-*s   31   m-

LISTJE IN CVETJE
Opazujmo  naravo!*)
II. Živalski repi. (Po ruskem priredil Brinjos.)
Vsak del živalskega telesa opravlja kako posebno delo: z očmi živali gledajo, z ušesi poslušajo, želodec jim prebavlja živež, peruti jih vzdigujejo v zrak i. t. d. Samo njih rep naj bi bil brez poscbncga namena ? Nikakor ! Ako se povprašamo, čemu je živalim potreben, vidimo, da jim opravlja toliko raznovrstnih služb, kakor noben izmej drugih organov. Zares prav čudni so repi! Slehern del živalskega telesa opravlja le jedno delo; toda rep jim je takorekoč ndesna roka". Nekaterim živalim je — krmilo, drugim — vcslo, tretjim zopet — muhalnica, včasih nadomestuje jim tudi nogo ali topli kožušek; nahajajo se pa tudi repi, katcri služijo kot glasovni organi. Zdi se nam, kakor da bi bil dal Stvarnik živalskim bitjem rcp, naj ga uporabljajo tam, kjer jim je najbolj potrcben. Čc potrebujejo obrambe — imajo rep; ako zaokrožujejo gnezda — poslužujejo se repa; da morejo begati 7. vcje na vejo — zopet je rep, ki jim nadomešča peruti. Poglejmo, čemii so v\vdX\m po-sebno potrebni repi in repki, in kako opravljajo svojo službo.
a) Pri pticah.
Pri pticah služi rep za krmilo, t. j. ž njim veslajo po zraku. Ptičji rep sestoji iz trdih percs, ki se dado stiskati drugo nad drugo, a tudi razprostirati se v široko pahljačo. Razpnistrti rep nagiba se z lahkega na levo in na desno, kvišku in navzdol: zato se morejo
ptice tudi tako brzo kretati na vse strani po zračnem morju. Gage (t. j. neka vrsta rac v severnih krajih) imajo rep le iz kratkega, mehkega perjiča, zato so pate ptice tudi zelo nevkretne v zraku; ako se hočejo obrniti, morajo leteti v velikem krogu, ker se nc morejo z mehkim repom brzo obračati. Ker je pri naših do-raačih racah in gosčh krmilo nekoliko daljše, zategadelj de-luje tudi dosti bolj.še.
Izvrstni letalci imajo sred-nje dolg in ozek, a trd rep. Peresa v nekaterem pernatem krmilu so jednako dolga; v nekaterem so srednja mrtogo daljša; a dostikrat so tudi vnanja peresa najdaljša, kar daje repu podobo vilic, kakor n. pr. pri lastavici. S takimi
________                   Pingvin.
*) Glej 1.1898, str. 14 i. d.
-*«    32    »*-
repi se da posebno dohro letati. Poglejte, kake podohc opisujcjo po zraku našc lastavice, podeč se druga za drugo! Ravnokar leti v ravni črti, na mah krene jo na desno in zopet na levo, ko blisk švigne naokrog ter se nato strmoglavi, kot padajoč kamen, nav/dol: še jedna sekunda, in tlesknila bo ob streho: toda krmilo se je že krenilo in zanese jo zopet v zračne višave, ko vrtinec suho listje.
Zelo dolgi repi v ptičjem rodu, n. pr. pri fazanu in sraki, delujejo kot trctja pcrut, in dasi tudi z njim ne mahajo, vendar vzdržujejo ptico v zraku.
Nekaterim pticam služi rep bolj v krasoto, nego za krmilo, in v teh slučajih imajo samci dosti krasnej.še repe nego samice, kakor n. pr. petelin, lirorepec, rajčica in druge.
Krasno perje pavjega repa je prav za prav »nepravi rep", kajti priraščeno je ¦/. večjega na hrbtu, tam, kjer se začenjajo peruti.
Toda repi niso pticam le v krmilo, marveč tudi v druge vporabe. Žolne in detlji imajo v repu kratko in trdo perje, s katerim se opirajo po hrapavi skorji, potrkujoč in plazeč se po drevesnih deblih.
Pingvini, ptice, katerim je voda to, kar drugim zrak, upirajo se na svoj kratki rep, sedeč na suhem pokonci, kakor kužek, kadar prosi kruha; rep je torej njih tretja noga.
Pastaričica vztresuje zato vedno s svojim dolgim repom kvišku in navdol, da, skakaje za raznovrstnitni žuželkami, tem lažje vzdržuje ravnotežje: imenujejo jo zato po-nekod tudi tresorepko.
Naloga.                                  Zložite naštete  zloge v besede,  katere
(Priobčii cid Em N.fr.)                       imajo zapored tak-le pomen:
1. soglasnik, 2. časovna mera, 3. del te-
Bo, bot, bra, ca, ca, ča, čan, čun, d, dcl, lesa 4. topla obleka, 5. mož z veliko brado, dol, dra, e, go, gom, ha, ha, hi je, ka, ko, 6. d6tok Dotiave, 7.ribiškapriprava,8.paznik, kro, le, li, lo, ma, me, na nar, ni, pa, plo, 9 tare nezdravega človeka, 10. pismeno po-plu, po, po, ra, n, sak, slo, stvo skar, tn, trdilo n rokodelec, 12. mora imeti vojak v u, u, va, vaj, ve, ve, vec, zen, žuh.                 bitki) 13  ribiška priprava, 14. žensko ime,
15. močno deževje, 16. zelo nevarna glista, 17. trg na Gorenjskem, 18. ponočna ujeda, 19. poljska kura, 20. naslov vladarjev.
Ako najdene besede napišete v vodo-ravne vrste, vara srednja navpična vrsta v križu imenuje prevažno družbo slovensko.
(Rešitev in iraena rešilcev 7 prih. listu.)
Rešitev zastavice v 1. številki: Peč.
Prav souganili: Krušnik Ant., Mencinger Josip,. Loboda Janko, Lužar Ivan, drugošolci, I.angerholz, šestošolec v Kranju.
M0~ Prošvja. Prosimo, da bi se natn v kratkem doposlali sastanki lanske naročnine, V obče smo p. n. naročnikom selo hvaleini ga točno plačevanje, a še rajše bi videli, ko bi se jednako godilo bres isjevie; še posebej, ko bi se ispolnje-vala časnikarska šelja: naročnina se is-plaČuj naprej! Ker se nadejatno še novih naročnikov, tiska se prvih številk neko-liko več. V ta natnen zopet prosimo svoje prijatelje, najpriporočajo in skušajo ras-širiti naš list.
Upravništvo.
,,Vrteo" izhaja 1. dne vsacega mescca in stoji f prilogo vrad za vse leto t gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr. — Uredniitro in npravništTO sv. Petra cesta et. 76, v Ljnbljani.
)«dije drostvo ,,Frlpravniikl dou". — Urejnje Ant. Krtli. — Tiska Estsliika Tiskarna t Ljnbljani.