77 HIDROLOŠKO SUHO LETO 2015 Discharges of Slovenian rivers in 2015 Igor Strojan o izredno vodnatem letu 2014, v katerem je bila pogostost in intenzivnost poplav izredno velika, je bilo leto 2015 hidrološko suho leto. Vodnatost rek je bila okoli 23 odstotkov manjša kot obič ajno, reke so v nekoliko več jem obsegu poplavljale le oktobra. Bolj znač ilno od poplav je bilo poletno sušno obdobje, v katerem so bile izpostavljene predvsem reke v jugozahodnem delu države ter izrazito sušno stanje rek konec decembra. Poplavne razmere v oktobru 2015 so bolj podrobno opisane v poroč ilu o visokih vodah, ki je objavljeno na ARSO spletnem naslovu http:// www.arso.gov.si/vode/poroč ila in publikacije. GORNJA RADGONA BORL+FORMIN HRASTNIK VELIKO ŠIRJE RADOVLJICA SUHA SOLKAN ŠENTJAKOB MOSTE 0,89 0,93 0,66 PODBOČ JE 0,95 0,77 0,73 0,58 0,80 0,70 0,66 - Č ATEŽ VIDEM 0,86 - RAKOVEC RADENCI 0,87 CERKVENIKOV MLIN - PODROTEJA - DOLENJE 0,58 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek leta 2015 in povpreč nimi srednjimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the 2015 mean discharges of Slovenian rivers compared to the mean discharges of the long-term period P Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 78 Slika 2. Razmerja med malimi (Qnp), srednjimi (Qsr) in velikimi (Qvk) meseč nimi pretoki leta 2015 in obdobjem 1971–2000 (sQnp, sQsr, sQvk). Razmerja so izrač unana kot povpreč ja razmerij na izbranih merilnih postajah (glej sliko 1). Figure 2. Ratios between small (Qnp), mean (Qsr) and high (Qvk) monthly discharges in the year 2015 Dnevni pretoki na reprezentativni lokaciji Save v Hrastniku dobro predstavljajo č asovni razpored pretokov v letu 2015 (slika 3). Sušno obdobje je bilo najbolj izrazito avgusta in konec decembra. Slika 3. Dnevni pretoki v letu 2015 ter srednji (zelena linija) in mali (rjava linija) povpreč ni pretoki v dolgoletnem obdobju 1971–2000 na reki Savi v Hrastniku. Vodnatost je bila najmanjša avgusta in decembra.. Figure 3. Daily discharges in the year 2015 and mean (green line) and low (brown line) discharges in the long term period 1971–2000 on the river Sava near Hrastnik 0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Razmerja pretokov / Discharge ratios Qnp/sQnp Qsr/sQsr Qvk/sQvk 0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Pretoki (m 3 /s) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 79 Slika 4. Pretoki rek v letu 2015 Figure 4. Discharges of Slovenian rivers in the year 2015 Kronološki pregled hidroloških razmer Januarja je bila vodnatost rek dokaj neenakomerno porazdeljena. V zahodnem (Reka, Idrijca, Vipava) in tudi osrednjem delu države (Ljubljanica) so bili pretoki rek okoli polovico manjši kot v primerjalnem obdobju, v severozahodnem delu pa več ji kot navadno v tem letnem č asu. Najbolj vodnati sta bili Mura in Dravinja. Vodnatost rek se januarja ni mnogo spreminjala, obč asni porasti rek niso bili veliki. Pretoki so bili najmanjši v prvem delu in največ ji v drugem delu meseca. Najmanjši pretoki v mesecu so bili več inoma povpreč no veliki. Visokovodne konice pretokov rek so bile, z izjemo visokovodnih konic Mure in Dravinje, več inoma majhne. Februarja je bila vodnatost rek nekoliko nadpovpreč na. V zahodnem delu države so bili pretoki rek manjši, v vzhodnem delu države pa več ji kot navadno v tem č asu. Najmanj vodnata je bila reka Reka, najbolj pa Kolpa. Več ji del meseca so se pretoki le malo spreminjali, ob koncu meseca se je vodnatost rek poveč ala. Pretoki so bili najmanjši od 7. do 13. februarja in največ ji od 23. do 27. februarja. Marca vodnatost rek marca ni mnogo odstopala od dolgoletnega povpreč ja. Pretoki rek so bili manjši kot drugje v severnem delu države in v goratih povirjih rek. Glede na dolgoletno obdobje je najmanj vode preteklo po Savinji in največ po Vipavi. Več ji del meseca so se pretoki le malo spreminjali, ob koncu meseca so se pretoki poveč ali. Visokovodne konice so bile povpreč no velike in reke niso poplavljale. Pretoki rek so bili najmanjši sredi marca, vrednosti najmanjših pretokov so bile podobne povpreč nim najmanjšim pretokov v dolgoletnem obdobju. 0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec PRETOKI (m 3 /s) GORNJA RADGONA BORL+FORMIN 0 100 200 300 400 500 600 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec PRETOKI (m 3 /s) VELIKO ŠIRJE RAKOVEC 0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec PRETOKI (m 3 /s) RADOVLJICA MEDNO HRASTNIK Č ATEŽ 0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec PRETOKI (m 3 /s) SUHA PODBOČ JE 0 100 200 300 400 500 600 700 800 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec PRETOKI (m 3 /s) SOLKAN DOLENJE PODROTEJA 0 100 200 300 400 500 600 700 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec PRETOKI (m 3 /s) MOSTE RADENCI CERKVENIKOV MLIN Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 80 Aprila so bili pretoki rek manjši od obič ajnih za ta letni č as. Pretoki rek so se več ji del meseca zmanjševali, vodnatost so nekoliko poveč evale obč asne krajevne padavine. Reke so imele več inoma male pretoke, le več je reke so več inoma ohranjale srednje pretoke. Glede na dolgoletno obdobje je najmanj vode preteklo po Idrijci in največ po Muri. Visokovodne konice so bile podobne najmanjšim visokovodnim konicam iz dolgoletnega primerjalnega obdobja. Reke so bile najmanj vodnate zadnje dni v mesecu. Več ji del maja je bila vodnatost rek srednja in mala. V noč i na 23. maj so reke ob moč nejših krajevnih nalivih poplavljale. Najprej so se hitro poveč ali pretoki manjših vodotokov, kasneje pa so narasle tudi več je reke. Vodnatost rek se je poveč ala predvsem v vzhodnem delu države. V več inoma vsakoletnem obsegu so poplavljale Šč avnica, Pesnica, Dravinja, Rogatnica, Mestinjšč ica, Mirna in Sotla. Mura je v spodnjem toku poplavljala v manjšem obsegu. Krka se je po visokovodni konici 24. maja v celoti vrnila v strugo 26. maja. Po prehodu visokovodnih valov se je vodnatost rek nato do konca meseca zmanjševala. V celoti je bil maj hidrološko nekoliko suh mesec, po koritih rek je preteklo okoli 20 odstotkov manj vode kot obič ajno v maju. Junija je bila vodnatost rek je bila junija okoli 30 odstotkov manjša kot je obič ajno za junij. Vse do 24. junija je bila vodnatost rek mala in srednja. 24. junija so se pretoki prehodno poveč ali in ponekod presegli opozorilne vrednosti pretokov. Visokovodne konice so bile v celoti okoli 20 odstotkov višje od junijskega dolgoletnega povpreč ja največ jih pretokov. Tudi julija je bila vodnatost rek podpovpreč na, manjše kot obič ajno so bile tudi visokovodne konice in najmanjši meseč ni pretoki rek. Prve dni julija so bili pretoki rek več inoma mali in so upadali. 8. julija se je vodnatost rek poveč ala predvsem v severnem delu države, kjer so bili pretoki prehodno tudi veliki. V naslednjih dneh so se pretoki zmanjševali, nato pa so se prehodno ponovno poveč ali predvsem v severnem delu države. Krajevni nalivi niso povzroč ali več jih porastov rek. Ponekod, predvsem na jugozahodu države so bili pretoki rek manjši od obič ajnih za ta letni č as. Korita nekaterih presihajoč ih rek so bila suha. Ob koncu meseca so pretoki nekoliko porasli, le na jugu in jugozahodu so reke ohranile male pretoke. Zadnji dan julija so se pretoki rek poveč ali v več jem delu države. Suhi koriti rek Bele v Vipavi in Branice v Braniku (arhiv ARSO) Avgusta se je podpovpreč na vodnatost na slovenskih rekah nadaljevala. V povpreč ju je po koritih rek preteklo okoli 30 odstotkov manj vode kot obič ajno v tem mesecu. Visokovodne meseč ne konice pretokov rek so bile več kot polovico manjše kot v primerjalnem obdobju. Mali in le ponekod srednji pretoki rek so v prvi polovici meseca več inoma postopoma upadali. Po 18. avgustu so se pretoki rek prehodno poveč ali. Visokovodne konice niso bile velike, pretoki so se hitro povrnili na prejšnje nizkovodno stanje. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 81 Septembra so imele reke v več jem delu države polovico manjše srednje meseč ne pretoke kot je to obič ajno. Vodnatost rek je bila prostorsko zelo raznoliko porazdeljena. Več je reke Soč a, Sava in Drava ter reke na severozahodu so imele nadpovpreč no velike pretoke. GORNJA RADGONA BORL+FORMIN HRASTNIK VELIKO ŠIRJE RADOVLJICA SUHA SOLKAN ŠENTJAKOB MOSTE 0,69 1,13 0,48 PODBOČ JE 0,49 1,03 1,41 0,45 1,85 1,18 1,88 nip Č ATEŽ VIDEM 0,39 0,31 RAKOVEC RADENCI 0,44 CERKVENIKOV MLIN nip PODROTEJA nip DOLENJE 0,45 Slika 5. Razmerja med srednjimi pretoki rek septembra 2015 in povpreč nimi srednjimi septembrskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Vodnatost rek je bila prostorsko zelo raznoliko porazdeljena. Po rekah na jugu in vzhodu države je preteklo več kot pol manj vode kot obič ajno. Figure 5. Ratio of the September 2015 mean discharges of Slovenian rivers compared to the September mean discharges of the long-term period Oktober je bil v povpreč ju polovico bolj vodnat kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Predhodna velika vodnatost rek, nasič enost tal z vodo in pogoste padavine so od 10. do 15. oktobra povzroč ile poplavljanje rek v jugovzhodni in vzhodni Sloveniji. V največ jem obsegu je poplavljala reka Krka 16. oktobra. Poplavljene so bile več inoma kmetijske površine in ceste, poplavljenih objektov je bilo na sreč o malo. Podrobneje so poplavne razmere opisane v Poroč ilu o poplavah v dneh od 10. do 15. oktob- ra, ki je dostopno na http://www.arso.gov.si/vode/poroč ila in publikacije. Poplavljene ceste v Kostanjevici 16. oktobra 2015 (vir: zurnal24.si) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 82 November je bil izredno hidrološko suh mesec. Po koritih rek je preteklo 37 odstotkov povpreč ne količ ine vode iz dolgoletnega primerjalnega obdobja. Več ji del novembra so pretoki rek upadali, več inoma so bili najmanjši med 16. in 22. novembrom. V povpreč ju so bili najmanjši pretoki 40 odstotkov manjši od povpreč nih malih novembrskih pretokov iz dolgoletnega primerjalnega obdobja. 22. novembra se je vodnatost rek prehodno poveč ala. Pretoki so, iz več inoma malih pretokov, porastli na srednje pretoke. Največ ji meseč ni pretoki rek so bili novembra približno štirikrat manjši kot obič ajno. Tretjina obič ajne vodnatosti, pol manjši najmanjši pretoki rek in okvirno petkrat nižje visokovodne konice so znač ilnost decembra. Hidrološko sušno stanje na rekah iz novembra se je decembra nadaljevalo in prešlo v zimsko sušno obdobje. V celoti sta bili v decembru najbolj vodnati Mura in Drava, ki sta imeli povpreč ni meseč ni pretok okoli 35 odstotkov manjši kot navadno. Po Savi, Krki, Sori in Kolpi je preteklo okvirno tretjino, po drugih rekah pa le okoli dvajset odstotkov obič ajne količ ine vode. Po manjšem porastu rek v zač etku meseca so se v nadaljevanju pretoki rek zmanjševali vse do konca decembra. Glede na letno statistiko je imela več ina rek male pretoke že po prvih desetih dneh decembra. Že sredi meseca so imele nekatere reke predvsem na zahodu in vzhodu države pretoke manjše od obič ajnih malih pretokov za ta letni č as. Nekatere manjše reke predvsem na zahodu države so presahnile. Ob koncu meseca so bili nekateri pretoki podobni najmanjšim decembrskim pretokom v dolgoletnem obdobju (zgornji del Save, Vipava). GORNJA RADGONA BORL+FORMIN HRASTNIK VELIKO ŠIRJE RADOVLJICA SUHA SOLKAN ŠENTJAKOB MOSTE 0,66 0,65 0,21 PODBOČ JE 0,36 0,29 0,38 0,20 0,21 0,29 0,18 0,36 Č ATEŽ VIDEM 0,26 0,18 RAKOVEC RADENCI 0,29 CERKVENIKOV MLIN nip PODROTEJA 0,24 DOLENJE 0,19 Slika 6. Razmerja med srednjimi pretoki rek decembra 2015 in povpreč nimi srednjimi decembrskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Vodnatost rek je bila decembra izredno majhna. Figure 6. Ratio of the December 2015 mean discharges of Slovenian rivers compared to the December mean discharges of the long-term period Primerjava znač ilnih pretokov z obdobjem Največ ji pretoki so bili leta 2015 v povpreč ju okoli 12 odstotkov manjši kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so bili največ ji več inoma v č asu oktobrskih poplav. Med najvišjimi je bila visokovodna konica 382 m 3 /s na Krki v Podboč ju 16. oktobra. Višje od povpreč nih so bile v letu tudi visokovodne na Dravi, Dravinji Vipavi (slika 7 in preglednica 1). Srednji meseč ni pretoki rek so bili v celoti 23 odstotkov manjši kot v dolgoletnem obdobju. Vodnatost rek je bila manjša kot obič ajno na vseh obravnavanih rekah. Še najbolj vodnate so bile Krka, Mura, Drava, Dravinja in Kolpa (slika 7 in preglednica 1) Pretoki rek so bili najmanjši v poletnih mesecih in zadnje dni leta. Poletno sušno stanje je bilo dokaj dolgotrajno, nekatere reke so presušile (slika 7 in preglednica 1). Neobič ajno nizki so bili novembrski in decembrski mali pretoki rek. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 83 Slika 7. Letna povpreč ja največ jih (Qvk), srednjih (Qs) in malih (Qnk) meseč nih pretokov leta 2015 na različ nih vodomernih postajah (temni stolpci) v primerjavi s malimi, srednjimi in velikimi vrednostmi pripadajoč ih pretokov v dolgoletnem primerjalnem obdobju (svetli stolpci). Pretoki so podani relativno glede na srednje obdobne vrednosti pripadajoč ih pretokov v dolgoletnem obdobju 1971–2000. Figure 7. Average of large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) monthly discharges in 2015 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period. 0,0 1,0 2,0 3,0 4,0 GORNJA RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA MEDNO HRASTNIK Č ATEŽ SUHA PODBOČ JE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA CERKVENIKOV MLIN RA ZM ER JA PRETOKO V Qvk 2015 1971 - 2000 0,0 1,0 2,0 GORNJA RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA MEDNO HRASTNIK Č ATEŽ SUHA PODBOČ JE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA CERKVENIKOV MLIN RA ZM ER JA PR ETOKO V Qsr 2015 1971 - 2000 0,0 1,0 2,0 3,0 GORNJA RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA MEDNO HRASTNIK Č ATEŽ SUHA PODBOČ JE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA CERKVENIKOV MLIN R AZM ERJA PR ETOK OV Qnp 2015 1971 - 2000 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 84 Preglednica 1. Veliki, srednji in mali pretoki 2015 in znač ilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Discharges in 2015 and characteristic discharges in the long-term period REKA POSTAJA Qvk nQvk sQvk vQvk 2015 1971–2000 m 3 /s dan m 3 /s m 3 /s m 3 /s MURA G. RADGONA 553 16.10. 273 735 1205 DRAVA BORL+FORMIN 840 15.10. 251 640 2292 DRAVINJA VIDEM 197 16.10. 71,1 151 291 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 525 24.6. 278 717 1490 SOTLA RAKOVEC nip nip 52,0 155 264 SAVA RADOVLJICA 332 15.9. 208 411 687 SAVA ŠENTJAKOB 593 15.10. 442 861 1422 SAVA HRASTNIK 831 15.10. 786 1202 1668 SAVA Č ATEŽ nip nip 1005 2034 3267 SORA SUHA 162 15.10. 147 329 687 KRKA PODBOČ JE 382 16.10. 217 289 356 KOLPA RADENCI 606 23.12. 355 669 949 LJUBLJANICA MOSTE 226 28.3. 206 282 405 SOČ A SOLKAN 759 15.10. 747 1391 2066 VIPAVA DOLENJE 152 15.10. 78,2 152 192 IDRIJCA PODROTEJA nip nip 96,0 184 304 REKA C. MLIN nip nip 83,3 182 305 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA 137 103 153 221 DRAVA BORL+FORMIN 265 164 284 483 DRAVINJA VIDEM 9,6 5,9 11,2 20,7 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 28,9 29,2 44 62,5 SOTLA RAKOVEC nip 5,1 9,3 13,1 SAVA RADOVLJICA 28,3 30,4 43,1 53,8 SAVA ŠENTJAKOB 62,3 61,2 85,1 104 SAVA HRASTNIK 122 132 158 188 SAVA Č ATEŽ nip 183 272 359 SORA SUHA 13,5 13,5 19,3 24,4 KRKA PODBOČ JE 49,2 31,7 51,9 78,6 KOLPA RADENCI 44,2 35,1 50,7 65,6 LJUBLJANICA MOSTE 32,2 35,7 55,6 72,5 SOČ A SOLKAN 71,6 60,9 89,8 116 VIPAVA DOLENJE 7,0 8,9 12,1 15,2 IDRIJCA PODROTEJA nip 6,4 8,2 10,4 REKA C. MLIN nip 4,2 7,8 12,1 Qnp nQnp sQnp vQnp MURA G. RADGONA 56,0 28.12. 45,3 62,1 81,7 DRAVA BORL+FORMIN 120 27.12. 78,9 164 299 DRAVINJA VIDEM 1,1 3.9. 0,6 2,1 4,3 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 6,1 2.9. 4,7 9,5 15,2 SOTLA RAKOVEC nip nip 0,1 0,9 1,8 SAVA RADOVLJICA 5,9 25.12. 5,0 8,4 13,3 SAVA ŠENTJAKOB 27,9 29.12. 19,1 27,1 35,3 SAVA HRASTNIK 44,5 16.11. 32,8 45,6 62,2 SAVA Č ATEŽ nip nip 50,8 73 102 SORA SUHA 5,2 14.8. 2,1 3,8 5,3 KRKA PODBOČ JE 10,2 31.12. 6,2 10,4 17,7 KOLPA RADENCI 6,3 15.8. 3,5 5,8 9,1 LJUBLJANICA MOSTE 7,5 23.9. 4,1 7,7 15,6 SOČ A SOLKAN 19,0 5.8. 9,6 19,6 29,3 VIPAVA DOLENJE 1,6 22.7. 1,5 1,8 2,2 IDRIJCA PODROTEJA nip nip 0,8 1,5 2,2 REKA C. MLIN nip nip 0,2 0,6 1,2 Legenda: Qvk veliki (največ ji) pretok v letu 2014-opazovana konica nQvk najmanjši letni veliki pretok v dolgoletnem obdobju sQvk srednji veliki pretok v obdobju vQvk največ ji veliki pretok v obdobju Qs srednji pretok v letu, srednja vodnatost rek v letu 2014 nQs najmanjši srednji letni pretok v obdobju, najmanjša letna vodnatost v dolgoletnem obdobju sQs srednji pretok v obdobju, srednja vodnatost v dolgoletnem obdobju vQs največ ji srednji letni pretok v obdobju, največ ja letna vodnatost v dolgoletnem obdobju Qnp mali (najmanjši) pretok v letu 2015 nQnp najmanjši letni mali pretok v obdobju sQnp srednji mali pretok v obdobju vQnp največ ji letni mali pretok v obdobju Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 85 Podatki visokovodnih konic kot tudi vsi ostali podatki pretokov objavljeni v tem prispevku niso dokonč no veljavni in se lahko pri redni obdelavi podatkov spremenijo. Podrobnejša meseč na poroč ila o pretokih rek so objavljena v publikacijah Naše okolje (www.arso.gov.si/o20agenciji/knjižnica/meseč ni20bilten/). SUMMARY After the very wet year 2014, year 2015 was hydrological dry year. The discharges were 23 percent lower if compared to the long-term period. Rivers flooded only in October. In the summer the most dry was south-western part of the country. Very unusual was the end of the year when discharges were among the lowest in the year. Viri Hidrološki arhiv Agencije RS za okolje Meseč ni bilteni ARSO Naše okolje (http://www.arso.gov.si/O Agenciji/knjižnica/meseč ni bilten)