Katolišk cerkven list. List V četertik 20. prosenca 1S53. Tečaj |f. Za god |ircsladkign imena Jezusa. Vee poneha, Trud IX speha Vse bRItkosti, Vse slabosti, B o letine, Vse to mine. V sveti križ te pogledujem Iti terpljenja premišljujem. K' jih na njem je Bog prestal In za me življenje dal. — Z a p u h e ne In zgubljene Revne, vboge Sine K v e Iz nadloge In iz reve Odrešiti, In o m i t i Hudobije. Jagnje milo, Kri prelije Naj Ti moje K' si rešilo J K Z U S Serce poje Nas nesrečne, Kristus Večni sam. S.avne glase Smerti večne, V tem imenu podeljeno Večne čase! O naj vname Vse je le reseiije nam. Dc odmeva. Naj prevzame Se naj speva Tvoje nas ljubezni slast! Tvojimu imenu čast. R .fl F presveto in prestavno Edino svetu zveličavno %magavca smerti in pekla! I' veke posvečeno bodi! Slavijo naj Te vsi narodi! Z. IVovo leto in rokodelic. Novo leto si je bilo une precej rezne besede stariga leta k sercu vzelo, in je z naj pervo per-ložnostjo svoj misjon z ljudmi začelo. Perve njegove eksercicije zadevajo nekiga rokodelca. Staro leto namreč zgine v morje večnosti, in novo gre zamišljeno svoj tek pričenjat, kar ga sreča rokodelic, in vname se med njima naslednji pogovor: Rokodelic. Ilobro jutro! Novo leto. llog ga daj! Kam pa tako urno? Rokodelic. Na delo. Saj človek nikoli ni ugnan; — po dnevi delaj, po noči delaj, — v delavnik in praznik se natezaj, na zadnje pa še stradaj in z otroci v red raztergan hodi! Novo leto. Pa dans saj ne greste delat; dans je novo leto! Rokodelic. Moram; sej bi še tako bilo komaj, de bi živ pod zemljo šel. In pa ljudje hočejo dodelano imeti, jim moram vstreči, naj se vertim in sučem, kakor hočem. Novo leto. Po tem ni čudo. dc vam zaslužek ne tekne in nimate blagoslova Hožjiga pri svojim delu, ter pri vsim ubijanju in natezanju vi in vaši pomankanje terpite. Vi Gospodu kradete. vsak v njegov dan zaslužen vinar je krivičen in tatinsk, je od Roga preklican in preklet: torej se nad vami pregovor spoluuje, de vam ,,en krivičen vinar deset pravičnih ujeu. Kje ste v stanu potlej srečni biti? Ko bi bili pa tudi v eni reči srečni. se vam bo skazila druga, in ko bi bili skoz kej let morebiti tudi pri vsim srečni, bo potlej toliko veči zmešnjava pertegnila. Vsa teža sodbe in kazni vas pa unkraj groba čaka. Rokodelic. Kdo ste pa vi, ako smem pra-šati. de se za to reč toliko poganjate? Novo leto. Jest sim novo leto. Rokodelic. O tako! — Kaj pa, kaj pa? Vsak na svoj mlin vodo obrača; — jc vaš god.— Novo leto. Kaj šc neki? Jest pač za to nisim ne za černo pod nohtam nc boljši, nc slabši, vi delajte ali nc delajte: ali vi sami sebi škodujete, ko Rožjo naredbo in cerkvene zapovedi zaničujete. Ko bi vi Rogu dajali, kar jc lložjiga. ter nedeljo, praznik in s tem Gospodovo ime, kteriga visoki god se dans obhaja, spodobno posvečevali, pri tem pridno delali in v vsili rečeh keršansko živeli: porok sim vam skorej, dc bi ne vi, nc vaši otroci kruha ne stradali. - V življenju sv. Raldomira bi zamogli še več najti, kako se je rokodclcam po keršansko obnašati: poslcdnjič jc bilo v našim domačim cerkvenim listu nekaj od njega opomnjeno: ali berete ,,Zgodnjo Danico?" R o k o d e 1 i c. Moj sosed, šivar Jakop, mende ima nekaj taciga: ober icli lies ni\ kreinerisehes. Novo leto. Ne bo vam žal, ako poprosite po-šteniga Jakopa, naj vam prebere, kar v to zadeva; so nauki za gospodarje in rokodelce. Jest vam bom pa še nekaj več od tega svetnika povedalo, kar v unim listu šc ni zapisano, ako vam je prav. Rokodelic. Rom prav rad poslušal, vsak od svetnikov svojiga stanu naj rajši kej zve. N o v o let o. ..Na d sveti m II a I d o m i r a m*) n i bilo nikoli viditi n c č i m u r n o s t i, on n i nikoli lagal, in nikoli krivice storil**. Veliko rokodeleov. ki Roga iz serca in čez vse ne ljubijo, je nečimurnih in časti hlepnih ali pa skopih in lakomnih. Iz tega izvira sila družili grehov, s kterimi sc njih življenje in njih serce omadeža in ognjusi. Take so p. laži, golufije. zavidnost, *) I*o legend Alb. Stolca. škodoželjnost, objedanje in obrekovanje eden druziga, jeza, čertenja in sovraštva, in še marsikej druziga. — Zoper te napake in pregrehe ni boljšiga pomočka, kakor če Boga bolj l jubiš in skerbnejši išeš, kakor vse drugo. Ce imaš veselje nad Bogam in obilno v njega misliš, potlej ne boš neči-niurn in napuhnjen, ako se tvoje delo mem druziga bolj hvali, ako imaš lepo hišo ali pa te celo župana ali svetovavca z volijo. Zakaj vse te reči se ti bodo le majhne in revne zdele Božjimu ve-ličaslvu nasprot. In če Boga ljubiš in te je skcrb za dušo. ne boš lagal ne golufoval ter svoje robe prekanljivo hvalil, ker s tem hi prijaznost Božjo za malovredni denar prodal. ..Sv. Baldomir se je ponižno nosil, nasprot je bil pa tako dohrotijiv posebno do ubozih, de jc celo od svojiga rokodelskiga orodja kej podelil, ako ni ravno druziga imel". Pošten rokodelic se ne nosi čez svoj stan, ker je nespametno, ako rokodelic svoj stan zataji, in je iz njegove obleke soditi. de hi ne bil pošteniga rokodelskiga stami. ampak kak dolitar. grof ali vitez. Modriga rokodelca je še sram se imenitniši oblačiti, kot je njegovimu stanu permemo: to hi se reklo svet nalagati in slepariti. Moder rokodelic si iše kej prislužiti in prihraniti, de zamore sebe in svojo derzino pošteno presker-heti, in pa tudi. kakor sveti Baldomir, kej ubo-gajme podeliti. II o k o d e I i c. Vaš prednik, staro leto, ni bilo tako ojstro. kakor ste vi. Marsikej nam je pregledalo, marsikej prizaneslo iu bolj tje po vcrliu pustilo, in prav laliko smo se sporazumeli. Vender so mi vase misli >korej bolj všeč, de si tudi ste bol j natanko in hujši, ker sim v tej reči sam prepričan. Dokler sim dan Gospodov po keršansko posvečeval, z vso družino vselej pri eei i dopoldanski in popoldanski Božji službi bil. spoštoval tudi postne dni iu se po svojim stanu nosil, smo sc vsi dobro imeli, se lahko prezivili in oblačili: tudi ubožec ni pražili od hiše hodil iu vsak teden se je dalo kej v predalček djati za kako silo. Začel sim se pa sčasama po nekterih drugih ravnati, in, ko je več dela prihajalo, tudi ob nedeljah zmiram tlelj in delj časa kej delati, Božjo službo zamujati: spoznaval sim se sčasama tudi s pivnicami, s kvartarni in s ..plavmontaganr4, in iz lega liudiga je še marsikej druziga izviralo. — de ob kratkim rečem: vsa moja hiša je bila ravno nasproti uni svetiga Baldomira. In od tistiga časa sc je jelo mašiti v mojo hišo tistih sedem zrnerše-liili egiptovskih krav, ktere so vse požerle, kar sim imel, in me čisto na golo spravile. Zapustila me je vsa sreča, vse gre rakovo pot: žena mi je od žalovanja zbolela in umerla, in dvoje otrok je bolno, de jima ni ne živeti ne umreti. Ves zadol-zen sim mogel liiso v najem, in svojim delavcam slovo dati. ter zdaj sam v dnino hodim, de bi pre-živil sebe in otroke, ker godi se mi, kakor sim vam hil precej v začetku na j niga pogovora potožil. Novo leto. To je žalostno, pa ne čudno; čudno hi bilo. ko hi pri takim življenji drugač bilo. (Samo per sebi.) Nekaj je tudi že staro Peto. ali, m» stare leta nad tem zadolžene. (Delavcu:) Druziga vam ne vem svetovati zdaj: vernite se in pojte k sv. masi in pridigi, in ne na delo, in v vsih rc-čeh se k Bogu obernite, se ho že tudi milostljivi Bon zopet k vam obernil. j. Pismo apostolskima misjonarja g. Jerneja Moigana iz srednje Afrike do Xj. milosti risokocastitiga La-vantinskiga škofa. Iz Hartuma 29. kozop. 1859. Milostljivi knez in škof! Ko mi je 20. prosenca t. I. sreča bila, v nar boljšim zdravji Vaši milosti pismo pisati, sim bil obljubil, de se bom kmal zopet spoštljivo prederz-nil V. m. drugo pisanje poslati. Pa preteklo je osem meseov, prejden sim zamogel svojo obljubo dopolniti. Ali kaj? — Pregovor: ^Človek obrača, Bog oberne- se je tudi nad menoj spolnil; kmal potlej namreč ko sim bil imenovano pismo hitrimu vel-bljudu (dromedarjuj zročil, naj ga do Aleksandrije nese, mi je Gospod poslal poskušnjo, ki je prentf-hama skoz sedem meseov terpela, in tako sim zdaj na ozdravljenje, zdaj na svoj grob v vroči afri-kanski zemlji deleč od svoje domačije, deleč od ro-dovineov (žlahte) mogel mUWi. Na oboje sim bil pripravljen, obojiga voljan: naj mi že Gospod zdravje se poverne, ali pa tanko nit tega trudniga življenja prestriže, mi je eno bilo. Ali dobrotljivi in usmiljeni Bog mi je pervo podaril. Skorej tri mesce sem, odkar nisim več v mestu, ampak s prečastitim g. namestnikam poj ure od mesta ravno pri sotočju (sovodnji) obeh rek, se moje moči desiravno počasi, vender vedno uterjujejo. Tukaj se prideluje ližol in dura, neki sad, ki ga domačini nekaj ku-lianiga brez zabele in soli jedo, nekaj v moko ma-nejo in iz nje nekaki kruh peko. Tukej jc zrak lahni in o severji, ki zdaj pripihuje, precej hladan, ne tako gost, okužen in s praliam napolnjen, kakor v Hartumu. Tudi naši černci, ki so proti koncu kimovca svoje spraševanje opravili, pri kterim so nekteri prav dobre glave in zmožnosti razodeli, tukaj praznujejo. Njih število se z novimi nakupljenci vedno množi, ktere ali čisto gole, ali s sterganim iu vmazanim platnam okoli ledja, ali tudi v vma-zanood mašobc, s ktero se domačini mažejo. smerd-Ijivo srajco oblečene perpeljejo. Ko so odkupljeni, kar se ne zgodi lahko spod petdeset goldinarjev, se jim zerkalo ali ogledalo da, v kterim ostermevši, ne vedoč koga, svojo revno in žalostno podobo vidijo. Potem dobijo, berž ko moč, belo srajco, bele hlače, višnjevo verhnjo obleko, imenovano d z i I a b i a, rudeč pas in rudečo kapico (t urbaš). In ko se tako napravljeni spet v ogledalu vidijo, velikral kteri zmed njih zeljo razodene, de bi se mogel svojim ljudem pokazat iti, po tem de bi se ka? preocj zopet sem povernil. In ko vprašan, kje de so njegovi domači, odgovori: «,Ne vem44, se pred podobo Marije pelje in se mu reče, de odsihmal ho ta njegova mati, to naj kruha in druziga potrebniga s sklenjenimi rokami prosi, potem večidel nekoliko ponosno svoj obraz spremeni, češ de toliko lepo mater ima. Otroci v Višnjevi reki, v kteri naša ladija pdU čiva, ribe love; v Beli reki pa so se zamogli dozdaj, ko so krokodili pri visoki vodi, ne vem če poletno ali pozimsko spanje obhajali, po svoji \ olji kopati: zdaj pa, ko je voda že močno upadla, se zopet te grozovinske zveri prikazujejo, kterih rop je ravno undan neki človek blizo Hartuma bil. Torej odsihmal kopanje zavoljo nevarnosti jenja, in čez malo dni se šola spet začne, ktero prevzame g. Milharčič. On je že to leto v šoli pomagal O. Jožefu Kajetanu Žara-tu, kteri je 21. t. m. z O. Emanuelaui Pedemonte od nas slovo vzel. Po na- redbi svojiga redovniga vikšiga (generalis ordinis) se je podal uni na Libanon, ta pa, ki je bil za misjon manj pripraven viditi, se je v Neapel ver-nil. Za pervi nauk v arabskim branji in pisanji so g. namestnik posebniga učenika najeli. Zmed po-prejšnih misionarjev je mem g. namestnika le še sam g. Angelo Vinko ostal, rojen v Veroni, ki je že eno celo leto med Bariskimi zamorci na četerti stopnji severne širjave preživel. Veliciga travna je bil iz nekakiga vzroka v Hartum prišel, v dan odhoda unih dveh gg. jezuitov pa se je z nekim kupcam pred nami tje gori vernil; mi pa bomo okoli srede pri hod nj iga mesca z „Zgodnjo danico" in s „Pavlou, majhno ladijo, ktera v našo rabo tam gori ostane, za njimi odrinili. V tovaršii z gg. Traban-tam, Dovjakam in namestnikam tudi jest "poj d cm, in več delavcov sc bo k nam pridružilo, kteri se zavežejo dve leti gori ostati. C. namestuik, ko bodo sami misjon vstanovili, bodo po okolišinah dalj ali manj časa na Beli reki ostali, čez nekaj meseov pa se zopet v Hartum podali. Tukej namreč se je priprava za terdno, stanovitno in namenu primerno misjonsko poslopje, za čedno cerkev in za nunsko brebivališe, za ktere je že velik vert kupljen, že začela skupaj spravljati, kar pa. se ve de, le počasi gre, ker se mora tesarska in zidarska priprava le od deleč sem dobivati, zakaj velika nepregledna Hartumska ravan je zavoljo pomaiikanja dežja"pusta. (1). si.J Družba treznosti v H raj vis k i Gori. ( Dalje. > Postave ali vodila te družbe treznost i, od visokočastitiga Škofijstva vravnane in določene, pa so naslednje: i. Ud te družbe zamore biti vsak kristjan mo-škiga in ženskiga spola, ki je 15. leto svoje starosti dopolnil. Kdor ud te družbe biti hoče, se z obljubo zaveže: a) de se bo sleherne žgane pijače, bodi si žganje, brinjcvic, slivovic, rum, rozolija, ali karkoli je taciga, čisto zderžal — razun kadar ali kolikor bi bilo komu od pote rje niga zdravnika nasvet vano, ali kadar bi mu po gotovi dobri skušnji malo vzeti služilo; b) de si bo v duhu keršanske ljubezni po svoji moči prizadjal, tudi druge, svoje prijatle, sorodnike, znance, posebno take, ki so se žganim pijačam ali pijančevanju sploh vdali, od tega odverniti in k družbi treznosti pridobiti, kar je zlasti staršem, gospodarjem in gospodinjam pri njih otrocih, poslih in drugih, kteri v njih hiši prebivajo, z vso resnico skerbeti treba. Vino, ol in druge take pijače, ki se po naturnim vrenju na-pravljajo, se sicer smejo, pa le zmerno vživati. 3. Ta obljuba se stori za celo leto; vsako leto v god darovanja Jezusa Kristusa in očiševanja device matere Marije ali v svečnico pa se spet za drugo leto in tako naprej stori ali ponovi. Vender pa po preteklim letu, za ktero je obljuba storjena, je na dalje delati nihče ni zavezan, ako sam v svojo dušno in telesno škodo v družbi ostati in po nje vodilih sc nič več noče ravnati. 4. Kteri v to družbo sprejeti biti žele, sc pri gospod fajmoštru ali per njih namestniku, kteri je za očeta ali sprednika te družbe spoznan in odločen , sami oglase, dc se v družbinske bukve zapišejo. Prihodnje krati pa se tistim, ki so že zapisani, če v družbi ostanejo, oglasu vati več ni treba; samo na omenjeni praznik morajo pri vsakoletnim ponovljenju obljube v cerkvi znajti se, in storiti, kar bo rečeno. Le takrat tedej, kadar kdo k družbi še le pristopi, se mora sam oglasiti, de se zapiše: kar se pa ne le o svečnici, ampak tudi vsak drug čas leta zgoditi zamore. Kavno tako naj pa tudi, ako kteri odstopi, to ali sam ali pa po kom drugim na znanje da, de se iz družbinskih bukev izbriše. l)e pa, kar je za sprejetev v to družbo in za ponovitev obljube vediti potrebno, nikomur ne bo neznano ostalo, se bo v nedeljo pred svečnico vselej to oznanovalo, o priložnosti pa tudi od prida te družbe in trezniga življenja, in od budili in nesrečnih nasledkov pijančevanja sploh in zlasti žganjepije v pridgi govorilo. 5. Obljuba pa se tako le stori: Od mašnika se v cerkvi očitno bero in razložc postave le družbe in dolžnosti udov. Potem tisti, kteri njeni udje biti ali ostati hočejo, k altarju pristopijo, in za mašnikam sledeče besede govore: V imenu Boga Očeta in Sina in svetiga Duha. Jez se zaobljubim prostovoljno in dobro premišljeno Bogu vsigamogočnimu, presveti Devici Marii. svojimu svetimu angelu varliu, vsim svetnikam in svetnicam Božjim, in krog stoječim pričam, s pomočjo gnade božje žganja in vsake žgane pijače celo leto cisto zderžati sc, druge pijače pa le zmerno in trezno zavživati, in k enaki zderžnosti in treznosti tudi druge po svoji moči napeljevati. Zatorej prosim presveto Devico Marijo, svojiga svetiga angela varlia, vse svetnike in svetnice Božje, in vse pričujoče: prositi Boga z a-me, de to svojo prostovoljno in dobro premišljeno zaobljubo treznosti zvesto in terdno ohranim, in je nikoli ne prelomim — kar nii Bog dopolniti pomagaj! Amen4*. 6. L'dje naj si posebno tudi prizadevajo, nedelje in praznike po volji Božji in zapovedi katoliške Cerkve prav posvečevati, ter nepotrebniga obiskovanja kerčem ali oštarij. plesiš, pijaneov, in sploh zapeljivih tovaršij in slabili priložnost varovati se, ktere bi jih Bogu iu storjeni obljubi nezveste storile. 7. Ldje se opomnijo, vsaj vsako nedeljo in vsak praznik terpljenje Jezusa Kristusa sploh, posebno pa tisto hudo žejo premisliti, ktero jc v za-dostovanjc za človečjo iiczmernost na križu prestal, ter s tem spominani svoje zderževanjc in zatajevanje njemu darovati. Zraven tega naj ob omenjenih dneh molijo po tri Yšena-si-Marija-, se s tem presveti Devici Marii za njeno priprošnjo pri-poročujejo, in jo za-se in za vse ude prosijo, dc v spolnovanju storjene obljube in svojih dolžnost zvesti iu stanovitni ostanejo. — Kteri brali znajo, naj pa v ta namen naslednjo molitev molijo: ..D Marija, prečista Mati našiga Odrešenika Jezusa Kristusa! kteri je, na križu visijoč, tebe svojimu preljubimi! učencu , in po njem nam v sini drugim v Mater izročil: ozri se na-me. uboziga grešnika, in sprosi mi gnado prav iga bogabojccig.i in čist iga življenja, iu posebno gnado popolniši zmernosti in zderžnosti, ktero sim pred tabo in vsimi svetniki vpričo Cerkve obljubil. O Marija, Mati milosti in pribežališč grešnikov ! ktera nobeniga nc zaveržeš, ki se s pravim zaupanjem in resnično voljo poholjšanja k tebi zateče: v tvojo nar mogoč-niši prošnjo in tvoje materno varstvo sc jez izročim. Ti, ktera si grenko žejo svojiga Sina. ki jo je v zadosten je za našo nezmernost na križu ter-pel, sama z njim občutila! podpiraj s svojo pomočjo mojo slabo voljo, dc vso žejo hudobnih iu nezmernih slast in tudi netreznih pijač s posebno zvestobo v sebi ukrotim, in se tudi vsih zapeljivih priložnost va-nje stanovitno ogibam. Pomagaj mi, usmiljena Mati! v spolnovanju te moje obljube in v vsih drugih mojih dušnih in telesnih potrebah, in sprosi mi pri sedežu milosti Božje nar veči gnado popolniga odpušenja vsih mojih grehov, de po izhodu iz te doline solz vreden postanem, zadobiti krono večniga življenja v nebesih — po neskončnim zasluženju tvojiga Ijubiga Sina in Gospoda našiga Jizuo vsi taliariskiga. Tode tema bi se dalo s tem pomagati, de bi se vaje imele posebej za laške, in posebej za slovenske dohovnike, ali eno leto za te, drugo leto pa za une. Naj bo pa že kakor koli, zadosti je, da jih le dobimo, de ne bomo samo mi brez njih ostali, potem ko so jih že pri Vas v Ljubljani, potem v Teržaški in Videmski škofii imeli. Bog hotel le, de bi ta naša lepa nada nas zopet ne goljfala, kakor v letu 1848, kjer je bilo že vse pogovorjeno s častitimi očeti Jezuiti v Inšpruku, ki *o imeli tisto jesen k nam priti, ali Bogu se usmili! nesrečna prekueija tietiga oso-dopolniga leta nam je bila vse pokazila. Dopustite mi, da Vam o tej priložnosti tudi od g. J a n e ž i č e v i g a z g o d o v i u s k i g a katekizma nekej pristavim. Te dni sim namreč od nekiga duhovnika željo slišal, kako bi zaoiogel ta katekizem še popolniši in pripravniši biti. in jaz sim se sam sebi čudil, kako de ni meni do sadaj še nič takiga v misel pršlo. — Kolike cene de je ta katekizem, spoznamo že iz tega, de je nemški izvir že šestkrat natisnjen; ne ini-*lim ga torej tu vnovič hvaliti, ker se, oieuim, že samo delo vsa-kiinu pobožnimu Slovencu, posebno pak častitim duhov-nikam priporotuje, ter si pač zasluži, da ga še clo nemški cerkveni listi (kakor n. pr. ne zdavno cerkveni list „Wahrheitr-f. eunda, ki v Gradcu izhaja) visoko hvalijo. Vender pa bi bilo še želeti, dc bi ta katekizem ne imel samo zgodb, ampak tudi nauke pristavljene, s čimur bi bilo dušnim pastirjem posebno vstreženo, ker bi jim potem ne bilo treba zraven te knjige še vedno druziga navaduiga katekizma pri roki imeti; še bolj pa bi s tem bilo ustreženo neduhovniin bravcaoi, ker bi tako ves keršanski nauk s piijelnim zgodovinskim razlaganjem vred v eni knjigi vkupt-j imeli. Res de bi knjiga po tem še bolj narasla, iu bi tadaj tudi nekej dražji bila; ali vsak bi, mislim, rad še nekaj krajcarjev pridjal. de bi le vse to skupej imeti mogel. Ako se bo to delo kedaj vdiugič tiskalo, bi mi g. izdajatelju ta svet dali, de bi na te naše besede ozir imeti blagovolil. Ako Vam bo prav, Vam bodem še druge krati kej pisal, kadar kej utegnem *). Za sadaj se Vam priporočim itd. Iz Štajarskiga 9. prosenca je pri sv. Lnrencu v Slovenjih Goricah mladi duhoven g. Franc Srol obhajal novo mašo. Veseli so bili vsi farmani tega — šestiga služabnika Gospodoviga iz te fare. Gospod kaplan A. Slrajušak so slovesnosti primerno pesem zložili, v kteri med drugim starše le; o pozdravijo, rekoč: Oče, mati šc živita, Kar sc redko le godi. Naj de žegen dans dobita Za prihodnje stare dni. Rnzgled po keršanskim svetu. Francosko. 3. t. m. so bile svetinje sv. Gcno-vefe iz stolne cerkve v cerkev te svetnice prenesene. Več visokih uradnikov jc v slovesni obleki s procesijo šlo, med njimi tudi dva ministra. Skrinjo s svetinjami so nesli diakoni v zlatih dalmatikah. * Vredni-tvo katol. dnevnika „Dic Volkfhalle" je po noviiu letu Fiorencourt prevzel. Mili darovi. Dre go»podičini za g. misjouarja Dovjaka 15 gld. G. Kuri žl. Ilartenberg 1 „ Dfbrotiu duhoven en cekin. Prosimo priljudno. tdarnserrni Gospodi vstrejli b^te nam in £bt<>vn tudi vsim č^stilim bravc»in. Vred. ••) Tfsni prostor nam ne prrpusti cele pesmi natisniti. Ne zamerite! \ red. Odfovoroa vrednik >: l.u';n J-ran in Andrej Zamejc. — Založnik: Joirf Blaznik.