižanje družinskih socialnih prejemkov, znižanje starševskih nadomestil ipd. Ženske namreč pogosteje uporabljajo javne storitve kot moški in večinoma so one tiste, ki prejemajo socialne prejemke, ki so pomemben vir dohodka zanje. Vse to je zmanjšalo finančno neodvisnost žensk in tako (znova) povečalo njihovo odvisnost od drugih družinskih članov oz. članic, kar je spet povezano z večjim tveganjem revščine žensk. Poleg tega (so) ukrepi, ki (so znižali) znižujejo starševsko nadomestilo, podajajo tudi jasno sporočilo prebivalcem in prebivalkam, da je neplačano, skrbstveno delo manj vredno od plačanega dela, kar še dodatno prispeva k razvrednotenju in zaznamovanju skrbstvenega in gospodinjskega dela v zasebnem okolju. Evropski parlament opozarja, da nobena od držav članic EU pri sprejemanju in uveljavljanju tovrstnih ukrepov ni ocenila posledic z vidika enakosti spolov (Evropski parlament, 2013; Humer & Roksandić, 2013). Pokrizno obdobje je vplivalo tudi na zmanjševanje proračunskih sredstev za financiranje socialne infrastrukture, šolstva, otroškega varstva, zdravstva ter oskrbe ostarelih in obolelih. Nezadostno in neprimerno zagotavljanje tovrstnih storitev s strani države ali njihova finančna nedostopnost je še en razlog, ki je vplival na zastopanost žensk na trgu dela. Najpogosteje je ženska tista, ki opusti zaposlitev ali vsaj skrajša svoj delovni čas, da lahko zagotovi tovrstne storitve, ki jih država ne zagotavlja oz. onemogoča (Evropski parlament, 2013). Zaposlitvena vrzel, ki se pretvori v pokojninsko vrzel v prihodnje, je tako še posebej visoka ne samo pri materah, ampak tudi ženskah, ki skrbijo za odvisne oz. ostarele družinske člane oz. članice, ki niso sposobni skrbeti zase (European Commission, 2018d). Po podatkih Eurostata so bile leta 2018 v državah EU-28 družinske ali skrbstvene obveznosti razlog neaktivnosti skoraj tretjine (31,7 %) neaktivnih žensk, starih 20–64 let, medtem ko je bil delež takih moških le 4,6 %. Od tega je bilo 18,5 % žensk neaktivnih zaradi skrbi za otroke ali odrasle, ki niso sposobni skrbeti sami zase, delež moških, ki so skrbeli za otroke ali odrasle, ki niso sposobni skrbeti sami zase, pa je bil prav tako veliko manjši – 2 % (Eurostat, 2020p). V Sloveniji je bil leta 2018 skoraj polovico od povprečja EU-28 manjši odstotek neaktivnih žensk na trgu dela zaradi družinskih ali skrbstvenih obveznosti in trikrat manjši odstotek žensk, ki so bile neaktivne na trgu dela zaradi skrbi za otroke ali odrasle, ki niso sposobni skrbeti sami zase.6 Kljub sprostitvi varčevalnih ukrepov v javnem sektorju posledice varčevalnih ukrepov, ki se bodo odražale v pokojninah v prihodnje, še posebej pri ženskah, žal ostajajo. Pretekla dejanja so lahko le dobri opomniki, da je pri oblikovanju prihodnjih politik in reform treba skrbneje ter natančneje analizirati učinke novih predlogov z vidika enakosti spolov, da se tovrstne posledice v prihodnosti minimizirajo oz. odpravijo. Ne nazadnje razlogi za nastanek razlik med moškimi in ženskami izhajajo tudi iz spolnih stereotipov. Eurobarometrova raziskava iz leta 2017 je pokazala, da se večina Evropejcev (55 %)7 in Evropejk (54 %) ne strinja, da je najpomembnejša vloga žensk biti gospodinja in mati oz. skrbeti za dom in družino. Prav tako se večina Evropejcev (52 %) in Evropejk (57 %) ne strinja, da je najpomembnejša vloga moških služiti denar. Vendar kljub splošnemu mnenju Evropejcev in Evropejk razlike med državami glede najpomembnejše vloge 6 Več podatkov o Sloveniji je v poglavju 2.5.1. 7 Odstotki predstavljajo odgovore tistih, ki se s trditvijo niso strinjali oz. se močno niso strinjali. ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 19 moškega in ženske ostajajo zelo velike. Prebivalci in prebivalke severnih držav članic EU (npr. Švedske, Danske, Nizozemske) se v veliko večjem obsegu ne strinjajo s stereotipnimi vlogami moških in žensk v primerjavi s prebivalci in prebivalkami vzhodnih držav članic EU (npr. Bolgarija, Madžarska, Češka). Razlike pri zaznavanju stereotipov so vidne tudi med generacijami, saj se z mlajšimi generacijami zmanjšuje stereotipno dojemanje vlog moškega in ženske. Da je velika večina Evropejcev in Evropejk naklonjena spodbujanju enakosti spolov in odpravljanju stereotipov, nakazuje tudi njihovo strinjanje s tem, da je treba podpreti enakovredno vključenost moških v gospodinjska opravila (80 % moških in 87 % žensk se je močno strinjalo oz. strinjalo s trditvijo) in večjo vlogo očetov pri skrbi za svoje otroke, vključno z večjim koriščenjem starševskega dopusta (81 % moških in 86 % žensk se je močno strinjalo oz. strinjalo s trditvijo) (European Commission, 2017). Kljub temu da se razlike v vlogah žensk in moških pri mlajših generacijah zmanjšujejo in ne samo ženske, ampak tudi moški postajajo vedno bolj vključeni v družinsko življenje (opravljajo neplačano delo), delitev gospodinjskih opravil in skrbi za otroke še vedno ostaja daleč od enakosti (European Commission, 2018d). V povprečju v EU-28 opravijo zaposlene ženske približno 13 ur neplačanega dela na teden več kot moški. Te razlike sicer variira-jo med državami in so najmanjše v severnih državah, na Švedskem, Danskem in Finskem, ter največje v južnih državah, na Malti, Cipru in v Grčiji. V Sloveniji ženske opravijo več kot 15 ur neplačanega dela na teden več kot moški, kar je nad povprečjem EU-28 (Eurofound, 2018). Medtem ko tako moški kot ženske v večini želijo biti v egalitarnem razmerju, v katerem oba partnerja enakovredno prispevata tako z vidika dohodka kot skrbstvenih obveznosti, jih veliko dvomi o tem, ali je tako razmerje sploh možno. Dvomi nastajajo zaradi današnjih socialnih in gospodarskih razmer, ki na eni strani zahte-vajo veliko časa za uspešno kariero, na drugi strani pa tudi veliko časa za uspešno starševstvo. K ustvarjanju razlik pripomorejo tudi ovire na strani delodajalcev oz. z vidika delovnih pogojev. Nekateri moški se bojijo, da bi bili zaradi koriščenja dopusta ali fleksibilnega delovnika zaznamovani in bi lahko tako dejanje zmanjšalo njihovo moško kredibilnost med sodelavci oz. sodelavkami in vodstvom. Politike glede zaposlovanja, delovnih pogojev oz. usklajevanja poklicnega in družinskega življenja lahko vplivajo na preference moških in žensk glede poklicnih in zasebnih oz. družinskih odločitev. Ključni cilj politik za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja je zmanjševanje institucionalnih ovir za zaposlene starše in omogočanje parom, da si lahko zagotovijo egalitarnost, ravnovesje v skrbstvenih obveznostih in zagotavljanju dohodka (Pedulla & Thébaud, 2015). Vloga države je pri tem zelo pomembna, saj lahko prav ona pripomore k spodbujanju moških, da bolj prevzamejo skrb za otroke, bolje oz. v večji meri koristijo očetovski in starševski dopust, ter omogoči obliko-vanje družini prijaznih podjetij in organizacij (MDDSZ, 2016). Pozitivni premiki zaradi dobro oblikovanega starševskega sistema so že zaznani v smeri zmanjševanja vrzeli v plačanem in neplačanem delu med spoloma – ta vrzel je manjša v državah, kjer nudijo ugodne pogoje za koriščenje očetovskega in starševskega dopusta za očete (European Commission, 2019b). Ne nazadnje večje koriščenje starševskega dopusta očetov zmanjšu-je koriščenje starševskega dopusta mater, krajša karierne premore žensk, zmanjšuje zaposlenost žensk za krajši delovni čas in posledično zmanjšuje plačno vrzel med spoloma. Tako se tako lahko ublažijo nekateri bistveni dejavniki, ki soustvarjajo pokojninsko vrzel v prihodnje (van Belle, 2016). Velikokrat so tudi sposobnosti, ki jih družba stereotipno dojema kot bolj ženstvene (npr. sočutje, skrb za druge, sposobnost vzgajanja ipd.), samoumevne in zato podcenjene. Poleg tega še vedno obstajajo stereotipi, povezani z določenimi poklici, ki so bolj v domeni žensk in zato podcenjeni, kar se izraža v (pre)nizkem plačilu. To pa še dodatno zmanjšuje motiviranost moških za tovrstne poklice (European Commission, 2018). Ženske na splošno zaslužijo manj na uro kot moški, čeprav opravljajo enak poklic. Na ravni EU je poklic z največjo razliko (23 %) v urni postavki vezan na vodstvene pozicije, najmanjše razlike (8 %) pa so v nižje kvalificiranih poklicih, kot so uradniška dela (uradniki in uradnice za pisarniško poslovanje, tajniki in tajnice ipd.), poklici za storitve, prodajalci/prodajalke in poklici za preprosta dela, ki so tudi najslabše plačani poklici (European Commission, 2019b; SURS, 2018b). Zanimivi so tudi rezultati študije o mnenju prebivalcev in prebivalk Danske, Švedske, Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike o obliki zaposlitve žensk glede na to, ali imajo otroke ali ne (Kleven idr., 2018). Prevladujoče prepričanje tako moških kot žensk je, da naj bi bile ženske zaposlene za polni delovni čas, ko so brez otrok, in sicer v obeh primerih, ko so poročene in nimajo otrok oz. ko so otroci že toliko stari, da so se že odselili od doma. Ženske, ki imajo predšolske otroke, naj bi bile zaposlene za krajši delovni čas oz. bi morale ostati doma, za ženske, ki imajo šoloobvezne otroke, pa prevladuje mnenje, da naj bi bile zaposlene za krajši delovni čas. Edina opaznejša razlika med obravnavanimi državami je, da sta skandinavski državi nekoliko bolj 20 ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI naklonjeni temu, da naj bi ženske, ki imajo predšolske otroke, bile zaposlene za krajši delovni čas, kot možnosti, da ostanejo doma (Kleven idr., 2018). Vse te razlike, ki izhajajo iz spolnih stereotipov, se odražajo v različnih odločitvah in dejanjih posameznikov oz. posameznic v različnih obdobjih življenja ter imajo tako vpliv tudi na višino pokojnine in ustvarjanje pokojninske vrzeli v prihodnje. Na podlagi opisanega lahko vidimo, da je pokojninska vrzel v večini posledica nakopičenih razlik, ki nastanejo zaradi možnosti, ki jih imajo posamezniki in posameznice, sprejetih odločitev in dejanj v obdobju celotnega delovnega življenja. Razlike med spoloma, ki nastajajo zaradi različne stopnje zaposlenosti, števila delovnih ur in urnega plačila žensk in moških, se s starostjo še povečujejo. Vse te razlike se prenesejo kot nekakšna »vse- življenjska kazen« v poznejše obdobje in pokažejo v pokojninski vrzeli (European Commission, 2018d). Zato so za zmanjšanje oz. odpravo pokojninske vrzeli v današnji starajoči se družbi ključne ne samo reforme pokojninskih sistemov, ampak politike in ukrepi, ki so usmerjeni v zmanjševanje neenakosti še posebej na trgu dela prek sistemskih ukrepov (očetovski in starševski dopust, dopust v primeru skrbi za obolelega oz. ostarelega družinskega člana oz. članice, urejena infrastruktura in kakovostne storitve otroškega varstva in tudi dolgotrajne oskrbe ipd.) ter v aktivno in zdravo staranje vseh, da bi lahko dosegli daljše aktivno življenje in poznejše upokojevanje (Chłoń-Domińczak, 2017; Kavaš idr., 2015). 2.4 Pokojninska vrzel v EU Pokojninska vrzel med spoloma vzbuja pozornost in zanimanje znanstvenikov in znanstvenic ter oblikovalcev in oblikovalk politik šele zadnjih nekaj let (Burkevica idr., 2015). Pokojninska vrzel upokojencev in upokojenk, starih 65 let in več, je prisotna v vseh državah EU in se je na ravni EU-28 v zadnjih letih le malenkostno znižala. Pokojninska vrzel je na ravni EU-28 leta 2013 znašala 33,6 %, leta 2018 pa 30,1 %. Povprečna pokojninska vrzel je odvisna od starostne skupine upokojencev in upokojenk. Tako je pokojninska vrzel še nekoliko večja, če upoštevamo skupino upokojencev in upokojenk, starih od 65 do 79 let, in sicer 35,2 % in 30,3 % v letih 2013 in 2018, na ravni EU-28 (Eurostat, 2020n).8 Slika 8 prikazuje pokojninsko vrzel med upokojenci in upokojenkami, starimi 65 let in več, po državah EU-28 v letu 2018. Podatki kažejo, da upokojena ženska v EU-28 v povprečju dobi 30,1 % nižjo pokojnino kot upokojeni moški. Pomemben kazalnik (ne)enakosti moških in žensk je tudi vrzel v dostopu oz. upravičenosti do pokojnine, ki je bila leta 2017 ocenjena na 5,5 %. Ta vrzel meri, koliko višji je odstotek moških, ki imajo pravico do pokojnine, v primerjavi z ženskami (European Commission, 2019b). Slika 8: Pokojninska vrzel med upokojenci in upokojenkami, starimi 65 let in več, EU-28, 2018 (v odstotkih) Vir: (Eurostat, 2020n) . 8 Med posameznimi državami so velike razlike. ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 21 S starostjo se povečuje tudi razlika v stopnji tveganja revščine in socialne izključenosti med ženskami in mo- škimi, ki je največja za starejše ženske, stare 75 let in več (European Commission, 2018d). Stopnja tveganja revščine za upokojence in upokojenke, stare 65 let in več, v EU-28 od leta 2014 dalje znova narašča in je v letu 2018 znašala 15,5 %: 13,5 % pri moških in 17,2 % pri ženskah (Eurostat, 2020c). Slovaška, Francija, Grčija in Danska so države članice EU, kjer je bila zavedena najnižja stopnja tveganja revščine za upokojence in upokojenke v letu 2018, saj je bila tako za moške kot ženske nižja od 10 %. Na drugi strani pa je bila v Estoniji, Latviji, Litvi in Bolgariji stopnja tveganja revščine za upokojence in upokojenke višja od 30 %, od tega za upokojenke le v Bolgariji ni presegla vrednosti 40 % (podrobneje v prilogi 1, slika 4a). Bolgarija, Estonija in Litva so tudi države članice EU-28 z največjo vrzeljo v stopnji tveganja revščine med upokojenci in upokojenkami (slika 9). Stopnja tveganja revščine za vse osebe, stare 65 let in več, je v EU-28 še nekoliko višja in v povprečju znaša 16,1 % oz. 13,6 % pri moških in 18,1 % pri ženskah (Eurostat, 2020b). Pomembno dejstvo, ki ga lahko razberemo iz podatkov, je, da se stopnja tveganja revščine za starejše, kadar niso zajeti le upokojenci in upokojenke, v večji meri poveča pri ženskah kot pri moških, kar kaže na to, da je več žensk, ki pokojnine sploh ne prejemajo, kot moških. Slika 9: Vrzel v stopnji tveganja revščine med upokojenci in upokojenkami, starimi 65 let in več, EU-28, 2018 (v odstotnih točkah) Opomba: Vrzel v stopnji tveganja revščine med upokojenci in upokojenkami prikazuje razliko med stopnjo tveganja revščine za upokojene ženske in stopnjo tveganja revščine za upokojene moške . Vir: Lastni izračun na podlagi podatkov Eurostat (Eurostat, 2020c) . Tip gospodinjstva je še en pomemben dejavnik, ki vpliva na življenjski standard starejših. Leta 2018 je bilo v državah EU-28 40,4 % žensk, starejših od 65 let, ki so živele same, in 22,4 % moških, starejših od 65 let, ki so živeli sami (Eurostat, 2020d). Tako upokojenke, ki so večina vseh upokojencev in upokojenk, poleg nižjih pokojnin, ki jih prejemajo, tudi pogosteje kot moški živijo same, zaradi česar so bolj izpostavljene tveganju življenja v revščini (European Commission, 2018e). Estonija je država z najnižjo stopnjo pokojninske vrzeli med državami EU-28, vendar po drugi strani z najvišjo stopnjo tveganja revščine za upokojence in upokojenke. Še posebej je visoka pri upokojenkah in znaša 59,5 % (v prilogi 1, slika 4a). Za slovenske upokojenke velja podobno, saj je kljub podpovprečni pokojninski vrzeli stopnja tveganja revščine za upokojenke višja od povprečja EU-28, medtem ko je stopnja tveganja revščine za upokojence v Sloveniji nekoliko nižja od evropskega povprečja. Zanimiva je tudi primerjava med plačno in pokojninsko vrzeljo (slika 10), ki nakazuje, da razlogi za nastanek pokojninske vrzeli dejansko ne izhajajo le iz razlik v plačilu, ki ga prejmejo moški in ženske za uro opravljenega dela, ampak obstaja še veliko drugih vrst neenakosti moških in žensk (podrobneje opisano v predhodnem poglavju 2.1), ki vplivajo na ustvarjanje pokojninske vrzeli v prihodnje. 22 ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI Slika 10: Primerjava plačne in pokojninske vrzeli med spoloma za leti 2013 in 2018, EU-28 (v odstotkih) Plačna vrzel Pokojninska vrzel 2018 2013 2018 2013 Združeno Združeno kraljestvo kraljestvo Švedska Švedska Finska Finska Slovaška Slovaška Slovenija Slovenija Romunija Romunija Portugalska Portugalska Poljska Poljska Avstrija Avstrija Nizozemska Nizozemska Malta Malta Madžarska Madžarska Luksenburg Luksenburg Litva Litva Latvija Latvija Ciper Ciper Italija* Italija Hrvaška Hrvaška Francija Francija Španija Španija Grčija* Grčija Irska* Irska Estonija Estonija Nemčija Nemčija Danska Danska Češka Češka Bolgarija Bolgarija Belgija Belgija EU-28 EU-28 50 40 30 20 10 0 10 20 30 40 50 Vir: Eurostat (Eurostat, 2020m, 2020n) . Chłoń-Domińczak (2017) je v svoji študiji analizirala, kakšno pokojninsko vrzel lahko države članice EU-28 pri- čakujejo v prihodnosti na podlagi upoštevanja trenutnih razmer na trgu dela in trenutnega delovanja pokojninskega sistema. Za ta namen je predpostavila in oblikovala indeks prihodnje pokojninske vrzeli med spoloma, ki zajema dve področji: zaposlitveno vrzel in delovanje pokojninskega sistema. Zaposlitvena vrzel odraža različne vidike vključenosti žensk na trg dela, ki vplivajo na pokojnine v prihodnje. Delovanje pokojninskega sistema pa zajame tiste značilnosti sistema, ki lahko omilijo ali povečajo pokojninsko vrzel. Rezultati študije so pokazali, da so države z najvišjo vrednostjo indeksa, kar pomeni najmanjše tveganje pokojninske vrzeli v prihodnje, Danska, Litva, Švedska, Češka, Finska in Slovenija, z največjim tveganjem pokojninske vrzeli v prihodnje pa se spoprijemajo Grčija, Italija, Španija, Malta in Nizozemska. Na podlagi razdelitve držav v tri skupine glede na višino indeksa (visoka, srednja in nizka vrednost indeksa) lahko povzamemo ključne razlike in podobnosti med državami. Kljub indeksu, ki je v študiji sicer predstavljen za leto 2013, je stanje lahko primerljivo in pridemo do podobnih ugotovitev, ki države ohranja v istih treh skupinah tudi danes. Na podlagi primerjave podatkov iz leta 2013 in najnovejših dostopnih podatkov o stopnji zaposlenosti žensk (podatki za prvi kvartal 2019), zaposlitvi za polovični ali polni delovni čas (podatki za leto 2018) in o plačni vrzeli (podatki za leto 2018) ter na podlagi informacij o izvedenih reformah pokojninskega sistema (na podlagi podatkov evropskega semestra) lahko sklepamo, da vrstni red držav članic EU kljub nekaterim izboljšavam, ki so vidne predvsem v višji stopnji zaposlenosti žensk in malenkostno manjši plačni vrzeli, ostaja približno enak kot v letu 2013. Državam iz skupine, ki se spoprijemajo z najmanjšim tveganjem pokojninske vrzeli v prihodnje, to so Danska, Litva, Švedska, Češka, Finska in Slovenija, je skupno to, da imajo čisto vse visoka nadomestila v primeru kariernih premorov, zlasti zaradi starševskih odsotnosti. Kljub visoki vrednosti indeksa prihodnje pokojninske vrzeli med spoloma (od 91,6 do 88,2) še vedno ostaja prostor za njegovo izboljšanje in s tem za zmanjšanje možnosti nastajanja pokojninske vrzeli. Danska in Švedska imata kljub visoki stopnji zaposlenosti žensk velik delež žensk, ki so zaposlene za krajši delovni čas. V Litvi in na Finskem so pogoji za indeksacijo pokojnin oblikovani tako, da ta povečuje pokojninsko vrzel za starejše ženske. V Sloveniji in na Češkem ostajajo neizkorišče-ne možnosti zaposlenosti žensk, saj kljub visokemu deležu zaposlenih žensk za polni delovni čas državi dose-gata relativno nizko stopnjo zaposlenosti žensk, starih 50 let in več, na Češkem pa dosegajo tudi nizko stopnjo zaposlenosti žensk, starih manj kot 30 let. Češka je tudi edina v skupini držav z visoko vrednostjo indeksa, ki ima veliko plačno vrzel med spoloma. Litva in Češka sta državi članici EU iz te skupine, ki bosta imeli šele z letom 2026 oz. 2037 usklajeno upokojitveno starost za moške in ženske (Evropska komisija, 2017b). ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 23 2.5 Pokojninska vrzel med moškimi in ženskami v Sloveniji Slovenija je sicer relativno dobra pri doseganju kazalnikov za spremljanje napredka pri uresničevanju načel in pravic evropskega stebra socialnih pravic (European Commission, 2018a, 2019a), vendar kljub temu neenakost na nekaterih področjih še vedno ostaja (pre)velika. Značilne razlike med spoloma, ki se pojavljajo pri vključevanju na trg dela (stopnja zaposlenosti, sektorska in poklicna segregacija), porazdelitvi delovnega časa (predvsem krajšega delovnega časa) in plačilu za delo ter imajo močan vpliv na življenjski standard v poznejšem obdobju, so v Sloveniji med moškimi in ženskami relativno majhne in večinoma manjše od povprečja EU-28. Plačna vrzel je med manjšimi v EU, stopnja brezposelnosti pada in stopnja zaposlenosti raste, a je stopnja zaposlenosti starejših delavcev in delavk še vedno med najnižjimi v EU. V Sloveniji je velik delež žensk zaposlenih za polni delovni čas, a kljub temu skrbstvene obveznosti in gospodinjska opravila ostajajo večinoma v domeni žensk. Razlika v urah neplačanega dela med moškimi in ženskami, ki v Sloveniji presega 15 ur na teden, je še vedno med najve- čjimi med državami članicami EU (Eurofound, 2018). Tudi pokojninska vrzel je v Sloveniji manjša od povprečja EU-28, a kljub temu stopnja tveganja revščine slovenskih upokojenk v letu 2018 ostaja nad povprečjem EU-28. Leta 2015 in 2016 je bila med Slovenkami in Slovenci izvedena raziskava o njihovih stališčih do enakosti spolov (Möller-Slawinsk & Calmbach, 2016). Izsledki raziskave, ki je temeljila na kvalitativnih (fokusne skupine) in kvantitativnih (telefonska anketa) metodah, so pokazali, da med mlajšimi generacijami na splošno izginja tradicionalno razumevanje vloge spolov, predvsem vloga žensk »biti dobra mati in gospodinja«. Za večino anketirancev (82 %) in anketirank (88 %) je idealen model družinskega življenja oz. partnerstva enakovre-dnost vlog – oba, moški in ženska, sta zaposlena, približno enako zaslužita in si enakovredno delita gospodinjska opravila, skrb za otroke in druge obveznosti. Vendar pa je takemu idealnemu modelu veliko lažje slediti v stališčih in pričakovanjih kot dejansko v praksi. Gospodinjska opravila in skrb za otroke tako še vedno večinoma ostajajo v domeni žensk tudi v Sloveniji (Humer & Panić, 2015; Möller-Slawinsk & Calmbach, 2016). 2.5.1 Dejavniki na trgu dela, ki vplivajo na pokojninsko vrzel stopnja zaposlenosti oseb, starih 20–64 let, je leta 2018 v Sloveniji znašala 75,4 %, kar je višje od povprečja EU-28 (73,2 %). Razlika v stopnji zaposlenosti med Slovenci (79 %) in Slovenkami (71,7 %) je znašala 7,3 odstotne točke v prid moškim in je bila tudi manjša kot povprečje EU-28, kjer je znašala 11,6 odstotnih točk (Eurostat, 2020f). Istega leta, 2018, je bilo med neaktivnimi Slovenkami, starimi 20–64 let, 17,6 % neaktivnih zaradi dru- žinskih ali skrbstvenih obveznosti, kar je skoraj polovica manj kot na ravni EU-28 (31,7 %). Zaradi istega razloga je bilo 5,2 % Slovencev, starih 20–64 let, neaktivnih na trgu dela, kar je nekoliko več od povprečja EU-28 (4,6 %) (Eurostat, 2020p). Kljub relativno dobri stopnji zaposlenosti vsega prebivalstva je za skupino v starosti 55–64 let ta nizka. V zadnjem četrtletju 2019 je znašala 48,1 % (51,6 % med moškimi in 44,5 % med ženskami), na podlagi tega se Slovenija uvršča v skupino držav članic EU, ki imajo najnižjo stopnjo zaposlenosti starejših delavcev in delavk (Eurostat, 2020j). stopnja brezposelnosti je v Sloveniji med prebivalstvom, starim 20–64 let, skoraj že dve desetletji nižja od povprečja EU-28 (Eurostat, 2020u). Stopnja brezposelnosti žensk je višja od stopnje brezposelnosti moških, v Sloveniji sta leta 2019 znašali 5 % in 4 % (Eurostat, 2020t). Imeti zaposlitev je za Slovence enako pomembno kot za Slovenke, saj zaposlitev pomeni predvsem finančno neodvisnost (Möller-Slawinsk & Calmbach, 2016). Kljub zaznanemu strinjanju moških in žensk, da sta oba spola lahko enako primerna za vodstvene položaje, je v Sloveniji delež žensk na vodstvenih položajih majhen (Humer & Panić, 2015; Möller-Slawinsk & Calmbach, 2016). Čeprav je Slovenija v samem vrhu držav EU-28 po deležu žensk, ki zasedajo vodstvene položaje (zakonodajalci/zakonodajalke, visoki uradniki/visoke uradnice, menedžerji/menedžerke), njihov delež še vedno ne doseže polovice vseh položajev v tej skupini poklicev (EIGE, 2020a; SURS, 2018b). Velike razlike se kažejo tudi v zaposlitvah s področja uradništva, storitev in proda-je, izobraževanja ter zdravstva in socialnega varstva, kjer prevladujejo ženske zaposlitve (Eurostat, 2020g; Humer & Roksandić, 2013; SURS, 2019c). Kljub temu da v javnem sektorju prevladujejo zaposlitve žensk, se pri zasedanju najvišjih položajev stanje obrne – najvišje položaje (najvišji razred glede na višino bruto plače) zaseda več moških kot žensk. Gledano z vidika zasedanja položajev (glede na višino bruto plače) v zasebnem sektorju, kjer prevladujejo zaposlitve moških, je razvidno, da razlika v številu zaposlitev med moškimi in žen-24 ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI skami še narašča z višanjem položaja v prid moškim (SURS, 2019e). Porazdelitev zaposlitev v javnem in zasebnem sektorju tako nakazuje, da v Sloveniji še vedno obstajata tako sektorska kot poklicna segregacija. Po podatkih za leto 2017 in 2018 sta dejavnosti izobraževanja ter zdravstva in socialnega varstva dve od štirih oz. petih dejavnosti v samem vrhu po razliki v povprečni bruto plači med moškim in žensko. Največja razlika v povprečni bruto plači med moškim in žensko v Sloveniji pa je bila v obeh letih v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (SURS, 2019d, 2020). Glede na skupine poklicev je bila v letu 2017 plačna vrzel med spoloma najmanjša med uradniki, največja pa med upravljavci strojev in naprav, industrijskimi izdelovalci in sestavljavci ter pri poklicih za storitve, prodajalcih in pri poklicih za neindustrijski način dela (slika 11).9 Medtem ko je bila plačna vrzel med spoloma v javnem sektorju največja za osebe z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo, je bila v zasebnem sektorju največja med terciarno izobraženimi (slika 12). Slika 11: Plačna vrzel (v odstotkih) po poklicih v letu v Sloveniji, 2017 8 UPRAVLJAVCI STROJEV IN NAPRAV, INDUSTRIJSKI IZDELOVALCI IN SESTAVLJAVCI 5 POKLICI ZA STORITVE, PRODAJALCI 7 POKLICI ZA NEINDUSTRIJSKI NAČIN DELA 9 POKLICI ZA PREPROSTA DELA 2 STROKOVNJAKI 3 TEHNIKI IN DRUGI STROKOVNI SODELAVCI 0 VOJAŠKI POKLICI 6 KMETOVALCI, GOZDARJI, RIBIČI, LOVCI 1 ZAKONODAJALCI, VISOKI URADNIKI, MENEDŽERJI 4 URADNIKI 0 5 10 15 20 Plačna vrzel [v %] Vir: SURS, lastni izračuni . Slika 12: Plačna vrzel (v odstotkih) po izobrazbi in sektorju zaposlitve v Sloveniji, 2017 25 20 15 10 5 0 AJ Zasebni sektor - SKUP Javni sektor - javne družbe Javni sektor - sektor država OŠ ali manj Srednješolska Višješolska, visokošolska Vir: SURS, lastni izračuni . 9 Študija za Slovenijo (Poje, Kanju Mrčela, Tomaskovic-Devey, 2019) razkriva, da je med letoma 2010 in 2015 razvrščanje v poklice sestavljalo le 28 % plačne vrzeli in da se razlike v dohodku med spoloma v Sloveniji ustvarjajo predvsem na ravni delovnega mesta. ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 25 Plačna vrzel med spoloma je v Sloveniji sicer precej manjša kot na ravni EU-28, vendar pa v Sloveniji hitro narašča, medtem ko na ravni EU-28 v obdobju 2010–2018, z izjemo leta 2012, počasi pada (slika 13). Medtem ko je bila plačna vrzel v Sloveniji še leta 2009 negativna, je leta 2018 že dosegla vrednost 8,7 % in zdaj je med državami članicami EU-28 Slovenija država, kjer se je plačna vrzel v zadnjih nekaj letih najbolj povečala (Eurostat, 2020m). Slika 13: Plačna vrzel, EU-28 in Slovenija (v odstotkih) Opomba: Podatki za EU-28 pred letom 2010 niso na voljo . Vir: (Eurostat, 2020m) . Odsotnost slovenskih žensk, starih 20–64 let, s trga dela zaradi skrbstvenih obveznosti (skrb za otroka ali one-moglo odraslo osebo) je zelo majhna. V letu 2018 je znašala 6,1 % in je bila tretja najmanjša med državami članicami EU-28. Nižji vrednosti sta imeli le Romunija in Danska. Če skrčimo skupino žensk glede na starost, in sicer na skupino žensk, starih 25–49 let, je ta delež v Sloveniji približno trikrat večji, 19,7 %, a kljub temu Slovenija še vedno ostaja med državami z najmanjšim deležem neaktivnih žensk zaradi skrbstvenih obveznosti (Eurostat, 2020p). Stopnja zaposlenosti mater, starih 20–49 let, je v Sloveniji celo višja od stopnje zaposlenosti žensk brez otrok, kar ni značilno za države članice EU-28 (Eurostat, 2020h). Karierni premori zaradi majhnih otrok tako med ženskami v Sloveniji niso razširjeni, se pa povečuje delež žensk, zaposlenih za krajši delovni čas v obdobju, ko imajo otroke (MDDSZ, 2016). Leta 2009 je bil v Sloveniji delež žensk, starih od 20 do 49 let, ki imajo vsaj enega otroka in so zaposlene za krajši delovni čas, 7,6 %, v letu 2018 pa je narastel na 11,5 %.10 Medtem se je v istem obdobju na ravni EU-28 delež žensk, starih od 20 do 49 let, ki imajo vsaj enega otroka in so zaposlene za krajši delovni čas, zmanjšal za 0,8 odstotne točke, vendar ostaja precej večji – 35,2 % v letu 2019 (Eurostat, 2020r). Tudi na splošno je v Sloveniji delež žensk, starih 20–64 let, zaposlenih za krajši delovni čas, precej manjši od povprečja EU-28, a narašča hitreje – v Sloveniji se je v obdobju 2009–2018 povečal za 2,2 odstotne točke, na ravni EU-28 pa le za 0,7 odstotne točke (Eurostat, 2020q). Leta 2018 je bilo v povprečju med vsemi zaposlenimi Slovenkami, starimi med 20 in 64 leti, 13,6 % takih, ki so bile zaposlene za krajši delovni čas, medtem ko je v EU-28 ta delež znašal 30,8 %. Istega leta, 2018, je delež moških, zaposlenih za krajši delovni čas, v povprečju znašal 5,3 % v Sloveniji in 8 % v EU-28 (Eurostat, 2020q). K dobri vključenosti Slovenk na trg dela pripomorejo dostopnost javnega otroškega varstva, možnosti jutranjega in popoldanskega varstva otrok v nižjih razredih osnovne šole, organizirani šolski prevozi, pa tudi topli obroki v vrtcih in šolah ter možnost subvencionirane prehrane in prevoza za srednješolce in srednješolke ter študente in študentke (MDDSZ, 2019a). Poleg tega ima Slovenija dobro oblikovan sistem starševskega dopusta, ki vključuje tudi neprenosljivo pravico do očetovskega dopusta in pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva, ki jo lahko koristi eden od staršev do tretjega leta starosti otroka oz. do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka (MDDSZ, 2019c). Zgoraj opisane vrste neenakosti moških in žensk, predvsem poklicna in sektorska segregacija ter plačna vrzel, obstajajo tudi v Sloveniji, kljub večjemu številu žensk s terciarno izobrazbo kot moških. V letu 2017 je takšno 10 Posamezniki, ki v Sloveniji delajo krajši delovni čas zaradi starševstva, imajo pod določenimi pogoji pravico do plačila prispevkov za socialno varnost (od sorazmernega dela minimalne plače) do polne delovne obveznosti. Tako delo s krajšim delovnim časom v obdobju upravičenosti do te pravice na prihodnjo pokojnino ne vpliva oz. vpliva zelo malo. 26 ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI izobrazbo doseglo 61,3 % Slovenk in 38,7 % Slovencev (Eurostat, 2020o). Povprečna razlika v številu Slovenk in Slovencev, ki letno pridobijo terciarno izobrazbo, je relativno velika, približno 20 odstotnih točk, in je nad povprečjem EU-28, kjer se v zadnjih nekaj letih giblje okoli 15 odstotnih točk. V povprečju je imelo leta 2018 v Sloveniji 34,5 % žensk in 23,3 % moških, starih 15–64 let, terciarno izobrazbo (Eurostat, 2020s). 2.5.2 Pokojninska vrzel med moškimi in ženskami po starosti V prejšnjem poglavju opisane vrste neenakosti Slovenk in Slovencev, ki se kopičijo vse življenje, se odražajo v njihovem poznejšem obdobju upokojitve. Po podatkih Eurostata so leta 2018 Slovenke prejemale 17,8 % nižje pokojnine kot moški in so bile veliko bolj nagnjene k življenju v revščini kot moški, saj je kar 21,8 % upokojenk, starih 65 let in več, živelo v revščini (Eurostat, 2020c, 2020n). Medtem ko je stopnja tveganja revščine na ravni EU-28 v povprečju nižja za starejše kot za mlajše generacije, je stanje v Sloveniji ravno obratno. Stopnja tveganja revščine na ravni EU-28 je leta 2018 znašala 17,4 % za osebe, mlajše od 65 let, in 15,9 % za osebe, stare 65 let ali več, medtem ko je stopnja tveganja revščine v Sloveniji leta 2018 znašala 12,2 % za osebe, mlajše od 65 let, in 18,3 % za osebe, stare 65 let ali več (Eurostat, 2020b). K temu stanju pripomore predvsem visoka stopnja tveganja življenja v revščini za ženske, stare 65 let in več. Leta 2017 je znašala 22,3 % (slika 14). Slika 14: Stopnja tveganja revščine – primerjava mlajših (mlajši od 65 let) in starejših (65 let in starejši) generacij, EU-28 in Slovenija, po spolu, 2018 (v odstotkih) mlajši od 65 let - skupaj moški, mlajši od 65 let ženske, mlajše od 65 let 65 let in starejši - skupaj moški, stari 65 let in več ženske, stare 65 let in več 25,0 25,0 25,0 22,3 17,4 18,3 20,0 20,0 20,0 17,8 18,0 15,9 17,0 15,0 13,4 12,2 15,0 12,5 12,9 15,0 11,8 10,0 10,0 10,0 5,0 5,0 5,0 0,0 0,0 0,0 EU-28 Slovenija EU-28 Slovenija EU-28 Slovenija Vir: Eurostat (Eurostat, 2020b) . Visoka stopnja tveganja revščine starejših žensk je povezana tudi s tem, da veliko starejših žensk živi samih in da na splošno prejemajo relativno nizke pokojnine. V Sloveniji je leta 2018 delež starejših žensk, starih 65 let in več, ki živijo same, znašal 41,7 %, medtem ko je delež moških, starih 65 let in več, ki živijo sami, znašal polovico manj, 20,9 % (Eurostat, 2020d). V Sloveniji je na splošno povprečna pokojnina relativno nizka v primerjavi s povprečno plačo. Nadomestitvena stopnja za pokojnine,11 ki kaže razmerje med bruto pokojnino in bruto dohodkom pred pokojnino, je namreč leta 2018 v Sloveniji znašala 45 %, kar je pod povprečjem EU, kjer je znašala 58 % (Eurostat, 2020a). Pri razlagi tega podatka moramo biti previdni, saj večina pokojnin v Sloveniji ni obdavčena z dohodnino, prav tako se od pokojnin ne plačujejo prispevki za socialno varnost, kar otežuje primerljivost z drugimi državami. OECD (2020) objavlja podatek o neto nadomestitveni stopnji med pokojnino in plačo,12 kjer je Slovenija v letu 2018 za moške s 57,5 % zaostajala za povprečjem EU-28, ki je znašalo 63,5 %. Istega leta je bila neto nadomesti-tvena stopnja za ženske v Sloveniji s 60 % nižja od povprečja v EU-28, kjer je znašala 63 %. Po podatkih Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije je leta 2019 povprečna neto starostna pokojnina brez sorazmernih delov pokojnin13 in delnih pokojnin v Sloveniji znašala 740,17 EUR, pri čemer je upokojenka dobila povprečno 696,62 EUR, upokojenec pa 790,01 EUR. Na podlagi teh podatkov lahko izračunamo pokojninsko vrzel,14 ki za leto 2019 znaša 11,8 % (ZPIZ, 2020b). V predhodnih letih je bila pokojninska vrzel ne-11 Nadomestitvena stopnja pokojnine oz. nadomestitveno razmerje je razmerje med mediano bruto pokojnin upokojencev in upokojenk, starih 65–74 let, in mediano bruto dohodka iz zaposlitve ali samozaposlitve delovno aktivnih oseb, starih 50–59 let (SURS, 2018a; Eurostat, 2020a). 12 OECD neto nadomestitveno stopnjo med pokojnino in plačo računa kot razmerje med prvo neto pokojnino in neto plačo pred upokojitvijo. 13 Pokojnine, odmerjene po določbah mednarodnih sporazumov v sorazmernem delu (to pomeni, da prejemniki teh pokojnin prejemajo še pokojnino iz tujine), so iz izračunov izločene, ker ne odražajo objektivnega stanja in nižajo raven predvsem najnižjih pokojnin. 14 Pokojninska vrzel je izračunana na podlagi formule: (1 – povprečna pokojnina ženske _________________________ ) * 100. povprečna pokojnina moškega ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 27 Po E koliko v ur ečja, in sic ostatovih er 12,7 % v letu 2018 (ZPIZ, 2019a) in 13,7 podatkih, ki temeljijo na podatkih SILC, je % v letu 2017 (ZPIZ, 2018). Slik bila pokojninska vrzel15 letaa je drugačna, č 2017 za osebe pogle e, - stare damo le star 65 let in ostne upokojenc več, večja kot tis e in upokojenke (br ta, izračunana iz pez sor odat azmer kov Z nih delo PIZ, saj v pokojnin in delnih pokojnin), k je znašala 17,8 % (slika 8). i so se upo Razlika - nast kojili v letih 2018 in 2019, saj so ž aja zaradi zajemanja dohodko enske pr v, ki se ejele višje pokojnine kot mošk pri raziskavi EU-SILC na i upokojenci. našajo na pokojnV letu 2018 so bile pokojnine ine. Pri raziskavi EU- novih upokojenk za 3,4 % višje od pokojnin novih upokojencev, leta 2019 pa za 4,2 % (ZPIZ, 2020a). Iz tega lahko SILC so pokojnine sicer ločene na starostno, vdovsko/družinsko in invalidsko pokojnino, a so k sklepamo, da pokojninska vrzel nastaja predvsem zaradi pokojnin starejših skupin upokojencev in upokojenk. osnovnemu znesku pokojnine prišteti še vsi drugi prejemki od ZPIZ, kamor sodijo tudi dodatek za pomoč Po Eurostatovih podatkih, ki temeljijo na podatkih SILC, je bila pokojninska vrzel15 leta 2017 za osebe, stare 65 let in postrežbo, invalidnina in letni dodatek. Hkrati se med pokojnine štejejo tudi nadomestila iz in več, večja kot tista, izračunana iz podatkov ZPIZ, saj je znašala 17,8 % (slika 8). Razlika nastaja zaradi zajemanja invalidskega zavarovanja. Za bolj natančno analizo pokojninske vrzeli lahko uporabimo model dohodkov, ki se pri raziskavi EU-SILC nanašajo na pokojnine. Pri raziskavi EU-SILC so pokojnine sicer ločene na star EUROM ostno OD (K , vdov ump, sko/družinsko in in Kalar, & Majcen, validsko pokojnino 2019), ki je v svoji , a so k osno osnovi mik vnemu znesk rosimulacijski mu pokojnine pr odel davkov išt in s eti še v ocialni si drug h i prejemk prejemkov, a i od ZPIZ, k hkrati amor sodijo tudi doda nudi dobro podatkovno tek za pomoč in postr podlago za analizo ežbo po , in kojn v in alidnina in letni doda ske vrzeli. Model E tek. Hkrati se med UROMOD za pokojnine št Slovenijo t ejejo tudi emelji na p nadomestila iz odatkih EU-SILC, in a j validskega za e večja na varo tančn v o anja. st za Za bolj na gotovljen tančno analiz a z uporabo o n pokojninske vr acionalne z verz eli lahko ije uporabimo model EUROMOD (Kump, Kalar, & Majcen, 2019), ki je v svoji osnovi mikrosimulacijski model davkov EU-SILC, na podlagi katere je mogoče izločiti le zneske pokojnin. Podatki s slike 15 potrjujejo domnevo, in socialnih prejemkov, a hkrati nudi dobro podatkovno podlago za analizo pokojninske vrzeli. Model EUROMOD da p za Slo okojni vnenijo t ska vremelji na poda zel med spol tkih EU-SIL oma nara C, a je v šča z višj ečja na o star tančnost zagot ostjo. Če so v ostvljena z upor arostni skupabo nacionalne v ini od 60 do 64 erlezije EU- t poko SIL jni C, na podlag ne žensk vi i k šj a e ter ode je mogoč pokojnin e izločiti le zneske pokojnin. P moških, so v starostni sku oda pini tk o i s slike 15 potrjujejo domnev d 65 do 69 let pokojnine o ž , da pokojnin ensk za - sk 1,2 % a vr nižj zel med spoloma nar e. V višjih starostni ašča z višjo star h skupinah p ostjo okojni . Če so v star nska vrzel ostni sk močno upini od 60 do 64 let pokojnine ž naraste: v starostni skupini 70–ensk višje od 74 let pokojnin moških, so v starostni skupini od 65 do 69 let pokojnine žensk za 1,2 % nižje. V višjih starostnih skupinah so pokojnine žensk za 19,2 % nižje od pokojnin moških, v starostni skupini 75–79 let za 25,5 %, ženske, pokojninska vrzel močno naraste: v starostni skupini 70–74 let so pokojnine žensk za 19,2 % nižje od pokojnin mošk stare 8 ih, v star 0 let i ostni skupini 75–79 let za 25,5 %, ž n več, pa imajo pokojn enske ine nižje kar za 26, , star 5 %. e 80 let in več, pa imajo pokojnine nižje kar za 26,5 %. Slik Slik a 15: a 15: P Poko oko jnins jninsk ka vrz a vr e zel me l med d v vse semi up mi upok ok oj ojenc enci i i in st n arostnimi up starostnimi u ok poko oj jenc enc i v Slo i v Slo veniji, p veniji, p o st o arostnih starostnih skupinah, 2017 (v o skupinah, 2017 (v odsto dstotk tkih) ih) 30,0 25,5 26,524,7 25,0 23,1 19,2 20,0 18,1 15,0 % 10,0 5,0 1,2 1,4 -0,7-1,7 0,0 60-64 65-69 70-74 75-79 80+ -5,0 vse pokojnine starostne pokojnine Vir: Model EUROMOD (Kump idr ., 2019), lastni izračuni . Razlog za tako v Vir: Model EUROMOD eliko r (Kump idr., azliko v pokojninsk 2019) , lastni izračuni. i vrzeli med spoloma po starostnih skupinah lahko najdemo tudi v dejstvu, da so se upokojenke iz starejših starostnih skupin, drugače kot mlajše upokojenke, po takrat veljavni Razl pokojninsk og za tako i zakonodaji lahko upokojev veliko razliko v pokojninski ale s k vrzeli rajšo pokojninsko dobo in so bile za med spoloma po starostnih skupi tno pr ah l i izr ah ačunu pokojnine ko najdemo tudi deležne nižjih odmer v dejstvu, da so se unih odst pokoje otko nke v iz .16 s Ne nazadnje je tr tarejših starostni eba na h sku vesti, da na pokojninsko vr pin, drugače kot mlajše zel vpliva tudi način upokojenke, po ta usk krat v lajevanja pokojnin, saj se pokojnine usk eljavni pokojninski zakonodaji lahko lajujejo le za 60 % r upokojevale s krajšo asti po pokojnvpr ins ečne plač ko dobo e in za 40 % r in so bile zat asti c o pri en ži- vljenjskih potrebščin. To pomeni, da so z leti prejemanja pokojnine vse nižje v primerjavi s plačami, kar pa izračunu pokojnine deležne nižjih odmernih odstotkov.16 Ne nazadnje je treba navesti, da na pokojninsko zaradi daljšega življenjskega pričakovanja žensk bolj vpliva na pokojnine žensk kot na pokojnine moških. vrzel vpliva tudi način usklajevanja pokojnin, saj se pokojnine usklajujejo le za 60 % rasti povprečne plače in za Če upošt 40 % ra ev st amo samo star i cen življenjsk ostne pokojnine ih potrebščin. , je pokojninsk To pomeni, da a vr so zz el med spoloma v višjih star leti prejemanja pokojnine ostnih sk vse nižje upinah v nekoliko nižja, kot če upoštevamo vse pokojnine. To pomeni, da k pokojninski vrzeli starejših upokojenk delno primerjavi s plačami, kar pa zaradi daljšega življenjskega pričakovanja žensk bolj vpliva na pokojnine prispevajo tudi nižje vdovske pokojnine, ki jih prejemajo predvsem starejše ženske. žensk kot na pokojnine moških. 15 Z upoštevanjem vseh pokojnin, in ne le starostnih. 16 Obstajajo tudi drugi razlog i, kot so nižja iz obrazba in s tem povezane nižje plače žensk, ki so vodile v nižje pokojnine, in večje število prejemnic 15 vdovskih pokojnin. Z upoštevanjem vseh pokojnin, in ne le starostnih. 16 Obstajajo tudi drugi razlogi, kot so nižja izobrazba in s tem povezane nižje plače žensk, ki so vodile v nižje pokojnine, in večje število prejemnic vdovskih pokojnin. 28 ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 27 3 AnALIzA trgA DELA nA PODLAgI PODAtKOv zPIz Za potrebe analize vpliva posameznih dejavnikov na trgu dela na pokojninsko vrzel je ZPIZ pripravil vzorec psevdonimiziranih individualiziranih podatkov o 120.000 zavarovancih in zavarovankah (osebah, ki niso upokojene) ter upokojencih in upokojenkah, ki so bili živi na dan 31. 12. 2017. Zavarovanci in zavarovanke so osebe, ki so imele do dne 31. 12. 2017 zavarovanje, vendar se še niso upokojile. Po postopku urejanja podatkov in izločanja enot, kjer so bili manjkajoči podatki, smo analizo opravili na podlagi podatkov za 89.907 zavarovancev in zavarovank. Podatki za zavarovance in zavarovanke so vključevali te za nas pomembne podatke: o spolu in letu rojstva posameznika oz. posameznice, zavarovalnem času (teden-sko), datumu prijav in odjav v zavarovanje, zavarovalni podlagi, obdobju zavarovanja, plači, urah nadomestila, nadurah. Podatki o upokojencih in upokojenkah so podatki o osebah, ki jih je ZPIZ 31. 12. 2017 vodil kot uživalce in uživalke pokojnine. Za celovito analizo upokojencev in upokojenk smo združili podatke za 29.99617 upokojencev in upokojenk iz: • evidence upokojitvenega postopka (leto rojstva, spol, zakon in člen priznanja/odmere pokojnine, vrsta dajatve, pokojninska osnova, odmerni odstotek, povišanje oz. znižanje odmernega odstotka, znižanje starosti, dokup pokojninske dobe, posebna doba, pokojninska doba, pridobljena v tujini, odstotek delne pokojnine), • podatkov o plačnih zgodovinah upokojencev in upokojenk (obdobje, plače, ure rednega dela, nadure, ure nadomestila), • podatkov o uživalcih in uživalkah pravic (vrsta dajatve, znesek ob priznanju, datum začetka izplačevanja, datum prenehanja izplačevanja in vzrok, skupno število mesecev prejemanja dajatve in skupna višina zneska dajatve v letu 2017). Pri analizi obstoječih podatkov se je treba zavedati nekaterih omejitev, ki so močno vplivale na vsebino analize: 1. Podatki o zavarovancih in zavarovankah vključujejo informacije samo o obdobjih, ko so bili posamezniki in posameznice v zavarovanje vključeni v Sloveniji, in ne tudi o obdobjih, ko so bili zaposleni v tujini. 2. Podatki o zavarovancih in zavarovankah lahko vsebujejo morebitne napake, saj bodo prečiščeni in dokončno urejeni ob upokojitvenem postopku. 3. Šifra zavarovalne podlage omogoča (omejeno) analizo oblik zavarovanja, na primer samozaposlenost, brezposelnost, starševski dopust in podobno. Kljub temu identificiranje večine prejemnikov starševskih nadomestil ni mogoče, saj je za zaposlene prejemnike in prejemnice čas prejemanja starševskega nadomestila zaveden kot ure prejemanja (katerega koli) nadomestila, ki ga ni mogoče ločiti od nadomestil iz drugih vzrokov (na primer bolezen). 4. Podatki ne omogočajo vzročno-posledične analize, kot je vpliv starševstva na plačo, saj je na voljo pre-malo podatkov. Za takšno analizo manjkajo predvsem podatki o izobrazbi, poklicu, sektorju zaposlitve 17 Skupno število analiziranih zavarovancev in zavarovank ter upokojencev in upokojenk je nekoliko nižje od 120.000, saj smo izločili 97 posameznikov oz. posameznic, za katere je veliko podatkov manjkalo. ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 29 posameznika in številu otrok. Nižja oz. višja plača je lahko posledica katerega koli naštetega dejavnika/ odločitve in ne samo spola, starosti in ur, ko je oseba prejemala nadomestilo. 5. Podatki o upokojencih in upokojenkah vključujejo samo podatke za tista leta, ko je oseba delala vsaj polovico leta in so bile plače tega leta vključene v izračun pokojninske osnove. 6. Za upokojence in upokojenke ni podatka o zavarovalni podlagi v posameznem letu. 7. Med upokojenci in upokojenkami so podatki samo o posameznikih in posameznicah do vključno 67. leta starosti, kar pomeni, da na podlagi teh podatkov ZPIZ ni mogoča analiza pokojninske vrzeli v starejših starostnih skupinah. 8. Pri analizi smo med upokojenci in upokojenkami upoštevali samo starostne upokojence, ki so bili leta 2017 stari vsaj 59 let, da smo v čim večji meri izločili »posebne« primere. Kljub vsem navedenim omejitvam podatki omogočajo analizo razlik med moškimi in ženskami na trgu dela, čeprav je pri ugotovitvah treba upoštevati navedene omejitve. 3.1 Analiza podatkov o upokojencih in upokojenkah Podatki o povprečni višini pokojnin v preglednici 1 potrjujejo trditev, da je pokojninska vrzel med spoloma v Sloveniji posledica razlik v pokojninah pri starejših upokojencih,18 saj iz podatkov vzorca upokojencev in upokojenk do starosti 67 let vidimo, da je povprečna pokojnina upokojenk te starostne skupine v letu 2017 višja od povprečne pokojnine moških za 2,7 %. Uradni podatki kažejo, da je pokojninska vrzel med spoloma v Sloveniji leta 2017 znašala 13,7 %, če upoštevamo podatke ZPIZ, oz. 17,8 %, če upoštevamo izračune na podlagi EU-SILC.19 Vendar kot je razvidno s slike 15 v poglavju 2.5.2, pokojninska vrzel med spoloma v Sloveniji nastaja pri upokojencih in upokojenkah, ki so stari 70 let in več. Zaradi narave vzorca, ki vključuje le upokojence in upokojenke do 67. leta starosti, se bomo pri analizi osredotočili samo na mlajše upokojence in upokojenke. Višje pokojnine žensk v primerjavi z moškimi v starosti od 60 do 64 let potrjujejo tudi podatki ZPIZ in izračuni na podlagi podatkov EUROMOD. Razlika v pokojninah med moškimi in ženskami (ki so v vzorcu) po posameznih starostih skupinah in glede na to, po katerem zakonu so se upokojili, variira, saj imamo v vzorcu nabor zelo različnih upokojencev in upokojenk. Pri izračunu povprečne pokojnine in drugih kazalnikov upoštevamo vse upokojence in upokojenke, ki so bili leta 2017 stari od 59 do 67 let, upokojevali pa so se od leta 2000 naprej. To pomeni, da primerjamo upokojence in upokojenke, ki so se upokojili po dveh različnih zakonih in pod različnimi pogoji, zato ločeno prika-zujemo podatke za upokojence in upokojenke, ki so se upokojili po ZPIZ-1, ter upokojence in upokojenke, ki so se upokojili po ZPIZ-2. 18 Vzorec upokojencev vključuje samo podatke o upokojencih do največ 67. leta starosti in zato ni reprezentativen za celotno populacijo upokojencev. Prav tako ne omogoča analize stanja upokojencev, ki so starejši od 67 let. 19 Razlike v oceni pokojninske vrzeli med spoloma nastajajo zaradi metodoloških razlik in različnih podatkovnih osnov. Več o tem je v poglavju 2.5.2. 30 ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI Preglednica 1: Višina pokojnine, pokojninska doba, pokojninska osnova in odmerni odstotek za starostne upokojence, po starosti, v letu 2017 Upokojeni po ZPIZ-2 Upokojeni po ZPIZ-1 Starostna pokojnina Starostna Pokojninska Pokojninska Odmerni Starostna Pokojninska Pokojninska Odmerni pokojnina doba osnova odstotek pokojnina doba osnova odstotek Starost Moški Ženske Moški Ženske Moški Ženske Moški Ženske Moški Ženske Moški Ženske Moški Ženske Moški Ženske Moški Ženske 59 655,9 607,1 609,2 647,5 40,0 40,0 1.047 993 58,6 64,1 735,9 560,3 38,0 37,6 966 670 77,5 83,1 60 656,1 615,1 624,5 677,5 40,5 39,7 1.093 1.070 58,3 64,2 719,8 568,3 38,5 37,3 928 684 78,2 83,2 61 640,5 634,8 614,4 746,9 40,5 39,7 1.131 1.230 58,4 64,2 677,6 594,1 38,6 37,2 862 724 77,8 83,2 62 625,4 649,0 603,8 749,3 40,7 39,4 1.118 1.224 58,5 64,4 646,4 636,9 38,9 35,6 845 792 77,9 82,9 63 618,1 650,8 607,1 592,3 40,0 32,9 1.204 986 58,6 58,5 623,3 655,2 39,2 36,5 843 830 77,0 82,6 64 639,2 626,3 615,6 468,0 39,7 31,6 1.238 1.007 58,2 52,4 645,3 640,5 38,9 36,5 881 813 77,1 82,2 65 604,2 631,6 417,2 302,0 32,5 30,9 1.094 964 49,4 49,4 661,9 652,0 38,6 36,6 924 857 77,3 82,1 66 599,6 630,2 343,8 291,0 31,1 23,0 1.075 911 46,7 40,9 668,0 636,9 39,1 34,6 951 857 77,4 80,9 67 594,1 664,5 258,5 290,3 29,2 24,7 1.026 894 44,3 41,3 657,5 671,5 38,9 34,5 959 887 77,1 80,8 Skupaj 619,2 636,0 540,5 638,5 34,9 32,5 1.118 1.078 55,4 61,5 658,0 635,6 38,9 35,6 910 804 77,3 82,2 Opomba: Pokojninska osnova je indeksirana s povprečno rastjo plač na leto 2017 . Vir: Podatki ZPIZ (2019b), lastni izračun . ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 31 Na podlagi teh podatkov lahko vidimo, da imajo ženske, ki so se upokojile po pogojih ZPIZ-2, v povprečju za 3,6 % nižjo pokojninsko osnovo kot moški, upokojeni po istem zakonu, kar je posledica prejemanja nižjih plač v aktivni dobi. Prav tako imajo te ženske nekoliko krajšo pokojninsko dobo kot moški, a imajo zaradi narave slovenskega pokojninskega sistema ženske precej višje odmerne odstotke od moških, ki so na koncu zaslužni za višje pokojnine žensk v primerjavi z moškimi v večini starostnih razredov. Odmerni odstotki so po zakonu ZPIZ-2 (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), 2012) za moške do leta 2019 znašali 57,25 % za dopolnjenih 40 let dela, medtem ko so odmerni odstotki za ženske padali od 64,25 % v letu 2013 na 63,5 % v letu 2019, a so bili še vedno za 6,25 odstotne točke višji kot za moške. Tudi podatki v preglednici 1 kažejo, da so odmerni odstotki žensk v povprečju za 6,1 odstotne točke višji od odmernih odstotkov moških.20 V prihodnje lahko pričakujemo zmanjševanje razlike med odmernimi odstotki moških in žensk. Po zadnji noveli zakona ZPIZ-2 se bodo odmerni odstotki za moške in ženske do leta 2025 izenačili na 63,5 % za 40 let pokojninske dobe; za moške se bodo dvignili, za ženske pa se ne bodo zmanjšali, kot je bilo predvideno pred novelo. Po drugi strani se od leta 2020 naprej zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvoje-nega otroka21 odstotek odmere pokojnine poveča za 1,36 %, vendar največ do višine 4,08 %. Do dodatnega odmernega odstotka je praviloma upravičena ženska, razen če je pravico do nadomestila iz naslova starševstva v trajanju vsaj 120 dni užival moški. To pomeni, da lahko pričakujemo, da se bodo ženske še vedno upokojevale z višjimi odmernimi odstotki kot moški, a bo razlika med moškimi in ženskami manjša od trenutne. Navesti je treba še en prerazdelitveni element slovenskega pokojninskega sistema, ki med drugim tudi zmanj- šuje pokojninsko vrzel: najvišjo in najnižjo pokojninsko osnovo. Pokojnina se izračuna kot zmnožek pokojninske osnove in odmernega odstotka, ki je odvisen od dolžine pokojninske dobe. Če je izračunana pokojninska osnova nižja od minimalne pokojninske osnove, ki je določena v višini 76,5 % povprečne mesečne plače, se pokojnina odmeri od minimalne pokojninske osnove. Če je izračunana pokojninska osnova višja od najvišje pokojninske osnove, ki je štirikratnik najnižje pokojninske osnove, se pokojnina odmeri od najvišje pokojninske osnove. Med osebami, ki se upokojijo, je večji delež žensk, ki imajo pokojnino odmerjeno od minimalne pokojninske osnove (37,6 % vseh novoupokojenih žensk in 27,6 % vseh novoupokojenih moških v letu 2019), in večji delež moških, ki imajo pokojnino odmerjeno od najvišje pokojninske osnove (2,3 % novoupokojenih moških in 1,0 % novoupokojenih žensk v letu 2019).22 To pomeni, da ima več žensk kot moških pokojnino višjo, kot bi jo imelo brez tega elementa slovenskega pokojninskega sistema. Primerjava upokojencev in upokojenk, ki so se upokojevali po pogojih ZPIZ-1, prav tako pokaže nižjo pokojninsko osnovo upokojenk, ki je bila za kar 11,6 % nižja od pokojninske osnove moških upokojencev. Pokojninska doba teh žensk je bila v povprečju za 3,3 leta krajša od pokojninske dobe moških, kar je nekoliko več kot pri upokojencih in upokojenkah, ki so se upokojevali po zakonu ZPIZ-2 (2,4 leta), in vpliva na nižje odmerne odstotke žensk. Nasprotno kot pri upokojencih in upokojenkah, ki so se upokojevali po zakonu ZPIZ-2, so pokojnine žensk v povprečju za 3,4 % nižje od pokojnin moških. Nižje pokojnine upokojenk glede na pokojnine upokojencev pri tistih, ki so se upokojevali po ZPIZ-1, so posledica večje razlike v višini pokojninske osnove med moškimi in ženskami (v povprečju 11,6 % nižja osnova za ženske pri upokojevanju po ZPIZ-1 in v povprečju 3,5 % nižja osnova za ženske pri upokojevanju po ZPIZ-2) in manjše razlike v višini odmernih odstotkov obeh skupin upokojencev in upokojenk (v povprečju 6,3 % višji odmerni odstotki za ženske v primerjavi z moškimi po ZPIZ-1 in 11-odstotna razlika v prid žensk po ZPIZ-2). Nižja pokojninska osnova žensk je torej posledica nižjih plač žensk v delovni dobi, kar prikazuje slika 16. Na sliki so prikazane povprečne bruto urne postavke po starosti, ki so izračunane iz podatkov o plačnih zgodovinah upokojencev in upokojenk. Povprečna bruto urna postavka pri dvajsetih letih se nanaša na povprečje vseh upokojencev in upokojenk, ko so bili stari 20 let, čeprav so starost 20 let dosegli v različnih letih. Stolpci prikazujejo število žensk in moških, ki so v posamezni starosti prejemali plačo, in nam 20 Pri tem je treba opozoriti, da so se predvsem starejši upokojenci iz vzorca, ki so bili leta 2017 stari 65 let in več, in upokojenke iz vzorca, ki so bile leta 2017 stare 63 let in več, upokojevali z nizko pokojninsko dobo, kar ima za posledico nizke odmerne odstotke v teh starostnih skupinah. Ker so se ti upokojenci in upokojenke upokojevali po zakonu ZPIZ-2 od leta 2013 naprej (večinoma pa v poznejših letih), so v vzorcu med upokojenci, ki so bili leta 2017 stari 65 let in več, in upokojenkami, ki so bile leta 2017 stare 63 let in več, predvsem tisti oz. tiste, ki so se upokojili oz. upokojile s pokojninsko dobo, krajšo od 40 let, in se okrog 60. leta starosti še niso mogli oz. mogle upokojiti. To ne pomeni, da bodo tudi v prihodnje upokojenci te starosti imeli tako nizke odmerne odstotke. 21 Upokojenka ali upokojenec bosta lahko izbirala med dodatnim odmernim odstotkom ali znižanjem starostne meje za pridobitev pravice do pokojnine zaradi skrbi za otroke. 22 Podatki se nanašajo na starostne in invalidske upokojitve. 32 ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI pokažejo, da je za analizo plač (in drugih značilnosti) zadostno število opazovanj le za starosti od 20 do 58 let. Bruto urne postavke so revalorizirane z indeksom cen življenjskih potrebščin na raven leta 2017, saj je le tako mogoča primerjava plač iz različnih časovnih obdobij. Ženske so bile za uro opravljenega dela v povprečju plačane manj kot moški v enaki starosti, kar pa ne velja za ženske v starosti 54 let in več, ko so bile njihove bruto urne postavke v povprečju višje od moških. Bruto urne postavke za ženske so najbolj zaostajale za moškimi pri starosti 28 let, ko so bile v povprečju za 13,9 % nižje od bruto urne postavke za moške. Po tem letu je bilo zaostajanje žensk manjše, saj je bila pri starosti 35 let povprečna bruto urna postavka za ženske za 10,4 % nižja od bruto urne postavke za moške, pri starosti 45 let pa za 4,9 %. Kot že navedeno, so bile od starosti 54 let naprej bruto urne postavke žensk višje od moških. Višje povprečne bruto urne postavke za ženske v višji starosti lahko pripišemo dejstvu, da na trgu dela v poznejši starosti ostajajo večinoma ženske, ki imajo višjo izobrazbo in višje plače. Prav tako je potrebna previdnost pri razlagi podatkov, saj primerjamo samo urne postavke moških in žensk v isti starosti, nimamo pa podatkov o sektorju zaposlitve, izobrazbi, poklicu itd. Slika 16: Povprečna bruto urna postavka po starosti, starostni upokojenci in upokojenke, stari 59–66 let v letu 2017 Vir: Podatki ZPIZ (2019b), lastni izračun . Slika 17 prikazuje, kako se je po starosti zdajšnjih upokojencev in upokojenk gibal znesek, ki se je upošteval pri izračunu pokojninske osnove. Pokojninska osnova se namreč izračuna kot povprečje letnih zneskov iz določenega števila najboljših zaporednih let (število let se je višalo, trenutno pa se upošteva najboljših 24 zaporednih let). Letni znesek, ki se upošteva pri izračunu pokojninske osnove, se izračunava le za tista leta, ko je bil posameznik ali posameznica zavarovan vsaj pol leta, upoštevajo se neto zneski (izračunani na podlagi povprečne stopnje davkov in prispevkov), zneski pa se valorizirajo z rastjo povprečne plače. Letni zneski za izračun pokojninske osnove tako za moške kot za ženske so rastli do zgodnjih 30-ih let starosti, potem pa je prišlo do padca, ki ga ne moremo pripisati samo starosti, saj gre za obdobje 80-ih let prejšnjega stoletja, ki ga je zaznamovala visoka inflacija in so plače tudi realno padale. Primerjava moških in žensk pokaže, da so bili pri starosti 20 let letni zneski za izračun pokojninske osnove za ženske v povprečju za 14,5 % nižji v primerjavi z moškimi, pri starosti 30 let za 13,1 %, nato so se razlike začele zmanjševati. Pri starosti 40 let so bili letni zneski za izračun pokojninske osnove za ženske v povprečju za 7,3 % nižji od zneskov za moške, od 54. leta starosti naprej pa so bili ti zneski za ženske višji kot za moške. ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 33 Slika 17 prikazuje, kako se je po starosti zdajšnjih upokojencev in upokojenk gibal znesek, ki se je upošteval pri izračunu pokojninske osnove. Pokojninska osnova se namreč izračuna kot povprečje letnih zneskov iz določenega števila najboljših zaporednih let (število let se je višalo, trenutno pa se upošteva najboljših 24 zaporednih let). Letni znesek, ki se upošteva pri izračunu pokojninske osnove, se izračunava le za tista leta, ko je bil posameznik ali posameznica zavarovan vsaj pol leta, upoštevajo se neto zneski (izračunani na podlagi povprečne stopnje davkov in prispevkov), zneski pa se valorizirajo z rastjo povprečne plače. Letni zneski za izračun pokojninske osnove tako za moške kot za ženske so rastli do zgodnjih 30-ih let starosti, potem pa je prišlo do padca, ki ga ne moremo pripisati samo starosti, saj gre za obdobje 80-ih let prejšnjega stoletja, ki ga je zaznamovala visoka inflacija in so plače tudi realno padale. Primerjava moških in žensk pokaže, da so bili pri starosti 20 let letni zneski za izračun pokojninske osnove za ženske v povprečju za 14,5 % nižji v primerjavi z moškimi, pri starosti 30 let za 13,1 %, nato so se razlike začele zmanjševati. Pri starosti 40 let so bili letni zneski za izračun pokojninske osnove za ženske v povprečju za 7,3 % nižji od zneskov za moške, od 54. leta starosti naprej pa so bili ti zneski za ženske višji kot za moške. Sli Slik ka a 17: L 17: Le etni znesek tni znesek, , k ki i se up se ošte upošte va za p va za oko pok jninsk ojn o osno insko vo osno , po st vo, p a o rosti, sta starosti, rostni up st ok arostni o up jenc ok i in ojenci in up upok ok oj ojenk enke, e, stari 59–66 let v letu 2017 stari 59–66 let v letu 2017 20 30 40 50 60 Starost Moški Ženske Vir: Podatki ZPIZ (2019b), lastni izračun . Vir: Podatki ZPIZ (2019b) , lastni izračun. Višina plače ni edini kazalnik razlik med moškimi in ženskami na trgu dela. Slika 18 prikazuje povprečno število dni v letu, ko oseba ni bila vključena v zavarovanje, po starosti. Vidimo, da je bilo število dni prekinitev Višina plače ni edini kazalnik razlik med moškimi in ženskami na trgu dela. Slika 18 prikazuje povprečno zavarovanja višje za moške kot za ženske, do največje razlike pa je prišlo pri starosti približno 20 let, kar bi šte lahko pr vilo dni ipisali tudi ob v letu, ko osveeznosti služ ba ni bila enja v vključ ojaškega r ena v zav ok ar a. ovanje, po starosti. Vidimo, da je bilo število dni prekinitev zavarovanja višje za moške kot za ženske, do največje razlike pa je prišlo pri starosti približno Slika 18: Število dni prekinitev zavarovanja znotraj leta, po starosti, starostni upokojenci in Slik 20 let a 18: Število dni prek , kar bi lahk init o pripisali tu ev zav di obv arovanja znotr eznosti služen aj leta, p ja vojaškeg o st a r a ok rosti, st a. arostni upokojenci in upokojenke, upokojenke, stari 59–66 let v letu 2017 stari 59–66 let v letu 2017 34 20 30 40 50 60 Starost Moški Ženske Vir: Podatki ZPIZ (2019b), lastni izračun . Vir: Podatki ZPIZ (2019b) , lastni izračun. Po drugi strani so ženske upokojenke v svoji delovni dobi v povprečju precej več dni v letu prejemale nado-Po mestilo drugi st (slik rani a 19). Š so žen e posebej v ske upokoj elik enk a r e azlik v sv a je nastajala med 20. in 40. let oji delovni dobi v povprečju p om star recej osti, ko so ž več dni v letu enske v p eč kot tr rejemale i- krat večje število dni prejemale nadomestilo kot moški, kar lahko pojasnimo z odsotnostjo z delovnega mesta nadomestilo (slika 19). Še posebej velika razlika je nastajala med 20. in 40. letom starosti, ko so ženske zaradi starševstva, saj tudi po koncu starševskega dopusta ženske pogosteje odsotne z delovnega mesta za-r več adi nege (bolnih) otr kot trikrat večje št ok. evilo dni prejemale nadomestilo kot moški, kar lahko pojasnimo z odsotnostjo z delovnega mesta zaradi starševstva, saj tudi po koncu starševskega dopusta ženske pogosteje odsotne z delovnega mesta zaradi nege (bolnih) otrok. 34 ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI Slika 19: Število dni prejemanja nadomestila znotraj leta, po starosti, starostni upokojenci in upokojenke, stari 59–66 let v letu 2017 20 30 40 50 60 Starost Moški Ženske Vir: Podatki ZPIZ (2019b) , lastni izračun. 35 Slika 18: Število dni prekinitev zavarovanja znotraj leta, po starosti, starostni upokojenci in upokojenke, stari 59–66 let v letu 2017 20 30 40 50 60 Starost Moški Ženske Vir: Podatki ZPIZ (2019b) , lastni izračun. Po drugi strani so ženske upokojenke v svoji delovni dobi v povprečju precej več dni v letu prejemale nadomestilo (slika 19). Še posebej velika razlika je nastajala med 20. in 40. letom starosti, ko so ženske več kot trikrat večje število dni prejemale nadomestilo kot moški, kar lahko pojasnimo z odsotnostjo z delovnega mesta zaradi starševstva, saj tudi po koncu starševskega dopusta ženske pogosteje odsotne z delovnega mesta zaradi nege (bolnih) otrok. Slika 19: Število dni prejemanja nadomestila znotraj leta, po starosti, starostni upokojenci in Slika 19: Št upokoj evilo dni pre enke, jema stari 59–66 nj le a nadomestila znotr t v letu 2017 aj leta, po starosti, starostni upokojenci in upokojenke, stari 59–66 let v letu 2017 20 30 40 50 60 Starost Moški Ženske Vir: Podatki ZPIZ (2019b), lastni izračun . Vir: Podatki ZPIZ (2019b) , lastni izračun. 3.2 Analiza podatkov o zav arovancih in zavarovankah Podobno kot pri upokojencih in upokojenkah smo tudi pri zavarovancih in zavarovankah analizirali njihov 35 položaj na trgu dela pri posamezni starosti. Ker so razmere za današnje tridesetletnike in tridesetletnice drugačne, kot so bile za tiste, ki so bili stari trideset let pred desetimi, 20 ali več leti, je naša analiza opravljena po teh kohortah: • kohorta 1: posamezniki, ki so bili leta 2017 stari od 20 do 29 let, • kohorta 2: posamezniki, ki so bili leta 2017 stari od 30 do 39 let, • kohorta 3: posamezniki, ki so bili leta 2017 stari od 40 do 49 let, • kohorta 4: posamezniki, ki so bili leta 2017 stari od 50 do 59 let. Pri analizi rezultatov se ne osredotočamo toliko na absolutne vrednosti, ampak na razliko med moškimi in ženskami ter na razliko med različnimi kohortami. Na primer, pri analiziranju števila dni prekinitev zavarovanja so absolutne vrednosti visoke, kar je posledica dejstva, da veliko oseb za posamezna leta nima nobenega zapisa, in zato sklepamo, da niso bile zavarovane 365 dni. Pomembnejša je razlika med spoloma in razlika med kohortami. Slika 20 prikazuje povprečno bruto urno postavko po starosti in spolu, ločeno za posamezne kohorte. Stolpci prikazujejo število moških in žensk iz posamezne kohorte v določeni starosti. Nekoliko manjše število oseb je v prvi kohorti, zato je pri vseh nadaljnjih sklepih za to kohorto potrebna previdnost. Prav tako je manj- še število oseb v drugi kohorti po 38. letu starosti, v tretji kohorti po 47. letu starosti in v četrti kohorti po 56. letu starosti, kar pomeni, da je previdnosti pri sklepih potrebna tudi za te skupine oseb. Na podlagi podatkov vidimo, da so bile ženske, ki so bile leta 2017 stare od 20 do 29 let in od 50 do 59 let, v skoraj vseh starostih za uro dela plačane manj kot moški. Urne postavke žensk iz četrte kohorte so v primerjavi z moškimi postale še nižje po tridesetem letu starosti. Ženske, ki so bile leta 2017 stare od 30 do 49 let, so bile za uro dela plačane podobno kot moški. Podatki nakazujejo, da so ženske v drugi kohorti po svojem 35. letu starosti prejemale nižje plačilo za uro dela kot moški, za ženske v tretji kohorti pa se je to zgodilo po 40. letu starosti. Vendar moramo biti pri teh trditvah previdni, ker se število posameznikov in posameznic po navedenih starostih zmanjšuje in so razlike lahko posledica analize manjšega števila enot. Ob manjšem številu enot na rezultate lahko vpliva tudi drugačna sestava oseb, ki so opazovane (npr. drugačna izobrazba). ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 35 Slika 20: Povprečna bruto urna postavka po kohortah, starosti in spolu Vir: Podatki ZPIZ (2019b), lastni izračun . Do podobnih ugotovitev pridemo na podlagi slike 21, kjer za vse štiri kohorte primerjamo letne zneske, ki se bodo upoštevali pri izračunu pokojninske osnove. Ti zneski so v primerjavi z urnimi postavkami revalorizirani z rastjo povprečne plače na leto 2017. V prvi in četrti kohorti so ženske v vseh starostih za znesek svoje prihodnje pokojnine »zaslužile« manj kot moški. V drugi in četrti kohorti so razlike manjše, a so zneski za ženske kljub temu manjši od zneskov za moške. Odstotna razlika v višini letnega zneska, ki se bo upošteval za izračun pokojninske osnove, med moškimi in ženskami pri posamezni starosti po kohortah zelo variira in ne kaže posebnega vzorca. Podatki pa kažejo, da imajo ženske iz prve in druge kohorte v starosti od 20 do 29 let zbrane precej nižje letne zneske, ki se bodo upoštevali za izračun pokojninske osnove ob upokojitvi, kot pa so jih imele enako stare ženske iz tretje in predvsem četrte kohorte.23 Na primer, ženska iz prve kohorte je pri svojih 25-ih letih starosti zbrala 4,5 % nižji znesek, ki se bo upošteval za izračun pokojninske osnove, v primerjavi z žensko pri 25-ih letih iz tretje kohorte, medtem ko je 25-letna ženska iz druge kohorte zbrala 5,5 % nižji letni znesek v primerjavi z isto staro žensko iz tretje kohorte. Med moškimi so nekoliko manjše razlike, saj je moški iz prve kohorte pri 25-ih letih zbral 1,7 % višji znesek , ki se bo upošteval za izračun pokojninske osnove, kot isto star moški iz tretje kohorte, 25-letni moški iz druge kohorte pa 2,4 % nižji znesek kot isto star moški iz tretje kohorte. Slika 21: Letni znesek, ki se upošteva za pokojninsko osnovo, po kohortah, starosti in spolu Slika 21: Letni znesek, ki se upošteva za pokojninsko osnovo, po kohortah, starosti in spolu Slika 21: Letni znesek, ki se upošteva za pokojninsko osnovo, po kohortah, starosti in spolu Vir: Podatki ZPIZ (2019b), lastni izr ačun . Vir: Podatki ZPIZ (2019b) , lastni izračun. 23 Višji zneski pokojninske osnove za moške in ženske v četrti kohorti so povezani tudi z razmerami v 80-ih letih prejšnjega stoletja, kar prikazuje tudi slika 17. Višina plač ni edini dejavnik na trgu dela, ki vpliva na višino pokojnine v prihodnosti, ampak je Vir: Podatki ZPIZ pomemb (2019b) na t , lastni iz ako vključe ra no č s un. t n a trg dela kot tudi število opravljenih ur na dan. Slika 22 prikazuje število dni prekinitev zavarovanja24 znotraj leta po starosti in spolu za posamezne kohorte. Število dni 36 ANALIZA VZROK VišiOV POK na pl prekinOJNINSKE ač ni ed itev z VRZELI MED ŽENSK ini dejavnik na avarovanja znotraj e A MI IN MOŠKIMI trgu dela, nega leta se je V REPUBLIKI SL ki vpliva na s starostjo OVENIJI višino pokojnine v prihodnosti, ampak je zmanjševalo, a obstajajo pomembne razlike pomemb med na mo tšako vključe kimi in žens no ka st mi. na Ž e trg dela nske, ki s kot o biltudi števil e leta 201 o 7 opravlje stare od nih 40 ur do n4a 9 da let,n. s S o lika 22 imele pri v kazuje štev povprečju ilo dni prekinitev odobno št e z viav lo arov dni p anja24 rekinite vz n zaovtara ro j vale nj taa z p noot st raj a e ro ne st ga i lein ta sp k o ot lu za moški, posa medt m e e zn ko e je koho bilo š rttee. Š vilo tdenvi ilo dni prekinitev zavarovan prekinitev zav ja arovan zn ja o žetraj nsk, enega ki so leta bile l se eta je 2017s sstarostjo tare od 50zma do njševa 59 let, lo, v vs a e hobs sta trajajo ostnih po razmemb redih c ne elo razlike med m ma o n šjškei m o i in d mo ž šken ih skam (v po i. Žen vprečjus kze a , s k koi so bile raj 14 dn leta 2017 s i, kar je 25 %) ta . D rre u o ga d čn 40 a je do slika 4 z9 a let, mlaj šseo k imele ohorte v že povprečju nsk, podobn saj o so ištevil mele o ž dni p enske, rkei ksion itev bile l zav eta arov 2017 astnja are zno od tr 20 adj oe ne 39 ga let, lperta ec ekj ot večmoški, prekini medt tev za evm aro kvo anjje a kbilo ot m šotšekvilo i dni prekinitev v istih zav star arova ostnih nja ž skupi en na sk h. , Ški tevislo o bile dni, k loeta so i2017 mele sžetare ns ke oizd 50 prve dkoo h5o9rt el eptr, evki vnjseenho sztaavraorsotvnainhj e,r jaez re bil do ih celo v povprečju za 52 % višje v primerjavi z moškimi, medtem ko je bilo število dni prekinjenega zavarovanja manjše od moških (v povprečju za skoraj 14 dni, kar je 25 %). Drugačna je slika za mlajše kohorte žensk, za ženske iz druge kohorte v povprečju za 29 % višje v primerjavi z enako starimi moškimi. Največje saj so imele ženske, ki so bile leta 2017 stare od 20 do 39 let, precej več prekinitev zavarovanja kot moški razlike med moškimi in ženskami v teh dveh kohortah so v starosti do 26 let. Zanimiva je tudi primerjava v istih star različnos ih tnih gen eskupi racij ž nah. ensk, Šstevi aj s lo o dni, imele k ž o e so i nske mel iz e že prve k ns oh ke ort iz e vp rve starokohort sti od e 20 prekin do 29 lje etno v z p avarovan ovprečju je 120, je bilo v povprečju dni za prekinit 52 ev z % višje v avarovan primerjavi ja, ženske iz z d rmoškimi, uge kohortme e v dtem isti sta kro os je ti 1bilo 25 d št ni,evilo žens dn ke i i z p trrekin etje kjen o ega horte z 8 avarovan 3 dni ja za ženske in žen iz ske dizruge č kohorte etrte kohorte v povprečju 45 dni. Žen za ske iz 2 p 9 % rve in višje v druge primerja kohorte s v o i z bile eln etak a o sta 2010, rkim o i je m b oš ila kim fin i. an Na čna jvečje razlike med kriza že moškimi globoka, in st ženska are 33 l mi et i v n teh manjd, veh za ko to bi hor lahtkah o so v star sklepali, dos a tsi od io m 26 ele let v .č Zan asu imiva krize je več ttuedži primerjava av pri različnih zapo gen sl e ova rnjacij u mlžaensk, de že saj nske so . imele ženske iz prve kohorte v starosti od 20 do 29 let v povprečju 120 dni prekinitev zavarovanja, ženske iz druge kohorte v isti starosti 125 dni, ženske iz tretje kohorte 83 dni in ženske iz četrte kohorte 45 dni. 24 Ženske iz prve in druge kohorte so bile leta 2010, ko je bila finančna Prekinitev zavarovanja je bodisi posledica neaktivnosti, brezposelnosti brez pravice do nadomestila plače, druge podlage za kriza že globoka, zavarovanje bodisi stare 33 zavarovanja v let kak in šni d man rugi drj, ža zva i. to bi lahko sklepali, da so imele v času krize več težav pri zaposlovanju mlade ženske. 38 24 Prekinitev zavarovanja je bodisi posledica neaktivnosti, brezposelnosti brez pravice do nadomestila plače, druge podlage za zavarovanje bodisi zavarovanja v kakšni drugi državi. 38 Višina plač ni edini dejavnik na trgu dela, ki vpliva na višino pokojnine v prihodnosti, ampak je pomembna tako vključenost na trg dela kot tudi število opravljenih ur na dan. Slika 22 prikazuje število dni prekinitev zavarovanja24 znotraj leta po starosti in spolu za posamezne kohorte. Število dni prekinitev zavarovanja znotraj enega leta se je s starostjo zmanjševalo, a obstajajo pomembne razlike med moškimi in ženskami. Ženske, ki so bile leta 2017 stare od 40 do 49 let, so imele v povprečju podobno število dni prekinitev zavarovanja znotraj enega leta kot moški, medtem ko je bilo število dni prekinitev zavarovanja žensk, ki so bile leta 2017 stare od 50 do 59 let, v vseh starostnih razredih celo manjše od moških (v povprečju za skoraj 14 dni, kar je 25 %). Drugačna je slika za mlajše kohorte žensk, saj so imele ženske, ki so bile leta 2017 stare od 20 do 39 let, precej več prekinitev zavarovanja kot moški v istih starostnih skupinah. Število dni, ko so imele ženske iz prve kohorte prekinjeno zavarovanje, je bilo v povprečju za 52 % višje v primerjavi z moškimi, medtem ko je bilo število dni prekinjenega zavarovanja za ženske iz druge kohorte v povprečju za 29 % višje v primerjavi z enako starimi moškimi. Največje razlike med moškimi in ženskami v teh dveh kohortah so v starosti do 26 let. Zanimiva je tudi primerjava različnih generacij žensk, saj so imele ženske iz prve kohorte v starosti od 20 do 29 let v povprečju 120 dni prekinitev zavarovanja, ženske iz druge kohorte v isti starosti 125 dni, ženske iz tretje kohorte 83 dni in ženske iz četrte kohorte 45 dni. Ženske iz prve in druge kohorte so bile leta 2010, ko je bila finančna kriza že globoka, stare 33 let in manj, zato bi lahko sklepali, da so imele v času krize več težav pri zaposlovanju mlade ženske. Slika 22: Število dni prekinitev zavarovanja znotraj leta po kohortah, starosti in spolu Slika 22: Število dni prek initev zavarovanja znotraj leta po kohortah, starosti in spolu Slika 22: Število dni prekinitev zavarovanja znotraj leta po kohortah, starosti in spolu Vir: Podatki ZPIZ (2019b), lastni izr Vir: Podatki ZPIZ ačun (2019b) . , lastni izračun. Do podobne ugot Do povitv odob e lahko pr ne u idemo tudi na podlag gotovitve lahko pridemo tudi na podli slike 23, k agi slike 23, k i pr i ikazuje prikazuje povpr povprečno ečno star starost ob ost ob vstopu na trg dela Vir: glede na star Podatki vstopu ZPIZ na (2019b) , ost mošk trg dela lastni g izr lede ačun. ih in ž na s ensk v letu 2017. Ž tarost moških in žensk v l enske etu 2017. Ž, ki so bile leta 2017 star enske, ki so bile leta 2017 stare e od 25 do 36 let od 25 , so v povprečju 0,7 leta po do 36 let, zneje v so v povst pr opale na tr ečju 0,7 leta g dela kot enako star pozneje vstopale na trg dei mošk la kot e i, k nak ar je r o stari avno naspr moški, kar je rotno od ž avno ensk, ki so Do podobne ugotovitve lahko pridemo tudi na podlagi slike 23, ki prikazuje povprečno starost ob bile leta 2017 stare 45 let ali v nasprotno od žen eč sk, . T ki se gener o bile l acije ž eta 2017 s ensk so na tr tare 45 let ali g dela v več. Te stopale v po generacije žensk so vpr na trgečju 0,7 leta pr dela vstopale ej kot enako vstopu n v a povprečju trg dela 0,7 g leta lede prej na kot s enako tarost stari m moški. oških in V ž eč en kot sk e v nlo let etu o pozne 2017. jŽe kot mošk enske, i ki so n so a b itrg le ldela eta vstopil 2017 e stare od 25 stari moški. Več kot eno leto pozneje kot moški so na trg dela vstopile ženske, ki so bile leta 2017 stare od 29 ženske, ki so bile leta 2017 stare od 29 do 31 let. Del te spremembe lahko pripišemo finančni krizi (leta do 31 d let o . 3D 6 el let t, e sspr o v emembe povprečj lahko u 0,7 l pr et ipišemo a poznej finančni e vstopal ke rizi na (leta trg d2010, ela k ko ot eje nabila ko srtec ariesija ž moške i, globok kar je ra, avso n bile o te 2010, ko je bila recesija že globoka, so bile te generacije stare od 18 do 29 let), saj so imele mlade ženske generacije star nasprotno e od 18 do 29 let), saj so imele mlade ž od žensk, ki so bile leta 2017 stare 45 let ali več. Te generacije žensk so na trg dela vstopale več težav pri vstopu na trg dela kot mladi moški. Dr enske v ug eč t pomemben eža r v pr azlog i v pa je stopu na tr dejstvo, da je g dela kot mladi mošk v terciarno i. Drug pomemben r v iz povprečju azlog pa je dejst obraž 0,7 evan leta je, ki vpliva n prej kot ena vo ako , da je v t pozne stari er jši vstop na moški. ciar tVeč no iz kot eobr rg dela, vklju n če o laž ni ehtev o anje več p že ozn , k nsk k ejei vpliv ot k m ot m a na po oških. oški so znejši v na trg d st el op na tr a vstopil g dela, e vključenih v ženske, eč ž ki s ensk kot mošk o bile leta 2017 ih. stare od 29 do 31 let. Del te spremembe lahko pripišemo finančni krizi (leta 2010, ko je bila recesija že globoka, so bile te generacije stare od 18 do 29 let), saj so imele mlade ženske več težav pri vstopu na trg dela kot mladi moški. Drug pomemben razlog pa je dejstvo, da je v terciarno 24 Prekinitev zavarovanja je bodisi posledica neaktivnosti, brezposelnosti brez pravice do nadomestila plače, druge podlage za zavarovanje bodisi za iz var obraž oevanja v k vanje akšni drugi dr , ki vpliva na žavi. poznejši vstop na trg dela, vključenih več žensk kot moških. ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 37 39 39 Slika 23: Starost ob vstopu na trg dela po kohortah, starosti in spolu Slika 23: Starost ob vstopu na trg dela po kohortah, starosti in spolu Slika 23: Starost ob vstopu na trg dela po kohortah, starosti in spolu 20 30 40 50 60 20 30 Starost leta 2017 40 50 60 Starost leta 2017 M M oški oški Žen Žen ske ske Vir: Podatki ZPIZ (2019b), lastni izračun . Vir: Podatki ZPIZ (2019b) Vir: Podatki ZPIZ , lastni iz (2019b) račun. , lastni izra čun. Podobne sklepe lahko naredimo tudi na podlagi slike 24, ki prikazuje delež brezposelnih. Za brezposelne smo Podob št n eli e osebe sklepe iz l vzor ahko ca, n za kater aredimo e je tudi bilo na v posameznem podlagi slike letu 24, star ki osti prik zapisano azuje d , da elež b niso rezp bile o zaposlene selnih. Za , so Podobne sklepe lahko naredimo tudi na podlagi slike 24, ki prikazuje delež brezposelnih. Za bile pa v evidenci ZPIZ za brezposelne smo šteli v osebe ar iz ovvzane po drug orca, za kateih podlagah, re je bilo v p25 o za sa to definicija br meznem letu ezposelnosti ni enak starosti zapisano, da a kot pr niso i ur bile adni sta brezposelne z smo tistik aposlene, i br šteli so b ezposelnosti. Zar osebe ile pa iz v vzo evidenrca, ci ZP adi dejst zIa Z z kat a eva, da pr re j varovan e e b p i o edv lo dru sem ž v p gih o p s o enske pr adlagah,25 ejemajo staršev meznem zat letu o star definicija b ska nadomestila in osti rez zpapisano, oselnosti da niso nistaršev enaka sk koi doda t pri u tek t radni er so za statisti t ki o v b ečinoma ž rezposelnos enske tist ti. Zaradi e d , k ejs i jim je pr tva, da preed o dvsez. med pr m ženske ejemanjem staršev prejemajo starševs sk ka ih na- bile zaposlene, so bile pa v evidenci ZPIZ zavarovane po drugih podlagah,25 zato definicija brezposelnosti domestil prenehalo delovno razmerje, je število brezposelnih žensk nesorazmerno višje kot število brez-ni enaka nadomestila in starševski dodatek ter so zato večinoma ženske tiste, ki jim je pred oz. med prejemanjem poselnih mošk kot pri uradn ih. i s 26 t P atio drug stiki bi str rezani bi izločit poselnostiev t . Z eh ž aradensk iz sk i dejstvaupine br , da preezposelnih pomenila podc dvsem ženske prejemajenjev o staanje rše vska nadomesstarševskih nadomestil prenehalo delovno razmerje, je število brezposelnih žensk nesorazmerno višje št ti evila br la in st ezposelnih ž arševski doensk dat , saj bi namest ek ter so zat o pr o ve ejemko činom v v z a že v n ezi s staršev ske tiste, st ki vom nek jim je ater pred e (lahko oz. ) pr med ejemale prej emanjem nadomestilo za br kot število brezposelezposelnost nih moških.26. Ob upošt Po drugi ev str anju na ani bi izlvedenih značilnosti poda očitev teh žensk iz skupin tko e brv in s t ezpos em po elnih v po ezanih ome menila - starševskih nadomestil prenehalo delovno razmerje, je število brezposelnih žensk nesorazmerno višje p jit odev lahko ugot cenjevanje št o evvimo ila br, da je delež mladih ž ezposelnih žensk, saj ensk bi n, k a i so bile leta 2017 star mesto prejemkov v z e od 20 do 29 let in br vezi s starševstvom ne ezposelne katere , kot števil več kot 2,6-k o bre (lahko) r zposel at t ni prejemale olikšen kot delež enako star h moški nadomeh.26 stilo Pzo a dru brez g p i s os tr el a n n os ih br i t.b i iezposelnih mošk z Ob ločit upoš ev t teva e njh u že ih. Č nsk ie je 6,8 % mošk z navedeni sk h upine br značilnosti ep ih iz pr zp od oselv atkov e kohor niih n po s t me enila izkusilo brezposelnost, je bilo takih žensk kar 17,9 %. Tudi pri ženskah, ki so bile leta 2017 stare od 30 do podcenjeva tem nje š pove tevila zanih brezpo omejitev l seln ahko ih u žens gotovi k, s mo, a d j a bi je n delam ež e msto p ladih re že je ns m k, ko ki s v o v bil ez lve et z a i 2s0 1s7t arš star e vs o t d vo 20 m d onekatere 39 let, je bil delež brezposelnih v starosti od 20 do 30 let občutno večji od deleža brezposelnih pri enako (lahko) 29 let in brezposelne, več kot 2,6-krat tolikšen kot delež enako starih brezposelnih moških. Če je 6,8 % starih mošk prejemale ih; 5,3 % br nadome ezposelnih mošk stilo za brezpos ih in 11,3 % br elnost. Ob ezposelnih ž upoštevanj ensk u . Po 30. letu star navedenih osti se je ta r značilnosti pod azlika atkov in s tem moških iz prve kohorte izkusilo brezposelnost, je bilo takih žensk kar 17,9 %. Tudi pri ženskah, ki so bile med mošk povezanih imi in žensk omejitev l ami manjšala. ahko ugotovi Tudi za tr mo, da etjo in č je delež etr m to kohor ladih že to v nsk elja, da je bil delež br , ki so bile leta 20 ezposelnih ž 17 stare oden 2 -0 do sk v skor leta 2017 aj v star seh star e od 30 ostih (r do 39 az le en po 42. letu v tr t, je bil delež etji kohor brezposelnih v ti in po 48. starosti od letu v č 20 do etr 30 ti kohor let ti) v občutno ečji od deleža večji od 29 let in brezposelne, več kot 2,6-krat tolikšen kot delež enako starih brezposelnih moških. Če je 6,8 % brezposelnih mošk deleža brezposelnih ih, a so deleži bist pri enako starih veno manjši, 4,6 % br moških; 5,3 % br ezposelnih mošk ezposelnih moških in 1 ih in 6,4 % ž 1,3 % ensk v tr brezposelnih ž etji kohor ensk. ti moških izt Poer 4,7 30. l % etu br prve koh ezposelnih orte iz starosti sku e je tmošk silo b a ra ih rezin zlika 5,3 med % poseln ž o ensk st moškimi v i č n etrti , je bilo t kohor akih ženska ž mi ti. e m Zanimiv ns anjk k šala. T o udi je , da za t je v retjo i čnetr četi t kohor rto ko ti horrtazlik o a v ar 17,9 %. Tudi pri ženskah, ki so bile deležu brezposelnih moških in žensk največja okrog 40. leta starosti. Gre za obdobje 90-ih let prejšnjega leta 2017 star velja, e da jod e bi 30 l do delež 39 bre le zp t, je b oselnih il že delež nsk v brezpose skoraj vseh lnih v starost s ih taros (razen ti o po d 20 42. l do etu v t 30 ret let ji občutno kohorti in po večji od stoletja, ko je gospodarska kriza po osamosvojitvi Slovenije, kot kaže, prav tako bolj negativno vplivala na deleža 48. letu v četrti kohorti) večji od deleža brezposelnih moških, a so deleži bistveno manjši, 4,6 % ženske kot na moške brezposelnih pri e . nako starih moških; 5,3 % brezposelnih moških in 11,3 % brezposelnih žensk. Po 30. letu brezstarosti poselnih se mo je š t kih a in ra6zlika ,4 % ž med ens moškimi k v tretji kohor itn ženska i ter mi 4,7 % b manj rezpos šala. elnih Tudi moški za t h in 5,3retjo % ženins četrto k v četrti kohorto kohorti. Zanimivo je, da je v četrti kohorti razlika v deležu brezposelnih moških in žensk največja okrog velja, da je bil delež brezposelnih žensk v skoraj vseh starostih (razen po 42. letu v tretji kohorti in po 48. letu 25 v Pčrejemnik etrti i nadomestil za br kohorti) ve ezposelnost čji od , brezposelne osebe deleža , ki ne prejemajo nadomestila, pr brezposelnih moških, a s ejemnik o de i staršev leži bskisih nadomestil po pr tveno man ek jši, init 4vi ,6 % delovnega razmerja, prejemniki starševskih nadomestil brez pravice do starševskega dopusta, prejemniki starševskega dodatka, brezposelni brezposeln uživ ih alci in mo všalidsk kih ih nadomestil in 6,4 % , pr ž ejemnik ens i delnega plačila za izgubljeni dohodek k v tretji kohorti ter 4,7 % b , invalidne osebe zunaj delo rezposelnih moškivnega razmerja h in 5,3 % žensk v četrti 25 26 Pr eTake ž jemn enske so v v iki nadomesečjem št til za br evilu v vz ezposeln or oscu od leta 1994 napr t, brezposelne os ej. kohorti. Zanimivo je, da je v četrti kohorti razlika ebe,v kdi nee lež pre u bre jemajo n zposel adomes ni tila, h pr moški ejemniki s h i tarš n evs že kih nsk nad naj omes v til ečj po prekinitvi delovnega razmerja, prejemniki starševskih nadomestil brez pravice do starševskega dopusta, prejemniki starševskega a okrog dodatka, brezposelni uživalci invalidskih nadomestil, prejemniki delnega plačila za izgubljeni dohodek, invalidne osebe zunaj 38 delovnega ANALIZA razmer VZR ja OKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 26 Take ženske so v večjem številu v vzorcu od leta 1994 naprej. 25 Prejemniki nadomestil za brezposelnost, brezposelne osebe, ki n 40 e prejemajo nadomestila, prejemniki starševskih nadomestil po prekinitvi delovnega razmerja, prejemniki starševskih nadomestil brez pravice do starševskega dopusta, prejemniki starševskega dodatka, brezposelni uživalci invalidskih nadomestil, prejemniki delnega plačila za izgubljeni dohodek, invalidne osebe zunaj delovnega razmerja 26 Take ženske so v večjem številu v vzorcu od leta 1994 naprej. 40 40. leta starosti. Gre za obdobje 90-ih let prejšnjega stoletja, ko je gospodarska kriza po osamosvojitvi Slovenij e, kot kaže, prav tako bolj negativno vplivala na ženske kot na moške. Slika 24: Delež brezposelnih po kohortah, starosti in spolu Slika 24: Delež brezp 40. leta s oselnih p tarosti. Gre o k za o ohor bdob t je ah, st 90-ih a le rosti in sp t prejšnjega olu stoletja, ko je gospodarska kriza po osamosvojitvi Slovenije, kot kaže, prav tako bolj negativno vplivala na ženske kot na moške. Slika 24: Delež brezposelnih po kohortah, starosti in spolu Vir: Podatki ZPIZ (2019b), lastni izr Vir: Podatki ZPIZ ačun (2019b) . , lastni izračun. Zaradi Vir: Podatki ZPIZ razlik v (2019b) definiciji , lastni izr in ač iden un. tificiranju brezposelnih glede na uradno statistiko brezposelnosti v vzorcu Zaradi razlik v definiciji in iden ZPIZ ni oseb, ki so brez Zaradi razlik v definiciji in id tificir poseln ent anju br e, a niso ificiranju bezposelnih glede na ur zavarovane (ne prejemajo rezposelnih glede na u adno sta nadomestila z radno tistiko br a primer b statistiko ezposelnosti v vz rezposelnosti brezposelnosti v vzorcu orcu oz. niso zavarovane po kakšni drugi zakonski podlagi). Kot kaže slika 25, je veliko večja razlika med ZPIZ ni oseb, ki so brezposelne, a niso zavarovane (ne prejemajo nadomestila za primer brezposelnosti oz. ZPIZ ni deležem oseb, ki bsrezposelni o brezpoh s po elne,u rad a nniih so pzodatkih avarovainn m e e (n d e o p cenjenim rejemaj delež o em br nadomes etzposel ila za nih na primer podl b agi rezp oselnosti niso zavarovane po kakšni drugi zakonski podlagi). Kot kaže slika 25, je veliko večja razlika med deležem oz. ni p so o z dat avako r v iz vz ovane orc p a o Z k P a IkZ (s šni lika 24) drugi pri za moš kons kih , pkar odl je a p gi)o. sledic Kot ak dejstva, aže s da lika je 25, manj je (mladih) veliko moških večja raz lika med brezposelnih po uradnih podatkih in med ocenjenim deležem brezposelnih na podlagi podatkov iz vzorca zavarovanih kot prejemnikov nadomestil in drugih prejemkov, povezanih s starševstvom. Uradni podatki deležem brezposelnih po uradnih podatkih in med ocenjenim deležem brezposelnih na podlagi ZPIZ (slika 24) pri moških, kar je posledica dejstva, da je manj (mladih) moških zavarovanih kot prejemnikov o stopnji brezposelnost (slika 25) prikazujejo podobne trende, kot so razvidni s slike 24. Stopnja nadomestil in drug podatkov iz vzorca ZPIZ (slika 24) pri moških, kar je posledica dejstva, da je manj (mladih) moških brez ih pr poselnostejemko i žensk je v, po bila v v s ezanih s staršev koraj celotnem o stv bdobju om. Ur višja od adni poda stopnje brezptk os i o st elnostiopnji br moških, s ezposelnost (slik topnja a 25) prik za azujejo podobne tr varov brez anihposelnost kot preji m emende ladih nik ov, kot so r (20–29 nad let) az pa vidni s slike 24. S je omestil bila in dv celotn rugih em topnja br opazovanem prejemkov, pov ezposelnosti ž obdobju ezanih me s s d letoma ensk je bila v skor 1996 tarševstvom. in U 2019 radn i podatkiaj c e- lotnem obdobju višja od st o stopnvišja ji od brezskupne opnje br stopn poselnost je brez (slika 2 ezposelnosti mošk poselnost 5) pri ik. aPzoulož jejaj o mladih podoih, st se bnje e šopnja br e t rpeos n e d be,e j ezposelnosti mladih (20–29 let) pa je posl kot abša so l rv ob az dob vidn ji u m s ed let slike oma 24. Stopnja bila v celotnem opaz brez 2008 in poselnosti ž ov 2014, en anem obdobju med let pri sk j čemer e bila so v bile s mlade koraj celotn oma 1996 in 2019 višja od sk ženske v em š o e slabšem bdobju vpolož išja aju od kot sto mladi pnje brez upne st moški. p Če ose je ln bosopnje br ilo ti l et ma oškihezposelnosti. 2014 , stopnja Položaj mladih se je še posebej poslabšal v obdobju med let brezposelnih 9 % vseh moških in 10,6 % vseh žensk, je bilo iste brezposelnosti mladih (20–29 let) pa je bila v celotnem oma 2008 in 2014, pr ga leta med opazovanem obdobju med i č mladimi moškimi ( emer so bile mlade 20–29 let) letoma 1996 in 2019 ženske v še slabšem polo 16,2 % brez žaju kot mladi mošk poselnih, med mladimi ž i. Če je bilo leta 2014 br enskami pa kar 22,6 %. Zanimivo ezposelnih 9 % v je tudi gibanje brezp seh mošk oselnosti v ih in 10,6 % višja od skupne stopnje brezposelnosti. Položaj mladih se je še posebej poslabšal v obdobju med letoma vseh žensk, je bilo istega leta med mladimi mošk starostni skupini od 30 do 34 let. Do imi (20–29 let) 16,2 % br leta 2012 se je stopnja brezposelnosti v ezposelnih, med mladimi ž tej starostni skupini gibala enska- 2008 in 2014, pri čemer so bile mlade ženske v še slabšem položaju kot mladi moški. Če je bilo leta 2014 mi pa kar 22,6 %. Zanimiv zelo blizu stopn o je tudi g je brezposelnibanje br osti vseh ezposelnosti v star moških in žensk, po letu ostni sk 2013 pa jupini od 30 do 34 let e prišlo do izrazitega d . D viga o leta 2012 brezposelnih 9 % vseh moških in 10,6 % vseh žensk, je bilo istega leta med mladimi moškimi (20–29 let) se je stopnja brezposelnosti v tej starostni sk brezposelnosti žensk v tej starostni skupi upini gibala zelo blizu st ni. Če je bilo v celotni popu opnje brezposelnosti v laciji leta 2013 10,9 % brezposelniseh mošk h ih in žensk, po letu 2013 pa je pr 16,2 % žensk, brez je poselnih, išlo do izr bilo istega leta med v star azit ostn mladimi ži ega dviga br skupini od enskami p30 a ezposelnosti ž do 3 kar 4 let 22,6 brez %. poseln Zani ensk v t ih mi vko je t ej star ar 13,2 u % ž di gib ostni sk ensk. a I n zr jeaz it bre upini. Č o večja zposeln e je bilo v osti v celotni populaciji leta starostni skupini 2013 od 30 10,9 do 3 % 4 le brezposelnih t. Do žensk leta 2012 se j , je bilo e stopnja ist breega zposleta elno v st star i v t ostni ej sta sk rostupini ni skuod pin 30 i gi do bal 34 a let brezposelnih k zelo blizu ar 13,2 % ž stopnje breensk zpos . I el zr noazit sti o v vse ečja st h moškopnja br ih in žen ezposelnosti za ž sk, po letu 2013 enske v t pa je pr ej star išlo do ostni sk izrazitega upini se je dviga približala stopnji brezposelnosti v brezposelnosti žensk v te seh ž j staro ensk šele leta 2019, ko je bilo br stni skupini. Če je bilo v celotni popu ezposelnih 5 % vseh žensk laciji leta 2013 10,9 % brez , v star poselnih osti od 30 do 34 let pa 5,9 %. 41 žensk, je bilo istega leta v starostni skupini od 30 do 34 let brezposelnih kar 13,2 % žensk. Izrazito večja 41 ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 39 st s o to p p n n ja ja b rb e rzepzp osoese ln ln osots i ti zaza žeže nsnksek e v tv e tj esj ts a tra o rsots n ti nsi ksuku pi p n ii nsi es e je je približ približ ala ala st stopn opnji ji brez brez poselnost poselnosti vi vseh seh ž žensk ensk šele leta 2019 šele leta 2019 , ko je bilo br , ko je bilo bre ezpos zpos elni elni h 5 % vse h 5 % vseh h žensk, žensk, v s v st taro aro sti od sti od 30 do 3 30 do 3 4 let p 4 let p a 5,9 %. a 5,9 %. Slik Slik Slik a 25 a 25: St a 25 : Stop opnj : Stop a brezp nja br nja brezpo oselnosti p ezpo sese ln ln osti p o st osti p a o star rosti in sp o starosti osti i i n sp olu n sp , Slo olu, olu, S v lo enij Slo a veni venij j a a 25 2 , 5 0 , 0 00 20 2 , 0 0 , 0 00 15 1 , 5 0 , 0 00 10 1 , 0 0 , 0 00 5,00 5,00 ,0 , 0 00 Moški Moški Žensk Ženske e Moški, 20 -29 Moški, 20 -29 Žensk Ženske e, 20-29 , 20-29 Moški, 30 -34 Moški, 30 -34 Žensk Ženske e, 30-34 , 30-34 Vir: (Eurostat, 2020v) . Vir V : ir: (Eu (Eur rostat, 20 ostat, 202 20v). 0v). Slika 26 prikazuje povprečno število dni v brezposelnosti znotraj enega leta po spolu in starosti. Za vse kohor Slika Slika 2626 t e in (skor prika prika zuje zuje aj) v se star povpreč povprečn n o osti v o štev elja, da je br število ilo dni dni v v b b ezposelnost ž rezp rezp osel oselnosti ensk tr nosti znzn ot o r t a rj ajala dlje kot br aej nene g g a a le le ta t a p p o sezposelnost enako star o psp ol o u lu in in st s a tra o rsots i. ti. Z aZa v seih vs e mošk kohorte ih, pr kohorte in in ( ( i čemer je tr skoraj) skoraj) vse vse eba upošt starosti starosti v v elja, ev elja, da jati r da e j azlično na e tančno zajemanje moške in ž brezposelnost brezposelnost žeže nsnks tkr t a ra ja ja la la d d ljelje k okto t b rb e r enske br e zpzp osoese ln ln os ezposelnosti. 27 ot st e e nana kok o st s a trar ih ih Najv moški moških, ečja r h, pri pri č azlik č a med mošk emer emer je je treba treba upimi in ž up ensk oštevati oštevati r ami v št r azlično nevilu dni v br azlično natančno atančno ezposelnosti je opazna v pr zajeman zajemanje je mo mošk šk e e i n in ž ežnesnksek bvi in drug e rb e rzepzp o o sel i kohor se n ln osotis. ti27ti. . 27 Ženske iz prve kohorte so bile v povprečju brezposelne 140 dni, moški iz iste kohorte pa 66 dni, kar pomeni, Največja Največja r r azaz li lika ka m med ed moškimi moškimi in in ž ežnenskami skami v v št številu evilu d d ni nvi v b rb e rzepzp osoese ln ln osots i ti je je o o p p a azna zna v v p rp v ri vi in in d rdrug ugi ki oko h h or o t r i. ti. da je brezposelnost teh žensk trajala 2,1-krat dlje kot brezposelnost moških. V drugi kohorti, torej med tistimi, k Ženske Ženske iz i i so bili leta 2017 star z prv prve e kohor kohor te te s s o o i od 30 do 39 let bile bile v v p p ovprečju b , so bile ž ovprečju b enske v po rezposelne rezposelne 140 140 dn vpr di,n i, ečju br moški i ezposelne 138 dni, mošk moški z iz is iste te kohorte kohorte p p a a 6 6 6 6 d i pa 76 dni, ni, kar kar p p omdni, r om enei,n azlik i, d d a jaea med mošk je b rb e rzepzp osos elnimi in ž eln o o st st t e ensk the h ž ežnami se je zač esnks k tr t a rja alja a la 2 ,ela manjša 2 1 ,-1k-rk a rta t d ljde ti po 30. letu star l je k okto t b rb e re zpzp osoese ln osti. P ln osot st m roimerja mšokšk ih. v ih. V a ž V d r ensk r d u ru gi gki azličnih okoho hort r i, t i, gener torej torej acij pok med med až tistimi, k e tistimi, i , da so mlajše ž ki so so bili bili leta leta enske v ist 2017 2017 stari stari em star od od 30 30 ostnem obdobju dlje časa pr do do 3 3 9 9 let, let, sos o b ilbei le ž ežnesnksek e v v p oeživ pvopvrele v br p e rčejč u ju b rezposelnosti, k b e rzepzp osoesle n len e 1 318ar 3 8 deloma lahko pripišemo tudi dejstvu, da v vzorcu zajamemo ženske, ki so brez zaposlitve, a prejemajo na-dn dni, i, m moški oški p p a a 76 76 d d ni n , i, razlika razlika med med moškimi moškimi in in žežnenskami skami se s ej e je zač zače e la la m m anan jš jš at a i ti p p o o3 03. 0. le le tu t us t s a tra o rsots i. ti. domestilo plače in druge prejemke, povezane s starševstvom. Če so ženske iz prve kohorte v starosti od 20 Pr Prdo 29 let pr imerjava imerjava žežn eživ en sk r ele 140 dni v br sk r azazličn ličnih ih gen gen ezposelnosti, so jih v isti star eracij eracij pokaž pokaže, e, da da s s o o mlajše mlajše žeosti ž žnen ske enske iz druge kohor ske v v ististem em st starostn arostn t em e pr em o o eživele 144, ž bdobju bdobju dlje dlje č en č asa - asa ske iz tr preživele preživele v etje kohor v te 117 dni in ž brezposelnosti, brezposelnosti, kaka r r enske iz č deloma deloma l l ahko etr ahko p tpe kohor ripišemo te 106 dni. ripišemo tudi tudi dej dejst s v T tu, udi r v ud, d a vazlike med mošk a v v zvozro c ruc u z azja a ja m m e imi in ž e m m o o ž ežn ensk en sk sk e, kami v e,i ki so so starosti od 20 do 29 let so bile večje pri mlajših ženskah; če je bilo razmerje med številom dni v brezposel-brez brez z zap ap oslitve, oslitve, a a prejemajo prejemajo nado nado mestilo mestilo plače plače in in druge druge prejemk prejemke, e, p poveza ovezanen e s s star star ševstv ševstv om. om. Č Č e e so so nosti za ženske in moške iz prve kohorte 2,1, je bilo to razmerje za drugo kohorto približno enako, za tretjo žežnesns keke iz iz p p rv rv e e koko h h or o t r e t e v v st staro arostis ti o o d d 20 20 d d o o 2929 le lte t p p re re ži ži veve le le 140 140 d d ni nvi v b rb e rzepzp osoeselno lnost s i, ti, s os o jih jih v v is tis i tsi ts a tra o rsotis ti kohorto 1,4 in za četrto kohorto 1,1. Tako večji delež brezposelnih mladih žensk kot tudi daljše trajanje žežnesbr nkeezposelnosti mladih ž sk iez iz d rd u ru g g e e k oko h h or o t r e t e p r ensk t p e ržeiž v ievler v e e le ečje r 144, 144, ž azlike med mošk ženske enske iz iz t t re retje tje imi in ž kohor kohorte t e 1 ensk 1171 7 d ami mlajših gener d ni ni in in žeže nsns kek e iz iz če acij nak čte rttr e t e k okhazujejo oh or o t r e t e 1 , da 0160 6 d d ni. mlade ž niT. uTu di d r iazenske najbolj občutijo zaostr ralizkliek e m m e e d d m m ošokšik mim i in in ž ežnesnkaene r ska m m i v azmer i v st s a tra ose na tr rotis toi o d gu dela. E d 2 020 d d o o 2 2 9 den od r 9 let let so so b azlogo bile ile v v ečj v je zagot ečj e e p p ri ri m m ov lajših o manjša »pr lajših ž ž enenskah skah; ; če i- če vlačnost« mladih žensk za delodajalce zaradi starševstva (dejansko ali pričakovano) in posledično pričako-je je bilo bilo r r azazme me rje rje med med št številom evilom d d ni ni v v bre brez zposelnost poselnosti zi z a a žežnesnske ke in in m m ošokšeke iz iz p p rv reve k k o o h h or o t r e te 2 2 ,1,,1 j , j e e b b iloilo t t o o vane odsotnosti zaradi starševskega dopusta, zaradi nege obolelega otroka ter na splošno zaradi usklaje-razme razmerj rj e ez z a a dr drugo ugo kokohor horto t o pri priblibližno žno eneankak o, o, za za t tretj retjo o kohor kohort t o o 1, 1 4 ,4 in inz z a a čečte rttr o t ok oko h h or o t r o t o 1, 1, 1. 1.T Tako ako veve čji č ji vanja dela in družinskega življenja. delež delež brezposelnih brezposelnih mladih mladih žežnensk sk k kot ot t tudi udi d daljše aljše tr trajan ajanje je b brez rezp p o osel seln n osos ti ti m m l ladi adih h žens žensk k ter ter večj večje e razl razli i keke med med moškimi moškimi i n inž eženskami nskami m mlajših lajših gen gener eracij acij nanakazu kazuje jejo, jo, da da m mlade lade žežnesnske ke n najbolj ajbolj obču občut tijo ijo z zaost aostre re nen e razmere razmere na na t trgu rgu dela. dela. E Eden den o o d d razlog razlog ov ov je je zagotovo zagotovo m manjša anjša »priv »privla lačno čno st« st« ml mla a di d h ih žens žensk k zaza d d el elodaj odajal alce ce 27 27 27 Brezposelna oseba in tudi obdobje brezposelnosti sta definirana, kot je opisano pri sliki 24. Bre Brezp zpose oselnalna o o se se ba ba in in t tudi udi ob ob dob dobje je bre bre zpo zposel selnost nosti i stasta de de f finira iniran na, ko a, ko t je o t je opispisano ano pr pr i sl i sliki 24. iki 24. 40 ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 42 42 zaradi starševstva (dejansko ali pričakovano) in posledično pričakovane odsotnosti zaradi starševskega dopusta, zaradi nege obolelega otroka ter na splošno zaradi usklajevanja dela in družinskega življenja. zaradi starševstva (dejansko ali pričakovano) in posledično pričakovane odsotnosti zaradi starševskega Slika 26: Povprečno število dni v brezposelnosti znotraj leta za brezposelne po kohortah, starosti in dopusta, zaradi nege obolelega otroka ter na splošno zaradi usklajevanja dela in družinskega življenja. spolu Slika 26: Povprečno število dni v brezposelnosti znotraj leta za brezposelne po kohortah, starosti in spolu Slika 26: Povprečno število dni v brezposelnosti znotraj leta za brezposelne po kohortah, starosti in spolu Vir: Podatki ZPIZ (2019b), lastni izračun . Vir: Podatki ZPIZ (2019b) , lastni izračun. Slika 27 prikazuje povprečno število dni prejemanja nadomestila plače znotraj enega leta po spolu in sta-Slika 27 prikazuje povprečno število dni prejemanja nadomestila plače znotraj enega leta po spolu in rosti. Ženske so nadomestilo plač Vir: Podatki ZPIZ (2019b) , lastni izra e pr čun. ejemale bistveno več dni kot enako stari moški, kar velja za vse štiri starosti. Ženske so nadomestilo plače prejemale bistveno več dni kot enako stari moški, kar velja za vse analizirane kohorte. Razlika med moškimi in ženskami se je v vseh kohortah začela zmanjševati okrog tridese- štiri a Slika nali 27 zirane prikaz k ujoh e orte. Raz povprečn lik o a me štev d m ilo došk ni ipmi in ženskami se je v vseh rejemanja nadomestila pkohor lače zta n h ot zra ajče e la n ezgma a l n etjše a v p a o ti s ok polrog u in tega leta starosti, povprečno število dni prejemanja nadomestila plače za ženske pa se je približalo moškim tridesetega starosti. l Ženeta s starosti, ke so nad povpre omest čno ilo števil plače o dni prejemanja prejemale bistven n o adomestila več dni kot plače en z ako a st že ari n ske pa moški, se k j ar e v približ elja za alo vse šele po 40. letu starosti. Ženske v prvi kohorti so nadomestilo plače prejemale v povprečju 42 dni na leto, mošk štiri aim nal še izi lrea p n o e k4o0h. l o erttu e. sRta azrlost ika i . Ž m e e n d sk m e o v šk ipr miv ii nk oh že or ns t k ia so mi n sea jdeo vm v es se tihl o k ophlač orte a p h rzej a em čel a a lze v ma p njov še p v raeč ti ju ok r42 og medtem ko so ga moški prejemali v povprečju 11 dni. Podobno velja tudi za druge kohorte: ženske v drugi dni na leto, m tridesetega l ed eta tem ko so starosti, ga mo povpre ški čno prejema število li v povpr dni ečju 11 d prejemanja nad ni. Podobno velja omestila plače za ž teu n di s z ke ap dru a se ge je kohort približ e: alo kohorti so v povprečju nadomestilo plače prejemale 45 dni na leto, moški 12 dni, v tretji kohorti so ženske žensk moškei v m dr še uleg i p ko o h 4 o 0. rlti etso u svt p ar ovp osti.r eŽčju en na sked o v m prevsi tilo k ohpla ortči e p so re n je adm o ale mes45 tilod n pli anča e let pr o, ej m emoški ale v12 p d ovni, pr v eč tjret u 4ji 2 prejemale nadomestilo plače v povprečju 40 dni, moški 14 dni, v četrti kohorti pa ženske 35 dni in moški 15 kohorti dni na l so eto,ž en m ske edte prejemale m ko so g nado a mo m ški estilo pl prejemaače v pov li v povpr pr e ečju 4 čju 11 d0n idni, moški 14 d . Podobno velja ntiu, v di zče a trti dru ko ge horti p kohort ae : dni. Z veliko got ovostjo lahko sklepamo, da gre za vpliv odsotnosti z dela zaradi starševskega dopusta in nege žen e ske ske 35 v d dni rug in i k m oh oški orti s 1o5 v dn p i. ov Z pr veeliko čju nagot do o mvost est jo ilo lpah lačko e psrklepa ejem mo, ale da 45 d g n re i n z a a l vpliv eto, m odsotnosti oški 12 dni, z v dela tretji otroka, iz podatkov pa žal ne mor Slika 27: Število dni pre emo ločiti časa pr jemanja nadomestila pl ejemanja nadomestila glede na vzr ače znotraj leta po kohortah, starosti i ok n sp . olu zaradi s kohorti tarše so ž vskega enske dopusta prejemale in nege nadomesotroka, tilo pla iz če podatkov v povprečj pa u 4 ž0al d ne ni, m m oremo oški 14 ločiti dni, v časa četrtiprejemanja kohorti pa nadomestila glede na vzrok. ženske 35 Slika 27: Št dni in moški evilo dni pre 15 dni. jemanja Z veliko nadome got stil ovost a plač jo e zlah no ko trajs klepa leta mo, po da koho gre z rtah, a vpliv o starosti dsotnosti in spolu z dela Slika 27: Število dni prejemanja nadomestila plače znotraj leta po kohortah, starosti in spolu zaradi starševskega dopusta in nege otroka, iz podatkov pa žal ne moremo ločiti časa prejemanja nadomestila glede na vzrok. 43 43 Vir: Podatki ZPIZ (2019b), lastni izr Vir: Podatki ZPIZ ačun (2019b) , last .ni izračun. Že Vir: nske Podatki t udi ZPIZ pogosteje delajo s krajšim delovnim časom kot moški kolegi, najverjetneje zaradi (2019b) , lastni izračun. usklajevanja dela in družinskega življenja, kar je razvidno s slike 28. Povprečno število opravljenih ur na ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 41 teden Ženske je tunižj di e p za ogo žsetn ej ske e d kot elajo za s mkoške rajšimv vseh delov kohortah nim časo in m staros kot tn mo ih ški raz k re oledih gi, . V n ečja ajver r jeaz t lika neje med zara di povprečn usklajevanim ja šdtevilom ela in d opravljen ružinskegih a u ž r iv na lje t n ejaden , ka rmed je r m az oškimi vidno s i nsl žiens ke 2k8a. m P i o je v pop re a č zn no a š vt epvrilvi o in o d pr ru a g vlj i eknoih h ourt i, na saj so teden jženske e nižj v e prvi za žekohorti nske opr kot avile za m 2,9 % oške m v anj ur vseh na teden kohortah i ko n t moški starostn iz ih iste raz ko re hor dih. te, V žen ečja ske raz v drugi lika med kohorti p povprečn a 2, im š 2 t % ur m evilom anj. To d opravljeni e h l oma ur n lah a te ko den pojasn med imo m z vse oškimi in večji ž m enskašt mevilom i je opažen znas k, v k pri vdelajo i in drus g krajšim i kohor ti, delovnim saj so ž čas enske om v zaradi prvi k starševstv ohorti opr a, saj avile 2narašča ,9 % m število anj ur o n seb, a ki s teden o k u o p t ra m voičen ški e iz dio p ste la k č o ila p hort risp e, ž evnkov ske za v radi drugi dela koho s rti krajšim pa 2,2 delovnim % ur mančas j. Tom d (leta el 2010 oma lah jih ko je bilo pojasn 8.979, imo z leta vse 2018 večji pa m št 14.285). evilom V žentretji sk, k in i četrti delajo kohorti s krajšim se je večja delovnim razlika časom med moškimi zaradi sta in rševstv že a, nskami saj pojavila narašča poz število o neje, seb, v ki tsre o tji u pkro a h viočreti n m e e d d o 3 p 0l.a ičnl 4 a 0 p .r ilet spoem vk sta ov ro za srtai di in v četrti dela s kohorti po krajšim 40. delovnim letu časo starost m i (leta . Del t 2010 ega bi jih je lahk bilo o pri 8.9 p 79, ilsa etli a krajša 2018 nju pa delovneg 14.285). a V časa tretji ma in r č sik etr atti ere ko ga horti po se j d e jetja v večja času fi razlika nančn med e krize, z moškimi an in ižm e invo pa j skami e, da je b pojavila il p o k oz r n ajša eje, nj v a tr de etjilovnega kohorti ča m sa e d več 30. pri in že 40. n lska eto h mk ot sta pri ros ti moški in v h. četrti kohorti po 40. letu starosti. Del tega bi lahko pripisali krajšanju delovnega časa marsikaterega podjetja v času finančne krize, zanimivo pa je, da je bilo krajšanja delovnega časa več pri ženskah kot pri moških. 44 44 Ženske tudi pogosteje delajo s krajšim delovnim časom kot moški kolegi, najverjetneje zaradi usklajevanja dela in družinskega življenja, kar je razvidno s slike 28. Povprečno število opravljenih ur na teden je nižje za ženske kot za moške v vseh kohortah in starostnih razredih. Večja razlika med povprečnim številom opravljenih ur na teden med moškimi in ženskami je opazna v prvi in drugi kohorti, saj so ženske v prvi kohorti opra-vile 2,9 % manj ur na teden kot moški iz iste kohorte, ženske v drugi kohorti pa 2,2 % ur manj. To deloma lahko pojasnimo z vse večjim številom žensk, ki delajo s krajšim delovnim časom zaradi starševstva, saj narašča število oseb, ki so upravičene do plačila prispevkov zaradi dela s krajšim delovnim časom (leta 2010 jih je bilo 8.979, leta 2018 pa 14.285). V tretji in četrti kohorti se je večja razlika med moškimi in ženskami pojavila pozneje, v tretji kohorti med 30. in 40. letom starosti in v četrti kohorti po 40. letu starosti. Del tega bi lahko pripisali k rajšanju delovnega časa marsikaterega podjetja v času finančne krize, zanimivo pa je, da je bilo krajšanja delovnega časa več pri ženskah kot pri moških. Slika 28: Povprečno število opravljenih ur na teden po kohortah, starosti in spolu Slika 28: Povprečno število opravljenih ur na teden po kohortah, starosti in spolu Slika 28: Povprečno število opravljenih ur na teden po kohortah, starosti in spolu Vir: Podatki ZPIZ (2019b), lastni izr Vir: ačun Podatki . ZPIZ (2019b) , lastni izračun. Razlike med moškimi in ženskami pri vstopu na trg dela, prekinitvah zavarovanja, obdobjih Vir: Podatki ZPIZ brezposelnost (2019b) , lastni izračun. i in krajšem delovnem času vplivajo na razlike v zbrani pokojninski dobi, kar povzema Razlike med moškimi in ženskami pri vstopu na trg dela, prekinitvah zavarovanja, obdobjih brezposelno-slika 29. V prvi in drugi kohorti imajo ženske ob isti starosti zbrane manj pokojninske dobe kot moški, sti in krajšem delo Razlike med vnem času vpliv medtem moški k m o i je stanje in ž ajo na r v tretji in enskami č azlike v etrti pri koho vstrtoizbr dru pu ani p gač n no a , str ok aj i g ojninsk majo žensk dela, e p i dobi več p rekinoiktv , k ojni ah ar po nske z adva vz obe ro ema slik ko v t amoški nja, . o a 29. bdobjiV pr h vi in drugi kohor brez ti imajo ž poselnosti Eide n n enske ob isti star od ra krajšezlog m ov je zag delovn o e tov m o tosti zbr a, d času a vso ž ane manj pokojninske dobe kot mošk enske plivajo iz n t a retje raz in četr like te v z ko b horte rani pprej vstopile na trg okojninski d de o la, bi, i, medt kar j kar e em ko je povzema stanje v tr slika etji 29. in V č p etr rvi iti kohor razvidno tu n drugi ti dko drugačno i s slike 23. horti imaj , o saj žen imajo ske ob iženske v sti staros eč ti z pokojninske brane manj p dobe okojni kot nske mošk dobe i. ko Et den m od oški, ra- zlogov je zagot medtem kov o o ta, da so ž je stanje v enske iz tr tretji in četrti etje in č kohorti d etr ru te kohor gačno, saj tie pr maj ej v o že stopile na tr nske več pok g dela, k ojninske dar je r obe k az ot vidno tudi moški. s slike 23. Eden od razlogov je zagotovo ta, da so ženske iz tretje in četrte kohorte prej vstopile na trg dela, kar je razvidno tudi s slike 23. 42 ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 45 45 Slika 29: Zbrana pokojninska doba po kohortah, starosti in spolu Slika 29: Zbrana pokojninska doba po kohortah, starosti in spolu Slika 28: Povprečno število opravljenih ur na teden po kohortah, starosti in spolu Vir: Podatki ZPIZ (2019b), lastni izr Vir: Podatki ZPIZ ačun . (2019b) , lastni izračun. Še bolje razliko v zbr Razlike ani pokojninsk med moškimi in i dobi pojasnjuje slik ženskami pri vstopu na a 30, kjer je pr trg dela, prekinit ik va azana h zavaro rvazlik anja, oa v p bdobji o h vprečni pokojnin- ski dobi brezposelnosti in krajšem delovnem času vplivajo na razlike v zbrani pokojninski dobi, kar povzema Vir: med Podatki mošk ZPIZ imi in ženskami v isti starosti, spolu in po posameznih kohortah.28 Vidimo, da je največja (2019b) , lastni izračun. razlika v zbrani pokojninsk slika 29. V prvi i i dobi med mošk n drugi kohorti imajo žimi in ž enske ob ensk isti staami v pr rosti zbr vi kohor ane manj p ti, saj imajo mošk okojninske dobe kot m i pr oški, i devetindvajsetih letih v po Še vprečju v bolje raz eč kot eno let liko v medtem k z o bran je s i tanje pv o (1,2 leta) daljšo pokojninsko dobo kot enako star okojn tretji in inski četrti k doobi horti pojasn drugačnoju, sjeaj ismlika ajo že 30, nsk e kvjer eč p je okoj prikaz ninske adn e ž a obe ko enske t moški. . P razlika v odobno je stanje povprečni Eden od razlogov je zagotovo ta, da so ženske iz tretje in četrte kohorte prej vstopile na trg dela, kar je v drug p i kohor o ti, kjer so imeli mošk kojninski raz dob v i m idno tud ed m i pr oškimi i s slike 23. i i 39-ih letih v po n ženskami v isti svpr tar ečju zbr osti, spol ano eno let u in po posa o (0,98 leta) daljšo pokojninsko meznih kohortah.28 Vidimo, dobo. Drugače je v tretji in četrti kohorti, kjer imajo ženske zbrano daljšo pokojninsko dobo kot enako stari da je največja razlika v zbrani pokojninski dobi med moškimi in ženskami v prvi kohorti, saj imajo moški moški. Pri devetinštiridesetih letih imajo ženske iz tretje kohorte v povprečju zbrane 0,9 leta več pokojninske pri devetindvajsetih letih v povprečju več kot eno leto (1,2 leta) daljšo pokojninsko dobo kot enako stare dobe kot moški, ženske iz četrte kohorte pa pri 59-ih letih v povprečju 1,8 leta več kot moški iz iste kohorte. ženske. Podobno je stanje v drugi kohorti, kjer so imeli moški pri 39-ih letih v povprečju zbrano eno leto Ženske iz teh kohort so prej vstopale na trg dela kot moški, kar deloma lahko pripišemo tudi temu, da je študiralo več mošk (0,98 leta) ih kot ž daljšo ensk pokojn. insko dobo. Drugače je v tretji in četrti kohorti, kjer imajo ženske zbrano daljšo pokojninsko dobo kot enako stari moški. Pri devetinštiridesetih letih imajo ženske iz tretje kohorte v Slika 30: Razlik povprečju a v zbr zbr a ane ni p 0,9 l ok eta o v jninsk eč po i dobi p kojn o k inske ohor dobe tah, st kot m arosti in sp oški, ženske i olu z četrte kohorte pa pri 59-ih letih v povprečju 1,8 leta več kot moški iz iste kohorte. Ženske iz teh kohort so prej vstopale na trg dela kot moški, kar deloma lahko pripišemo tudi temu, da je študiralo več moških kot žensk. 45 28 Gre za pokojninsko dobo, ki je zbrana v Slovenji. Vir: Podatki ZPIZ (2019b), lastni izračun . 46 28 Gre za pokojninsko dobo, ki je zbrana v Slovenji. ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 43 Rezultati torej nakazujejo slabšanje položaja mlajših žensk na trgu dela, vendar nam podatki ne dajo dovolj informacij za trdne sklepe. Največja težava je odsotnost podatkov o izobrazbi, sektorju zaposlitve in poklicu ter podatkov, ki bi omogočili ugotovitev vzroka prejemanja nadomestila. Šele na podlagi tako kompleksnih podatkov bi lahko z večjo gotovostjo pojasnili razlike med moškimi in ženskami ter razloge zanje. 3.3 Analiza vpliva prejemanja nadomestila plače na višino prihodnje urne postavke Za analizo vpliva prejemanja nadomestil na višino urne postavke smo se osredotočili na podatke ZPIZ o zavarovancih in zavarovankah, starih od 20 do 40 let, ki so bili zaposleni vse leto za polni delovni čas. Pri vsakem posamezniku in posameznici je bilo upoštevano najdaljše zaporedje let brez prekinitev v zaposlitvi za polni delovni čas (torej brez obdobij brezposelnosti in brez obdobij z zaposlitvijo za skrajšan delovni čas). Na podlagi števila ur, za katere je posameznik oz. posameznica prejel nadomestilo, smo izračunali število dni prejemanja nadomestila ter ustvarili binarno spremenljivko, ki v vsakem opazovanem letu označuje osebe, ki so prejemale nadomestilo za več kot 90 dni. Kot prikazuje preglednica 2, je bilo v tako oblikovani vzorec vključenih 41.388 mošk ih in 41.180 žensk. Od tega je 55,2 % žensk vsaj v enem od opazovanih let prejemalo nadomestilo za več kot 90 dni, medtem ko je bilo takšnih moških 12,3 %. Preglednica Preglednica 2: Število opazovanj in odstotek oseb z več kot 90 2: Število opazovanj in odstotek oseb z več kot 90 dni p dni p rrejemanja nadomestila ejemanja nadomestila Preglednica 2: Št Preglednica evilo opazovanj in odstotek oseb z več kot 90 dni pre 2: Število opazovanj in odstotek oseb z več kot 90 dni p jema r nja nadomestila ejemanja nadomestila Spol Spol Š Š t. oseb t. oseb Odstotek oseb z Odstotek oseb z Spol Št. oseb Odstotek oseb z Spol Št. oseb Odstotek oseb z v več kot 90 dni več kot 90 dni eč kot 90 dni nadome nadomestila nadomestila stila več kot 90 dni Moški Moški Moški 41.38841.388 41.388 nadomestila 12,3 12,3 12,3 Moški 41.388 12,3 Ženske Ženske Ženske 41.18041.180 41.180 55,2 55,2 55,2 Ženske 41.180 55,2 Vir: Podatk Vir: Podatki i ZPIZ ZPIZ (2019b) (2019b) , lastni iz , lastni izrra a č č un. un. Vir: Podatki ZPIZ (2019b), lastni izr Vir: Podatki ZPIZ ačun . (2019b) , lastni izračun. Pr P i izr Prrii iiz zračunu vpliv ra a čču u n n u u vvp plliivv a pr a a p preejemanja nadomestila na višino ur rejje e m m a a n njja a n n ad ad o o m m e e ssttiila la n n a a vviiššiino no u u rrn n e e ne posta p p o o sstta avke vke smo sledili met vke smo smo sledili sledili met met o o odolog dologiji dologiji an an iji analiz aliz aliz e e e do- Pri izračunu vpliva prejemanja nadomestila na višino urne postavke smo sledili metodologiji analize godkov (angl dogodkov dogodkov (( . event study angl. angl. ), pr event study event study edsta ), ), p p vljeni v člank redsta redsta vljeni vljeni v v čč u Klev lanku lanku en idr Kleven . (2019), k Kleven iidr. dr. i je iz (2019), (2019), ki ki delana na mo jje e izdelana izdelana nažnih spr na možni možnihemembah h dogodkov (angl. event study), predstavljeni v članku Kleven idr. (2019), ki je izdelana na možnih v urnih posta sprememba sprememba h h vk v v ah oseb z v u u rrn n ih ih p p os os ta ta eč kot 90 dni pr vkah vkah o o seb seb z z vve e č č ejemanja nadomestila v pr kot kot 90 90 d d n n i i prejemanja prejemanja n n ado ado m m imerja estila estila vv vi z osebami ist primerjavi primerjavi z z ega spola, k osebam osebamii i nadomestila niso pr iisstte e g g a a ssp p o olla spremembaa,, hk kii n v n auradndo ejemale ali so ga pr om ih m epesst ostiilla taa nniisso vkah o oseb z vejemale k prejemale e prejemale ali č ali so kot so g 90 g rd a ajši čas a ni . Za v prejemale prejemale sako osebo v poda krajši prejemanja n krajši čas. ado čas. Z mZ a a vsak estila vsak o v o tkih, k osebo osebo v primerjavi v i je v poz po saj v enem letu datkih, datkih, k osebamkiii prisejemala nadomestilo v tega spola, ki nadomest je vsaj v enem letu preje eč kot 90 dni, smo s ila niso prejemale ali mala nadomestilo več t = so kot 0 g o a 90značili let prejemale dni, smo o s , ko je pr krajši čas. t = 0 o vič pr Za značili ejela nadomestilo za v vsako osebo v podatkih, ki leto, ko je prvič prejela eč kot 90 je vsaj v enem letu prejemala nadomestilo več kot 90 dni, smo s t = 0 označili leto, ko je prvič prejela dni. je Drug vsaj v im osebam pa enem letu prejeje m bilo s ala na t = 0 d o ome znač stilo veno eč k nak ot 9 ljučno izbr 0 dni, smo t ano let s t = 0 = 0 o o v zn opaz ačili o letvanem obdobju o, ko je prvič . Vsa pr prejela eosta- n n a a domest domest ilo ilo zza a več več kot kot 90 90 dn dnii. . Dru Dru gim gim o o sebam sebam pa pa jje e bilo bilo ss t = 0 o o zn zn ačeno ačeno n n a a klju klju čn čn o o iz iz bran bran o o let let o o vv la opaz na ovana leta so bila o domestilo za več kot znač 90 dni. ena r Dru ela gim tivno glede na obdobje osebam pa je bilo s t t = 0 = 0 o . Spr zn emenljivk ačeno naključna t o tako mer izbrano i tako imeno leto v - o o p p a a zo zo vvan an em em o o bdo bdo b b ju ju . V . V ssa pr a pr eo eo sstta a la la o o p p az az o o vvan an a a let let a a sso o bila bila o o zzn n a a če če na relativno g na relativno g lede na obdobje lede na obdobje t t = = 0 0 . . vani dogodko opazovanem vni čas (angl obdobju. Vs . ev a pr ent time eostala o ). E paz v o olucija ur vana leta ne posta so bila oz vke je na nače to prouč na relativno g evana kot funkcija dogodko lede na obdobje t = 0. v- Spremenljivka t tako meri tako imenovani dogodkovni čas (angl. event time). Evolucija urne postavke je nega časa: Spremenljivka t tako meri tako imenovani dogodkovni čas (angl. event time). Evolucija urne postavke je nato pr nato pr o o učev Spremenučev ana kot funkc ljivka t tako meri t ana kot funkc ija dogodkov ako im ija dogodkov n n ega čas enovani ega čas a:a: dogodkovni čas (angl. event time). Evolucija urne postavke je nato proučevana kot funkcija dogodkovnega časa: 𝑤𝑤� � � � � � � 𝑤𝑤 = ∑ 𝛼𝛼 𝑰𝑰[𝑗𝑗 = 𝑗𝑗] + ∑ � ���� � 𝛽𝛽 𝑰𝑰[𝑘𝑘 = 𝑘𝑘𝑘𝑘𝑘𝑘 ] + ∑� 𝛾𝛾 𝑰𝑰[𝑦𝑦 = 𝑦𝑦] + 𝜐𝜐 , ��� ��� = ∑���� 𝛼𝛼� � 𝑰𝑰[𝑗𝑗 = 𝑗𝑗] + ∑� 𝛽𝛽� � 𝑰𝑰[𝑘𝑘 = 𝑘𝑘𝑘𝑘𝑘𝑘�� �� ] + ∑� 𝛾𝛾� � 𝑰𝑰[𝑦𝑦 = 𝑦𝑦] + 𝜐𝜐��� ��� , 𝑤𝑤� � � � ��� = ∑���� 𝛼𝛼�𝑰𝑰[𝑗𝑗 = 𝑗𝑗] + ∑� 𝛽𝛽� 𝑰𝑰[𝑘𝑘 = 𝑘𝑘𝑘𝑘𝑘𝑘��] + ∑� 𝛾𝛾� 𝑰𝑰[𝑦𝑦 = 𝑦𝑦] + 𝜐𝜐���, kjer je kjer je 𝑤𝑤� 𝑤𝑤� urna postavka za posameznika i, ki pripada skupini n (npr. skupini žensk, ki je v opazovanem ��� ��� urna postavka za posameznika i, ki pripada skupini n (npr. skupini žensk, ki je v opazovanem kjer je � urna postavka za posameznika i, ki pripada skupini n (npr. skupini žensk, ki je v opazovanem ob-o o b b d d o o b kjer je b ju 𝑤𝑤 ju n ��� n a a d d o o m m e urna pesosttilo sta ilo p p rre e je je m vka za p m a a la ola vvssaaj j 9900 d sameznika i d n, n i)ki i),, vv le le ttu u ss iin n dogodkovnem pripada skupini n (npr. sku dogodkovnem času pini že času tt. n. V sk, V regresijo ki regresijo pa pa so je v opazovan so k k ot ot em dobju nadomestilo prejemala vsaj 90 dni), v letu s in dogodkovnem času t. V regresijo pa so kot pojasnjevalne pojasn obdob pojasn jevaln ju na jevaln e de spreme omest spreme n ilo n ljivke vklju prejemala ljivke vklju čen vsa čen ej e indikat 90 dni) indikat orske , v le orske tspremen u s in spremen ljivk ljivk e za dogodkovni dogodkovnem času t e za dogodkovni . čas (prvi člen na desni V regresijo pa so kot spremenljivke vključene indikatorske spremenljivke za dogodkovni čas (prvi člen na desni strani), indik čas (prvi člen na desni ator- st st ran ranii), pojasn ske spr ), iin n dikat jevalne dikat orske emenljivke orske spremen spremen za star spremen ljivke ljivke vklju ljivke zza čen ost (druga st e st arost i člen) arost (dru indikat (dru gi in indik gi č orske ačlen tlen ) ) iin n in spremen in dikat ljivk orske spr dikat o o rske rske sspreme emenljivke za preme n n ljivke e za dogodkovni leto (tr ljivke zza a let etji let o o ((ttrret člen). I et ji ji člen ndika člen ). t). čas (prvi člen na desni orska spre- IIn st n d d ik ran ik ai a tto ), i menljivk o rnrssk k a a s dikats ppre re m orske m e e n nll a za dogodkojjiiv v k k a spremen a zza vni čas a d d o ljivke z o g t = –1 g o a o dk stdk oovvn arost nii je izpuščča (dru ča s gi s t = člen) ena, k t = –1 in –1 jj in ee iizzp dikatp uouššččeen rske s n a a,, ka ka r ar pomeni, da koeficienr preme p np oom m e ljivke e nz nii,, a d let ti dogodkod a a o (ko tr ko e eteffiic ji ciieen člen n ttii). vnega časa merijo vpliv dogodkovnega Indikatorska sp pr dogodkovnega časa reme časa merijo nljivka ejemanja nadomestila r merijo v elav pliv za d pliv po p rre gejjoeem dk m a oa nvnjjnai a nna čaa ds t = –1 d o o m tivno glede na eno let m e e ssttii o prlla a rrej ellea a titii ed (mov zv npnoušo gčeglleneda,de e nna kar a e e n pn ooo llmeeettoni,o p žnim) dogodkom v letu p rdrea t e d d (( = 0 m koe m ofi o žcžni . Z vkniiem nt m))i ljučitvijo indi- dogodkom katorsk dogodkom v ih sprv letu dogodkovnega letu tt = 0 časa = 0 . . Z merijo Z vklju v emenljivk za star vklju čit pliv p čit vrvijo eje ost kontr ijo iin mn dikat anja olir dikat orskih nadom amo za tr orskih s es premen stila rela ende, po premen ljivk tivn vljivk z o zaa glsesttadarost e na rost ke k on no ezane z življenjsk on t trlroli et oli ramo o pred im cik ramo za ( za t m lom, z vktrende, ožnim) ljučit rende, vijo indika- tpovez orsk povez a a n n e e ih spr z dogodkom z žv življen letu t = 0 ivljenjjskim skim ciklom, . Z vklju ciklom, zz čitvv emenljivk za leta pa kon v ključit ijo in trolir ključit vvijo dikat ijo iin n d d ikatorskih orskih s amo za časo ikatorskih vne trssp premenp remen ljivk za ende remen ljivk sta ljivk zza a rost lleta kont , kot so poslo eta pa roli pa k k ont vni cikont rroliramo ramo za t li. Oc oliramo zza rende, a enjene učinke smo časov prer časov n povezn e tre ane e tre n z n de, kot življen ačunali v odst j de, kot sso p o p o skim o slovni cikli. O ciklom, otke po for z muli: v slovni cikli. O cenjene ključitvijo cenjene učink ind učink e e smo smo prer ikatorskih s prer aču paču nnali v odst remenljivk za ali v odst otke po formu leta pa kont otke po formu li: roliramo za li: časovne trende, kot so poslovni cikli. Ocenjene učinke smo preračunali v odstotke po formuli: � � 𝑃𝑃� 𝑃𝑃� � = �� , � = ��� � , � � � [�� [�� � 𝑃𝑃 = �� ��] ��� � ���] � , �[��������] k kjje e rr jje e 𝑤𝑤�� 𝑤𝑤�� napovedana urna postavka ob izpuščenem vplivu indikatorskih spremenljivk za dogodkovni ��� ��� napovedana urna postavka ob izpuščenem vplivu indikatorskih spremenljivk za dogodkovni � čas. kjer je �𝑤𝑤� napovedana urna postavka ob izpuščenem vplivu indikatorskih spremenljivk za dogodkovni čas. 𝑤𝑤�� ��� 𝑤𝑤� torej zajema vpliv prejemanja nadomestila več kot 90 dni kot odstotek urne postavke tistih, ki ��� ��� torej zajema vpliv prejemanja nadomestila več kot 90 dni kot odstotek urne postavke tistih, ki 44 čas. 𝑤𝑤��ANALIZA t VZR orej zOKOV POK ajema OJNINSKE vpliv VRZELI MED ŽENSK prejemanja AMI IN MOŠKIMI nadomestila vV REPUBLIKI SL eč kot OVENIJI so so n n adomest ��� adomestiilo lo p p rejemali rejemali 90 90 dn dnii a a li li man manjj, , zza a dog dog odkovn odkovn o o let let o o tt. 90 . Da dni Da b b i i preprečili kot odstote preprečili prevelik k urne p prevelik v ov pliv stav pliv z kz gorn e tisti gorn jega h, ki jega ali so ali spodnjega nadomesti spodnjega dela lo p dela distribucije rejemali 90 dn distribucije ni n a aa iili zzraču manj raču na , z na ne a ne oodst dogdst oottnne odkovn e uči o uči n letn ke, o t. ke, sso o Da iizbzri raaččuunnaannii lo preprečili lo če če n n o o po prevelik v po k k va pliv va rzrttiillih ih u gornu rrnnee jega postavke. ali spodnjega dela distribucije na izračunane odstotne učinke, so izračunani ločeno po kvartilih urne postavke. postavke. Slika 31 in Slika 31 in slika 32 prikazu slika 32 prikazujjet et a a rre e zzu ulltta a tte e zza a m m o o ššk k e e iin n žže e n n ssk k e e.. Rdeča črt Rdeča črt a a prikazu prikazu je je giban giban je u je u rn rn e post e post avke avke (merjene (merjene z Slika 31 inz oodstotno dstotno spre spre membo slika 32 prikazujeta rez membo glede ultate glede na za na čas mošk čas t e t = –1 in ž = –1 ) e) znzasa ktetist. ist e, e, ki ki sso o prejemali Rdeča črta prikazu prejemali n jenaadomest giban domest ilo je urn ilo vveč eč k k ot e postot 90 avke 90 dn dn i, i, ssiva iva črta (merjene z o črta pa pa prikazu dstotno prikazujje spre e giba giba nj nj u membo u rne rne p p o glede o stavke na čas t = –1 stavke d d rugi rugi h ) h oseb. za tist oseb. Č Č a e, a s ki s 0s 0 oz o oz nnaaččuujjee lle prejemali e tto, na o, vv k k a a tte e r domestr eem ilo v m so eč so ose kot ose b b e e,, 90 prikazane dni, siva prikazane z z rd črta rd ečo pa ečo črto, črto, prejemal prikazuje giba prejemal e nj e nadomestilo urne po nadomestilo vveč stavke d eč k k ot rugi ot 90 h 90 dni. oseb. dni. NČ N avpična as 0 oz avpična črta načuj črta oe o značuje leto, v značuje eno kater eno leto em leto pred so pred te osete m be, m dogodkom, prikazane z dogodkom, ttorej rdorej ll ečo eto, črto, eto, g g lede lede n n a a ka prejemale ka tero tero m m erimo nadomestilo erimo odstotno več kot odstotno s 90 s pre pre m dni. m emb Nemb oo uur avpična rnne e pos črta o pos ttav av ke. ke. Opazim značuje eno Opazim o leto o lahko, pred lahko, d ted aa m s s e e g g ib ib a a n n je je ur dogodkom, tur nnih ih orej l ppoosst eto, t agavvkk e lede e nn n e e a in ka in drug tero drug e me skupi erimo skupi n n e e oseb odstotno oseb d sd o pre o enega membo enega ll et u et a rn a pred e post pred d d o avo godkom ke. godkom n Opazimnii o bistven lahko, bistven o da o razlikovalo, se gibanje razlikovalo, ssa ur ajj črti v nih p črti v sk ost sk oraj avk oraj vseh opa ene in vseh opa zzova drug ova n e nih letih i skupin ih letih i n e n kv kv artil oseb artiliih dh s o s oovvppaadda enega a tltaa etttaa akkoo pprrii pred md m o oo šškkiihh kkot ot godkom pprnirii žžeennsskkaah bistvenh..o P P o o llet et u u,, vv k k a razlikovalo, a tster aj er em em s črti vso o n skn ek ek a a t oraj t er er e e o o sseb vseh opa eb e ze pprrej ovan ej em em a alle e n ih letih i n a a do n kv do m m es artil es titiillho s o v ov eč vp eč ak k ot da ot t9 a 9 0t 0 adk d no nii ,, ppri p a a se mo se šuk u rirnh n e e kp p o ot o spstrtai avžvkekene m sk m ea e d h. d ttiiPst o st imi, letu, imi, k kiiv so kat so p erp rejemali em so n rejemali nadomest ekatere os nadomest ilo ebe ilo vpveč rej eč k k ot ema ot l 90 e na 90 d d n don i, mi, zzačn estilo ačn ejo več ejo r rak a zzll otiik ko9ov0 vadattiin i,o odpd a uur sern niiuhrh n pe poposstotasavtvkak v dr ke dr u u g mgiiehdh tistimi, ki so prejemali nadomestilo več kot 90 dni, začnejo razlikovati od urnih postavk drugih 48 48 48 Preglednica 2: Število opazovanj in odstotek oseb z več kot 90 dni prejemanja nadomestila Preglednica 2: Število opazovanj in odstotek oseb z več kot 90 dni prejemanja nadomestila Spol Št. oseb Odstotek oseb z Spol Št. oseb več kot 90 dni Odstotek oseb z nadome več kot 90 dni stila Moški 41.388 nadomestila 12,3 Moški Ženske 41.388 41.180 12,3 55,2 Vir: Podatk Ženske i ZPIZ (2019b) , lastni iz 41.180 račun. 55,2 Vir: Podatki ZPIZ (2019b) , lastni izračun. Pri izračunu vpliva prejemanja nadomestila na višino urne postavke smo sledili metodologiji analize Pri izr dogodkov ačunu vpliv (aangl. preje event study manja nado), m p e redsta stila n vljeni a viši v no čulanku rne poKleven stavke idr. smo (2019), sledili ki met je o izdelana dologiji an na aliz možni e h sprememba dogodkov (angl. h v urnih p event study os ), ta p vkah o redsta seb z vljeni v v eč č kot 90 lanku dni prejemanja Kleven idr. nado (2019), ki mjestila e v primerjavi izdelana na z osebam možnih i istega sprememba hsp v oula r ,n ki ih n p ad os o tamesti vkah la o niso seb z prejemale več kot ali 90 d so ni ga prejemale prejemanja n krajši adom čas. estila Zva vsako osebo primerjavi z v podatkih, osebami ki istega je sp vsaj ola, v ki enem nado l metu estilpreje a nis m o ala nadome prejemale st ali ilo so v g e a č kot 90 d prejemale n i, sm krajši o s t čas. = Za 0 ozn vsak ačili o leto osebo , v ko po je prvič datkih, kiprejela je vsaj na v domest enem l ilo etu za več prejem kot ala 90 nad dni. ome Dru stil gim o več oksebam ot 90 d pa ni, je sm bilo o s s t t = 0 = 0 o o zn značeno ačili leto, naklju ko je čno iz prvič brano prejela leto v na opa domest zo ilo van za em o več bdo kot bju 90 . V dni s. a pr Dru eost gim ala o opazo sebam van pa j a e leta bilo so s t bila o = 0 zona znčena relativno g ačeno naključn lede na obdobje o izbrano leto v t = 0. opazo Spremen vanem o ljivka bdob t ju tako . Vs meri a preostako ala iom p enovani azovana dogodkovni leta so bila o čas zna (angl. če event time na relativno g ). Evolucija urne lede na obdobje p t o = st 0 a. vke je nato pr Spremen o ljivka t učev t ana kot funkc ako meri tako imija dogodkov enovani nega čas dogodkovni a: čas (angl. event time). Evolucija urne postavke je nato proučevana kot funkcija dogodkovnega časa: 𝑤𝑤� � � � ��� = ∑���� 𝛼𝛼�𝑰𝑰[𝑗𝑗 = 𝑗𝑗] + ∑� 𝛽𝛽� 𝑰𝑰[𝑘𝑘 = 𝑘𝑘𝑘𝑘𝑘𝑘��] + ∑� 𝛾𝛾� 𝑰𝑰[𝑦𝑦 = 𝑦𝑦] + 𝜐𝜐���, 𝑤𝑤� � � � ��� = ∑���� 𝛼𝛼�𝑰𝑰[𝑗𝑗 = 𝑗𝑗] + ∑� 𝛽𝛽� 𝑰𝑰[𝑘𝑘 = 𝑘𝑘𝑘𝑘𝑘𝑘��] + ∑� 𝛾𝛾� 𝑰𝑰[𝑦𝑦 = 𝑦𝑦] + 𝜐𝜐���, kjer je 𝑤𝑤���� urna postavka za posameznika i, ki pripada skupini n (npr. skupini žensk, ki je v opazovanem kjer je o𝑤𝑤b�d ��� obju n urna paodom sta estilo p vka za p r o ejemala vs sameznika a i j , k9i0 dni), v letu s pripada skupini in n ( dogodkovnem npr. skupini ženčasu sk, ki t. V regresijo je v opazovan pa so em kot obdobpojasn ju nad jevaln omeste spreme ilo preje n mljivke vklju ala vsaj 9 čen 0 d e n indikat i), v let orske u s i n spremenljivke za dogodkovni dogodkovnem času t. V čas (prvi člen na desni regresijo pa so kot pojasn strani jevaln), e i ndikatorske spremen spremen ljivke vklju ljivke čene za st indikatarost orske(drugi člen spremen ) in ljivk indikatorske spreme e za dogodkovni nljivke za leto (tretji čas (prvi člen na desni člen). strani I ), nid n ikato dikat rska orske spremen spremen ljivka ljivke z z a a st dogo arost dko (dru vn gi ič ča len s ) in t = in –1 dikat o je iz rske p s uščen preme an, kar ljivke zpo a m let e o n ( it,r d et a ji ko člen e).f icienti Indikatdogodkovnega orska spremenlčasa jivka merijo za do vgpliv odk p o rvenjie ma časn ja nad t = o –1 m ejs e tila z pre ušla č teiv n n a, o g kale r de p ona m ee n n i, o dle a to p koerfeid ci e(m ntio žnim) dogodkom dogodkovnega v časa letu t = 0 merijo v . Z pliv pvklju reje čit ma vnijo ja innadikat dom orskih estila r s elpremen ativno ljivk gledez an as ta e rost no l e k t on o ptrroli ed ramo (mož za ni m t) rende, povez dogodkom a v ne z letu tživljen = 0. jskim Z ciklom, vključitvijo zi n vključit dikat vijo orskih in s dikatorskih premen ljivk szp a remen sta ljivk rost k z on a tr leta oli pa ramo kont za t roliramo rende, za povez časov ane z ne tre ž n ivljenjde, kot skim so poslovni cikli. O ciklom, z vključitv cenjene ijo ind učinke ikatorskih smo sp prer remenačun ljivk ali v odst za leta otke po formu pa kontr li: oliramo za časovne trende, kot so poslovni cikli. Ocenjene učinke smo preračunali v odstotke po formuli: � 𝑃𝑃� � = �� , � �[��������] 𝑃𝑃� � = �� , �[��� ��] kjer je kje�r� �je 𝑤𝑤����� napov napo e v dana urna edana ur postavk na posta a o vk b izpuščene a ob izpušč m vplivu indikator enem vplivu indiksk atih sp orsk remen ih spr ljivk za dogodkovni emenljivk za dogodkovni čas. kjer je čas. 𝑤𝑤�� torej zajema vpliv prejemanja nadomestila več kot 90 dni kot odstotek urne postavke tistih, ki so nado- ��� 𝑤𝑤 �� napovedana urna postavka ob izpuščenem vplivu indikatorskih spremenljivk za dogodkovni ��� torej zajema vpliv prejemanja nadomestila več kot 90 dni kot odstotek urne postavke t stih, ki čas. 𝑤𝑤� so �mestilo prejemali 90 dni ali manj, za dogodkovno leto t. Da bi preprečili prevelik vpliv zgornjega ali spodnjega ��� t nadomest orej z ilo ajema prejemali vpliv 90 dn prejemanj i a ali manj, z nadomest a dog ila v odkovn eč kot o 90 dlet ni o t. kot Da od b sti preprečili otek urne prevelik postavkev pliv tisti z h, gorn ki jega so n ali spodnjega adomestilo p dela distr dela rejemali distribucije 90 dn ibucije na izr i ali n mana j, izzraču a ačunane odst na dog ne odst odkovno otne učinke ot letne o t , so izr uči . n Da ke, bi so iz ačunani loč raču preprečili nani eno po k lo v če prevelik arv no pliv po z tilih ur kva gorn rtilih jega ne posta ur vken. e ali postavke. spodnjega Slik dela distribucije a 31 in slika 32 prik na izraču azujeta r nane ezultat odstotne učinke, e za moške in ž so iz enske ra . R čunani deča čr ločen ta pr o ik po kva azuje g rtilih urn ibanje ure ne postavke (mer- postavke. jene z odstotno spremembo glede na čas t = –1) za tiste, ki so prejemali nadomestilo več kot 90 dni, siva črta Slika 31 in slika 32 prikazujeta rezultate za moške in ženske. Rdeča črta prikazuje gibanje urne postavke pa prikazuje gibanj urne postavke drugih oseb. Čas 0 označuje leto, v katerem so osebe, prikazane z rdečo (merjene Slika 31 in črto, pr z odstotno slika 32 prikazuj spre eta remembo zultate ejemale nadomestilo v z glede a moš na ke i čas n že t n = –1 s eč kot 90 dni. Na ke. ) za t vpična čr iste, Rdeča črt ta oaki so prejemali prikazuje značuje eno let n giban adomest je u o pr rn ed t ilo e post več k avke ot 90 em dogodkom, torej leto, dn (merjene i, z siva o črta glede na kat pa dstotno er prikazu spre o mer je giba membo imo odstnj u glede rne na p otno spro čas stavke t = –1) dzrugi a t emembo ur h ist oseb. e, ki s ne postaČ o as vke 0 ozna prejemali čnuaje leto, domest v . Opazimo lahko k ilo avter eč ekm ot , da se g so ose 90 be ibanje ur , nih postavk dni, s prikazane iva črta pa z rdečo prikazu ene in druge sk j črto, e prejemal gibanj urne e p nadomestilo ostavke d upine oseb do enega leta pr v rugi eč h kot 90 oseb. Č dni. as 0 Navpična označu ed dogodkom ni bist j v e lčrta eto, eno r ovznačuje ka azlikote v re alo eno m so leto ose , saj čr pred be, ti v skor tem aj vseh opazo- dogodkom, prikazane v z rd anih ečo letih posamez tnorej črto, in k v l ikov eto, ar– u g tilih lede prejemale so rna na post ka vpada tero ta avka z m nadomestilo tako an erimo več pri je kv v odstotno ot 90 mošk dni. ih ečini N kot s prpre i ž m primerov emb avpična ensk rast o ah. e črta u o P rn o e poča pos letu, t značuje v av ka sneje ke. eno ter Opazim leto em so (rdeča črta o pred t lahko, tem nekater eče d e a pod osebe preje- sivo). se g O ib dogodkom, t p a o n z je orej ori ltiur j neih eto, g t p re o male nadomestilo vb s lede a,t a n v a d k ka a ezn a e r tero a in m di drug erimo pom e anjskupi eč kot 90 dni, pa se urkljivi nh e odstotno s oseb pre ne posta m podatk d o o emb v enega o urne (o vzro lket pos vke med tistimi, kiha t pred avke. i so pr do prejemangodkom Opazimo ja ni lahko, bistven da ejemali nadomestilo v nadomestila, iz o eč kot 90 dni, obrazbi se gib razlikovalo, anje urnih začnejo r posamez spa n j o črti v st azliko avvak ika oz . sk e oraj ne ti od ur vseh opa in druge nih posta posameznice z it ova skupi d.) nih letih i e vk drug oseb rezultat n d ov kv o n artil e ih ih posamezniko s enega olv smemo p et a a v – urd razl at aga t pred atia k d o o na posta p vk kot ri m vzr o očšk godkom ih ni k a zanje v no-p ot v pri ž bistven e o ečini prns osledično kah imer .o v raste po- časneje (rdeča črta teče pod sivo). Opozoriti je treba, da zaradi pomanjkljivih podatkov (o vzrokih prejemanja povezavo Po let razlikovalo, sua,j v kat črti ver em sk so oraj nekater vseh opa e z os ovaeb n e prejem ih letih in ale kv na artil do ih m soes vptialo d avteč a t k a ot ko 9 p 0 ri d mni o ,š p ki ah se k otu rpnrie žpeo n stkavhk. e med nadomestila, iz med obrazbi posameznik prejemanjem nadomestila i a o n vi z. posameznic šino urne po e it stavk d e .) r . ezulta Ugot to ovim v ne smemo r o lahko le, da azlaga rezul ti kot vzr tati n očno amigujejo -posle na - Po let t u,i stv imi, kat k er i so em sop rejemali nekatere nadomest osebe pr ilo ejem vaeč le nkaot do 90 mes d tilnoi, v začn eč k ejo ot 90r adzlnik, opvaa ti se oudr n u e rn p iohs t p avokset av m ke d dr ugih dično po negat vieza vno vo med pr povezavo ejemanjem nadomestila in višino ur med daljšimi odsotnostmi in višino une posta rne post vke. Ugot avke, saj o je vimo lahko le v vseh , da r primerih, z ezulta izjemoti na - tistimi, ki so prejemali nadomestilo več kot 90 dni, začnejo razlikovati od urnih postavk drugih migujejo na nega žensk v prvem tivno po kvartilu, veza od vo med daljšimi odsotnostmi in višino ur stotna sprememba urne postavke glede na ne posta dogodko vke vni , saj je v v čas t = –1 seh pr za tis imer te, ki ih, z izjemo žensk v prvem kvartilu, odstotna sprememba urne postavke glede na dogodkovni čas t = –1 za tiste, ki so prejemali nadomestilo za več kot 90 dni, manjša kot za tiste, ki ga niso. Največja razlika v urni postavki so prejemali nadomestilo za v 48 eč kot 90 dni, manjša kot za tiste, ki ga niso. Največja razlika v urni postavki med med tistimi, ki so prejemali nadomestilo več kot 90 dni, in drugimi je pri moških v prvem kvartilu, vendar tistimi, ki so prejemali nadomestilo v 48 eč kot 90 dni, in drugimi je pri moških v prvem kvartilu, vendar pa je treba znov p a poudar a je treba iti, da je št znova p evilo mošk oudariti, da j ih, k e št i so pr evilo ejemali nadomestilo v moških, ki so prejemali eč kot 90 dni v nekem opaz nadomestilo več kot 90 dni ov vanem letu nekem , bistveno manjše od števila žensk opazovanem letu, bistveno . manjše od števila žensk. Slika 31: V Slik pliv pre a 31: Vpliv jema preje nj m a nadomestila na urno p anja nadomestila n ost a urno po avko, žensk stavko, ž e enske Vir: Podatki ZPIZ (2019b), lastni izračun . Vir: Podatki ZPIZ (2019b) , lastni izračun. ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 45 49 Slika 32: V Slika 3 pliv pre 2: Vpli jema v prej nja nadomestila na urno p emanja nadomestila n ost a urno po avk s o, mošk tavko, moš iki Vir: Podatki ZPIZ (2019b) , lastni izračun. Vir: Podatki ZPIZ (2019b), lastni izračun . Na podlagi te analize in dejstva, da ženske prejemajo več nadomestil kot moški (slika 27), bi lahko sklepali, da obstaja mo Na podžnost lagi t , da v po e analize vpr in ečju v dejstv ečje št a, da ž evilo dni pr enske ejemanja nadomestila pr prejemajo več nadomestil kot i žensk moški ah nega (slika 27), tivno vpliv bi lahko a na višino urne posta sklepali, da vko ž obst ensk aja . možnost, da v povprečju večje število dni prejemanja nadomestila pri ženskah negativno vpliva na višino urne postavko žensk. 50 46 ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 4 sKLEP In PrIhODnjI IzzIvI POKOjnInsKE vrzELI Pokojninska vrzel nam pove, koliko odstotkov v povprečju so pokojnine žensk nižje od pokojnin moških. Na višino pokojnin vplivajo tako odločitve žensk kot tudi njihove možnosti glede usklajevanja poklicnega in zasebnega oz. družinskega življenja v njihovem celotnem življenjskem obdobju, zato lahko rečemo, da je pokojninska vrzel rezultat nakopičenih vseživljenjskih odločitev, pa tudi neskladij in neenakosti žensk (na primer, nižje plače žensk v primerjavi z moškimi, večja izpostavljenost žensk brezposelnosti, večja poraba časa za opravljanje neplačanega dela pri ženskah). Pokojninska vrzel upokojencev in upokojenk, starih 65 let in več, je prisotna v vseh državah EU in se je na ravni EU-28 v zadnjih letih znižala s 33,6 % v letu 2013 na 30,1 % leta 2018. V Sloveniji je pokojninska vrzel manjša in je po podatkih Eurostata leta 2018 dosegala 17,8 %. Pokojninsko vrzel upokojencev in upokojenk lahko iz-računamo na podlagi različnih virov podatkov, ki nam dajo različne ocene o velikosti pokojninske vrzeli. Podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki omogočajo računanje pokojninske vrzeli le na podlagi pokojnin (brez drugih prejemkov, ki jih posamezniki in posameznice prejemajo od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije), kažejo, da je pokojninska vrzel pri starostnih pokojninah v Sloveniji še nekoliko manjša in je v letu 2017 znašala 13,7 %. Pokojninska vrzel pri starostnih pokojninah v Sloveniji se zmanjšuje in je leta 2019 znašala 11,8 %. Zmanjševanje pokojninske vrzeli je posledica dotoka novih upokojencev in upokojenk, za katere velja, da imajo nove ženske upokojenke v povprečju celo višje pokojnine od moških. Po ZPIZ-2, ki je veljal do vključno konca leta 2019, so bili odmerni odstotki za ženske višji kot za moške, kar je kljub v povprečju nižjim pokojninskim osnovam žensk zaradi nižjih plač v delovni dobi vodilo k višjim pokojninam žensk. Na višino pokojnin vpliva tudi upoštevanje najnižje in najvišje pokojninske osnove, kar je pomemben prerazdelitveni element slovenskega pokojninskega sistema. Pokojnina se namreč izračuna kot zmnožek pokojninske osnove, ki je odvisna od višine plač v času zavarovanja, in odmernega odstotka, ki je odvisen od dolžine pokojninske dobe. Če je izračunana pokojninska osnova nižja od minimalne pokojninske osnove, se pokojnina odmeri od minimalne pokojninske osnove. Med osebami, ki se upokojijo, je večji delež žensk, ki imajo pokojnino odmerjeno od minimalne pokojninske osnove, v primerjavi z moškimi (37,6 % vseh novoupokojenih žensk in 27,6 % vseh novoupokojenih moških v letu 2019), kar pomeni, da več žensk kot moških prejema višjo pokojnino, kot bi jo brez tega elementa pokojninskega sistema. Trenutna pokojninska vrzel je torej posledica razlik v pokojninah med starejšimi upokojenci in upokojenkami, ki so se upokojili v preteklosti, in je v višjih starostnih skupinah večja. Eden od razlogov je zagotovo pokojninska zakonodaja v preteklosti, saj so se starejše upokojenke po takrat veljavni zakonodaji lahko upokojevale z nižjo pokojninsko dobo kot moški, kar je imelo za posledice nižje pokojnine v primerjavi z moškimi. Podatki EUROMOD, ki omogočajo oceno pokojninske vrzeli z upoštevanjem vseh pokojnin (starostnih, invalidskih in vdovskih), kažejo, da so imele leta 2017 ženske v starosti od 60 do 64 let 0,7 % višje pokojnine kot enako stari moški, pokojnine žensk v starosti od 65 do 69 let pa so bile 1,2 % nižje v primerjavi s pokojninami moških. V starosti nad 70 let so bile pokojninske vrzeli precej večje: 19,2 % v starostni skupini od 70 do 74 let, 22,5 % v starostni skupini od 75 do 79 let in 26,5 % v starostni skupini 80 let in več. Večja pokojninska vrzel v višjih starostnih skupinah je povezana tudi z večjim deležem prejemnic vdovskih pokojnin, ki je praviloma nižja od starostne pokojnine. Pokojninska vrzel nastaja vse življenje, zato je položaj žensk na trgu dela zelo pomemben. Značilne razlike med spoloma, ki se pojavljajo pri vključevanju na trg dela (stopnja zaposlenosti, sektorska in poklicna segregacija), porazdelitvi delovnega časa (predvsem krajšega delovnega časa) in pri plačilu za delo ter imajo mo- čan vpliv na življenjski standard v poznejšem obdobju, so v Sloveniji med moškimi in ženskami relativno majhne in večinoma manjše od povprečja EU-28. Plačna vrzel je v primerjavi z evropskim povprečjem majhna, ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 47 stopnja brezposelnosti pada in stopnja zaposlenosti raste. V Sloveniji je velik delež žensk zaposlenih za polni delovni čas, a kljub temu skrbstvene obveznosti in gospodinjska opravila ostajajo večinoma v domeni žensk. Razlika v urah neplačanega dela med moškimi in ženskami, ki v Sloveniji presega 15 ur na teden, je še vedno med največjimi med državami članicami EU. Podrobnejši pregled odkrije, da različne vrste neenakosti moških in žensk na trgu dela obstajajo, kljub temu da so glavni kazalniki za Slovenijo v primerjavi z drugimi državami članicami EU ugodni. Kljub temu da v javnem sektorju prevladujejo zaposlitve žensk, se pri zasedanju najvišjih položajev stanje obrne in najvišje polo- žaje zaseda več moških kot žensk. V zasebnem sektorju, kjer prevladujejo zaposlitve moških, je razvidno, da razlika v številu zaposlitev med moškimi in ženskami še narašča z višanjem položaja v prid moškim. Porazdelitev zaposlitev v javnem in zasebnem sektorju tako nakazuje, da v Sloveniji še vedno obstajata tako sektorska kot poklicna segregacija. Plačna vrzel med spoloma je v Sloveniji sicer precej manjša, kot je na ravni EU-28, vendar pa hitro narašča (kljub povečevanju deleža žensk s terciarno izobrazbo), medtem ko na ravni EU-28 počasi pada. Razloge za naraščanje plačne vrzeli bi bilo treba natančno raziskati v posebni študiji, s katero bi ugota-vljali, kako se je spreminjala plačna vrzel pri posameznih poklicih, na posameznih področjih, po posameznih starostnih skupinah in tudi glede na druge demografske spremenljivke. Analiza položaja žensk na trgu dela na podlagi vzorca psevdonimiziranih individualiziranih podatkov o upokojencih in upokojenkah ter zavarovancih in zavarovankah je nakazala, da obstaja možnost tudi za druge vrste neenakosti moških in žensk na trgu dela. Žal trenutno dostopni podatki (manjkajo podatki o izobrazbi, poklicu, sektorju zaposlitve, razlogu za prejemanje nadomestila itd.) ne omogočajo, da bi lahko z gotovostjo trdili, da so razlike med moškimi in ženskami (glede višine plač, položaja na trgu dela in višine pokojnin) posledica samo neenakosti spolov in ne tudi drugih pomembnih dejavnikov, zato morebitne vrste neenakosti lahko le nakažemo. Podatki nakazujejo, da bi lahko bile predvsem mlajše generacije žensk v bolj neenakem položaju glede na enako stare moške. Ženske, ki so bile leta 2017 stare od 20 do 29 let, in ženske, ki so bile istega leta stare od 30 do 39 let, so imele v povprečju daljša obdobja prekinitev zavarovanja kot enako stari moški. Prav tako so te ženske pozneje vstopale na trg dela v primerjavi z moškimi, večji delež teh žensk je bil brezposeln, obdobja brezposelnosti pa so trajala dlje. Ženske, ki so bile leta 2017 stare 40 let ali več, niso bile v toliko slabšem po-ložaju v primerjavi z moškimi kot mlajše ženske. Ta neenakost se kaže tudi v zbrani pokojninski dobi, ki je za ženske, mlajše od 40 let, v povprečju kar za eno leto krajša od zbrane pokojninske dobe enako starih moških. Pri razlagi rezultatov moramo biti previdni, saj bi del te razlike verjetno lahko pojasnil višji odstotek žensk, vključenih v terciarno izobraževanje, kar zamika vstop na trg dela. Podatki so pokazali tudi, da ženske precej pogosteje prejemajo nadomestilo plače kot enako stari moški, še posebej v starosti do 40 let, kar je najverjetneje povezano z odsotnostjo zaradi starševskega dopusta in nege bolnih otrok. Analiza vpliva števila dni prejemanja nadomestila plače na višino prihodnje urne postavke je pokazala, da obstaja možnost za negativno povezavo med daljšimi odsotnostmi s prejemanjem nadomestila plače in višino urne postavke. Del plačne vzeli bi torej lahko pojasnili s pogostejšim prejemanjem nadomestil plače pri ženskah. Še enkrat je treba opozoriti, da zaradi pomanjkljivih podatkov (o vzrokih prejemanja nadomestila, o izobrazbi posameznika itd.) rezultatov ne smemo razlagati kot vzročno-posledično povezavo med prejemanjem nadomestila in višino urne postavke. Glede na dejstvo, da trenutne generacije upokojenk vstopajo v pokojninski sistem z višjimi pokojninami kot moški upokojenci, lahko pričakujemo, da se bo pokojninska vrzel v Sloveniji še naprej zmanjševala. Pokojninska vrzel se bo zmanjševala tudi zaradi spremenjene sestave upokojencev in upokojenk, saj se bo zmanjševal delež upokojenk, ki so se upokojevale s krajšo pokojninsko dobo od moških, povečeval pa se bo delež upokojenk, ki se upokojujejo pod enakimi pogoji kot moški. Upokojenke se bodo vsaj še nekaj naslednjih let upokojevale z višjimi pokojninami kot moški upokojenci, saj trenutno višji odmerni odstotki za ženske nadomestijo nižje plače žensk v času delovne dobe. Z zadnjo spremembo ZPIZ-2, ki leta 2025 izenačuje odmerne odstotke za moške in ženske, se bo stanje nekoliko spremenila, a brez uporabe primernih orodij (na primer mikrosimulacijski model) ne moremo napovedati, kakšen bo skupni učinek vseh sprememb. Od leta 2020 naprej so namreč večinoma ženske (ob določenih pogojih pa lahko tudi moški) upravičene za povečanje odmernega odstotka za 1,36 % zaradi skrbi za vsakega otroka, vendar največ do višine 4,08 %. To pomeni, da lahko pričakujemo, da se bodo ženske še vedno upokojevale z višjimi odmernimi odstotki kot moški, a bodo razlike 48 ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI v odmernih odstotkih med moškimi in ženskami nekaj manjše kot zdaj. Vpliv sprememb pokojninske zakonodaje na pokojninsko vrzel bo rezultat skupnega učinka obeh ukrepov: izenačevanja odmernih odstotkov med moškimi in ženskami ter dodatnih odmernih odstotkov za skrb za otroka, ki jih bodo večinoma uveljavljale ženske. Ko bodo v pokojninski sistem vstopile generacije žensk, ki so bile leta 2017 mlajše od 40 let, bo pred-vidoma na njihove nižje pokojnine vplivala tudi krajša pokojninska doba v primerjavi z moškimi, kar bo negativno vplivalo na pokojninsko vrzel. Na zmanjševanje pokojninske vrzeli med moškimi in ženskami so pozitivno vplivale pretekle spremembe pokojninske zakonodaje, ki so izenačile pogoje za upokojevanje za moške in ženske ter tako odpravile zgo-dnejše upokojevanje žensk in zato posledično nižje pokojnine žensk v primerjavi s pokojninami moških. Prav tako na manjšo pokojninsko vrzel v primerjavi z večino evropskih držav vpliva velika vključenost žensk, še posebej žensk z otroki, na trg dela, kar zagotavljajo tudi sistemi, ki podpirajo usklajevanje družinskega in poklicnega življenja (med drugim gre za dobro oblikovan sistem materinskega, očetovskega in starševskega dopusta z visokim nadomestilom, pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva, dostopnost javnega otroškega varstva, možnosti jutranjega in popoldanskega varstva otrok v nižjih razredih osnovne šole, organiziran šolski prevoz, pa tudi tople obroke v vrtcih in šolah, možnost upravičenega izostanka z dela in nadomestila za nego otroka). Za odpravljanje pokojninske vrzeli oz. njeno čim bolj učinkovito zmanjševanje oz. preprečevanje so ključni spremljanje položaja žensk na trgu dela, spremljanje plačne in pokojninske vrzeli ter zagotavljanje enakopravnega položaja žensk v celotnem življenjskem obdobju. Pomembnejša pri-poročila so: 1. Ohranjanje sistemov, ki omogočajo usklajevanje dela in družinskega življenja ter visoko vključenost žensk na trg dela, in njihovo prilagajanje spremenjenim razmeram. 2. Potrebni so ukrepi za zagotavljanje enakega položaja moških in žensk na trgu dela, še posebej ob gospodarskih krizah, saj podatki kažejo, da so ženske ob krizah bolj izpostavljene brezposelnosti kot moški. 3. Potrebni so ukrepi za spodbujanje zaposlovanja mladih žensk, saj podatki kažejo, da se je položaj mladih žensk na trgu dela poslabšal. 4. Izgrajevati in urejati naj se začne zbirka podatkov na podlagi podatkov o plačnih zgodovinah, ki jih vodi ZPIZ, in podatkov o izobrazbi, zaposlitvi (poklic, sektor zaposlitve) ter drugih demografskih podatkov (rojstva, partnerstva, gospodinjstva), ki se zbirajo v različnih statističnih virih, zbira pa jih tudi Statistični urad Republike Slovenije. Poleg ustrezne podatkovne zbirke je treba hkrati vzpostaviti redno raziskovalno delo na tem področju; tako znanstvenoraziskovalno delo kot redne uporabne raziskave za pripravo ustreznih strokovnih podlag, ki se bodo uporabljale za popravke in dopolnitve zakonodaje ter tekoče spremljanje in analiziranje delovanja sistema in posledic sprejetih ukrepov. 5. Vzpostaviti je treba redno analiziranje naraščajoče plačne vrzeli v slovenji in iskanje vzrokov za njeno povečevanje, kar bo omogočilo pripravo ustreznih ukrepov za njeno preprečevanje. 6. Ob prihajajočem izenačevanju odmernih odstotkov za moške in ženske ob upokojitvi in uvedbi dodatnih odmernih odstotkov za skrb za otroka ter ob drugih napovedanih spremembah pokojninske zakonodaje bo potrebno redno in natančno spremljanje učinkov sprememb na pokojninsko vrzel tako kratko- kot dolgoročno. ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 49 5 LItErAtUrA In vIrI Albæk, K., Larsen, M., & Thomsen, L. S. (2017). Segregation and gender wage gaps in the private and the public sectors: an analysis of Danish linked employer–employee data, 2002–2012. Empirical Economics, 53(2), 779–802. https://doi.org/10.1007/s00181-016-1132-2. Allen, J., & Sanders, K. (2002). Gender Gap in Earnings at the Industry Level. European Journal of Women’s Studies, 9(2), 163–180. https://doi.org/10.1177/1350682002009002808. Angelov, N., Johansson, P., & Lindahl, E. (2016). Parenthood and the Gender Gap in Pay. Journal of Labor Economics, 34(3), 545–579. https://doi.org/10.1086/684851. Bach, P., Chernozhukov, V., & Spindler, M. (2018). Closing the U .S . gender wage gap requires understanding its heterogeneity. Bergene, K. M. (2016). The gender pay gap in Europe: An empirical study of the differences in earnings between genders (NTNU). https://doi.org/http://hdl.handle.net/11250/2407724. Blau, F. D., & Kahn, L. M. (2000). Gender Differences in Pay. https://doi.org/10.3386/w7732. Blau, F. D., & Kahn, L. M. (2001). Understanding International Differences in the Gender Pay Gap. https://doi.org/10.3386/w8200. Blau, F. D., & Kahn, L. M. (2017). The Gender Wage Gap: Extent, Trends, and Explanations. Journal of Economic Literature, 55(3), 789–865. Blinder, A. S. (1973). Wage Discrimination: Reduced Form and Structural Estimates. The Journal of Human Resources, 8(4), 436–455. Boll, C., & Lagemann, A. (2018). Gender pay gap in EU countries based on SES (2014). Luxembourg: Publication office of the European Union. Budig, M. J., & England, P. (2001). The wage penalty for motherhood. American Sociological Review, 66(2), 204–225. Burkevica, I., Humbert, A. L., Oetke, N., & Paats, M. (2015). Gender gap in pensions in the EU: Research note to the Latvian Presidency. Vilnius: European Institute for Gender Equality. Chłoń-Domińczak, A. (2017). Gender Gap in Pensions: Looking ahead. Brussels: Policy Department for Citizens’ Rights and Constitutional Affairs. Cohen, M. S. (1971). Sex Differences in Compensation. The Journal of Human Resources, 6(4), 434. https://doi.org/10.2307/144884. Correll, S. J., Benard, S., & Paik, I. (2007). Getting a Job: Is There a Motherhood Penalty? American Journal of Sociology, 112(5), 1297–1339. https://doi.org/10.1086/511799. EIGE. (2020a). Employees by sex, age and occupation. Pridobljeno 3. marca 2020 na naslovu: https://eige.europa.eu/gender-statistics/dgs/indicator/ta_wrklab_lab_employ_inter_occ__lfsa_eegais/datatable. EIGE. (2020b). European parliament: President and members. Pridobljeno 3. marca 2020 na naslovu: https://eige.europa.eu/gender-statistics/dgs/indicator/wmidm_pol_parl__wmid_eurparl/datatable. EIGE. (2020c). Largest listed companies: CEOs, executives and non-executives. Pridobljeno 3. aprila 2020 na naslovu: https://eige.europa.eu/gender- statistics/dgs/indicator/wmidm_bus_bus__wmid_comp_compex/datatable. 50 ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI Eurofound. (2018). Striking a balance: Reconciling work and life in the EU. Luxembourg: Publications Office of the European Union. European Commission. (2015). Men, women and pensions. Luxembourg: Publication Office of the European Union. European Commission. (2017). Gender Equality 2017. Special Eurobarometer 465, wave 87 .4. European Commission. (2018a). 2018 European Semester: Country report Slovenia. Brussels: European Commission. European Commission. (2018b). Barcelona objectives. Luxembourg: Publications Office of the European Union. European Commission. (2018c). Challenges in long-term care in Europe. Brussels: European Commission. European Commission. (2018d). Report on equality between women and men in the EU. Luksemburg: Publications Office of the European Union. European Commission. (2018e). The 2018 Pension Adequacy Report: Current and future income adequacy in old age in the EU . Volume 1. Luxembourg: Publications Office of the European Union. European Commission. (2019a). 2019 European Semester: Assessment of progress on structural reforms, prevention and correction of macroeconomic imbalances, and results of in-depth reviews under Regulation (EU) No 1176/2011 (Country Report Slovenia 2019). Brussels: European Commission. European Commission. (2019b). Report on equality between women and men in the EU. Luxembourg: Publications Office of the European Union. European Commission. (2019c). She figures 2018. Luxembourg: Publications Office of the European Union. Eurostat. (2019). Ageing Europe: Looking at the lives of older people in the EU. Luxembourg: Publications Office of the European Union. Eurostat. (2020a). Aggregate replacement ratio for pensions (excluding other social benefits) by sex. Pridobljeno 3. marca 2020 na naslovu: https://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tespn070 &plugin=1. Eurostat. (2020b). At-risk-of-poverty rate by poverty threshold, age and sex - EU-SILC and ECHP surveys. Pridobljeno 3. marca 2020 na naslovu: http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/submitViewTableAction.do. Eurostat. (2020c). At-risk-of-poverty rate by poverty threshold and most frequent activity in the previous year - EU-SILC survey. Pridobljeno 3. marca 2020 na naslovu: https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-datasets/-/ilc_li04. Eurostat. (2020d). Distribution of population aged 65 and over by type of household - EU-SILC survey [ilc_ lvps30]. Pridobljeno 4. marca 2020 na naslovu: https://ec.europa.eu/eurostat/web/income-and-living- conditions/data/database?p_p_id=NavTreeportletprod_WAR_NavTreeportletprod_INSTANCE_CE M7npyJJgVL&p_p_lifecycle=0&p_p_state=normal&p_p_mode=view&p_p_col_id=column-2&p_p_col_count=1. Eurostat. (2020e). Duration of working life. Pridobljeno 3. marca 2020 na naslovu: https://ec.europa.eu/eurostat/web/lfs/data/database. Eurostat. (2020f). Employment and activity by sex and age - annual data. Pridobljeno 4. marca 2020 na naslovu: https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-datasets/-/LFSI_EMP_A. Eurostat. (2020g). Employment by sex, age, professional status and occupation (1 000). Pridobljeno 4. marca 2020 na naslovu: https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-datasets/product?code=lfsa_egais. ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 51 Eurostat. (2020h). Employment rate of adults by sex, age groups, educational attainment level, number of children and age of youngest child. Pridobljeno 3. marca 2020 na naslovu: https://ec.europa.eu/eurostat/en/web/products-datasets/-/LFST_HHEREDCH. Eurostat. (2020i). Employment rate of older workers, age group 55-64. Pridobljeno 3. marca 2020 na naslovu: https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-datasets/product?code=tesem050. Eurostat. (2020j). Employment rates by sex, age and educational attainment level (%). Pridobljeno 4. marca 2020 na naslovu: https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-datasets/product?code=lfsq_ergaed. Eurostat. (2020k). Formal child care by duration and age group. Pridobljeno 4. marca 2020 na naslovu: https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-datasets/-/tps00185. Eurostat. (2020l). Gender employment gap. Pridobljeno 3. marca 2020 na naslovu: https://ec.europa.eu/eurostat/data/database?node_code=sdg_05_30. Eurostat. (2020m). Gender pay gap in unadjusted form. Pridobljeno 3. marca 2020 na naslovu: https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-datasets/-/sdg_05_20&lang=en. Eurostat. (2020n). Gender pension gap by age group – EU-SILC survey. Pridobljeno 3. marca 2020 na naslovu: https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-datasets/-/ilc_pnp13. Eurostat. (2020o). Graduates by education level, programme orientation, sex and field of education. Pridobljeno 4. marca 2020 na naslovu: https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-datasets/product?code=educ_uoe_grad02. Eurostat. (2020p). Inactive population not seeking employment by sex, age and main reason. Pridobljeno 4. marca 2020 na naslovu: https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-datasets/product?code=lfsa_igar. Eurostat. (2020q). Part-time employment as percentage of the total employment, by sex and age (%). Pridobljeno 3. marca 2020 na naslovu: http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=lfsa_eppga&lang=en. Eurostat. (2020r). Percentage of part-time employment of adults by sex, age groups, number of children and age of youngest child [lfst_hhptechi]. Pridobljeno 4. marca 2020 na naslovu: https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-datasets/-/lfst_hhptechi. Eurostat. (2020s). Population by educational attainment level, sex and age. Pridobljeno 4. marca 2020 na naslovu: https://ec.europa.eu/eurostat/en/web/products-datasets/-/EDAT_LFS_9903. Eurostat. (2020t). Unemployment rate by sex. Pridobljeno 4. marca 2020 na naslovu: https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-datasets/-/tesem120. Eurostat. (2020u). Unemployment rates by sex, age and educational attainment level (%). Pridobljeno 4. marca 2020 na naslovu: http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/submitViewTableAction.do. Eurostat. (2020v). Unemployment rates by sex, age and citizenship (%). Pridobljeno 20. marca 2020 na naslovu: https://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=lfsa_urgan&lang=en. Evropska komisija. (2013). Barcelonski cilji: Razvoj storitev varstva predšolskih otrok v Evropi za trajnostno in vključujočo rast. Bruselj: Evropska komisija. Evropska komisija. (2017a). Evropski steber socialnih pravic. Evropska komisija. (2017b). Ustreznost in vzdržnost pokojnin. Evropska komisija. (2017c). Ženske na trgu dela. Evropski parlament. (2013). Poročilo o vplivu gospodarske krize na enakost spolov in pravice žensk. Huffman, M. L. (2004). Gender Inequality Across Local Wage Hierarchies. Work and Occupations, 31(3), 323–344. https://doi.org/10.1177/0730888404266384. 52 ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI Humer, Ž., & Panić, S. (2015). Politika enakosti spolov v Sloveniji. Bruselj: Evropski parlament. Humer, Ž., & Roksandić, M. (2013). Protikrizni ukrepi in enakost spolov. Ljubljana: Ženski lobi Slovenije. Jann, B. (2008). The Blinder–Oaxaca decomposition for linear regression models. The Stata Journal, 8(4), 453–479. Kavaš, D., Koman, K., Kump, N., Majcen, B., Sambt, J., & Stropnik, N. (2015). Podaljšano zaposlovanje in odloženo upokojevanje. Ljubljana: Inštitut za ekonmska raziskovanja. Kleven, H., Landais, C., Posch, J., Steinhauer, A., & Zweimüller, J. (2019). Child Penalties Across Countries: Evidence and Explanations. https://doi.org/10.3386/w25524. Kleven, H., Landais, C., & Søgaard, J. E. (2018). Children and Gender Inequality: Evidence from Denmark. https:// doi.org/10.3386/w24219. Kump, N., Kalar, B., & Majcen, B. (2019). EUROMOD Country report Slovenia (SI) 2016–2019. MDDSZ. (2016). Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015–2020. Ljubljana: MDDSZ. MDDSZ. (2019a). Aktivni.Vsi. Pridobljeno 7. avgusta 2019 na naslovu: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/enake_moznosti/projekti_iz_sredstev_eu/aktivnivsi/. MDDSZ. (2019b). Enakost spolov in opolnomočenje žensk v mednarodnem razvojnem sodelovanju. Pridobljeno 12. april 2019 na naslovu: http://www.mzz.gov.si/si/zunanja_politika_in_mednarodno_pravo/mednarodno_razvojno_sodelov anje_in_humanitarna_pomoc/politike_mrs/enakost_spolov_in_opolnomocenje_zensk_v_mednarod nem_razvojnem_sodelovanju/. MDDSZ. (2019c). Starševsko varstvo in družinski prejemki. Pridobljeno 8. avgusta 2019 na naslovu: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/starsevsko_varstvo_in_druzinski_prejemki/. Möller-Slawinsk, H., & Calmbach, M. (2016). Stališča žensk in moških do enakosti spolov v Sloveniji. Ljubljana: MDDSZ. Oaxaca, R. (1973). Male-Female Eage Differentials in Urban Labor Markets. International Economic Review, 14(3), 693–709. OECD. (2017a). Preventing Ageing Unequally. Paris: OECD Publishing. OECD. (2017b). Report on the Implementation of the OECD Gender Recommendations-Some Progress on Gender Equality but Much Left to Do. Paris: OECD. OECD. (2020). Net pension replacement rates (indicator). Pridobljeno 10. marca 2020 na naslovu: doi: 10.1787/4b03f028-en). Pedulla, D. S., & Thébaud, S. (2015). Can We Finish the Revolution? Gender, Work-Family Ideals, and Institutional Constraint. American Sociological Review, 80(1), 116–139. https://doi.org/10.1177/0003122414564008. Poje, A., & Roksandić, M. (2013). Enako plačilo za enako delo in plačna vrzel med spoloma. Ljubljana: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Poje, A., Kanju Mrčela, A. & Tomaskovic-Devey, D. (2019). Enako plačilo za enako delo ali delo enake vrednosti v praksi: primer poklicev medicinska sestra/medicinski tehnik, policist/policistka in visokošolski učitelj/visokošolska učiteljica. Teorija in praksa, 56 (1). 134–161. Roter, M., Lindič, M., & Vodopivec, M. (2017). Wage differential between public and private sector in Slovenia. V: Surveys and Analyses/Prikazi in Analize (Let. 1). Ljubljana: Banka Slovenije. Ruhm, C. J. (1998). The Economic Consequences of Parental Leave Mandates: Lessons from Europe. The Quarterly Journal of Economics, 113(1), 285–317. https://doi.org/10.1162/003355398555586. ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 53 Samek Lodovici, M., Drufuca, S., Patrizio, M., & Pesce, F. (2016). The gender pension gap: Differences between mothers and women without children. Brussels: European Parliament. Sigle-Rushton, W., & Waldfogel, J. (2007). Motherhood and women’s earnings in Anglo-American, Continental European, and Nordic Countries. Feminist Economics, 13(2), 55–91. https://doi.org/10.1080/13545700601184849. SURS. (2018a). Metodološko pojasnilo: Kazalniki dohodka, revščine in socialne izključenosti. Ljubljana: SURS. SURS. (2018b). Življenje moških in žensk v Evropi. Pridobljeno 4. marca 2020 na naslovu: https://ec.europa.eu/eurostat/cache/infographs/womenmen_2017/si_sl/. SURS. (2019a). 5.1 Plačna vrzel med spoloma. Pridobljeno 2. avgusta 2019 na naslovu: https://www.stat.si/Pages/cilji/cilj-5.-doseči-enakost-spolov-ter-krepiti-vlogo-vseh-žensk-in-deklic/5.1-plačna-vrzel-med-spoloma. SURS. (2019b). 5.2 Vrzel stopnje delovne aktivnosti po spolu. Pridobljeno 2. avgusta 2019 na naslovu: https:// www.stat.si/Pages/cilji/cilj-5.-doseči-enakost-spolov-ter-krepiti-vlogo-vseh-žensk-in-deklic/5.2-zaposlitvena-vrzel-med-spoloma. SURS. (2019c). Delovno aktivno prebivalstvo po skupinah poklicev (SKP-08) in spolu, Slovenija, letno. Pridobljeno 26. julija 2019 na naslovu: https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__07_trg_dela__06_akt_preb_reg _viri_strukturni__05_07648_del_aktivni_poklic/0764803S.px/table/tableViewLayout2/. SURS. (2019d). Strukturna statistika plač, Slovenija, 2017. SURS. (2019e). Zaposlene osebe po višini bruto plače, glede na javni in zasebni sektor in po spolu, Slovenija, letno. Pridobljeno 29. julija 2019 na naslovu: https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__07_trg_dela__10_place__10_0 7115_zap_osebe_placa/0711520S.px/. SURS. (2020). Strukturna statistika plač, Slovenija, 2018. Pridobljeno 3. marca 2020 na naslovu: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8402. The Pensions and Population Ageing Team. (2018). Trends in gender equality in pension and possibilities to reduce the gender pension gap including through redistributive elements in public pension schemes. Paris: OECD Publishing. Van Belle, J. (2016). Paternity and parental leave policies across the European Union. Cambridge, UK: RAND. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). (2012). Uradni list RS, št . 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in 75/19. ZPIZ. (2018). Mesečni statistični pregled DECEMBER 2017. Ljubljana: ZPIZ. ZPIZ. (2019a). Mesečni statistični pregled DECEMBER 2018. Ljubljana: ZPIZ. ZPIZ. (2019b). Vzorec psevdonimiziranih individualiziranih podatkov. Ljubljana: ZPIZ. ZPIZ. (2020a). Letno poročilo 2019. Ljubljana: ZPIZ. ZPIZ. (2020b). Mesečni statistični pregled DECEMBER 2019. Ljubljana: ZPIZ. 54 ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI PrILOgE PRILOGA 1 Slika 1a: Odstotek zaposlenih moških in žensk, ki delajo s krajšim delovnim časom, starih 20–64 let, EU-28, 2018 (v odstotkih) Vir: (Eurostat, 2020q) . Slika 2a: Delež otrok, starih do 3 let, v formalnem in neformalnem otroškem varstvu, EU-28, 2018 (v odstotkih) Vir: (Eurostat, 2020k) . ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 55 Slika 2b: Delež otrok, starih od 3 let do najnižje šoloobvezne starosti, v formalnem in neformalnem otroškem varstvu, EU-28, 2018 (v odstotkih) Vir: (Eurostat, 2020k) . Slika 3a: Trajanje delovnega življenja, EU-28, 2018 Vir: Eurostat (Eurostat, 2020e) . 56 ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI Slika 4a: Stopnja tveganja revščine za upokojence in upokojenke, stare 65+, EU-28, 2018 (v odstotkih) Vir: Eurostat (Eurostat, 2020c) . ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 57 PRILOGA 2 Pregled pomembnejših vrzeli po državah članicah EU-28 za leto 2018 vrzel v terciarni izobrazbi: • v vseh državah članicah EU-28, razen v Nemčiji in Avstriji, je delež žensk, starih 15–64 let, s terciarno izobrazbo večji od deleža enako starih moških s tako izobrazbo. zaposlitvena vrzel: • v vseh državah članicah EU-28 je delež zaposlenih žensk manjši od deleža zaposlenih moških. vrzel v zaposlitvi s krajšim delovnim časom, stari 20–64 let: • v vseh državah članicah EU-28 je delež žensk, starih 20–64 let, zaposlenih za krajši delovni čas, večji od deleža moških, starih 20–64 let, zaposlenih za krajši delovni čas. vrzel v trajanju delovnega življenja: • v vseh državah članicah EU-28, razen v Latviji in Litvi, imajo ženske krajšo delovno dobo kot moški. razlika med formalnim in neformalnim varstvom otrok, mlajših od 3 let: • v vseh državah članicah EU-28, razen na Danskem, Nizozemskem, Portugalskem, v Luksemburgu, Belgiji, Španiji in Franciji, prevladujejo neformalne oblike varstva otrok, mlajših od 3 let. razlika med formalnim in neformalnim varstvom otrok, starih od 3 let do najnižje šoloobvezne starosti: • v vseh državah članicah EU-28 prevladujejo formalne oblike varstva otrok, starih od 3 let do najnižje šoloobvezne starosti. vrzel v kariernem premoru zaradi družinskih ali skrbstvenih obveznosti, stari 20–64 let: • v vseh državah članicah EU-28 ženske pogosteje prekinejo svojo karierno pot kot moški zaradi družinskih ali skrbstvenih obveznosti. vrzel v kariernem premoru zaradi skrbi za otroka ali onemogle odrasle osebe, stari 20–64 let: • v vseh državah članicah EU-28 ženske pogosteje prekinejo svojo karierno pot kot moški zaradi skrbi za otroka ali onemogle odrasle osebe. Plačna vrzel: • v vseh državah članicah EU-28 prejemajo ženske nižje urno plačilo za delo kot moški. Pokojninska vrzel: • v vseh državah članicah EU-28 prejemajo ženske nižjo pokojnino kot moški. vrzel v stopnji tveganja revščine upokojencev in upokojenk, stari 65+: • v vseh državah članicah EU-28, razen na Danskem, Malti, v Španiji in Italiji, se upokojenke, stare 65 let in več, pogosteje spoprijemajo z življenjem v revščini kot moški upokojenci, stari 65 let in več. 58 ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI Preglednica 1a: Pregled pomembnejših vrzeli po državah članicah EU-28, 2018 vrzel v vrzel v vrzel v kariernem vrzel v kariernem vrzel v stopnji terciarni zaposlitvena zaposlitvi vrzel v Otroško Otroško premoru zaradi premoru zaradi skrbi Pokojninska tveganja revščine izobrazbi vrzel starih s krajšim trajanju varstvo varstvo za družinskih ali za otroka ali onemogle Plačna vrzel starih upokojencev in starih 15–64 20–64 let delovnim delovnega za mlajše starejše vrzel3 1 skrbstvenih obveznosti odrasle osebe starih 65+4 upokojenk, starih let časom starih življenja1 otroke2 otroke2 1 20–64 let starih 20–64 let1 20–-64 let1 65+1 1 EU-28 –4,3 11,6 –23,0 4,9 –29,8 73,6 –27,1 –16,5 15,7 30,1 3,8 belgija –7,4 8,4 –31,1 3,9 8,8 97,3 –20,1 –9,7 6 24,6 0,2 bolgarija –10,8 8,2 –0,3 3,2 –67,6 55,6 –23,5 –17,2 13,5 26,5 15,0 češka –3,7 15,2 –8,5 6,0 –81,9 58,8 –37,0 –35,6 20,1 13,0 13,4 Danska –9,6 7 –19,5 3,2 26,4 90,1 –4,9 n. p. 14,5 7,4 -0,3 nemčija 3,9 8,1 –37,5 4,2 –40,4 79 –25,6 –19,0 20,9 37,4 3,4 Estonija –18,1 7,8 –7,1 1,3 –43,4 87 –37,8 –33,5 22,7 1,1 17,4 Irska –7,5 12,2 –19,7 6,8 –24,6 90,2 –39,7 –23,1 n. p. 27,6 7,4 grčija –3,1 21 –7,5 7,1 –18,2 89,4 –24,9 –7,9 n. p. 24,6 1,0 španija –5,2 12,1 –17,0 4,6 1,0 89,9 –36,9 –13,0 14 32,4 -2,8 Francija –5,2 7,6 –21,8 3,4 0,0 89,3 –15,6 –15,6 15,5 29,7 1,2 hrvaška –6,0 10,2 –2,2 3,7 –64,4 10,2 –22,6 n. p. 10,5 29,7 5,6 Italija –5,2 19,8 –24,3 9,4 –48,6 82 –32,0 –15,6 n. p. 32,0 -1,3 ciper –10,2 10,4 –6,6 5,8 –37,2 71,9 –49,0 n. p. 13,7 38,2 3,5 Latvija –15,8 4,2 –5,8 0,0 –45,2 74,7 –12,8 n. p. 14,1 17,7 10,9 Litva –13,8 2,3 –3,7 –0,2 –58,4 62,2 –18,3 –10,4 14 16,5 17,7 Luksemburg –2,2 8 –29,6 3,6 21,0 75,8 –22,2 –10,9 4,6 43,3 5,2 ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 59 Nadaljevanje preglednice 1a vrzel v vrzel v vrzel v kariernem vrzel v kariernem vrzel v stopnji Nad Nadalj aljev evanj anjee t p p erciarni re reglgled edninice cezaposlit 1a 1a vena zaposlitvi vrzel v Otroško Otroško premoru zaradi premoru zaradi skrbi Pokojninska tveganja revščine izobrazbi vrzel starih s krajšim trajanju varstvo varstvo za družinskih ali za otroka ali onemogle Plačna vrzel starih upokojencev in Vrzel v Zaposlitvena Vrzel v Vrzel v Otroško Otroško Vrzel v Vrzel v Plačna Pokojninska Vrzel v stopnji starih 15–64 20–64 let Vrzel v Zapo delo slitvena vnim delo Vrzel v vnega za mlajše Vrzel v star Otroško ejše Otroško Vrzel v Vrzel v Plačna vrzel3 1 skrbstvenih obveznosti odrasle osebe starih Pokojnin 65+ ska 4 upok Vrzel v stop ojenk nji , starih terciarni vrzel starih zaposlitvi s trajanju varstvo varstvo kariernem kariernem vrzel3 vrzel starih tveganja let časom starih življenja1 otroke2 otroke2 1 terciarni vrzel starih zaposlitvi s trajanju varstvo varstvo kariernem kariernem vrzel3 vrzel starih tveganja izobrazbi 20–6 20–64 let 1 starih 20–64 let1 20–64 let1 65+5 1 izobrazbi 20–64 let 4 let1 kra krajjššiim m delov delovne nega ga za mlajše za mlajše za za prem premoru oru prem premoru oru 65+4 65+4 revščine revščine starih 15– starih 15– delov delovnim nim žžiivvlljjeennjjaa11 otrok otrokee22 starejše starejše zaradi zaradi zaradi skrbi zaradi skrbi up upok okoje ojencev in ncev in 64 let1 časom otroke2 družinskih ali za otroka ali upokojenk, madžarska –6,2 64 let1 15,3 –3,6 časom 5,8 –67,0 83,8otroke2 –28,9 družinskih ali za otro –27,2 ka ali 11,2 15,5 upokojenk, 5 3,3 starih 20– starih 20– skrb sk stven rb i stvenih h onem onemogl ogle e starih 65+ starih 65+5 malta 64 let1 obveznosti odrasle osebe –2,7 21,9 –18,0 64 let1 10,6 –35,8 68,4 on. p bve. znosti odrasle n. p. osebe 11,7 42,3 –2,8 starih 20–64 starih 20 –64 starih 20–64 starih 20 –64 1 1 nizozemska –1,9 10,1 –51,5 4,9 13,6 69,4 –14,4 let let1 let let1–11,3 14,8 39,6 0,2 Mad M ž adžarska arska –6,2 –6,2 15,3 15,3 –3,6 –3,6 5,8 5,8 –67,0 –67,0 83,8 83,8 –28,9 –28,9 –27,2 –27,2 11,2 11,2 15,5 15,5 3,3 3,3 Avstrija 0,6 9 –37,4 4,5 –60,0 68,8 –25,3 –10,9 19,6 38,7 7,1 Ma Malta lta –2,7 –2,7 21,9 21,9 –18,0 –18,0 10,6 10,6 –35,8 –35,8 68,4 68,4 n. p n. .p. n. p n. .p. 11,7 11,7 42,3 42,3 –2,8 –2,8 Poljska Nizozemska –10,7 14,4 –1,9 –6,3 10,1 –51,5 5,4 –78,3 4,9 18,7 13,6 69,4 –28,9 –14,4 –19,6 –11,3 14,8 8,8 18,7 39,6 7,4 Nizozemska –1,9 10,1 –51,5 4,9 13,6 69,4 –14,4 –11,3 14,8 39,6 0,2 0,2 Portugalsk Avstrija Avstrija a –9,7 6,8 0,6 0,6 –5,6 9 9 –37,4 –37,4 2,9 0,4 4,5 4,5 –60,0 –60,087,8 68,8 68,8 –19,3 –25,3 –25,3 –9,0 –10,9 –10,9 19,6 19,6 16,2 31,4 38,7 38,7 3,2 7,1 7,1 Poljska –10,7 14,4 –6,3 5,4 –78,3 18,7 –28,9 –19,6 8,8 18,7 7,4 romunija Poljska –2,4 18,3 –10,7 –0,2 14,4 –6,3 6,5 –73,6 5,4 –78,354,4 18,7 –31,7 –28,9 n. p. –19,6 8,8 3 27,3 18,7 10,9 7,4 Portug Po alsk rtug a alska –9,7 –9,7 6,8 6,8 ––5,6 5,6 2,9 2,9 0,4 0,4 87,8 87,8 –19,3 –19,3 –9,0 –9,0 16,2 16,2 31,4 31,4 3,2 3,2 slovenija –11,2 7,3 –7,7 2,8 –7,4 84,6 –12,4 –5,3 8,7 17,8 9,2 Romunija Romunija –2,4 –2,4 18,3 18,3 –0,2 –0,2 6,5 6,5 –73,6 –73,6 54,4 54,4 –31,7 –31,7 n. p. n. p. 3 3 27,3 27,3 10,9 10,9 slov Sloašk venaija –6,8 13,7 –11,2 –4,1 7,3 –7,7 4,9 2 –97,2 ,8 –7,437,4 84,6 –32,2 –12,4 –32,8 –5,3 8,7 19,4 8,2 17,8 9 1,7 Slovenija –11,2 7,3 –7,7 2,8 –7,4 84,6 –12,4 –5,3 8,7 17,8 9,2 ,2 Finsk Slov Slovaaška aška –13,3 –6,8 –6,83,7 –9,9 13,7 13,7 –4,1 –4,1 1,3 –25,7 4,9 4,9 –97,2 –97,270,4 37,4 37,4 –16,9 –32,2 –32,2 –16,5 –32,8 –32,8 19,4 19,4 16,3 23,3 8,2 8,2 7,9 1,7 1,7 Finska –13,3 3,7 –9,9 1,3 –25,7 70,4 –16,9 –16,5 16,3 23,3 7,9 švedska Finska –12,2 –13,34,2 –21,0 3,7 –9,9 1,9 –1,3 1,3 –25,790,2 70,4 –8,7 –16,9 –8,5 –16,5 16,3 12,2 27,2 23,3 9,7 7,9 Švedsk Šved a ska –12,2 –12,2 4,2 4,2 –21,0 –21,0 1,9 1,9 –1,3 –1,3 90,2 90,2 –8,7 –8,7 –8,5 –8,5 12,2 12,2 27,2 27,2 9,7 9,7 združeno kraljestv Združe Združe o no k –4,5 raljestvo –4,59,9 –29,6 9,9 –29,6 4,7 –22,8 4,7 –22,839,2 39,2 –29,4 –29,4 –24,2 19,9 19,9 34,2 34,2 4,8 no kraljestvo –4,5 9,9 –29,6 4,7 –22,8 39,2 –29,4 –24,2 19,9 34,2 4,8 4,8 1 1Izr 1 ačuni t Izra Izraččuni uni emeljijo na r teme temeljij ljijo o na na azlik razl razl i med mošk ik iki i med med moš moškkimi in ž iimi mi in in ensk žens ženskk ami ami. ami. . 2 2Izr 2 ačuni t Izra Izraččuni uni emeljijo na r teme temeljij ljijo o na na azlik razl razl i med formalnim in neformalnim v ik iki i med med fforma ormalni lnim m in in nefo neformaln rmalnim im arst va varsrs v tvo tvoom m. m. . 3 ௣௢௩௣௥௘«௡௔௕௥௨௧௢௣௟௔«௔ā௘௡௦௞௘௡௔௨௥௢ 3Izr 3 ačun t Izra Izračč emelji na form un temelj un temelj uli: i na form i na formululi: (1 – i: (1 – ௣௢௩௣௥௘«௡௔௕௥௨௧௢௣௟௔«௔ā௘௡௦௞௘௡௔௨௥௢ ) * 100 ௣௢௩௣௥௘«௡௔௕௥௨௧௢௣௟௔«௔௠௢æ௞௘௚௔௡௔௨௥௢ ) * 100 ௣௢௩௣௥௘«௡௔௕௥௨௧௢௣௟௔«௔௠௢æ௞௘௚௔௡௔௨௥௢ ௣௢௩௣௥௘«௡௔௣௢௞௢௝௡௜௡௔ā௘௡௦௞௘ 4 4I4Izra zr Izraččun temelj ačun t un temelji na form emelji na form i na formululi: (1 – uli: i: (1 – ௣௢௩௣௥௘«௡௔௣௢௞௢௝௡௜௡௔ā௘௡௦௞௘ ) * 100 ௣௢௩௣௥௘«௡௔௣௢௞௢௝௡௜௡௔௠௢æ௞௘௚௔ ) * 100 ௣௢௩௣௥௘«௡௔௣௢௞௢௝௡௜௡௔௠௢æ௞௘௚௔ 5Izračun temelji na razliki med ženskami in moškimi . 55Izra Izraččun un temelj temelji i na na razl razlikiki i med med žen žensskami kami in in m moš oškikimi mi.. Vir: Vir: Vir Povzeto Povzeto : Povzet po po o p EE o E urostat urostat urostatovih ovih o ppo vih p dat odat o kih. kih. datk ih . 60 ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 76 76 PRILOGA 3 Plačna vrzel Pravica do enakega plačila za enako delo je z mednarodnimi akti določena že od leta 1948, a kljub temu vrzel ostaja. Medtem ko se je plačna vrzel (angl. gender pay gap) med spoloma v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja občutno zmanjšala (Blau & Kahn, 2000), zdaj opažamo trend počasnejšega manjšanja plačne vrzeli. Na podlagi Eurostatovih podatkov o gibanju plačne vrzeli vidimo, da se na ravni EU-28 v zadnjih letih le še zelo počasi manjša in še vedno v poprečju dosega 16 %. Iz istih podatkov lahko razberemo, da je v Sloveniji zelo majhna plačna vrzel. Vendar pa tudi vidimo, da plačna vrzel v Sloveniji od leta 2009 naprej raste, z izjemo leta 2016 (glej sliko 13). Poleg tega je bilo ugotovljeno, da plačna vrzel med Slovenci in Slovenkami močno naraste, če primerjamo plače po spolu glede na dejavnost, poklic in raven delovnega mesta v podjetju (Poje & Roksandić, 2013). Oba podatka, ki nakazujeta povečevanje razlik med plačami, še dodatno kažeta na pomembnost vprašanja: » Zakaj nastajajo razlike v plačah med spoloma oz . kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na ustvarjanje in povečevanje plačne vrzeli v Sloveniji in posledično ustvarjanje pokojninske vrzeli? « Plačna vrzel je kazalnik, merjen v vseh državah članicah EU na podlagi podatkov raziskave o sestavi plač (angl. Structure of Earnings Survey – SES), izvedene vsake štiri leta, oz. na podlagi letnih podatkov, ki jih zagotovi vsa-ka država članica EU (Boll & Lagemann, 2018). Eurostat vsako leto izračuna in objavi neprilagojeno plačno vrzel (angl. unadjusted gender pay gap), kar pomeni, da v kazalniku ne upošteva nobenih dejavnikov zaposlenih moških in žensk, ki bi lahko pojasnili del razlike v plačah, ter tako podaja splošno sliko neenakosti spolov na trgu dela (Poje & Roksandić, 2013). Neprilagojena plačna vrzel je izračunana kot razlika med povprečno bruto plačo moških na uro in povprečno bruto plačo žensk na uro, izražena v deležu povprečne bruto plače moških na uro (SURS, 2019a). Na podlagi pregleda literature, predstavljene v poglavju 2.1, lahko povzamemo, da so socialnoekonomske lastnosti posameznika oz. posameznice skupaj s človeškim kapitalom ter dejavniki trga dela ključni pri ustvarjanju plačne vrzeli med spoloma. Človeški kapital je največkrat izražen v obliki znanja in izkušenj, merjenih na podlagi stopnje izobrazbe ali števila let izobrazbe, ter na podlagi števila let zaposlitve oz. delovne dobe. Dolgo je že znano, da so izobrazba in delovne izkušnje lastnosti posameznika oz. posameznice, ki prispevajo k na-stanku razlik v plačah (Blinder, 1973). Poleg človeškega kapitala so posameznikove oz. posamezničine socialno-ekonomske lastnosti, ki so različno vključene v študijah, upoštevane kot dejavniki, ki prav tako prispevajo del k pojasnjevanju razlik v plačah. Spol, starost, rasa, kraj prebivanja (mesto ali podeželje), število let zaposlitve pri trenutnem delodajalcu ipd. so podatki osebe, ki so pogostokrat upoštevani kot dejavniki, ki imajo pomemben vpliv na višino plače. OVENIJI Cohen (1971) je že pred 50 leti v svoji študiji proučeval razlike v plačilu med moškimi in ženskami. V študiji je na podlagi uporabe multiple regresijske analize analiziral, kakšen vpliv imajo na višino plače število let zaposlitve (delovna doba), vključenost zaposlene osebe v sindikat, stopnja dosežene izobrazbe, spol V REPUBLIKI SL in rasa. Cohen (1971) je v svoji analizi upošteval tudi ugodnosti oz. dodatke (angl. fringe benefits) v obliki samostojne multiple regresijske enačbe, kot so zdravstveno zavarovanje, življenjsko zavarovanje, pokojninski program, delitev dobička, možnost pridobitve delnic, brezplačna ali ugodnejša prehrana, brez-MI IN MOŠKIMI A plačni ali ugodnejši proizvodi oz. storitve, povprečno število plačanega dopusta in povprečno število dni dovoljenega bolniškega dopusta. Avtor je opozoril na pomemben vpliv, ki ga lahko imata na višino plače porodniška odsotnost in odsotnost z dela zaradi skrbstvenih obveznosti, vendar podatki o tem za takra-tno študijo niso bili dostopni. S proučevanimi spremenljivkami je Cohen (1971) pojasnil nekoliko manj VRZELI MED ŽENSK kot polovico razlike v plači med spoloma. Nepojasnjeni del razlike v plačilu med moškimi in ženskami je Cohen (1971) v večini pripisal večji zaposlenosti žensk v slabše plačanih poklicih, ki je lahko posledica OJNINSKE različnih razlogov (ženske se ne udeležujejo delovnih usposabljanj tako pogosto kot moški, imajo večjo željo po fleksibilnem delavniku, v nevarnih zaposlitvah in zaposlitvah s slabimi pogoji prevladujejo mo-OV POK ški). V tem delu avtor tudi že omeni diskriminacijo, ki naj bi prav tako prispevala del v nepojasnjenem OK delu plačne vrzeli med spoloma. Vendar pa je ob tem pomembno navesti njegovo mnenje o obstoju VZR majhne verjetnosti, da bi bil celotni del nepojasnjene razlike v plači pri moških in ženskah z isto zaposlitvijo lahko posledica diskriminacije. ANALIZA 60 ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 61 Na podlagi preteklih študij lahko povzamemo, da običajni oz. tradicionalni spremenljivki, ki odražata človeški kapital – izobrazba in delovne izkušnje –, danes pojasnita le še relativno majhen del plačne vrzeli. To je posledica višje izobrazbe, ki jo dosegajo ženske, ter daljšanja delovnih izkušenj žensk. Po drugi strani razlike med spoloma v poklicih in zaposlitvah glede na sektor oz. dejavnost, kljub zmanjšanju, še vedno pojasnijo relativno velik del plačne vrzeli (Blau & Kahn, 2017). Tako številne študije v svoji analizi vključujejo tudi vpliv sektorja oz. dejavnosti ali poklica na višino plače. Primer take študije, ki proučuje plačno vrzel med spoloma v javnem in zasebnem sektorju na podlagi segregacije na trgu dela, je študija avtorjev Albæk, Larsen in Thomsen (2017). Avtorji v svojem delu izrazijo segregacijo v deležu žensk, zaposlenih v posameznem poklicu oz. dejavnosti, in še ožje, v deležu žensk, zaposlenih znotraj iste ustanove/podjetja, na istem naslov, in deležu žensk, ki opravljajo isti poklic znotraj iste ustanove/podjetja (angl . job cell). Ugotovili so, da segregacija v veliko večji meri prispeva k pojasnjevanju razlik v plačah v javnem kot zasebnem sektorju. Kako pomembno je pri analiziranju vzrokov za nastanek razlik v plačah ločevati javni in zasebni sektor, je po-trdila tudi slovenska študija (Roter, Lindič, & Vodopivec, 2017). Poleg tega so v tej študiji še dodatno ugotovili, kako pomembno je primerjati le poklice, ki so prisotni tako v javnem kot zasebnem sektorju (primerljivi poklici), saj vključitev vseh poklicev lahko vodi do zavajajočih rezultatov. V literaturi je pogosto mogoče najti študije, ki proučujejo delovanje in izide trga dela med skupinami. Najpogosteje uporabljena metoda za izračun neenakosti delovanja trga dela oz. za analiziranje plačne neenakosti dveh skupin je Blinder-Oaxacova dekompozicija (Blinder, 1973; Oaxaca, 1973). Blinder-Oaxacova dekompozicija razdeli razliko v plačah med dvema skupinama na del, ki je pojasnjen s spremenljivkami/dejavniki (kot so človeški kapital in druge opazovane socialno-ekonomske lastnosti), in del, ki ni pojasnjen z upoštevanimi spremenljivkami/dejavniki. Ta tako imenovani nepojasnjeni del plačne vrzeli je pogostokrat opredeljen kot mera diskriminacije. Poleg diskriminacije so v tem delu zajeti tudi vplivi spremenljivk/dejavnikov, ki niso bili upoštevani v izračunu. Po navadi so to dejavniki, o katerih nimamo podatkov oz. so težko merljivi (npr. produktivnost, slabi delovni pogoji ipd.), zaradi česar lahko pride do precenjevanja oz. podcenje-vanja prisotnosti diskriminacije. Zato se moramo zavedati, da je dobljena ocena diskriminacije na podlagi uporabe Blinder-Oaxacove dekompozicije predlagana in ne končna ocena diskriminacije (Blau & Kahn, 2017; Jann, 2008). Nepojasnjeni del podceni diskriminacijo tudi, kadar so na primer izkušnje, poklic, sektor ali katera koli druga pojasnjevalna spremenljivka pod vplivom diskriminacije. Za rešitev te težave so se pojavile študije, ki proučujejo bolj homogene skupine (npr. le skupino ljudi glede na določeni poklic, znanstveno področje), kjer so na voljo podrobnejši podatki (ocene v času študija, oblika in velikost podjetja ipd.) in imajo zato manj neopazovanih spremenljivk (Blau & Kahn, 2017). Druga skupina študij pa je šla v smer eksperimentalnih metod (laboratorijski in terenski eksperimenti). Primer take študije je študija avtorjev Correll, Benard in Paik (2007), ki so na podlagi laboratorijskega in terenskega eksperimenta ugotovili, da so ženske diskriminirane v primeru starševstva, saj so delodajalci, kljub enakim kompetencam in znanju, manj naklonjeni materam kot nemateram, medtem ko moški niso diskriminirani oz. imajo kot očetje v nekaterih primeri celo koristi (Correll idr., 2007). Vendar imajo take študije pomanjkljivost v tem, da rezultatov ne moremo prenesti izven skupine oz. jih posploševati na celotno populacijo (Blau & Kahn, 2017). Študiji OECD (2017b) in Banke Slovenije (Roter idr., 2017) sta primer raziskav, kjer so za analizo vzrokov, ki prispevajo k razlikam v plačah, uporabili Blinder-Oxacovo dekompozicijo. Upoštevane spremenljivke v študiji OECD (2017b) so bile: krajši delovni čas (manj kot 30 ur na teden), daljši delovni čas (več kot 50 ur na teden), lastnosti zaposlenih (starost, dosežena stopnja izobrazbe, status starševstva) in lastnosti zaposlitve (poklic in dejavnost zaposlitve). Ugotovili so, da večina plačne vrzeli med spoloma ne more biti pojasnjena z opazova-nimi spremenljivkami. Večinski del plačne vrzeli ostaja nepojasnjen, kar nakazuje, da imajo obnašanje, druž- bena pravila in institucije ter diskriminacija pomemben del pri ustvarjanju plačne vrzeli med spoloma. V študiji Banke Slovenije (Roter idr., 2017) pa so analizirali plačno vrzel med javnim in zasebnim sektorjem na podlagi zbirke individualnih podatkov EU-SILC. Upoštevane so bile te posameznikove oz. posamezničine lastnosti: spol, zakonski status, tip zaposlitve (zaposlitev za polni delovni čas ali zaposlitev za krajši delovni čas), sektor zaposlitve (javni ali zasebni sektor), izobrazba, starost in poklic. Rezultati študije so pokazali, da v poklicih z niz-kimi plačami večine razlike v plačah ni mogoče pojasniti z upoštevanimi lastnostmi posameznika oz. posameznice, medtem ko v poklicih z višjimi plačami opazovane lastnosti pojasnijo večinski del plačne vrzeli. Prisotnost sindikatov, pogajalska moč, produktivnost, varnost zaposlitve, osebne veščine, dodatki/ugodnosti, delovna 62 ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI motivacija pa je le nekaj dejavnikov, ki so v študiji navedeni kot tisti, ki lahko poleg lastnosti posameznika oz. posameznice vplivajo na ustvarjanje razlik v plači in se skrivajo v delu plačne vrzeli, ki ostaja nepojasnjen. Na podlagi podatkov, pridobljenih od treh podjetij, in na podlagi lastnih preračunov plačnih vrzeli sta Pojetova in Roksandić (2013) v svoji študiji poskušali ugotoviti, ali obstajajo razlike med plačami Slovenk in Slovencev na istem delovnem mestu znotraj posameznega podjetja. Ugotovili sta, da prihaja do razlik v plačah zaradi neposredne diskriminacije žensk. Do tega prihaja, ker določeni akti delodajalca določajo dodatke za prisotnost, do katerih ženske v veliko večjem obsegu kot moški niso upravičene, saj so v primerjavi z njimi pogosteje odsotne zaradi nege otrok ali bližnje osebe, ki ni (več) sposobna skrbeti sama zase. To je povezano tudi z manjšimi možnostmi za napredovanje in prehodi v višje plačne razrede. Poleg tega sta zaznali tudi pojav neposredne diskriminacije v primeru nagrajevanja delovne uspešnosti, in sicer nekateri delodajalci pogojuje-jo nagrajevanje uspešnosti tudi na podlagi bolniške neodsotnosti. Starejše študije so bile usmerjene predvsem v pojasnjevanje plačne vrzeli z vidika vloge človeškega kapitala in diskriminacije. Vendar manjšanje in izginjanje razlik v človeškem kapitalu med moškimi in ženskami ter uvedba protidiskriminatornih politik kažejo, da je razlaga za preostalo razliko, ki ostaja v plačah, nekje drugje (Kleven idr., 2018). Nepojasnjeni del plačne vrzeli namreč ne odraža le diskriminacije, ampak tudi druge neo-pazovane dejavnike, ki prav tako vplivajo na razlike v plačah med spoloma (Blau & Kahn, 2000). Tako poleg dejavnikov, ki so specifični za moške oz. ženske in vplivajo na plačno vrzel, tudi politike, kot sta nediskrimina-cijska in družinska, predvsem sistem starševskega dopusta, pomembno vplivajo na plačno vrzel (Blau & Kahn, 2017). Uvedba starševskega dopusta, ki ga kljub možnosti, ki omogoča moškim koriščenje starševskega dopusta, še vedno v večini koristijo ženske, ima lahko dve posledici. Na eni strani lahko ta politika vpliva na po-višanje plač žensk, saj povečuje zavezanost, pripadnost žensk podjetju, kar posledično poveča tako njihovo kot tudi delodajalčevo pripravljenost za večje investiranje v usposabljanje žensk na delovnem mestu. Po drugi strani pa lahko taki ukrepi vplivajo na podaljševanje začasnih umikov s trga dela zaradi starševstva, kar negativno vpliva na višino plače (Blau & Kahn, 2001). Ruhm (1998) je v svoji študiji ugotovil, da imajo nadomestila v primeru koriščenja starševskega dopusta pozitiven vpliv na zaposlenost žensk. Ugotovil je tudi, da medtem ko ima kratkotrajna odsotnost zaradi starševskega dopusta zanemarljiv vpliv na višino plače, ima dolgotrajna odsotnost zaradi starševskega dopusta negativen vpliv na višino plače. Še en pomemben dejavnik, ki je v zadnjem času pritegnil veliko pozornosti pri pojasnjevanju plačne vrzeli med spoloma in tudi med materami in nematerami, je vpliv števila otrok na plačo ženske (Blau & Kahn, 2000). Namreč kljub vpeljavi politik, ki so usmerjene v usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, ter zmanjševanju razlik med moškimi in ženskami ženske še vedno namenijo več časa gospodinjskim opravilom in skrbi za otroke kot moški. Poleg tega tudi kljub manjši diskriminaciji statistična diskriminacija žensk še vedno obstaja (npr. posploševanje na vse ženske, da bodo več odsotne z dela kot moški zaradi materinstva in skrbi za otroka). Angelov idr. ( 2016) so v svoji študiji analizirali vpliv prvorojenca na višino plače. Primerjali so razliko v dohodkih in plačah med partnerjema pred rojstvom in po rojstvu otroka. Na ta način so zajeli tako opazovane kot neopa-zovane dejavnike obeh partnerjev in tako kratkoročni kot dolgoročni vpliv starševstva. Rezultati so pokazali, da sta se dohodkovna (letni zaslužek iz dela) in plačna (mesečna plača zaposlenih za polni delovni čas) vrzel med spoloma 15 let po rojstvu prvega otroka povečali za 32 oz. 10 odstotnih točk. Vpliv starševstva se lahko pozna na eni strani v prekinitvah kariere matere zaradi rojstva otroka – porodniška odsotnost oz. starševski dopust, na drugi strani pa v njihovi dolgoročni usmerjenosti v vzgojo in skrb otrok, česar rezultat je pogostokrat zaposlitev s krajšim delovnim časom. Kleven idr. (2018) so v svoji študiji iskali odgovor, zakaj razlike v plačah med spoloma še vedno vztrajajo, ko pa ženske danes dosegajo enako oz. celo višjo izobrazbo kot moški in ob uvedbi protidiskriminatornih politik. Po njihovem mnenju se odgovor »skriva« v otrocih. Nekaj, kar se v času ni spremenilo, je namreč to, da je kariera žensk v primerjavi s kariero moških veliko bolj odvisna od otrok (Kleven idr., 2018). Tudi študija OECD (OECD, 2017b) navaja, da tipični dejavniki, kot so starost, izobrazba, poklic in dejavnost, postajajo manj pomembni pri pojasnjevanju plačne vrzeli. Pomemben dejavnik pri pojasnjevanju dela plačne vrzeli med spoloma postaja delež žensk, zaposlenih v najvišjih plačnih skupinah. Namreč premajh-na zastopanost žensk v visoko plačanih zaposlitvah prispeva vedno večji delež k pojasnjenemu delu plač- ne vrzeli. Na ta izziv sta opozorila tudi Blau in Kahn (2017). Na podlagi pregleda literature in preteklih študij sta namreč ugotovila, da je na trgu dela zaznan pojav veliko počasnejšega manjšanja plačne vrzeli med tistimi, ki ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI 63 prejemajo najvišje plače, kot med tistimi, ki so na sredini ali dnu plačne lestvice. Hkrati je opazna tudi največja plačna vrzel med spoloma v skupini ljudi, ki prejemajo najvišje plače (Blau & Kahn, 2017). Zato je pri analiziranju in pojasnjevanju plačne vrzeli pomembno pogledati razlike v plačah tudi glede na plačne razrede. Študije bi tako lahko z vidika proučevanja dejavnikov trga dela razdelili v dve večji skupini. Na eni strani je skupina študij, ki želi pojasniti plačno vrzel na podlagi spolne segregacije na trgu dela, na drugi strani pa je skupina predvsem novejših študij, ki so usmerjene v odkrivanje (še) nepojasnjenega dela plačne vrzeli med spoloma na podlagi analiziranja vpliva politik, usmerjenih v usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, ter s tem povezano prikrajšanost žensk, predvsem mater, pri zagotavljanju enakih razmer na trgu dela v primerjavi z moškimi (angl . motherhood penalty oz . child penalty). Ne nazadnje je treba navesti tudi to, da so v zadnjem času raziskovalci in raziskovalke ter ekonomisti in eko-nomistke usmerili svoje zanimanje tudi v proučevanje bolj psiholoških, nekognitivnih komponent ali tako imenovanih mehkih veščin (angl . soft skills), kot so osebnost, motivacija, želje, v povezavi z razlikami, ki so na trgu dela med spoloma. Raziskave so pokazale, da so ženske v primerjavi z moškimi manj naklonjene pogaja-njem, tekmovanju in tveganju, imajo slabšo samopodobo in samozavest, denar jim pomeni manjšo vrednost, kar posledično vpliva na nižje plače žensk in na njihovo manjšo zastopanost na visokih položajih. Te značilnosti lahko neposredno in tudi posredno vplivajo na plačo in tako na pojasnjeni del plačne vrzeli. Na podlagi izvedenih študij, ki so v svoje izračune vključile tudi psihološke dejavnike posameznika oz. posameznice, lahko povzamemo, da imajo razlike v mehkih veščinah med moškimi in ženskami majhen do zmeren vpliv pri pojasnjevanju plačne vrzeli (Blau & Kahn, 2017). V preglednici 1b so na podlagi študije Blaua in Kahna (2017), ki sta naredila pregled literature s področja proučevanja plačne vrzeli, in tudi študij drugih avtorjev, kot so Ruhm (1998), Budig in England (2001), Allen in Sanders (2002), Huffman (2004), Angelov idr. (2016), Sigle-Rushton in Waldfogel (2007), Bergene (2016), Albæk idr. (2017), Bach, Chernozhukov in Spindler (2018), Boll in Lagemann (2018), Kleven idr. (2018), Kleven idr. (2019), povzeti dejavniki oz. spremenljivke, ki so bile različno vključene v posamezno študijo z namenom po-jasnitve, zakaj nastajajo razlike v plačah moških in žensk. Preglednica 1b: Proučevane spremenljivke pri pojasnjevanju plačne vrzeli med spoloma Človeški kapital oz. socialno- ekonomske lastnosti Osebnostne lastnosti posameznika/ce1 Značilnosti trga dela posameznika/ce Izobrazba2 Sektor4 Samopodoba Izkušnje3 Dejavnost4 Samozavest Spol Poklic5 Pomen denarja/dela Starost Št. delovnih ur Pomen družine Kraj prebivanja (mestna regija) Št. let zaposlitve pri trenutnem Nagnjenost k tveganju Rasa delodajalcu Lokus nadzora Zaposleni, rojen v tuji državi Št. zaposlenih v podjetju Velikih pet faktorjev osebnosti Zaposleni s statusom invalida Lokacija podjetja (angl. Big 5) – ekstravertnost, Zakonski stan Oblika pogodbe o zaposlitvi sprejemljivost, vestnost, Starševstvo Stopnja zaposlenosti oz. nevroticizem, odprtost Število otrok zaposlenost za polni/krajši delovni Leto rojstva prvega otroka čas Stopnja zaposlenosti žensk glede na starostno skupino Stopnja brezposelnosti glede na starostno skupino Opombe: 1 Lastnosti posameznika/ce so (lahko) pomembni dejavniki za upoštevanje vpliva stereotipov na višino plače oz . razliko v višini plače med spoloma . 2 Pomemben preobrat pri izobrazbi  včasih so se moški v povprečju dlje šolali kot ženske in dosegali višjo stopnjo izobrazbe, danes pa se je stanje obrnilo – ženske se v povprečju dlje šolajo in dosegajo višjo stopnjo izobrazbe . 3 V letih se razlika v številu let izkušenj med moškimi in ženskami zmanjšuje, vendar ženske še vedno nekoliko zaostajajo za moškimi . 4 Obstoj sektorjev oz . dejavnosti, kjer prevladujejo ženske zaposlitve in zato posledično nižje plače . 5 Za isto delo so ženske še vedno plačane manj kot moški . 64 ANALIZA VZROKOV POKOJNINSKE VRZELI MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI V REPUBLIKI SLOVENIJI Slovenski in angleški logotip v barvah, primeri o Slov dnoso ensk v med lo i in angleškgotipi deležnik i logotip v barvov ah, primeri odnosov med logotipi deležnikov 100 mm 100 mm 15 mm 15 mm 10 mm 10 mm Sofinancira Evropska unija 15 mm 15 mm 12 mm 12 mm Prikaz odnosa logotipov / minimalni prostor nedotakljivostiPrikaz odnosa logotipov / minimalni prostor nedotakljivosti