TISKOVINA Knjižnica sp 0 ZASAVC 2006 352(497.12 Zagorje ob Savi) 0084710,16 COBISS e JOCOTOVIH 80 UR ? mroiMi I ™ FMMPDBBJJiÄ *1 3 Zk* 1 "■ - - , . vi—<—- MOJA DEŽELA-REGIJA-LEPA IN GOSTOLJURNA iKnjznica Toneta Seliškarja ul. 1. junija 19,1420 Trbovlje 1 kov« r-<- ‘mCT efi ^ .190.00® Ignis od 2.390.000 SIT _■-. S ^ , m________ V" - - ^ od 2.990.000 SIT Nov model SX4 - diesel VSI MODELI IMAJO MOŽNOST POGONA 4x4 Avtohiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtolicarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov POLETNI PRIHRANEK Mazda 3 do 300.000 SIT ugodneje Mazda 6 do 400.000 SIT ugodneje Ponudba, ki vam jo nudi samo Avtohiša Kržišnik Zagorje Ob nakupu vozila Mazda pri nas - MINI MOTO gratis* Vabljeni na testne vožnje z vsemi modeli. Pohitite z nakupom! Mazda po ceni, ki je še ni bilo! Enkratna priložnost - bogati paketi opreme za nižjo ceno Nova Mazda 6 SUZUKI SUZUKI - AVTOHIŠA KRŽIŠNIK POLETNA PRODAJNA AKCIJA ZA ZIMSKE TEMPERATURE VSI MODELI S KLIMO časovno omejena! UVODNIK Tokrat res ne morem jamrati o vročini, ki da me pesti. Vroče mi je bilo pa vseeno. Štirikrat sem začela pisati o operacijskih mizah in razpletu in vsakokrat se je na novo zapletlo, tako da še zdaj ne vem, ali je tisto, kar so dali končno uradno v javnost res ali ne. Tukaj, na tem mestu, tudi naznanjam, da se bo v kratkem pričelo farbanje in malanje in pleskanje, rezultati pa naj bi bili vidni 22. oktobra, ko bomo na to malarijo volilci dali svoj lastnoročni žegen in potem se bomo spet štiri leta počutili, da so nas žejne čez vodo peljali. Saj, a je bilo kdaj kaj drugače? Tudi tega še nisem izbrskala, ali bo župan zagorski šel z Zagorjem naprej, še vedno!, je poudaril ob praznovanju občinskem. Da ima gotovo podporo baze je tudi prepričan. Me pa hudo ima firbec, glede na to, da bodo kar vsi poslanci kandidirali za župane, kako se bodo podpisovale matere županje drugih zasavskih občin. V Trbovljah bi bilo zelo dobro, ko bi si tudi s pticami pričeli deliti nebo, kajti po cestah bo hudo problematično kamorkoli priti. Nekje izginja iz obličja trboveljske doline staro - ob rušenju ‘cestne’ so nekaterim starim mačkom, ki so tam krvavi pot potili, tekle solze - pa ne krokodilje!!! Eh, saj res ne moremo na starem gnezdu čepeti kot štorklje ponovno in ponovno, ampak srce pa vseeno zaboli, ko izginjajo sanje... Zdaj pa še resnično, iskreno in nujno povabilo - ne na žur -pač pa na humanitarno akcijo: V SLOVENIJI PRIMANJKUJE KRVI!!! Izkažimo se, Zasavčani, saj smo se še vedno, čeprav gre naš obešenjaški humor nekaterim hudo v nos. Smo pa Ljudje in ko je kumarat u stisk, znamo skup stuopt in zagrabt in pumagat. KRI, LJUBI MOJI, KRI JE POTREBNA - DANES, V ČETRTEK VAS ČAKAJO NA ODDELKU ZA KRVODAJALSTVO V SB Trbovlje. Pomagajmo - mogoče bomo že naslednji trenutek sami potrebovali pomoč Urednica Marta Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 040 267 411 E-mail: hruski@siol.net E-mail: zasavc@email.si http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. KAZALO MORATE PREBRATI: STRAN: Ne samo lakota, tudi čistoča Podjetniški kotički Štirinajstičke S Sevničani v Dolomite Zagorski gre naprej V 80 urah okoli Slovenije Razvedrilo Ali se prepoznate Labod, ki je postal grdi raček Albanija, dežela orlov II. 101. Nušin rojstni dan NASLEDNJIČ 9E SNIDEMO 24. AVGUSTA 2006 Ql PISMA Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina sestavka je omejena na 30 vrstic (računalniško: v vrsti pisave Times New Roman v velikosti 16). Uredništvo si pridržuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem okrnil zanimivo vsebino. Strokovno mnenje na izjavo Hrastniškega občinskega odbora SDS pod naslovom ZDRAVSTVENE TEŽAVE (Zasavc, 20.07.2006) V odboru zmotno menijo, daje delovanje ambulante Dol računica nekaterih akterjev. V naši državi ni dovolj zdravnikov!! Oktobra 2005, po odhodu zdravnice, ki je delala v ambulanti na Dolu, je za zavarovance omenjene ambulante poskrbljeno v ZD Hrastnik. V nadomestni ambulanti, odprti 3x tedensko delajo ostali trije splošni zdravniki po stalnem umiku (izjemoma drugače v času letnih dopustov) in v času dežurstva. Z dnem, ko pridobimo novega zdravnika, bo ambulanta normalno delovala. V tem obdobju smo 10x ponovili razpis za prosto delovno mesto zdravnika (neuspešno), občina je 4x razpisala koncesijo. V juniju 2006 je kandidatka za zasebništvo oddala vlogo in sedaj ureja vso potrebno dokumentacijo. Doslej ambulanta na Dolu ni nikoli dosegala 100% glavarine. V kolikor bodo zavarovanci z zdravnikom zadovoljni, bo opazen porast glavarine oz. št. pacientov, sicer pa ne. Občini Hrastnik so z zdravstveno mrežo določeni štirje splošni zdravniki, ki lahko delajo v javnem zavodu (zdravstveni dom) ali kot zasebniki. V primem, da so vsi zaposleni v javnem zavodu in so vsa delovna mesta zapolnjena, delajo trije na lokaciji ZD Hrastnik in eden v ambulanti na Dolu. V primeru koncesije skupno število ostaja enako. Zaželjeno je, da zasebnik opravlja delo v prostorih zdravstvenega doma, lahko pa kjerkoli v občini npr. na Dolu, v Podkraju, Rudniku.... Na Dolu bi lahko podelili dve koncesiji samo v primeru, da bi v ZD Hrastnik zaposlovali samo dva zdravnika. Občani izkazujejo večje potrebe obiska zdravnika, kot jih določa ZZZS. Večino dni v letu prihaja v ordinacijo več bolnikov, kot jih lahko in zmore pregledati zdravnik. Posledica je bila odklanjanje in prenaročanje bolnikov na drugi dan. Bolniki so pred ZD prihajali tudi ob 5. zjutraj, da bi si zagotovili vrsto. Tudi na njihov predlog smo uvedli naročanje za vse zavarovance, ki na zdravnika lahko počakajo kakšen dan, življenjsko ogroženi in vsi, pri katerih je potrebno takojšnje zdravljenje so pregledani brez čakalne dobe - takoj!! Omogočamo jim telefonsko naročilo receptov za stalno zdravljenje, nekatera svetovanja.... Našteto je večina zavarovancev z zadovoljstvom sprejela. Modro bi bilo, da bi obisk ministra izkoristili drugače - v dobro občanov. 21.06.2006 smo tudi mi gostili ministra, mu celovito predstavili kadrovske težave, zgledno sodelovanje z zasebniki, način dela v ambulantah, preobremenitev zdravnikov, težave, s katerimi se srečujemo pri iskanju zdravnikov sekundarijev, specializantov in specialistov. Opisali smo mu pomanjkljivosti sistema podeljevanja specializacij, ki je neugoden predvsem za občine na robu regij. Seznanili smo ga z našimi načrti za prihodnost. V ZD Hrastnik smo bili z obiskom ministra zelo zadovoljni. Pohvalil je našo celovito predstavitev problemov in izrazil zadovoljstvo nad načinom reševanja le-teh. Obljubil nam je finančno pomoč pri preureditvi dežurne ambulante ter nakupu nekaterih medicinskih aparatov. Strinjal se je, da sistem specializacij ni dober in ga bo potrebno spremeniti. Na vprašanje »kako pridobiti zdravnika« pa žal nismo prejeli odgovora. Vodstvo ZD Hrastnik DVE ZLATI POllOKI V HRASTNIKU Pred petdesetimi leti sta se vzela: Ivan in Karolin PRAŠNIKAR z Dola pri Hrastniku, Pot Emila Hameršaka 14. Ženin in nevesta, ki sta si pred 50 leti, 7. julija 1956, obljubila zvestobo, sta to ponovno potrdila 8. julija 2006 pred matičarjem, hrastni-škim županom Miranom Jeričem in pred nevestino pričo Alešom Zupancem in ženinovo Gregotjem Šerganom. Zaobljubo sta istega dne pred županom hrastniškim, Milanom Jeričem in pričami ponovila: Jože in Marjeta KOVAČ Z Dola pri Hrastniku, Brdce 7. Slika 2 (skupinska) Prvikrat sta rekla ‘DA’ 21. julija 1956 v Hrastniku in sedaj še drugič, pred pričama Urbanom Kačičem in Lucijo Šergan. ISKRENO JIM ŽELIMO VSE LEPO! Občina Hrastnik in uredništvo Zasavca FUNSTERC KO SI PRETEKLOST IN PRIHODNOST PODATA ROKE V prvih dneh tega meseca praznujejo svoj občinski praznik v Zagorju ob Savi. Letos se v tem času izteka tudi 5000 dni županovanja Matjaža Švagana. Zagorjani so si za ta pomemben dan izbrali 9. avgust, v spomin na napad čete leta 1941 na orožniško postajo v Zagorju. Letos mineva tudi 65. let od ustanovitve Revirske partizanske čete in s slovesnostjo na Čemšeniški planini, na zadnjo julijsko nedeljo,se je pričelo letošnje praznovanje. Ponosen sem,da sem ZAGORSKA DOLINA V sredo, 2. avgusta, je seje zagorski župan srečal z novinarji in jih seznanil delom v preteklem letu in tudi v preteklem mandatu, ki se letos končuje, kar pa ne pomeni, da občina Zagorje ne bi imela smelih ciljev in načrtov za prihodnje. Na tiskovni konferenci je poudaril, da je bila takrat, ko je prevzel prvič funkcijo župana, občina Zagorje ena izmed najbolj zadolženih. Danes je najbolj ponosen na pričetek investicije na Izlakah, ki pomeni širitev in prenovo vrtca Kekec in OŠ Ivana Kavčiča - vsemu navkljub. Osemsto milijonov tolarjev težko naložba naj bi bila zaključena v dveh letih. V teku so dela ob prestavitvi struge Medija v Toplicah in sicer druga faza, ki naj bi se zaključila z izgradnjo rondoja pri glavni avtobusni postaji. Zagorske mrliške vežice so, kljub podaljšanju roka izvedbe, sedaj v uporabi in v dveh tednih bodo zaključena tudi dela na enakem projektu v Šentlambertu. Pogajanja o izgranji velikega trgovskega centra z garažno hišo so v teku. Površina tega je 3.700 m2. Obratovati bo začela notarska pisarna in inšpektorat za rudarstvo in energetiko. Ivo Vrtačnik, ki vodi področje gospodarskih javnih služb, je seznanil prisotne z obnovitvenimi deli na številnih cestah, pridobili pa so tudi 85 milijonov tolarjev za sanacijo plazu Markelj. V septembru si obetajo tudi evropska sredstva za dela na področju izrabe obnovljivih virov energije, kot so geotermalna energija, energija biomase in sončna energija. Vrednost projekta je 4,7 milijona evrov, od tega prispeva EU 1,5 milijona evrov. Petek, 4. avgust je bil posvečen uradnemu slovesnemu praznovanju v Delavskem domu Zagorje. Pred začetkom seje je bila otvoritev razstave fotografij krajevnih skupnosti. Slovesnostjo bila posebej naravnana na 710 letnico prve pisne omembe Zagorja in 40 letnico ustanovitve krajevnih skupnosti v občini. Na svečani seji občinskega sveta so bila podeljena tudi priznanja, ki jih vsako leto podeljuje, na predlog Odbora za odlikovanja Občina Zagorje ob Savi posameznikom in organizacijam in skupnostim ter društvom, ki so s svojim delom pomembno prispevali k ugledu občine. Zlato priznanje, podeljeni sta bili dve priznanji, je prejel Gabrijel Brezovar in TV Varnost Elektronika Zagorje. Srebrno priznanje pa sta dobila Stane Škrbec z Izlake -član Zagorskega okteta in klub borilnih veščin PonDoKwan Zagorje. Spominsko prizanje je prejel Milivoj Vukman. Naziv častnega občana v letošnjem letu ni bil podeljen. Slovesnost je oblikovalo vseh dvanajst krajevnih skupnosti, po uradni podelitvi občinskih priznanj je bilo v stekleni dvorani Delavskega doma Zagorje družabno srečanje gostov in gostiteljev. V okviru praznovanj se Zagorjanom obeta okrog 50 prireditev. Temeljni plošča za širitev in prenovo vrtca Kekec na Izlakah je bila slovesno vgrajena v sredo, 9. avgusta, prav tako so na sam praznični večer (ob 21. uri) 9. ob 9. zvečer v zagorskem Europarku pričeli delovati vodni motivi. Besedilo: MaH Slike: PRA V in arhiv občine FUNSTERC Tam, kjer stoji vrtec Marjetka, je nekdaj stal lesen gasilski dom, ki so ga Nemci porušili in zgradili »Kindergarten«. Gasilci so uporabljali dve kletni sobi, orodje so imeli v sosednji stavbi, ki sojo tudi zgradili. Nov vrtecje bil zelo sodoben še za današnje čase, saj je bil v njem celo! plavalni bazen. Vsi otroci, stari pet ali šest let, ki smo bili doma v bližini, do sedanje Iskre, smo ga morali obiskovati. Imeli smo fantovske in dekliške oddelke, kjer so nas vzgajale nemške vzgojiteljice, bila je samo ena Slovenka. Po vojni je bil tu dijaški dom, kasneje vrtec Marjetka, nam je pripovedoval bližnji sosed, ki smo ga srečali med fotografiranjem današnje podobe, ob pričetku obnovitve, ko se staro umika novemu. Upajmo le, da bo njegova čarobna podoba ohranjena še naprej. IPOZ (INDUSTRIJA PREVENTIVNE OSEBNE ZAŠČITE) je imel svoje poslovne prostore najprej v hiši ob nekdanji glavni cesti. Ni bila ne slaba in ne neperspektivna firma. Ko so širili proizvodnjo, so se preselili v nove, takrat zelo sodobne prostore na Tereziji. Zgodbe o njegovem koncu ne bomo omenjali, saj je za mnoge, ki so bili tam zaposleni, še danes boleča. Koje zgradba samevala, jo je včasih kdo nepovabljeno obiskal. Zdaj sojo začeli rušiti, najprej notranjost. Okna nemo pripovedujejo svojo zgodbo, saj, če bi spregovorila, bi povedala marsikatero veselo in žalostno zgodbo. Upajmo le, da bosta na teh prostorih zrasla objekta, ki bosta prinašala veselje in zadovoljstvo uporabnikom, da ju bodo veseli tako sosedje kot mimoidoči, naključni in nenaključni gostje v Trbovljah. Besedilo in slike: Irena Vozelj DRAGI FRANC Dolga, dolga leta si delal ti, Sedaj zaslužena upokojitev sledi. Naj ti v njej vedno bo lepo, Da bi zdrav, srečen in vesel užival jo. Ne bo ti treba zgodaj vstati, Na uro pogledati in v službo se podati. To sedaj za tebe je minilo, Kolo nazaj se ne bo obrnilo. Sedaj boš lahko druge stvari počel, Za katere prej nisi časa imel. Samo ne reci, da bo sedaj hudo, Ker časa v pokoju nikoli ne bo. Na koncu ti želim samo še to, Naj tvoja pokojnina čim večja bo. Še naprej ostani tak kot si, To ti tvoj zvesti prijatelj želi Niko Milinovič. Letošnja suša je prizadela tudi travnate površine in s tem zmanjšala količino košnje in paše. »Rast je zavrla že dolga zima, zdaj pa je travnike prizadela še suša....« je dejal veterinar Tomaž Pust z Dola. Oče Roman je eden redkih kmetov, ki se na tem področju še ukvarja z živinorejo. Na srečo imajo še nekaj stare krme, če bo premalo, bodo še kaj dokupili.. .Povsod seveda ni tako, živina pa terja svoje obroke lahko tudi zelo glasno in nestrpno. Verjetno se bodo morali živinorejci znajti vsak po svoje, od države ni kaj prida veliko pričakovati... Živina se pase že kar na mrvi V ponedeljek, 7. avgusta 2006, so se pričela gradbena in vzdrževalna dela na odseku enosmerne ulice od TVD Partizan do Dežmana med Trboveljčani imenovane ‘ta zgornja’. Dela izvaja Cestno podjetje Ljubljana, rekonstrukcija pa vključuje ureditev dela struge potoka Globušak in rušitev obstoječega cestišča in hodnikov za pešce. Urejeno bo tudi odvodnjavanje in nameščena nova javna razsvetljava. Za tem mora biti urejen tudi nosilni ustroj celotnega cestnega telesa in asfaltiranje vseh predvidenih površin in končno nameščanje talnih označb in prometne signalizacije. Zaradi izvajanja vseh navedenih del bo potrebna občasna popolna zapora odseka mestne ceste. Oddelek za okolje in prostor Občine Trbovlje vse občane vljudno naproša za strpnost in razumevanje ob poteku gradbenih in vzdrževalnih del, ki bodo zagotovo pozvročala hrup, prah in težji dostop do vhodov v stanovanjsa in lokale ob gradbišču. Še posebej prosijo tudi izvajalci del, da uporabniki upoštevajo nameščeno prometno signalizasignalizacijo, ki bo postavljena za potrebe izvajanja del na gradbišču. Pet minut od glavne ceste HČERE PRI MAMI Steklarna je sprejela pod okrilje svoje tri hčerke. »Od 1. avgusta 2006 so vse tri hčerinske družbe Steklarne Hrastnik - Vitrum d.o.o., Special d.o.o. in Stedek d.o.o., pripojene k Steklarni Hrastnik d.d.,« je povedala Mojca Lavrič, zadolžena za stike z javnostjo. Za pripojitev treh hčerinskih družb so se v poslovnem sistemu Steklarna Hrastnik d.d. odločili zato, da bodo poenotili sistem poslovanja in organiziranosti. Steklarna Hrastnik - Opal d.o.o. pa bo zaradi narave svojega dela -obsega izdelke ročne in polavtomatske izdelave - še ostala hčerinska družba. Besedilo: FančiMoljk SKAVTI V PARKU Zasavski muzej Trbovlje, skavti in taborniki iz Zagorja vabimo v četrtek,17. avgusta v Mestni park Trbovlje vse, ki bi se radi seznanili z zgodovino »taborništva« v Zasavju in se preizkusili v »taborniških« spretnostih:postavljanje bivakov in skavtskega šotora, orientacija in lov na lisico, skavtske igre,... Dejavnosti »Kratkočasimo se skupaj« se bodo odvijale med 9. 30 - 13.00 uro v sklopu aktivnosti KRATKOČASNIH, ki jih tradicionalno organizira in vodi v počitniških mesecih Center za socialno delo Trbovlje. MaH 0 FUNŠTERC 1 i------------------ NE SAMO LAKOTA, TUDI ČISTOČA Občinski odbor Rdečega križa Trbovlje se zaveda, da je njihova pomoč postala nepogrešljiva za čedalje več prebivalcev. Po svojih najboljših močeh se trudijo, da krizo, ki lahko doleti v življenju prav vsakega, pomagajo reševati na svoj neprisiljen in tih način. Poleg plačila kakšne položnice in letovanja otrok v času počitnic, poleg skrbi za prehrano in obleko, so se letos odločili, da poskrbijo tudi za čistočo vseh, ki doma nimajo, ali pa v njihovem domu ni kopalnice. Ob praznovanju trboveljskega občinskega praznika je bila otvoritev prav okusno in praktično urejene kopalnice v prostorih na Ulici 1. junija. Prijazna delavka je povedala, da imajo vse, od mila do brisač in da lahko za osebno higieno poskrbijo zainteresirani vsako sredo dopoldne. Po kopanju bodo dobili tudi čisto obleko, ki jo hranijo v priročnem skladišču. Ne bodo pa prikrajšani niti za mleko, moko in druge nujne življenjske potrebščine, ki jih imajo na zalogi. Le-to sproti obnavljajo, tako da le redno česa nimajo, kar j e nujno za osnovno prehrano. Res pa je, da je to izhod v sili za vse, ki so v težki življenjski situaciji, ne more - pa čeprav se to dogaja - postati način življenja. Tega bi se morali zavedati vsi naši predstavniki v občinskem svetu in v parlamentu. Tudi to bo vplivalo na rezultat občinskih volitev, ki se približujejo. Slike in besedilo: MaH V nedeljo, 2. julija 2006, je bila na Kopitniku ob lovski koči slovesnost, posvečena 25. obletnici Poti spominov NOB občine Hrastnik. Pohodniška pot poteka po obrobju hrastniških hribov, po terenu, kjer so se v času druge svetovne vojne gibale Revirska četa, Kamniško zasavski minerski odred in ljudje, vključeni v OF, ki so vsa štiri leta podpirali NOB. »Pred 25 leti se je začela ta pot na dan 26. aprila 1981 pri muzeju v Hrastniku,...« je povedala Božena Tušar, udeleženka te proslave. »Zbralo se je okrog 200 ljudi in vsi smo šli na ta prvi pohod...« Tudi v nedeljo, 2. julija, so ga organizirali. Petindvajset jih je krenilo iz Hrastnika, devetnajst z Dola. Srečali so se pri spomeniku padlim na Kovku oziroma v Turju in potem skupaj prišli na Kopitnik, kjer je bila slovesnost, govornik je bil župan Miran Jerič, zapeli so pevci MPZ Steklar, v programu so sodelovali tudi gojenci GŠ in recitatorka dolske šole. Slovesnost je bila ob lovski koči na Kopitniku Marjan Pergar, Jože Zorčič, Toni Pavlič so podeljevali priznanja Tomo Grgič Jože Zorčič, predsednik OZ ZB in udeležencev NOB Hrastnik, je skupaj s predsednikoma PD Dol in Hrastnik -Tonijem Pavličem in Marjanom Pergarjem podelil priznanja vsem, ki so Pot spominov NOB prehodili šestkrat in več. V teh 25 letih je po tej poti šlo skupaj 1627 pohodnikov. Največkrat Tomo Grgič iz PD Ljubljana Matica - dvajsetkrat, za kar si zasluži vse čestitke. MPZ Steklarne Hrastnik Ker Toma Grgiča ni bilo na Kopitniku, smo ga pred dnevi poklicali po telefonu in imeli srečo, da je bil sploh doma. 74-letnega prekaljenega pohodnika smo zaprosili za sliko in kratko izjavo: »Rad hodim po zasavskih hribih, saj so zelo primerni za moja leta. Obiskujem pa še domžalske poti, škofjeloške in druge...« Upajmo, da bo Pot spominov NOB Hrastnik v naslednjih letih še bolj obiskana. Slike: Branko Klančar, Jasna Grgič Besedilo: Fanči Moljk © banka zasavje bančna skupina Nove Ljubljanske banke Prihaja evro m (5.) Irena Vozelj nadaljuje klepet o uvedbi evra s Tomažem Pozničem, vodjo projekta evro v Banki Zasavje in Ljubo Štrovs Štampfel, ki tam skrbi za stike z javnostmi. Več dodatnih informacij lahko dobite na spletnih straneh Banke Zasavje www.hanka-zasavje.si ali pošljete konkretno vprašanje na elektronski naslov info@hanka-zasavje.si kovancev. Svežnji bodo vsebovali 44 kom kovancev skupne vrednosti 12,52 €. Nakupna cena posameznega svežnja bo 3.000 SIT. Banke bodo smele ob posameznem nakupu omejiti število, predvidoma na dva svežnja. Oh tem naj opozorimo, daje plačevanje, s slovenskimi evrokovanci. iz začetnih svežnjev, prod 1.7. 2007prepovedano. Začetni sveženj bo vseboval: Apoen € Št. kovancev Vrednost v € Vrednost v sit 2 2 4 958,6 1 4 4 958,6 0,50 4 2 479,3 0,20 7 1,4 335,5 0,10 6 0,6 143,8 0,05 6 0,3 71,9 0,02 7 0,14 33,5 0,01 8 0,08 19,2 Skupno 44 12,52 3.000,3 Naše zadnje srečanje smo zaključili z apoenskimi vrednostmi bankovcev, po 10 in 20 evrov, ki jih bodo 1.1. 2007 začeli izplačevati bančni avtomati. No, ostanimo še malo pri gotovini. Na bankomatu imamo limitirano koliko denarja lahko dvignemo. Se bo višina limitov kaj spremenila? Res je. Višina dnevnega dviga gotovine je odvisna od bonitete imetnika osebnega računa in je določena za vsako vrsto osebnega računa posebej (klasični, osnovni, srebrni, zlati, prvi, študentski) tako v on-line kakor tudi v off-line načinu poslovanja bankomata. Odvisna je tudi od stanja na osebnem računu. Višina limita za dnevni dvig se bo nekoliko spremenila. Sprememba je povezana z zaokroževanjem (v malo širšem smislu te besede). Npr. če je bila sedaj višina dviga 100.000 SIT - v evrih bi to znašalo 417,29 €, bo ta limit »zaokrožen« na 450 €. Komitenti z najvišjo boniteto bodo lahko dvignili 650 €. Ker vemo, da na bančnih avtomatih ne moremo dobiti kovancev, ki jih bomo uporabljali po Novem letu pogosteje, saj je vrednost evrskih bistveno večja kot je tolarskih, svetujete občanom, kdaj in kje se bodo lahko oskrbeli z njimi? Od 15. decembra 2006 dalje bodo lahko občani v poslovnih bankah, tudi v Banki Zasavje, kupili začetne svežnje Ali je res, da naj bi banke odprle svoja vrata tudi 1. in 2. januarja 2007, ko je državni praznik in dela prost dan? Na predlog Banke Slovenije so se tudi poslovne banke odločile, da bodo na ta dva praznična dneva za najmanj 4 ure odprle svoja vrata. Takrat bodo samo za fizične osebe opravljale izključno zamenjavo tolarjev za evre ali evro bankovcev za evro kovance. Ne ho mogoč dvig z računa ali polog na račun. plačilo položnic, vezava depozita Samo in izključno gotovinsko poslovanje, menjava v evre. Kakšen bo sicer poslovni čas bank konec decembra 2006 in začetek januarja 2007? Banke bodo v tem času večinoma poslovale po običajnem poslovnem času, razen v soboto, 30.12., ko bodo vse poslovalnice slovenskih bank zaprte zaradi uvedbe evra in seveda 1. ter 2. januarja. Kako in katere poslovalnice bodo odprte v Zasavju v prvih dveh dneh januarja bomo obvestili občane v decembru. O tem, kako bo potekalo poslovanje s plačilnimi karticami, čeki, plačilnimi nalogi ter položnicami in elektronsko banko, v naslednjem nadaljevanju. Klepet zapisala: Irena Vozelj O zT\ Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani /AN snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja (cäanilß Dt 1 trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP „ .. , . , E-mail: atv.signal@siol.net dat! OBJAVA NA ATV SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! O o KŠEFTI INF.: 06 56 64 250. GSM: 040 267 411 (71/J ELEKTROPROM ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV EVJ ELEKTROPROM d.o.e. teke 22 1412 KISOVEC Iti.: OS S6 $7 ISO fax: OS S* 71 234 www.eltktroprom.ti ♦ trgovina EVJ Center ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje PRANGER- DRUGIČ O TABLI KI JE NI Še vedno ni oznake, ki si jo vsi uporabniki naših cest zelo želijo, ker je z njo moč ugotoviti, v katerem kraju se »bodo« nahajali v naslednjem metru svoje poti in kako hitro bo smelo biti po tem njihovo potovanje.. .Tokrat je še vedno pod prangerjem ustrezna in odgovorna služba, ki bi že zdavnaj morala poskrbeti za red. Tisti pa, ki si je tablo zaželel, naj še naprej uživa ob pogledu na napis Kisovec, saj ni verjetno, da jo bo vrnil, ker bi potem okusil v grlu kisovec. Naslednjič bomo pripravlili ta pravi pranger in »tablo« pribili nanj.. PRAV PODJETNIŠKA PODJETNIŠKI KOTIČKI IRENE METE11C: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O TRGOVINI Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah Zakona o trgovini in ga poslala v obravnavo DZ. Predlagane spremembe zakona spreminjajo 17. člen zakona in so omejene na urejanje zadev, kot je obratovalni čas prodajaln. Zakon o trgovini je bil v delu, ki ureja odpiralni čas, v zadnjem obdobju že večkrat spremenjen. Predmet polemike med trgovci in zaposlenimi v trgovini je sicer bil odpiralni čas prodajaln, vendar je pravzaprav vse skupaj izviralo iz ureditve delovnega časa zaposlenih ter plačila za delo v za delo manj ugodnem času (nedelje in prazniki). Junija je bil med delodajalci in delojemalci dosežen dogovor, ki se nanaša na ureditev delovnega časa, odmorov, počitkov in dodatkov, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ki je za delavca manj ugoden. Predlagani zakon povzema vsebino dogovora med delodajalci in delojemalci in ga prenaša v predlagano spremembo 17. člena Zakona o trgovini, ki naj bi se po novem glasil:» Trgovec določi obratovalni čas prodajalne v skladu s svojo poslovno odločitvijo in ob upoštevanjupotreb potrošnikov. Trgovec mora pri določitvi obratovalnega časa upoštevati število zaposlenih delavcev v prodajalni in njihove pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, določenih z zakonom, ki ureja delovna razmerja, in kolektivno pogodbo trgovinske dejavnosti Slovenije, zlasti določb, ki se nanašajo na ureditev delovnega časa, odmorov, počitkov in dodatkov, ki izhajajo iz razporeditve za delavca manj ugodnega delovnega časa«. STRATEŠKE USMERITVE PRI PRIVATIZACIJI SLOVENSKE ELEKTROENERGETIKE Vladaje potrdila predlog strateških usmeritev pri privatizaciji slovenske elektroenergetike. V okviru sprejetih gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje Slovenije se predvideva tržna preobrazba elektroenergetike in zanesljiva, trajna, vama in konkurenčna oskrba končnih odjemalcev z energijo. Kot pomemben ukrep se predvideva tudi zagotovitev konkurenčne ponudbe odjemalcem skozi model upravljanja in privatizacije, ki bo temeljil na ločitvi dejavnosti trženja in prenosa energije. Sprejete strateške usmeritve predvidevajo, da se za vzpostavitev konkurenčnosti zagotovi najmanj dva večja ponudnika celovite ponudbe in oskrbe z energijo (od proizvodnje do direktne prodaje kupcem). S tem pridobijo kupci možnost izbire dobavitelja, kar pa bo povratno vplivalo na racionalnost poslovanja obeh ponudnikov, konkurenčnost naložb ter optimalno ceno za porabnike. Vzporedno s preoblikovanjem proizvodnje, prodaje in trženja bo treba preoblikovati distribucijska podjetja z izločitvijo dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO) od trženja in prodaje ter organizacijo izvajalskih dejavnosti vzdrževanja preko koncesijskih pogodb. EVROKALKULATORJI VENDARLE JESENI Banka Slovenije je sklenila pogodbo s podjetjem AB Line za dobavo 700.000 evrokalkulatorjev v vrednosti nekaj več kot 72 milijonov tolarjev. Kalkulatorje za preračunavanje iz tolarjev v evre bodo gospodinjstva skupaj z informacijami o uvedbi evra predvidoma prejela na začetku novembra. S tem seje, kot kaže še pravočasno, po vseh zapletih, končal izbor dobavitelja kalkulatorjev za preračun iz tolarjev v evre. Banka Slovenije je bila za posamezen kalkulator, ki ga bodo gospodinjstva prejela brezplačno, pripravljena odšteti največ evro. Podjetje AB Line bo slovenski centralni banki kalkulatorje dobavilo v začetku oktobra, kot je bilo predvideno v razpisni dokumentaciji. Njihova ponudba je vredna 301.000 evrov oz. 0,43 evra za kalkulator. PREOBLIKOVANJE GZS Državni zbor j e maja sprejel Zakon o gospodarskih zbornicah. Z njegovo uveljavitvijo 24. junija 2006je prenehal veljati prejšnji zakon, ki se uporablja še do uskladitve statuta pravnega naslednika GZS z določbami zakona. Statut pravnega naslednika GZS mora biti usklajen z določbami novega zakona najkasneje do 24. novembra 2006. Z dnem uveljavitve novega zakona GZS postane zbornica po novem zakonu (zakon za zbornico uporablja izraz: pravni naslednik GZS), njeni člani pa postanejo člani pravnega naslednika GZS. GZS mora v petih mesecih po uveljavitvi novega zakona uskladiti svoj statut in delovanje z določbami zakona in lahko obdrži ime »Gospodarska zbornica Slovenije«. Do sprejema statuta pravnega naslednika GZS člani plačujejo članarino v skladu s predpisi, ki so plačevanje članarine urejali do uveljavitve novega zakona. Član pravnega naslednika GZS lahko šele po uskladitvi statuta s pisno izjavo izstopi iz pravnega naslednika GZS. Člani, ki so bili do uskladitve statuta oproščeni plačevanja članarine GZS, ne plačujejo članarine preoblikovani GZS še dva meseca po uskladitvi statuta, v tem času pa se bodo morali odločiti ali bodo pričeli s plačevanjem članarine ali pa bodo izstopili iz GZS. I.M. KOLUMNA © ALEKSU POREDNIH: VSE ZA »OlIKO ŽIJllKO Poletje je čas brezštevilnih prireditev na prostem, dogaja pa se tudi v zaprtih prostorih, kjer je vrvež celo leto. Večina ljudi gre v druščino zato, da se spočije od vsakdanjih bičanj in težav, ki grizejo jim dušo koprnečo. Namesto sladkosti ostaja v duši kot na dnu kozarca ujeta grenkoba zaradi neizpolnjenih pričakovanj. Tarnanje nad svetom, ženo, možem in ostalimi, ki naj bi pili kri, se spoji v hvalnico omamnim hlapom. Domače, družinske in množične žurke pod streho ali milim nebom so samo nadomestek za tisto, kar so nekoč spravili pod skupni termin “igre”. Geslo starorimskih množic je bilo: “Kruha in iger!” Danes bi rekli: “Kruha in žurk!” Njihovi prireditelji, vsak dan znova pa gostilne, izkoriščajo človekovo potrebo, da pobegne pred seboj, da pozabi na suženjstvo svetu, ki mu pije energijo in včasih potiska na rob obupa. Toda (samo)pozaba je le kratkoročno uspešna, medtem ko trganje suženjskih vezi zagotavlja dolgoročen uspeh. Tega se vsakdo vsaj nekje globoko v sebi zaveda, a večino ljudi odvrača, ker je težko in dolgotrajno. Res ni lahko postati gospodar svojega uma in življenja, vendar vztrajno prizadevanje obrodi sadove. Nagrada za predano vztrajnost daleč presega vse stopnje gostilniških užitkov. Utapljanje osebnih ran v alkoholu ničesar ne reši, le v peklenski vrtinec vleče tej omami zapisanega človeka. Dokler je v rož’cah, še nekako gre. Rož’ce so čudovita stvar, imajo pa eno slabo lastnost - ovenijo in se posušijo. Jetra, ledvica, želodec in črevesje opravijo svoje. Njihovega prizadevanja ne ustaviš, čeprav si že zdavnaj opustil vsa prizadevanja, da iz svojega življenja narediš hvalnico radosti bivanja. “Briga me!” si misliš, nekaj časa ostaneš v strahoti treznosti, potem pa “šnopčka po grlu spustiš, s pivom si ga pogasiš”. Spet je ‘luštno’, spet potisneš svoja plemenita hrepenenja v kot in si rečeš: “Kaj hočem, sem pač v ‘pizdi’, a kaj bi se ‘sekiral’. Dokler bom, ga bom pil, ko me bo pobralo, pa mi več treba ne bo.” v,- --•'5oU; G' Takšnega scenarija se je v milejši ali trši različici oprijelo veliko tavajočih primerkov človeškega rodu. Zakaj? Odgovor je povsem jasen, tako očiten, da nas je sram govoriti o tem. O ogromno stvareh pišejo mediji, toda te resnice v njih ni zaslediti. V opravljivih medijih je gotovo ni in je nikoli ne bo, ker se krmijo ravno s stvarmi, ki so odraz človeške bede v svetu materialnega obilja. Če ljudje ne bi bili v ‘dreku’, jih takšne pisarije sploh ne bi vznemirjale, ker ne bi imeli potrebe, da bi se naslajali nad napakami drugih. Nad njimi se naslaja le tisti, ki si hoče ohladiti vest zaradi lastne zasvojenosti z bolečino, dvomi, samouničevanjem ter odrivanjem želja in sanj, ki se zaradi strahu pred (ne)uspehom spreminjajo v prah. Kaj je torej resnica o vzrokih za prekomerno opijanje in druge “pozitivne” elemente, ki jih omogočajo žurke? Te veselice samopozabe napolnjujejo prazno človekovo notranjost. Kakšen paradoks! Ljudje gremo v druščino, vendar ne zaradi druščine, ampak zato, da v družbi enako čutečih pozabimo nase, lažje pademo v stanje približne blaženosti, ki nam ga ne uspe doseči s trezno glavo. Trezno glavo? V mislih imam glavo, skozi katero se ne pretaka kri, obogatena z “vinskim cvetom”, a takšna glava je velikokrat še bolj zmedena, ker jo peče spomin na tisto, kar bi morali storiti za zadovoljno življenje, vendar nismo. Zakaj nismo, zakaj smo poteptali svoje želje, svoje sanje? Zakaj se raje stekamo v reko nesreče, slap samozanikovanja, ki ob zastoju srca utihne in se porazgubi v moiju večne usode? Zakaj se kar naprej za nekaj obsojamo, namesto da bi se veselili vsakega trenutka, ki nam ga podarja življenje? Razlog je v tem, da se bojimo življenja, kajti naučili so nas, daje svet hudoben in nevaren, da se je bolje držati v ozadju, da se nam slučajno ne bi kaj hudega zgodilo. Naučili smo se, da živimo napol, a takšno življenje ni vredno človeka. Če se ne odpremo svobodi duha, ki je v nas, zavozimo življenje, pa naj bo to navzven še tako urejeno. Resnično zadovoljstvo lahko čutimo samo tedaj, ko izražamo sebe, svoje bistvo, sicer zapravljamo dragocene sekunde milostnega časa. Ta čas se izteka, z vsakim trenutkom ga je manj. Kljub temu čakamo, da se bo nekaj zgodilo, da se nam bo “prikazala Marija”. Tudi če se nam bo; če ne bomo živeli sebe, izražali svoje pristne osebnosti, nam izjemni dogodki ne bodo pomagali. Sele ko bomo začeli živeti po naukih tete Ljubezni namesto po črnih bukvah strica Strahu, se bo naše življenje spremenilo na bolje. Takrat bo nastopila večja kakovost bivanja, takrat bomo lahko trajno okušali sladkost bivanja. Takrat ga bomo lahko tudi kakšen ‘glažek’ po grlu spustili, toda ne zato, da bi pozabili na vse, kar nam ni všeč, ampak zaradi navdušenja nad življenjem?^oNE © FUNŠTERC ŠTIRIMJSTIČKE Iz hlebca davčne reforme sta minister za finance dr. Andrej Bajuk in mag. Andrej Šircelj že natrosila nekaj drobtinic. Večji kos bo ponujen šele sredi septembra, ko bo o njem (o predlogu okvira reforme) tudi že odločala vlada. Videti je, da se hudo mudi?! Nekaj drobtinic od obljub: davčni postopki po novem bodo mnogo preprostejši, davek na izplačane plače bo odpravljen (če se bo le dalo?!), progresivnost pri obdavčenju dohodkov državljanov se bo zmanjšala in ne bo več dosedanjih pet davčnih stopenj, dosedanja najvišja pa bo (zagotovo?) odpravljena. Izpad proračunskih sredstev bod(m)o nadomestili z večjimi trošarinami na tobačne izdelke, alkoholne pijače, spremembo DDV, širjenjem davčne osnove, znižanjem proračunske porabe... Hip, hip, huraaa! Podpis za operacijse mize Naknadni zakonodajni referendum proti noveli zakona o visokem šolstvu bo razpisan, če... bodo pobudniki zbrali 40.000 podpisov in to od 1. do 30. avgusta. Zataknilo se je že prvi dan, ko ni bil znan naslov, kjer zbirajo podpise. Ta del postopka je bil sicer hitro rešen, težje bo s podpisi, ker iniciatoiji ne morejo pričakovati pomoči nobene od večjih parlamentarnih strank - to je priznal celo predsednik DZ France Cukjati. Kaj bolj dejavno ne misli sodelovati niti Pahorjeva SD, so sporočili. Dr. Slavko Gaber in LDS pa predvsem obžaluje, daje podpise sploh treba zbirati »o tako občutljivem vprašanju«. SDS, NSi in SLS menijo, da referendum sploh ni potreben. Tako so podporo zbiranju podpisov obljubili (le) funkcionarji Študentske organizacije Slovenije. In kaj je tako občutljivega v noveli? To je dilema o vprašanjih, kot so stopnje izobrazbe, pridobljene z visokošolskim in univerzitetnim študijem. Znanje pride kasneje na vrsto!? V Sloveniji je bil na obisku srbski prestolonaslednik Aleksander II. Karadordevič, na povabilo predsednika države dr. Janeza Drnovška. S to vljudnostno gesto (tako pravi povabilu) je prestrašil in vznejevoljil predsednika vlade Janeza Janšo, ki mu je očital, milo rečeno, samovoljo, s podukom, »da je zaželeno, da se takšne poteze predsednika države -tako kot povsod po svetu - vnaprej uskladijo z vlado, tako kot predvideva 102.člen naše ustave.« Predsednik države se je na kratko odrezal, da »si ta vlada, ki si sicer (lahko) poskuša podrejati druge institucije, zagotovo (dokler bo on predsednik) ne bo podredila institucije predsednika republike.« Boljša usklajenost ali podrejanje? - to je zdaj vprašanje. Srednje šole z omejenim vpisom bodo presejale učence skozi sito učnega uspeha v zadnjem triletju devetletke. Kriterij bodo ocene obveznih predmetov v 7., 8. in 9. razredu in splošni učni uspeh treh razredov. Po oznanilu ministra Milana Zvera je strokovni svet za splošno izobraževanje potrdil merila za vpis s 16. glasovi ‘za’, z 8. ‘proti’ in s tremi ne-glasovanji. Tudi za primere enakega števila točk več učencev na spodnji meji so poskrbeli in postavili kriterije za sistem ‘na izpadanje’ z dodatnim merilom, ki je dosežek na nacionalnih preizkusih znanja iz matematike in materinščine - s pogojem, da se bodo učenci oz. njihovi starši s tem strinjali...če bo še vedno pre-več učencev z enakim rezultatom, bodo odločitev, katere dosežke bodo upoštevali pri vpisu, prepustili srednji šoli. Sprejeta merila bodo veljala...do priprave drugih?! »MIZE BO DOBAVILA SOČA OPREMA » sta minister za zdravje Andrej Bručan in direktor podjetja Soča Oprema d.o.o., Bojan Bokalič, javno, jasno in glasno v petek, 04.08.06, z javnim podpisovanje ‘Pogodbe o dobavi in montaži 18-ih operacijskih miz s pripadajočo opremo’ v vrednosti 336 milijonov tolarjev. Soča oprema seje zavezala, da naročniku dobavi, montira in v last izroči funkcionalno, kakovostno, novo in sodobno opremo. Glavni sestavni del pogodbe je specifikacija zahtevane in ponujene opreme, ki jo mora Soča oprema dobaviti v dogovorjenih rokih, obenem pa mora izbrano podjetje zagotoviti servis s 24-umim odzivnim časom in odpravo eventuelnih napak pri delovanju opreme v 48-ih urah. S Sočo opremo je že dogovorjen skrajšan rok dobave in montaže, tako da bodo mize v bolnišnicah že v začetku jeseni. “Vesel sem, da je ta trenutek končno pred nami. Tej zgodbi je bilo potrebno narediti konec in zdravje bolnikov postaviti na prvo mesto. Spodpisom pogodbe smo dokazali, da se problem da rešiti, predvsem pa je pomembno, da bodo lahko bolniki v obljubljenih rokih operirani na novih mizah, kot sem tudi zagotovil. Mize so kakovostne in v celoti ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije, poleg tega pa so tudi cenovno najbolj konkurenčne”, je ob podpisu pogodbe poudaril minister Andrej Bručan. Direktor Soče opreme Bojan Bokalič pa je ob priložnosti povedal: “Zavedamo se, kako močna je potreba bolnikov in zdravnikov po kakovostnih operacijskih mizah in opremi. Istočasno se zavedamo, koliko oči je uprtih v nas. Vložili bomo dodatne napore, da izpolnimo pogodbene obveznosti v skrajšanem roku in upravičimo zaupanje razpisne komisije, ministrstva za zdravje, bolnikov, zdravnikov in javnosti.« O proizvajalcu pa zgodovina molči! MaH POČITNIKARSKO -------------f VSAK 1)AN JE NOV DAN V Domu upokojencev Franc Salamon v Trbovljah stanovalcem in njihovim sosedom ni nikoli dolgčas. Strokovno usposobljeno osebje, prostovoljci in sami poskrbijo za zabavo in kratkočasje skozi vse leto in v poletnih mesecih, ne glede na vremenske okoliščine, je enako. Ob našem obisku v julijskem dopoldnevu, kije že napovedovalo vroč poletni dan, je delovna terapevtka Marija Sajovic predstavila poletne aktivnost:»Vsak četrtek potekajo organizirane delavnice z različnimi tematikami, športne aktivnosti, izleti in družabne igre. Med športi prevladuje balinanje imamo pa tudi čisto prave tenisače, ki znajo dobro udarjati z loparjem po žogici. Danes (27. 07. 2006) si lahko v likovni delavnici ogledate na delu naše likovne ustvarjalce. Delavnico vodi študentka Maša Jazbec.« Potepanje po Sloveniji-utrinkiz Lisce Med stanovalci je veliko zanimanja za likovno izražanje v vseh mogočih tehnikah. Ana Kosec, Berti Urbanc in Hilda Vidergar so slikale dom v katerem prebivajo in naravno okolje, ki ga obdaja ter domišljijske vzorce v tehniki lepljenja. Med tem, ko so ženske izražale ustvarjalnega duha, se je moški del stanovalcev doma pretežni del časa zadrževal na ali ob balinišču. Jakob Horvat se je odločil za družabno igro ČLOVEK NE JEZI SE in se ves potek igre držal glavnega načela igre: ni se jezil, ne zaradi rezultata, niti na soigralko, ki mu je delala družbo, no, ja, če ni ‘petrigala’ tudi ni bilo razloga za jezo. Sreča pa, o tem se je v življenju gotovo že prepričal, je opoteča. Ustvarjalno poletje- likovna kolonija Marija Pišek se, v okviru Evropskega sklada preko Zavoda za zaposlovanje RS v programu usposabljanja na delovnem mestu, ukvarja s stanovalci na oddelku obolelih za demenco. Deluje tudi kot (angel)varuh ljudem s posebnimi potrebami. Pravi, da je delo zanimivo, seveda pa mora imeti človek za takšno delo poseben čut in razumevanje za sočloveka, sicer je lahko zelo naporno. Družabne igre Ob opoldanski vročini se stanovalci umaknejo žgočim sončnim žarkom in sopari v sobe in počivajo, ali pa v senci dreves in grmovnic čakajo, da potegne večerna sapica in malce ohladi ozračje. Čakajo na ohladitev in pričakali sojo. Lažje so zadihali, kljub temu pa sivo nebo in dežne kapljice, ki jih potrebujejo tudi njihove zelenice, ne smejo trajati pre-dolgo. Nevarno je, da postanejo otožni in »sivi« kakor vreme. Po nekaj deževnih in oblačnih dneh se jim že toži po sončku. Tombola V domovanju naših starejših občanov na Tereziji ne primanjkuje zanimivega dogajanja, nikoli ni dolgčas in nihče ni osamljen, če to noče. Dolgi in vroči poletni dnevi tako hitreje minevajo. Besedilo: M.A.Š. Slike: arhiv DUFS UmmJT DRUŠTVENO <--------- MOJA DEŽELA (REGIJA) - LEPA IN GOSTOLJUBNA Tudi v letos se prebivalci mnogih slovenskih krajev trudijo, da bi bila naša dežela lepa in tisti, ki imajo stike z obiskovalci, tudi da je gostoljubna. Regijska ocenjevalna komisija si je ogledovala lepote in okušala prijaznost zasavskih udeležencev tekmovanja v projektu »Moja dežela - lepa in gostoljubna. Obiskali so občine Dol pri Ljubljani, Šmartno pri Litiji, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Radeče. V komisiji so sodelovali Franci COLLAUTTI iz Radeč, Majda DRNOVŠEK in Jože GOLE iz Hrastnika, Marija JEMEC z Dola pri Ljubljani, Marija JURAJA iz Trbovelj in Blanka REJC iz Litije oziroma Šmartnega pri Litiji. V času od 19.06.2006 do 29.06.2006 so ocenjevali kraje na podlagi predlogov, ki so jih prejeli iz posameznih občin razvrščenih v sedem kategorij. Po njihovi presoji pa so se udeleženci razvrstili takole: Gimnazija Litija V kategoriji SREDNJA MESTA, kjer je bila povprečna ocena 8,79, vodi HRASTNIK z oceno 9,07, drugo je Zagorje z 9,00, tretje so Trbovlje z 8,86 in nazadnje še Litija z oceno 8,23. Kategorija MANJŠA MESTA je imela le enega tekmovalca, RADEČE z enotno oceno 8,83. Tudi v kategoriji TURISTIČNI KRAJI so bile prijavljene samo IZLAKE in ocenjene z 9,25. Kategorija DRUGI KRAJI je imela več udeležencev, njihova skupna povprečna ocena je 8,49, prvo mesto pa je pripadlo DOLU PRI HRASTNIKU (Hrastnik) z oceno 8,92, drugi je Bogenšperk (Šmartno pri Litiji) 8,84, tretji Videm-Dol (Dol pri Ljubljani) 8,31 in četrto Šmartno pri Litiji z oceno 7,88. Kategorija HRIBOVSKI KRAJI je v povprečju dosegla oceno 8,7, ki sojo krepko preskočile GOLČE (Zagorje) z oceno 9,26, sledi Slivna (Litija) z 8,97, dalje Svibno (Radeče) z 8,83, četrte so Čeče (Trbovlje) z 8,81 in peta Velika Preska (Litija) 7,92. Šole so tekmovale v kategoriji ŠOLA DO LETA 1980, povprečna ocena 8,99. Prvo mesto, s krepko preseženo povprečno oceno, je zasedla OŠ MLINŠE (Zagorje) z rezultatom 10,288, druga ji je za petami z 9,70 OŠ Heroja Rajka Hrastnik, sledijo OŠ Kisovec (Zagorje) z 9,48, OŠ Marjana Nemca (Radeče) z 9,44, OŠ Gradec (Litija) 9,08, Gimnazija Trbovlje 8,60, OŠ Tončke Čeč (Trbovlje) 8,39 in OŠ Dol pri Ljubljani z oceno 8,23. Izlake V kategoriji ŠOLA PO LETU 1980 sodelovala le GIMNAZIJA LITIJA in povprečna ocena in njena je 8,97 Center za razvoj Litija, kot izvajalec projekta »Moja dežela -lepa in gostoljubna«, predlaga v nadaljnje ocenjevanje vse prvo in drugo uvrščene v posamezni kategoriji. To so: HRASTNIK, ZAGORJE, RADEČE, IZLAKE, DOL PRI HRASTNIKU, BOGENŠPERK, GOLČE, SLIVNA, OŠ MLINŠE, OŠ HEROJA RAJKA HRASTNIK in GIMNAZIJA LITIJA. Le-te bo obiskala in ocenjevala republiška komisija, imenovana pri Turistični zvezi Slovenije oziroma pri njenem Projektnemu svetu. Ta na republiški ravni vodi in usmerja Osnovna šola Mlinše ocenjevanje, ter je neposredni organizator ocenjevanja tega projekta. Besedilo: MaH Slike: PRAV DRUŽABNA |17 + ZA ŠE BOLJŠE POČUTJE PLANINCEV Planinci in drugi obiskovalci Zasavske Svete gore so bogatejši za prenovljeno gostinsko sobo v planinskem domu na tem znanem zasavskem hribu. V nedeljo 6. avgusta sojo slovesno predali njenemu namenu. V kratkem kulturnem programu so nastopili Leseni rogisti z znamenitimi lesenimi trobili in moški pevski zbor Loški glas. Slavnostni nagovor je imel predsednik Planinskega društva (PD) Zagorje ob Savi Ferdinand Drnovšek. Za njim sta v optimističnem duhu spregovorila vodilna moža pokroviteljev, Jožef Smrkolj, predsednik uprave podjetja Eti Elektroelement d.d. Izlake, in Matjaž Švagan, župan Občine Zagorje. Po končanem uradnem delu so si številni obiskovalci ogledali prenovljeni prostor in se zabavali ob zvokih ansambla Evergreen. Že njihovi prvi odzivi so pokazali, daje bila odločitev za obnovo največjega prostora v planinskem domu na Sveti gori prava poteza. “Trakje prerezan, le pogumno si oglejte novo pridobitev!” To vabilo so izrekli (z leve): predsednik PD Zagorje ob Savi Ferdinand Drnovšek, zagorski župan Matjaž Švagan in predsednik uprave podjetja Eti Elektroelement d.d. Jožef Smrkolj. Obnovitvena dela so se pričela 27. junija in so trajala do 4. avgusta. Projektant nove podobe osrednjega gostinskega prostora v planinskem domu je Stane Ocepek iz Litije, mož velikih oblikovalskih sposobnosti in širokega srca, saj je delo opravil prostovoljno. V zahvalo je na otvoritveni slovesnosti prejel priznanje PD Zagorje za posebne zasluge pri razvijanju planinstva v občini Zagorje. Poleg izvajalcev tesarskih, zidarskih in soboslikarskih del so bili v prenovo cel čas vključeni zagnani planinci, ki so poskrbeli za vodovodno in električno napeljavo ter preboj stene za šankom. Slednje je bilo potrebno za izgradnjo prehoda, ki v skladu z evropskim higienskim standardom HASAP povsem ločuje gostinski del in sanitarije. Vrednost naložbe znaša okrog 6 milijonov tolarjev, v načrtu pa so že novi projekti v domu. Jeseni se bodo najprej lotili adaptacije dveh apartmajev, vedno pa je dovolj tudi tekočega vzdrževanja. Dolga tradicija z močnimi koreninami Trenutna prioriteta zagorskih planincev je po Drnovškovih besedah dvigniti organizacijo planinskih izletov za mladino in starejše na višjo raven. To bo hkrati pomenilo tudi večjo obiskanost planinskih točk, med katerimi ima Zasavska Sveta gora pomembno mesto že vsaj 100 let. Že najmanj pol tisočletja je tukaj znano romarsko shajališče, kot planinski kraj pa seje pričela uveljavljati kmalu po letu 1905, ko je bila ustanovljena litijska podružnica Slovenskega planinskega društva (SPD). Takratna Sveta gora je bila zanimiva celo za planince iz Hrvaške. Po 1. svetovni vojni je planinstvo še bolj zaživelo. Leta 1927 so planinci uredili skromno zavetišče v prostorih majhne mežnarije, ki jim jih je odstopil župnik. Tri leta kasneje je litijska podružnica SPD odkupila zemljišče na bližnjem hribčku Požganica, kjer so zgradili lasten planinski dom. To je bila t. i. Tomazinova koča, ki je dočakala slovesno odprtje 9. avgusta 1931. Med 2. svetovno vojno je planinsko kočo doletela enaka usoda kot druge objekte na Sveti gori - iz strateških razlogov so jo požgali partizani. Koje vojni vihar minil, so požrtvovalni planinci znova stopili skupaj. Jeseni 1945 jim je rudnik podaril leseno barako, ki sojo razstavili in prepeljali na Sveto goro. Tam sojo spet sestavili in junija naslednje leto predali namenu. Njena oskrbnika sta postala domačina Janez in Zofija Cirar. Leto 1946 je pomembno tudi zato, ker je bilo takrat ustanovljeno PD Zagorje. Že oktobra 1949 je bil predan namenu planinski dom z zidanimi spodnjimi in lesenimi zgornjimi prostori. V njem je bilo 60 ležišč. Zrasel je na pogorišču nekdanje šole, kjer stoji še danes, vendar v spremenjeni obliki. Novembra 1974 je namreč prvotni dom pogorel do tal. Planinci so se ob pomoči traktoristov iz Tirne in Nova notranjost planinskega doma je dostopna vsem obiskovalcem planinskega raja na Zasavski Sveti gori. Mož z brki skrajno levo je projektant nove podobe gostinske sobe Stane Ocepek. Rovišč takoj lotili odstranjevanja ruševin in pepela, nato pa začeli zidati. Pri darovalcih iz Time, Rovišč, Šentlamberta, Zagorja in drugih krajev so dobili les, tako daje bil kljub snegu in mrazu v 30 dneh novi dom pod streho. V letu 1975 so nadaljevali z obrtnimi deli, tako daje bil sedanji dom slovesno odprt 9. avgusta 1976. V njegovo gradnjo je bilo vloženih 11.500 prostovoljnih delovnih ur ter 8.000 kilometrov brezplačnih prevozov s tovornimi in osebnimi vozili. Besedilo in sliki: Boštjan Grošelj 71 I© INTERVJU Franci Blaznek z gotovostjo trdi: »VSI SMO ‘KRIVCI’ ZA USPEH« V letošnjem letu mineva 130 let, kar obstaja Cementarna Trbovlje. V sedanjem Lafarge Cementu Trbovlje bodo ta visok jubilej slavnostno obeležili. Predvsem se aktivno vključujejo v vsakdanjik občanov Trbovelj in si kot generalni pokrovitelji mnogih prireditev, športnih in razvedrilnih, prizadevajo popestriti in razgibati življenje v kraju. S predsednikom uprave Francijem Blaznekom sva se pogovarjala o željah, načrtih in seveda o uspehih in nastal je tale pogovor. Začniva z rezultati Lafarge Cementa Trbovlje v prvem polletju letošnjega leta. Letošnje leto se je, na naše presenečenje začelo, z razliko od lanskega, kljub dolgi zimi in slabemu vremenu, z zelo dobro prodajo, ki je presegla vsa pričakovanja. Prodali smo 542 tisoč ton cementa in 9 tisoč ton klinkeija. V letošnjem januarju je bila prodaja še v okviru naših predvidevanj, v vseh ostalih mesecih, do vključno julija, pa je bila poraba in s tem tudi prodaja cementa v Sloveniji izredno visoka. Zanesljivost obratovanja peči je bila preko 97 %, kar je vrhunski dosežek. Dogajalo se je, da je konec tedna pošla vsa zaloga cementa, ki smo jo preko vikenda obnovili in v začetku naslednjega delovnega tedna takoj spet prodali. V letošnjih prvih petih mesecih je bilo prodanih 215 tisoč ton cementa, kar j e 23 % nad načrti. Zaradi težav sestrskih tovarn v Avstriji, ki se poleg velikega povpraševanja po cementu srečujejo še s težavami v proizvodnji, se letos ne moremo medsebojno dopolnjevati, kot smo to storili lani, ko smo del našega trga oskrbovali s proizvodnjo iz avstrijskih cementarn. Pričakovali smo, da bodo veliki infrastrukturni objekti dokončani, vendar pa je vzporedno odprtih veliko manjših projektov, vse to pa je vzrok za veliko porabo cementa. Ali se v tej situaciji že odražajo investicije v posodabljanje proizvodnje? Investicijski ciklus v posodabljanje proizvodnje daje želene rezultate. Imamo zelo visoko storilnost peči, zelo nizko porabo energije, torej žanjemo sadove preteklih investiranj. Znano je, da cementarna obratuje brez kakršnegakoli večjega zastoja. Porabili smo zelo malo časa za remont, kljub temu so vsi tehnični parametri na vrhunskem nivoju. Poleg posodabljanja vzporedno poteka tudi sanacijski program, s katerim bomo dobili tudi okoljsko dovoljenje, v teku pa sta tudi dve udarni točki - izgradnja odžveplevalne naprave ter zaprtje skladišča klinkeija. Poleg tega urejamo tudi notranjost in okolico tovarne, saj želimo, da bo naša cementarna tako po delovanju, poslovanju, obratovanju kot tudi po izgledu zares ena od najmodernejših v Evropi. Je skupina zadovoljna s ceno cementa na trgu? Vsa cementna proizvodnja je izrazito lokalnega značaja. Zaradi ni možno postavljati vzporednic z ostalimi, razen s sosednjimi Lafargevimi tovarnami. Seveda skušamo na trgu doseči čim boljšo ceno. Naša cena je na normalnem evropskem nivoju v primerjavi z Lafargevimi tovarnami, tako da na tem področju nimamo posebnih težav. Smo še vedno neprimerljivo slabši oz. nekonkurenčni v primerjavi z ostalimi cementarnami, ker ne uporabljamo alternativnih goriv. Strošek goriva je, zaradi nenehnega povečevanja cen nafte in premoga, velik in v tem delu smo izrazito nekonkurenčni. Trenutno nas visoka poraba cementa še drži nad vodo, v prihodnosti, ko se bo trg umiril, bo to eden izmed glavnih problemov, s katerim se bomo srečevali. Kaj si obetate od gradnji novih objektov in obnove v bivših jugoslovanskih republikah? Čeprav ima Lafarge v lasti, poleg trboveljske, tudi cementarno v Beočinu, drugo največjo, skupaj s splitskim oz dalmatinskimi cementarnami in glede nato, da je cement proizvod, ki težko prenese daljše transporte, ne računamo na odpiranje dodatnega trga na področju bivše Jugoslavije. Njihove lastne kapacitete so dovolj velike za potrebe ob prenovi. Torej si kaj posebnega ne obetamo in ostajamo na hrvaškem trgu s približno 10% proizvodnje in pokrivamo Zagreb z okolico, saj smo jim najbližja cementarna. V hčerinskem podjetju Apnenec v Zidanem mostu je še za 15 let apnenca, kaj imate v načrtu za naprej? Cementarna Zidani most, oz. Enota Apnenec, je na trgu prepoznavna po odličnem apnencu, predvsem po njegovi čistosti. Apnena moka se uporablja za odžveplevanje dimnih plinov. Moko uporabljajo v Termoelektrarni Šoštanj, Termoelektrarni Trbovlje, kot kupec pa se v prihodnjem letu pojavljamo tudi mi sami za potrebe odžveplevalne naprave. Poleg tega moko uporablja v ekološke namene tudi Cinkarna Celje. Za hčerinsko firmo Apnenec d.o.o. v Zidanem mostu je prihodnost zagotovljena. (g) TZm/mtS Kako je z odkupom zemljišča za nadaljnje izkopavanje apnenca v Zidanem Mostu? Trenutno smo s kapaciteto, ki zagotavlja še za 10 let zalog, zadovoljni. Skušamo in želimo pa odkupiti zemljišča, ki bodo omogočala razširitev. Razgovori potekajo in računamo, da bomo v naslednjih petih letih realizirali hotenja in zagotovili možnost pridobivanja surovine še vsaj za 20 let, s tem pa tudi nadaljevanje delovanja hčerinske firme. Ostajate pri načrtu proizvodnje in prodaje za naslednje leto ? Glede na prodajo cementa, kakršna je trenutno, imamo edino rezervo, samo v proizvodnji v času jesenskega remonta, ki smo ga načrtovali za 10 dni. V primeru enakih tržnih razmer in stanja naprav ga bomo skušali preskočiti, čeprav je to tvegana odločitev. Ob kontinuiranem delovanju od februarja do septembra bi bilo potrebno naprave zaustaviti in preveriti, v kakšnem stanju so. Vendar bomo morali prevzeti tveganje, glede na velike potrebe trga in se odločiti. Deset dni remonta v končni fazi pomeni 18 tisoč ton cementa, kar je pa približno 1/3 prodaje v sezonskih mesecih. Načrt proizvodnje ostane tak, kakršen je. Leto bomo zaključili z bistveno nižjimi zalogami kot lani, kar lahko pomeni določene težave v spomladanski sezoni. Za sponzorstvo in prevzem generalnega pokroviteljstva ste letos namenili kar precej sredstev. Zakaj ? Ne gre toliko za denar oz. sredstva, ki jih dajemo. Vedno poudarjam, da se zavedamo družbene in ekološke odgovornosti, ki jo imamo do naše sredine. Poleg tega je v kraju prisoten še dodaten negativen moment, ki se kaže v upadanju trboveljskega gospodarstva. Smo eni od redkih uspešnih, če ne celo edini. Zato ne samo, da uresničujemo sanacijski program in izgradnjo čistilne naprave, zavedamo se tudi pomena sodelovanja z lokalno skupnostjo. Tako podpiramo vse dejavnosti, ki se v občini Trbovlje in širše odvijajo. Naša sponzorstva in donatorstva se dogajajo vse leto, ne samo ob občinskem prazniku. Pri slednjem smo se, glede na to, daje letos 130 let obstoja tovarne, potrudili in sklenili finančno podpreti in na ta način popestriti dogajanja ob praznovanja. Donirali smo vrsto 1 I prireditev. V začetku Lafargevega poletja smo poskrbeli za varen prevoz otrok v počitniške ‘kolonije’, bili smo glavni pokrovitelj Rallyja v Zasavju, sodelovali smo v »pozdravu poletju« ob začetku počitnic na trboveljskem odprtem bazenu ipd. Glavni namen tega in seveda tudi moja želja kot Trboveljčana pa je, da ne dopustimo, da zamrejo kulturne, športne in družabne aktivnosti, če že gospodarstvo oz. ekonomska moč Trbovelj peša. Kljub temu ali pa prav zato moramo našim otrokom nuditi tudi ta del otroštva, ki smo ga bili mi v prejšnjih generacijah deležni. S tem jim bomo zagotovili mladost s pestrim kulturnim in športnim dogajanjem. Boste ob tako visokem in pomembnem jubileju izdali tudi kakšno publikacijo razvoju tovarne in njeni zgodovini? V načrtu za letošnje leto imamo izdelavo publikacije. V njej bo prikazan razvoj cementarne. Ekologija je del naših aktivnosti in je tudi del naših načrtov, zato imamo pripravljeno posebno poglavje o sanaciji stanja v tovarni od začetka do danes. Glede na 1 tjjt n n r n K^l 4 .vjjbb-H n h ijB InJJs&C*' ItillU'' : INTERVJU © --------------------------1——^— dostopne podatke bo iz tega razvidno, da je bilo narejenih veliko korakov naprej, da nas čaka še izgradnja čistilne naprave, ki bo končana v letu 2007 in še kakšen korak. Cementarna bo predstavljena, ne samo v okviru Lafargea ampak tudi v primerjavi s konkurenco, kot ena najmodernejših cementarn. Kako boste rešili težave v zvezi z onesnaževanjem zraka, ki vam jih očitajo? Ugotovili smo, da se onesnaženja niso dogajala neposredno z naše strani. Res pa je, da so bili vremenski pogoji zaradi inverzije takšni, da je dim stal nad dimnikom, veter pa gaje zabijal v samo dolino. Torej ni šlo za nobene izpade ali dodatne izpuste, ampak je enostavno zaradi vremenskih razmer, kakršne so bile, do tega neljubega dogodka tudi prišlo. Zato bomo, v okviru izgradnje čistilne naprave, na predlog strokovnjakov povišali naš dimnik iz sedanjih 60 na 100 metrov. Onesnaženja, kakršna so bila nazadnje ob neugodnih vremenskih razmerah, se ne bodo več dogajala. Kako so vaši sodelavci zadovoljni z vami in obratno, kako ste vi zadovoljni z njimi? Dobro je, da se opravljeno delo tudi izmeri. Mi merimo tudi zadovoljstvo zaposlenih. Ne samo moje prve ekipe, ampak zadovoljstvo nasploh in dobivamo, recimo temu, povprečne ocene. Delavci smatrajo, da je vodstvo na nekaterih področjih zelo, zelo uspešno, na drugih pa nam izrekajo tudi kritike. Se pravi da gre za nek normalen medsebojni odnos, ki ga negujemo. Kar se pa tiče moje prve ekipe, tistih glavnih odgovornih v sami proizvodnji, je pa takole: v letu 2002, ko nas je prevzel Lafarge, smo bili po vseh kazalcih bolj na koncu vseh približno 170. Lafargevih cementarn. V lanskem letu pa smo, po istih kriterijih, prišli v zgornji prvi del. Ti rezultati so spoštovanja vredni. Sodelavci, s katerimi delamo in vsi zaposleni so v teh primerjavah, ki jih imam priložnost delati kot direktor, glede na druge cementarne brez dvoma na visokem nivoju. Pri zaposlenih je to dejstvo vzpodbudilo voljo in pripravilo organiziran sistem inovacij. Tako so bili že 2. oziroma 3. leto naši fantje nagrajeni s prvo nagrado, v lanskem letu celo s prvo prvo. S tem seveda vpeljujemo tudi v proizvodnjo izboljšave. Kako pa so vsi skupaj zadovoljni z menoj? Verjetno niso vsi, sem pa uspel ustvariti neko vzdušje timskega dela, za katerega mislim, da je zaradi dinamike poslovnega življenja, v kakršni živimo, izrednega pomena. Moram reči, da imamo ekipo enakovrednih sodelavcev in me ne skrbi za bodočnost cementarne tudi, ko bom zapustil to delovno mesto. Besedilo: Rudi Špan NAJSTNIŠKA DAS SCHULFEST JUBILEJ GIMNAZIJE SCHEINFEL» Le kdo bi vedel, kje leži majhno podeželsko mesto Scheinfeld, če ne bi bilo izmenjave med gimnazijo Trbovlje in gimnazijo v tem nemškem mestecu. Izmenjava Trbovlje-Scheinfeld poteka letos 13. leto in se je je udeležilo že več kot 600 dijakov iz Zasavja in Scheinfelda. Kdor se je udeležil te izmenjave, razume začudene obraze nemških dijakov, ko pridejo prvič v Zasavje. Namreč, razlika med pokrajino pri nas in pokrajino Steigerwald, kjer se nahaja Scheinfeld, je očitna. Za Zasavje so značilne ozke doline, ki jih obkrožajo hribi kot so Mrzlica, Kum in Planina. Za Steigerwald pa so značilna širna polja, posejana z žiti, ki jih omejujejo zaselki in obronki gozda. Naselja in obronkigozdo v omejujejo Šima žitna polja Pokrajina se le rahlo dviga in spušča. O zasavskih hribih pa ne duha ne sluha. Zato je to področje pravi raj za kolesarje in pohodnike, ki ljubijo le lahne vzpone in počasne spuste. V vseh teh letih sodelovanja z gimnazijo Scheinfeld so se stkala iskrena prijateljstva med dijaki in med profesorji obeh šol. Ob letošnjem obisku nemških dijakov v Zasavju smo prejeli povabilo na praznovanje jubileja nemške šole oziroma na t.i das Schulfest, ki smo ga z veseljem sprejeli. Tako smo se 22. julija 2006 udeležili prireditve ob 60-letnici gimnazije Scheinfeld. Potekala je v šoli in na njenem dvorišču. Na njej so aktivno sodelovali dijaki gimnazije, ki za razliko od nas, ki smo že krepko zakoračili v počitnice, še vedno gulijo šolske klopi. Uradni del praznovanja Po kratkem uradnem delu, v katerem so udeležence nagovorili ravnatelj in predstavniki šolskih in lokalnih oblasti, so dijaki za nas pripravili različne aktivnosti. V eni izmed učilnic so predstavili tudi projekt naše izmenjave. Profesorji so organizirali vodene oglede po šoli, tako da so lahko nekdanji dijaki videli, če seje, v času od njihovega obiskovanja gimnazije do danes, kaj spremenilo. Gimnazijski Big Band Vseskozi pa je na dvorišču igral Big Band, orkester gimnazije Scheinfeld, v katerem igra tudi moja partnerka iz izmenjave. Zanimivo j e bilo videti in slišati nekdanje sošolce kako kramljajo, saj se mnogi niso videli že od šolskih let. Druženje Na prireditvi pa niso sodelovali samo dijaki in profesorji, ampak tudi starši sedanjih dijakov, ki so poskrbeli za mala sladka presenečenja. Napekli so najrazličnejše vrste peciva in torte, ki so ji po simbolični ceni prodajali obiskovalcem. Izkupiček prodaje so namenili šoli in njenim projektom. Skratka, vzdušje je bilo prijetno in ga ni zmotilo niti nekaj kapljic dežja. Kar težko smo se poslovili od gostoljubnih Scheinfeldčanov. Besedilo in slike: Katja Kozjek REPORTAŽA (p S SEVNIČANI V DOLOMITE ... Pod vrhom Tofane diMezzo (3244 m) Ena izmed ferat - varovanih poti Dolomiti so privlačna točka za planince in alpiniste. Stolpi, ki rastejo iz melišč, kot je nekdo zapisal. Sevničani so imeli tam že večkrat nekajdnevne tabore. Tako tudi letos, zadnji teden v avgustu. V ponedeljek, 24. julija 2006, je odšla prva skupina, ki seje utaborila v kampu La Baita blizu jezera Misurina (1756). HarmonikarJ*ože Cizelj*, kije igral ves večer neprekinjeno. Krst za vse tiste, ki so prišli prvič nad3000m Vreme je bilo ugodno, zato so lahko vsak dan zavzeli kak vrh -Cim Cadin N.E.(2788), Monte Piana (2300), Tofana di Mezzo (3244)... Na tri tisočaka se je povzpela tudi skupina, ki je prispela v Dolomite v petek, 28.julija. Brez težav. Z zadnje gondolske postaje traja vzpon do vrha le dobre pol ure. Medtem ko seje prva skupina vračala po grebenu in obiskala še en vrh, se je petkova skupina spustila do Gortine d Ampezzo po olimpijski smuk progi. Povsod pa so nastajali lepi posnetki... Besedilo in slike: Fanči Moljk IN SLATNO L V' Ob spustu - posnetki Cotine d Ampezzo V soboto sta se obe skupini vrnili v Slovenijo, in sicer pod Ponče, kjer imajo v Slatni, nekdanji karavli nad Ratečami, v najemu planinsko zatočišče. Tam se je začela popoldne namreč slovesnost, ki je bila posvečena 40 -letnici njihovih taborov v tujini. «Tabori imajo na slovenskem bogato tradicijo,... «je dejal v svojem govoru Jože Prah, predsednik PD Lisca Sevnica. »Včasih so jih organizirali v ilegali, danes pa je na Slovenskem okrog 100 planinskih taborov na leto.» Pred 40 leti se je porodila ideja o taborih pokojnemu Lojzetu Motoretu, največ pa sta jih organizirala Lojze Anzeljc in Vinko Šeško. Prisotnih je bilo tudi šest pohodnikov izpred 40 let. Pozdravni govor sta imela tudi Borut Vukovič, predsednik MDO in Danilo Škrbinek, predstavnik PZS. V programu so nastopili pevci PD Lisca Encijan, slišali pa so tudi nekaj odlomkov o teh taborih iz potopisov, ki so izhajali v Zasavcu. Druženje ob tabornem ognju s pogovori, plesom in pesmijo je odmevalo na jasi sredi gozda še pozno v noč... Besedilo in slike: Fanči Moljk NAPREJ! Slogan, ki ga zagorski župan Matjaž Švagan ponavlja že 5000 dni svojega županovanja, krepko drži in za njim stojijo tudi vsi Zagorjani (tudi tisti, ki želijo svojo občino). Po enostavnem računu in še malce zaokroženem rezultatu je to skoraj 14 let. Okrog tretjine delovne dobe si je prislužil Matjaž Švagan kot župan zagorske občine. Ali si bo dodal še kakšen županski mandat, torej ali bo kandidiral jeseni, bo povedal takoj v začetku naslednjega tedna, je obljubil. Trenutne noče reči ne DA in ne NE, zaveda pa se, da ima zagotovljeno podporo mnogih volilnih upravičencev in računa na gotov uspeh v drugem krogu (če ne že v prvem), ako bo... Gotovo pa je, da v mesecu avgustu Zagorjani praznujejo svoj občinski dan, 9. avgust, praznovanja so običajno razvrščena preko celega meseca. 1 $11 le Z Že 30. julija je bila na Čemšeniški planini spominska slovesnost ob 65. obletnici ustanovitve Revirske partizanske čete. Pohoda na Čemšeniško planino se je udeležilo okrog 500 pohodnikov iz Zasavja in drugih slovenskih krajev. Slavnostni govornik je bil predsednik glavnega odbora ZZBU NOV Slovenije Jože Božič, vsi pa so uživali v prijetnem in domiselno pripravljenem ter dobro izvedenim kulturnem programu. ■TH- K3N i k Ajj REPORTAŽA <©! »AN PRED ZAGORSKA NOČJO V dnevu pred zagorsko nočjo pa je bilo pestro športno, glasbeno, zabavno... Na Ruardiju so se dopoldne sankali. No, zakaj pa ne - saj se da. Če ste bili tam, ste lahko videli, kako po asfaltu drvijo mladi sankači. To je bilo predstavitveno tekmovanje v poletnem sankanju. Tudi velike tarče so bile od daleč vidne, ampak to ni bil cilj za sanke, pač pa za puščice, ki sojih izstreljevali iz lokov postavni mladci in mladenke na lokostrelskem tekmovanju za 11.pokal J.V. Valvasorja. Kolesarji so vzeli pedala pod noge in se podali na kolesarski vzpon na Zasavsko sveto goro, nekaterim je bilo tako všeč, da so se vzpeli na pedalih še v nedeljo, ko je bil tam gori še posebej slovesno pred in v planinskem domu. Ta čas pa so v Zagorju igrali ulično košarko, se odpravili na tek po zagorski dolini in se s Savskimi gusarji spustili po Savi. Na Izlakah so se na Pozničev memorialu merili v hitropoteznem šahu ... Najmlajši so imeli zabavo na ploščadi pred muzejem, drugi so se raje po promenadno imeli s Pihalnim orkestrom SVEA Zagorje. O Zagorski noči pa...oh, za vsakogar je bilo kaj - tudi najbolj super mini od vseh super minic za moške oči! Ja, pa sladoled je tudi bil in seveda, brez komentarja, ognjemet - lep, iskreč, svetleč, bobneč... Besedilo: MaH Slike: PRAV, ViH,M.V. GALERIJA + Letošnji ulični festival Mat kultra 2006, ki je potekal v mesecu juniju v kar nekaj zasavskih krajih, je bil uspešen. Leta 2004 ga je ustanovil RCR, ki mu je v Podvinah tudi omogočil pred kratkim ‘domovanje’. Od petnajstih predvidenih festivalskih večerov in matinej sta odpadla samo dva. Tako se je predstavilo petdeset skupin s predstavami, ki so poživile kulturno dogajanje po Zasavju - od Radeč do Litije. Vzdušje so skušali ujeti v fotografski spomin člani Foto kluba Hrastnik, ki so sedaj napravili izbor 35 fotografij, ki bodo na ogled v Galeriji Zdravstvenega doma v Hrastniku od 12. 08 .do 25.09.2006 . Avtorji: Jernej Biderman, Matevž Kostanjšek, Matjaž Kirn, Mojca Podrenik, Primož Hafner in Vinko Žagar. A vtorJernej Biderman Avtor Vinko Žagar Matevž Kostanjšek Matjaž Kirn Utrinki z uličnega festivala MAT KULTRA Fotografske utrinke si lahko ogledate v Galeriji zdravstvenega doma v Hrastniku od 12.8. do 25.9.2006 Po-vabilo Fanči Moljk ST1J011 Šoht, klub hrastniških študentov in dijakov, je v sodelovanju z drugimi klubi in društvi iz Zasavja pripravil nov petdnevni festival, ki bo letos poteka med 30. avgustom in 3. septembrom. l % Festival ŠTUOR je zasnovan kot zasavski festival, zato so k sodelovanju povabili predvsem zasavska društva. Festival Štuor je v tem koledarskem letu tudi edini festival, ki ga pripravljajo študentski klubi v Zasavju. Ideja samega festivala pa je predvsem ta, kako zapolniti konec počitnic z dogajanjem, ki zadovolji različne okuse, od tistih, ki jim nikoli ni dovolj športa, do tistih z ustvarjalno žilico, na svoj račun pa seveda pridejo tudi tisti, ki prisegajo na dobre koncerte. Posebnost, ki razlikuje ŠTUOR od ostalih poletnih festivalov je ravno v tem, da tu ni poudarek le na koncertih, kot je to navada drugje, pač pa v številnih in raznolikih prireditvah (v programu festivala je preko 25 prireditev!), od športa, do kulture in dobrodelnih akcij. V vseh dneh festivala bodo potekale številne delavnice, športne prireditve, predstave in seveda koncerti. Podrobni program, si lahko ogledate na spletni strani www.stuor.si, kjer zbirajo tudi prijave za delavnice, oglede in tekmovanja. Vse prireditve na festivalu so brezplačne, prav tako pa je poskrbljeno za brezplačno kampiranje. Vljudno vabljeni! ŠOHT l Dalmatinski večeri Miss mokre majčke Miss sonca Miss bikini Miss Aqua ^ Mister Salsa večer Pena party Sangria party Orientalski večer Poletni kino V primeru slabega vremena prireditve ob nočnem kopanju odpadejo. Vse dodatne informacije: 03 56 73 100 ali info@hotel-mediisketoplice.si TERMALNI POKLON POLETJU MEDIJSKO POLETJE 2006 HOTEL MEDIJSKE TOPLICE LETNO TERMALNO KOPALIŠČE COCKTAIL BAR JAMA Pričelo se je sicer leta 1982 v Radovljici z mojstrskimi tečaji kot Festival Radovljica. Zanetil pa jih je Klemen Ramovš, flavtist in specialist za izvajanje stare in sodobne glasbe za kljunasto flavto. Zdaj prihaja v vse manjše kraje prireditev kot SKUPINA FESTIVAL BREŽICE že od 1997. Poudarek delovanja Skupine je namenjen obiskovanju manjših, pozabljenih, nepoznanih lokacij, ki pa so neprimerno bolj v sozvočju z glasbo, ki jo izvajajo udeleženci festivala, kot dvorane v mestih in prestolnici. • e nekaj let je ena izmed takih lokacij cerkev sv. Martina v Trbovljah. V letošnjem avgustovskem četrtkovem večeru sta nastopila Timothy Haig na violnini in Valeria Montanari s čembalom. Programje obsegal Mozartove Sonate. Cerkvica sv. Neže na Kumu, ki je tudi že stalna gostiteljica Festivala, bo letos odzvanjala v sonatah za violino Johanna Sebastiana Bacha, kijih bo iz čudežnega instrumenta izvabljala Lidewij van der Voort v petek, 11. avgusta ob 20.30. MaH NA KOPITNIKU PRETEŽNO MLADI CITRARJI Kot smo že poročali, bo tudi letos zadnjo soboto v avgustu na Kopitniku prireditev Popoldne ob citrah. To bo 26. avgusta 2006, z začetkom ob 13.uri. »Natančnega seznama še nimamo, bodo pa nastopali pretežno mladi iz vse Slovenije,« je povedal Peter Napret, glavni organizator popoldneva v vseh teh letih. Bo pa prav to soboto dopoldne še ena podobna prireditev v Velenju, in sicer Citre na vsakem koraku, ko lahko na različnih lokacijah mesta naletimo na igranje citer. »Marsikdo bo od tam odšel naravnost na Kopitnik,« je še dejal prizadevni glasbeni organizator Peter, vključno z njim. Povedal je še, da v Sloveniji z razliko od ostalih alpskih držav narašča število mladih, ki se učijo igranja na ta inštrument. Da bo poskrbljeno na Kopitniku tudi za hrano in pijačo pa imajo na skrbi planinci iz Rimskih Toplic. Nikoli še niso razočarali. Fanči Moljk KO PESEM SPREGOVORI Drage bralke, cenjeni bralci! Nekdo pogreša julijsko vročino, drugi se za to ne meni. Brez potrebe se toliko pozornosti namenja vremenu, ki je le izgovor za naše nezadovoljstvo nad življenjem. Trezen razmislek hitro razkrije, da smo za tarnanje nad svetom, soljudmi in seboj odgovorni sami. Zapiramo se pred seboj, zapiramo se pred čari življenja, ki so nam na voljo vsak trenutek, na vsakem koraku. Če bi si resnično dovolili živeti, bi bil vsak dan praznik. Bili bi bolj delovno učinkoviti, bolj ljubeči, bolj zdravi. Besede stres sploh ne bi poznali, saj bi delali z veseljem. Znali bi si vzeti čas zase, razlike med ljudmi bi cenili kot priložnost za spoznavanje drugih in sebe. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) TO JE SAMOTA Sonce prek polja svojo toploto razdaja, vetru se boječe uklanjajo trave dehteče. V tem vetru zgubijo se pojoči zvonovi, zato pa pri cerkvi donijo, da se lahko v sončnem polju za vedno umirijo. V tem polju sončnem sem čisto sam, zvonove in veter za družbo imam. To je samota, saj rad jo imam, z oblački se mota, ji pot ni poznan; ko jih odnese, ostanem spet sam. Andrej Režun VROČINA? Smo ječali in vpili, ko vročina nas je bila, zdaj pa tarnamo nad močo, da dopust je zamorila. Naj poletje razbohoti znova svoje valovanje, komur je prevelik strup, v senci najde domovanje. Dobri Znanec BRATA Dva brata nikoli si nista enaka. Eden pameten za dva, drugi “houdrast”za oba. Eden bi kar za babam ’ gledu, drugi bi pri miru s$du. Ista na pogled si nista, čeprav iz istega testa. Eden bi najraje kar delal, drugi ne bi niti “španciral”. V enem sta si pa le enaka: če je ženska b ’la še taka spaka, rada priimek je obdržala, ker tega se le ni sramovala, priimka bratov dveh, ki nikoli nista čist’na tleh. Gregor Lesar “Življenje vam daje natanko tisto, kar od njega pričakujete.” (Neznani avtor) TUJCA Deskaš ves dan po vesoljnem spletu, burni maestral ti z južnih obal naplavlja ne verjetne fantazme. Pozabljaš na dan. Pozabljaš na noč. Ob tebi sem zaprta školjka, zavržena amfora med obledelimi prodniki. Sploh ne opaziš več, da se po peščeni obali z razpuščenimi lasmi sprehaja gola morska deklica. Vlado Garantini USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE! Odprti smo za vaše dragocene stvaritve, ki bodo obogatile bralce! Pošljite jih na naslov: Uredništvo Zasavca. Cesta zmage 3. 1410 Zagorje oh Savi. KI JE BIL V IZBORU ZA NAJ ŠPORTNIKA ZASAVJA V ČASOPISU ZASAVC izbran za NAJŠPORTNO EKIPO LETA 2005 50 LET ROKOMETA V TRBOVLJAH (1952-2002) Zenska ekipa v prvi sezoni1952/53 Z leve: Slavi Zaman, Marija Baloh, Vera Okorn, Dora Zagorc, Marta Ramšak, Dragi Bola, Mita Kek, Rezi Jelen, Helca Krasnik, Vera Žagar, Hilda Bauer Tako kot v drugih večjih slovenskih krajih so tudi v Trbovljah v začetku igrali veliki rokomet in sicer na nogometnem igrišču. Trboveljčani so naslov prvaka v velikem rokometu osvojili že v sezoni 1956/57. Ženski ekipi, ki je bila prav tako ustanovljena leta 1952 pa je ta podvig, to je naslov prvakinj, uspel že celo eno sezono prej. Vzporedno z začetki velikega rokometa so se igralci poizkušali tudi v manjši različici tega športa, predhodniku današnjega rokometa. Prav slednji je leta 1958 v tedanji Jugoslaviji povsem nadomestil velikega. Rudar pa je potreboval dobrih deset let, da je tudi v malem rokometu dosegel enega svojih največjih uspehov. Ekipa, ki se je v kvalifikacijah uvrstila v L ligo Stojijo z leve: Zuapnčič, Sparemblek, Mrežar, Marguč, Berdnik, Ačkun, Škrinjar, Bašič Čepijo z leve: Kem, Kmetič, Jelen, Dornik, Jekoš Bilo je v sezoni 1963/64, ko se je z osvojitvijo naslova republiškega prvaka, kot prvi med slovenskimi rokometnimi moštvi uvrstil v jugoslovansko zvezno ligo. Ekipa, ki ji je to uspelo, se je vpisala v trboveljsko rokometno zgodovino kot zlata selekcija, obdobje, v katerem je vse mesto dihalo za rokomet, pa kot zlato obdobje trboveljskega rokometa. *al je to obdobje trajalo le tri sezone, v sezoni 1966/67 seje namreč Rudar poslovil od zvezne lige. Po letih krize in večjih ter manjših vzponih in padcih se je v prvo republiško slovensko ligo povzpel v sezoni 1984/85. Leto pozneje je podpisal prvo uradno sponzorsko pogodbo s Strojno tovarno Trbovlje - v sezoni 1990/91 pa po 26-ih letih spet osvojih naslov republiškega prvaka. V dru*bi najboljših je vztrajal šest let, nato pa iz nje izpadel, vanjo pa se znova vrnil v sezoni 1999/2000. V prvi slovenski rokometni ligi pa igra pomembno vlogo tudi danes. Dvakrat se je klub uspel uvrstiti tudi v evropsko tekmovanje. V pokalu EHF je nastopil po uspehu leta 1995, tja pa se je uvrstil tudi po uspešnem nastopanju v sezoni 2003. Trboveljskim prirediteljem je ob 50-letnici RK Rudar uspelo slovenskih igriščih močnejšega turnirja še ni bilo. Ob gostiteljih so na njem nastopile še tri ekipe iz samega evropskega vrha: nemški klub THW KIEL z vsemi mo-nimi lovorikami, madžarski prvak FOTEX KC VESZPREM in večkratni slovenski prvak CELJE PIVOVARNA LAŠKO. Mali nogomet: NAJPREJ VETERANI, NATO ČLANI Športno društvo Senožeti Zagorje ob Savi organizira že 15. tradicionalni članski in 4. tradicionalni veteranski turnir v malem nogometu. Najprej bo Veteranski turnir, v petek 25. avgusta, članski mu bo sledil v soboto, 26. in v nedeljo 27. avgusta 2006, na igrišču v Sentlambertu. Imajo tudi nagradni sklad, ki je na članskem turnirju 70.000 SIT. Prve tri ekipe dobijo tudi pokale. Pokal prejmeta še naj strelec in naj vratar. Najboljše tri ekipe na veteranskem turnirju dobijo poleg pokalov še praktične nagrade. Prijavnina za članske ekipe je 5.000 SIT. Prijave za članski turnir sprejemata Marjan Ocepek (GSM: 041-353-545) in Matej Groboljšek (GSM: 041-209-830). Prijavnina za veteranske ekipe je 3.000 SIT, prijave pa sprejema Andrej Drnovšek (GSM: 041-520-619). Žreb bo v sredo 23. avgusta 2006 ob 20. uri na igrišču v Sentlambertu. Prijavnino lahko poravnate na žrebu ali na naš TRR št. 03111-1000191975 (ŠD Senožeti Zagorje ob Savi, Šentlambert 9, 1410 Zagorje ob Savi). Vse navdušene gledalce vabijo, da pridejo navijat in uživat, saj obljubljajo, da bo razburljivo in zabavno. Boško Veliki nogomet: NK RUDAR - KAR TAKOLE POŽRE GOLE V nedeljo, 30.7.2006, so člani NK Rudar odigrali prvo pripravljalno tekmo proti ekipi Mali šampijon v Celju, na umetni travi NK Rudar je izgubil z rezultatom 6:2. ■Iti PETER KAUZE U - OSMI IVA SVETOVNEM PRVENSTVU V PRAGI Čeprav je mladi Hrastničan Peter Kauzer, prvo veslo pri nas, kot ga nekateri imenujejo, gotovo pričakoval več na letošnjem 30. slalomskem SP v Pragi, pa je osmo mesto gotovo lep uspeh. Navsezadnje tekmuje na SP več kot sto najboljših na svetu. Poleg tega je izboljšal mesto na lanskoletno uvrstitvi na SP V Pentrihu, ko je bil sedemnajsti. »Še vedno pa ni premagal svojega očeta in trenerja Petra st., ki je bil na SP leta 1977 v Spittalu peti..., » se je smejala Petrova mama Anita, ki se je vrnila že v nedeljo z navijači. «Očetu je tudi dejal, da bo samo še dve leti počival na svojih lovorikah...,« nam je še zaupala simpatična Anita. I j * Mnogi so pričakovali odličje tudi pri kajakaški trojki Peter Kauzer, Dejan Kralj in Jure Meglič, kije nadomestil lanskega Andreja Nolimala. Kot vemo, so lanski evropski prvaki s SP v Pentrihu prinesli bron. Letos so zasedli četrto mesto za zmagovalnimi Francozi, srebrnimi Italijani, bron pa so nam odnesli Poljaki. O zapletih in pritožbah, ki so jih povzročali organizatorji na štartnem mestu, pri izračunavanju rezultatov, spreminjanju pravil,... pa smo brali že v medijih. Omeniti pa je treba tudi navijače, ki Petra spremljajo skoraj povsod. V Prago se jih je odpeljalo 48. Polovica članov BK Stekarna Hrastnik, polovico pa so sestavljali še drugi. Med temi tudi župan Miran Jerič in Ljubo Zalezina. »Z rezultatom sem zadovoljen, vzdušje med navijači je bilo enkratno... So tudi imenitno organizirani in se znajo držati določenih pravil, da vse poteka v najlepšem redu..., »je dejal župan Miran Jerič. -Tekmovanje v Pragi je potekalo od četrtka, 3.08. do nedelje, 6.08.2006. Fotograßje: Tomaž Gnus, Foto klub Hrastnik Besedilo: FančiMoljk OBLJUBA DELA DOLG LN PRED VAMI, BRALCI ZASAVCI, JE RAZBURLJIVO BRANJE. GLAVNI AKTER IN TUDI AVTOR LE-TEGA JE JOŽE OVNIK IN ZDAJ VEM, DA VESTE TUDI VI, KDO, OD KJE, OD KDAJ, ZAKAJ IN KAKO...? ČEMU? TO PA JE MED VRSTICAMI MOČ RAZBRATI... Potrudite se, vredno je - branja in razmišljanja! MaH Jože Ovnik: prvič! Odklenem kolesarnico, počakam trenutek, zavzdihnem - globoko, pogladim zic in kolo postavim na nogo. Snamem mu potovalno torbo, števec, še hitri pogled na zavore, pnevmatiki...veriga?...OK. Jutri te pa operem, pomislim, otovorjen s potovalno torbo stopim iz kolesarnice, jo zaklenem in se odpravim pod tuš. Za mano je Pot. Velika, dolga, a lepa Pot. 1207 km. 80 ur kolesarjenja po mejah moje domovine. Stopam po stopnicah do stanovanja. Ne čutim utrujenosti. Sploh kaj čutim, pomislim? O ja, nekaj lepega, toplega je v meni, je neko prvič doživeto občutenje...Je to Sreča?...Je to mogoče Zmaga?...Ne vem - Je Oboje!! Sobota, 2. 6. 2006 TRBOVLJE - LJUTOMER / 198 km / 10 h Ura je 03:30. In kot se rado zgodi, ko je najmanj treba, dežuje. Fino. Po Murphyu. Toda poti nazaj več ni, ko se spustim s kolesom po Partizanski mimo Vargata, skozi rondo mimo Rudisa, Strojne ali tistega kar je od nje ostalo, pri Sušniku mimo Cementarne čez Savo na levo. Smrdi. Diham čisto plitko. Tema. Dež. Pomislim na dinamo in ga vklopim. Svetloba. Dež mi biča lici, ko vozim mimo Benetk na Savi, pa mimo savskih elektrarn. Sevnica. Vztrajno dežuje. Kot bi se hotel On zgoraj še enkrat prepričati ako mislim resno. Niti v sanjah pa si v tem trenutku nisem znal predstavljati, da me bo za mojo trmo tako bogato nagradil. V Krškem zapeljem v staro mestno jedro mimo Valvasorjevega spomenika. Gleda me naravnost v oči. Prešine me misel: „ Le po katerem ganku se je sprehajal Valvasor?Je iz Bogenšperka pri Litiji v Krško potoval po Savi mimo Trbovelj ali je rajši zajahal konja? V kateri hiši je prevajal Jurij Dalmatin prvo slovensko Biblijo?Je Adam Bohorič lovil postrvi v Savi?,, Brežice, mesto na sotočju dveh rek, Krke in Save. Bilo je nekoč, ko še niso tekle vsaka zase in v svojo smer, pet lepih sester. Sava, Drava, Mura, Krka in Soča. Pa se je zgodilo zaradi ženske nadutosti, da je pogovor med njimi neki dan nanesel na to, katera bi prej pritekla do morja. Vsaka je zase trdila, da je ravno ona izbrana in edina poklicana za to nalogo. In ker ni bilo več miru okoli tega, se dogovorijo, da naslednje jutro tekmujejo. Rečeno storjeno. Ležejo k počitku. Toda Savo, najstarejšo med njim je le malo skrbelo, da bi jo mlajše tekmice zaradi njihove mladosti utegnile prehiteti, zato potihoma vstane in naskrivaj izgine. Drava to opazi in steče zanjo, malo za tem pa se od šumenja predrami tudi Mura. V dremežu zbegana in zmedena pohiti tudi ona - a v napačno smer. Krka, kije bila najbolj navezana na sestro Savo, jo hiti iskati, v tem pa prebudi iz sna najmlajšo in najlepšo izmed njih, Sočo. Ko Soča opazi, kaj so storile njene starejše sestre, v besu udari na piano, pogleda okoli sebe in jo po bližnjicah preko trdih skal in sivih prodov useka prav naravnost do morja. Od takrat tečejo tako vsaka zase in v ženski zameri.. .Nasmehnem se ob spominu na to ljudsko pripoved ob misli, kako nič se ni od takrat spremenilo. Navkljub hladnemu jutru mi je prijetno toplo. Zavijem na Podčetrtek in Rogaško Slatino. V razmaku samo 17. km ležita na obeh straneh slovensko-hrvaške meje dve svetišči. Obe spoštovanja vredni. Kam? Desno v Olimje ali levo v Kumrovec!? Ce se ne moreš odločiti, pelji naravnost naprej, pravi star furmanski pregovor. Sploh pa je Kozjansko slovenski Yellowstone. Mir in spokoj obdajata človeka na vsakem koraku. Ob tem razmišljanju prikolesarimo na Dravsko polje. Ptujski grad se ogleduje v Dravi, a ga samo pozdravim. ,,Drugič, pridem drugič...,, mu odgovarjam. In - v Ormož se pride (tudi) skozi Jeruzalem. Ko preštevam nepreštete vrste brajd, preštevam nepreštete žulje nepreštetih generacij vinogradnikov. Ugotavljam, vino je še prepoceni. Rad bi fotografiral, pa se mi ne zdi. Je le preveč vode okoli mene. Vozimo se pod palerino. Zakaj sem potem moker pod njo? Že cel dan. Ne vem, ali končno ali nenadoma se pojavi pred mano odrešilna tabla. Piše LJUTOMER. OK, pomislim, zadosti bo. Mrači se. Poiščem prenočišče v Stročji vasi. Prijeten objekt ob cesti me vabi, vstopim...Prebodejo me radovedni pogledi domačinov. Tišina. In zinem: „Kdo mi je pobarval kolo na vijoličasto?,, Smeh. Veliko smeha. Pogovor steče. Včasih se mi zazdi, da bi rabil tolmača, a vneto prikimavam. Uredimo formalnosti in že sem pod tušem. O, kako pašee! Preden zaspim, me nekaj v meni vpraša „...zakaj to počneš...?,, ZDRAVO TELO -----------h Nedelja, 3.6.2006 LJUTOMER - ČRNA NA KOROŠKEM / 214 km / 12 h Ura me prebudi ob 04:00. Lačen. Žejen. Odprem nahrbtnik in napadem „ratno rezervo,,. Napolnim flaškon in stopim iz hiše. Zajaham Vilija*, še pogled nazaj, toliko da ugotovim, kje sem spal. Piše bar, market, nočitve „Ob Brajdi,,. Jasno, lahko se bom hvalil, da sem spal v vinogradu...Reka Mura je kraljica Prekmurja. Štorklje pa zaščitni znak. Če res drži tisto o štorkljah, potem Prekmurci zagotovo ne bodo nikoli izumrli. Vozimo** se proti Lendavi. Nafta.. Mo')2l trma je bila bogato nagrajena. Naredil mi je prečudovito, zlato oranžno jutro. Sonce je nizko. Tega v Zasavju nismo vajeni. Očala ne pomagajo dosti. Svetloba me peče zadaj, v možganih. Občutek je čudovit. Prekmurje se po deževni noči kopa v zlati barvi...vidiš, zato to počnem...odgovorim...pogrešam tovornjake. Na cesti vlada mir. Postaja topleje. Čez cesto lazijo polži. Vozim slalom...občasno zgrešim vratca...Ob opazovanju zelene ravnice se peljemo mimo Bukovniškega jezera ter se naenkrat znajdemo v Bogojini. Sam Gospod ve, na kaj je mislil mojster Plečnik, da je šel postaviti božje svetišče ravno tukaj, med prekmurske njive? Privoščim si župnikovo vino, slovo, vozimo proti Murske Sobote in naprej mimo neštetih termalnih vrelcev skozi Radence. IMAM TE RADenska, tri srca; že smo v Radgonski republiki. Tu ima čas drugo dimenzijo. Pravzaprav ga ni, tako je lepa in spokojna ta pokrajina. Šok. Opazim, da nas na obzorju čakajo zasneženi Julijci. „Kajzato,, se tolažim... Hitimo naprej v Maribor. Štajerska metropola. Postanem lačen. Priporočilo -nasproti mariborske železniške postaje v parku stoji kiosk založen z odličnim sadjem, ki vam ga rade volje tudi operejo. Privoščim si grozdje in spet grozdje. Kako prija...zobam ga počasi in opazujem golobe...Nekako se nam ne da in ne da iz mesta. Zapeljemo na Lent. Stare ulice, Drava, mir, najstarejša, okoli 400 let stara trta na svetu. Gospa so vredni vsega spoštovanja. Zakaj? Na današnji dan: pred 400 leti je katastrofalen požar popolnoma uničil Braslovče, Angležiizumijo „rounders - igro, danes bolj znano kot baseball, Krištof Kolumb prinese v Evropo koruzo, krompir in tobak, v Piranu začnejo graditi cerkev sv. Jurija, španski misionarji v imenu kralja in križa uničujejo indijanska svetišča in njihove bogove. Izumljenaje pozavna, po požaru je obnovljena cerkev sv. Neže na Kumu, zgrajen je dvorec Dobrovo v Goriških Brdih, angleška kraljica Elizabeta I. ustanovi Vzhodnoindijsko družbo in s tem postavi temelje angleškemu kolonializmu, inkvizicija na grmadi živega sežge r Fililipa Giordana Bruna, in „samo,, 95 let je štela trta, ko so grofje Celjski v Trbovljah zgradili Lovski dvorec, in samo 10 let, ko je Galileo Galilei obrnil svoj teleskop v vesolje. Rotovž... a nismo zato tu. Ali pa tudi, kdo bi vedel. Vabi nas reka Drava, da se ob njej, mimo Radelj ob Dravi, Vuzenice in Mute zapeljemo do Dravograda. Po levi nas boža senca pogorja Pohorja, po desni osončeno Kobansko. Spomini na mladinske delovne brigade, udarništvo.. .nekje v daljavi poje harmonika.??. En levi in en desni in takoj mi je vse jasno. Na Dravi flos, pravzaprav dva, polna nasmejanih pričakovanj, sredi vsakega na enem drogu družno plapolata slovenska in avstrijska zastava. Slišim prvi zažiga „Slovenija od kod lepote tvoje...,, drugi je urezal „Edelvajs,,. Ne vrag le sosed bo mejak. Sprašujem se, zakaj in kako ravno Avstrija vedno koti zalego na H. Ljudje smo čudna bitja. Bazično fašistoidna. Sploh moški. Do moških. Pa ni treba čezplanke. Začne se že doma. Šikancija čez Zagorjane, pa Trbovce vsepovprek in „tiste,, Hrasnčane.. .A glej ga hudiča, slika se obme takoj, ko so posredi Zagorjanke, Trbovke in Hrasnčanke. Do njih nismo več nestrpni...tudi ne do črnih, rdečih, plavih ali rumenih žensk ne. In nič drugače ni tudi, če na to možgansko bolezen gledamo planetarno. Čez Dravski most do križišča na desno proti Ravnam. Tabla. Piše „HOLMEC,,. Spomini na osamosvajanje. Plebiscit. Napad na Kum, zatemnitve, strah, zažgana vojaška knjižica, zažgana mladost. Svoboda!!Je svoboda svobodna?? Demokracija! Obstajala je diktatura proletariata. Danes obstaja diktatura demokracije. Ali je to diktatura demonkracije? In Evropsko sodišče za človekove pravice. Smo se za to borili?? Nisem prepričan: smo se osamosvojili - ali osramosvojili!? (se nadaljuje) RAZVEDRILO + M z: £'J ! KRIŽANKA: UŽIVALEC OPUA OPISOVANJE ČESA V VEČ BESEDAH, PARAFRAZA ŠPANSKI REŽISER BUNUEL GRACEU FRANCO- SKA IGRALKA (MARIE) CKÄ DRUŽINA NAPAD, NASKOK OPLODI- TEV ZNAMKA FRANCO- SKIH AVTOV GRŠKA REKA NA PELOPONEZU. EVROTAS BALERINA PAVLOVA AMERIŠKI IGRALEC WALLACH r I \ 1 DESNI PRITOK SENE V FRANCIJI ANDREJ KAROLI PRISTAŠ UNIO- NIZMA > 1 1 im» m ■ mk. Lmji HI IH ENERGIJA POVEČE- VALNO STEKLO, LEČA TRAGED > SKUPEK VOŠČENIH CEUCV PANJU VIKINŠKI JUNAK IZ STRIPOV GROZNI BEZANJE GORA MAVRAH STEWART ► NAČRT ZA ZAHRBTNO DEJANJE ZIVINO-ZDRAVNIK PLEMENIT VONJ IZBOR BOLGAR- SKI VLADAR VAGONČEK ŠPANSKI POLITIK (JOSE MARIA) JAMAJSKA GLASBENA SLOGOVNA DIKTATOR AMIN ITALIJANSKI DIRIGENT (ALBERTO) lip NEKDANJI SLOVENSKI VESLAČ (DENIS) SSSg IZTEKANJE IZDELO- VALEC STOLOV BISTVO. JEDRO STOJAN AUER JANŠKI ALPINIST (REIN- HOLD) VOJAŠKI POLOŽAJ. NANOS URADNA USTINA PRIZORIŠČE V CIRKUSU SLOVESEN SPREJEM CELJE OBRAMBA [MM BIKO- BORBA PRIPADNIK BAGOV VEČJI KOZAREC Z ROČAJEM REŽISER BEK- NAZAROV RAZKOŠ- NEJE GFVUENA NEMARNEŽ KAREL ERBEN KRAVA POSTEK- UNA, LOŠČ POGODBA O NAJEMU LETALA ZA DOLOČEN PREVOZ OBLIKA IMENA ANTON Vicoteka Okostnjak “Babica, kaj pa je to ljubimec?" “Ježešna!” vzklikne babica. Odhiti na podstrešje in odpre omaro, iz katere pade okostnjak. Idealnost “Že dvajset let sem poročen, pa se z ženo še nisva sprla.” “Torej si dobil idealno ženo?" “Ne, ona je dobila idealnega moža!" Nogavice “Zakaj se po dvajsetih letih srečnega zakona stonogec sedaj ločuje od svoje stonoge?" “Zato, ker si je stonoga za svoj rojstni dan zaželela najlonke.” Hvala Žena se hvali prijateljici: “Moj mož in jaz se čudovito ujemava." “No, to je pa lepo slišati.” “Niti enkrat še nisva prišla navzkriž. Upam, da bo tudi prihodnji teden tako Zgodovina “Kadar pridem iz gostilne bolj pozno domov, postane moja žena vsa historična." “Hočeš reči histerična?" “Ne, ne, historična - takrat mi očita vse dosedanje spodrsljaje in napake, kar jih ima na zalogi." EREDE: italijanski dirigent OPIOFAG: uživalec opija REGGAE: jamajska glasba MESSNER: italijanski alpinist PABERKOVANJE Najurnejši strelci potrebujejo za to, da izvlečejo pištolo in z njo ustrelijo, le dve desetinki sekunde. Leta 1997 je nek finski radio objavil novico, daje država uvedla nov davek za mladeniče v puberteti. Davek naj bi pokril stroške škode, ki jo le-ti povzročijo z raznim vandalizmom in izgredi. Novica pa je bila le prvoaprilska šala. Razvedrilo KT3JS3 C3S m A4 VSEBINA 60 strani križanke izhaja štirikrat na leto humor 570 SIT (2.386) Za naročila lahko pokličete na brezplačno lelelonsko šlevilko VVJ MODRA ŠTEVILKA (((•080 87 87) RAZVEDRILO -----------h Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 19. avgusta 2006 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 16/2006. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 5.000,00 sit, lx bon za 3.000,00 sit in lx za 2.000,00 sit Izžrebanci nagradne križanke 15/2006 so: Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: Saša Napret, Ribnik 3,1420 Trbovlje - bon za 5.000,00 sit Viki Kavšek, Podvine 44,1410 Zagorje - bon za 3.000,00 sit Tatjana Kmetič, Cesta l.maja 69, Hrastnik-bon za 2.000,00 sit BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO VABLJENI V TRGOVINO JAKA V ZAGORJU OD 10.08 2006 DO 23.08.2006 BELI KRUH 800 g PO AKCIJSKI CENI 210,00 517 o,88 € TRGOVINA JAKA C.9. AVGUSTA 107, ZAGORJE TEL: 035660280 ALI SE PREPOZNATE? M W J, F SS3F Ek. ' p** § IrE - J B * «BF* * OB i__ht J Čas je te dni primeren za pohode. Ni prevroče, le pipo morajo tam zgoraj malce pripreti in je pravi užitek... Hitro poglejte, če ste v krogcu! Ste se prepoznali? Pohitite in nas pokličite - na GSM 041 410 734 se vam bo oglasila Marta in če boste uspeli to storiti do petka 18. avgusta letos, boste dobitnik bona za dve pizzi in dve cocacoli v pizzeriji Čebelica. Ako pa zamudite ta petek, se bo mastil naslednji iz naslednje številke Zasavca. pizzemn čebeucu VRflČEVIČ m« tej Valvazorjevo 2, IZlflKE. Tel.: 05/56-74 137 POLETNA NAGRADNA IGRICA Sprehod po mestu res ne laže,da mlado in staro rado popek kaže. Pogled nanj silno je prijeten, sploh če človek je konkreten. Ko se v sončku pirsing zaleskeče, srček v srajčki zaigra od sreče. Ako bi drugim radi videti ga dali Nam boste hitro fotkico poslali... Tako! Ko se bo pričela jesen, bomo s popki se spominjali poletja! Zdaj pa na delo! Pričakujemo fotografije prelestnih naših zasavskih popkov, s čimer seveda ne izločujemo iz igrice drugih vrlih slovenskih popkov. Pošljite nam fotografije vaših cm2 z okraskom ali brez... na papirju ali elektronsko - Jasno, avtor fotografije, ki jo bomo izbrali za najboljšo, bo nagrajen in tudi drugi in tretji najboljši, zato pa potrebujemo naš kupon tudi vaše popolne naslove in naslov fotografskih umetnin: Naš naslov je: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje -pripis: popek ali Zasavc@email.si - zadeva: popek PRIPRAVLJAMO MAMLJIVE NAGRADE, ZATO NE ODLAŠAJTE!!! TUDI POGLED NA POPKE NI ZANEMARLJIVA NAGRADICA ZA UTRUJENE OČKE... | Kupon za »popek« I | Ime in priimek:.......................................... | | Naslov:................................................. I I V nagradni igri »popek« sodelujem s fotografijo z naslovom: I NEOSVINČENO I----------- LABOD, KI JE POSTAL GRDI RAČEK Mineva četrt stoletja, kar je čez prag kragujevške tovarne avtomobilov, paradnega konja takratne jugoslovanske avtomobilske industrije - čeprav se je čisto zares pa ukvarjala s proizvodnjo orožja - zapeljal JUGEC. Bil je ponos vseh nas, takratnih Jugoslovanov, saj se je podal čez lužo v Ameriko. Tudi to je res, da je marsikateri tam dobil »domotožje«, ‘se naredil bolanega’ in da mu kar mnogo-kaj manjka, je bil vrnjen v domovino. Za sladki med so taki jugeci v domovini šli v promet, saj «.. .narejen je bil za v Ameriko...!!!«, kamor je Zastava prodala nekaj sto tisoč primerkov po približno štiri tisoč dolarjev za kos. No, ne nazadnje, je mali, za razvajene ameriške voznike, nekakovostni in pre-poceni avtek, postal kultni objekt norčevanja in si s tem prislužil vidne vloge v nekaj hollywoodskih filmih ter postal, po Forbesu, najslabši avtomobil vseh časov, v paru z vzhodnonemškim trabantom. Norčevali so se iz njega tisti, ki niso vedeli, da je (bo) postal spomenik nekega časa. Nostalgija? Mogoče! Ampak, bilje plod skupnega dela in znanja takratnih republik, združenih v Jugoslavijo. Kakovost? No, bila je pač odsev takratnega stanja. Dobro se mu je godilo do leta 1991, ko je bil nemoten dostop do tovarne v Kragujevcu onemogočen. Izdelali so 230 tisoč jugecov na leto do takrat in vendar so se zaposleni pritoževali nad plačami in vtikali listke v »falirana« vrata: «Kakva meni plata, takva tebi vrata.« V devetdesetih letih proizvedeni avtomobili z oznako »yugo« so še vozni, so pa tisti, narejeni po vojni (1991) že končali na odpadu. Zaradi stanja, kakršno je bilo v teh letih v Srbiji, so varčevali, med vsem drugim, tudi s protikorozijsko zaščito in s tem obilno poskrbeli za plodna tla rjavenja. Tudi skompletirani niso bili, kot se za avto pač zahteva. Res pa je, da so bili tisti, ki so tržili Yugota, visoko usposobljeni, da ne rečemo, doktoiji trženja. Do leta 1999 jim je uspelo razprodati tudi tista vozila, ki so bila preluknjana od bomb. No, Srbi nestrpno pričakujejo novega strateškega partnerja družbe, od katerega je odvisna Yugova prihodnost. Saj ima SAMO 25 let!!! Pričuječe fotografije dokazujejo, da to še ni nobena starost in »pričujoči« vozniki malega račka trdijo, da ni čisto nič grd, če ga gledate z ljubeznijo in se spominjate ... Besedilo: MaH Slike: Rok A + mali oglasi m—^ Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zarjdi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Spoštovani bralci Zasavca! Tokrat vam ponujamo še eno rubriko, ki jo boste ustvarjali Vi sami, z malce naše pomoči. Na naročilnico za Mali oglas lahko naročite tudi voščilo za svoje najdražje, prijatelje, znance..., ki bi jim radi povedali, da jim želite »VSE LEPO ZA PRAZNIK« Toliko za začetek. Čakamo vaš odziv. Uredništvo Zasavca Prodam Prodam skoraj nov monitor, zaslon 17 " Samsung - cena 15.000,00 sit. GSM 041 205 693 Prodam lepo belo kozo z dvema mladičema, stara 4 mesece. Prodam tudi čistilec za žito - pajkelj, mlatilnico za žito staro okoli 100 let in dve novi leseni kolesi za okras - ugodno! Tel. 03 56 76 310 Prodam sesalec Kirby-diamon z vsemi priključki, star 7 mesecev, še v garanciji. Prodajam, ker se bom preselila v manjše stanovanje. Tel.: 01 54 43 783 Delo Nujno potrebujem delo, nudim pomoč: likanje, čiščenje stanovanjskih in službenih prostorov in varstvo otrok. Tel.: 031 596 821 Nudim pomoč v gospodinjstvu starejšim osebam v Trbovljah. Tel. 03 56 22 221 ali 040 838 259 NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): v______________v Opaž, suh smrekov-debelina 13,16,20 mm in brune 21 mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava! Tel.: 03 57 25 547, GSM: 031 814 637 Maček Marjan s.p., Vransko 113,3305 Vransko CtC DEpRtmičnine Ulica 1. junija 7, 1420 Trbovlje Tel.: 03 56 26 242 Fax: 03 56 32 242 GSM: 031 359 725 in 031 359 726 TRBOVLJE, dvoinpolsobno stanovanje, 62,50 m2,1.1960, CK, takoj vseljivo cena: 11.900.000,00 SIT (49.658.- EUR) TRBOVLJE, trisobno stanovanje, 54,59 m2,1.1970, urejeno, etažna CK, poseben vhod; cena: 9.500.000,00 SIT (39.643.- EUR) TRBOVLJE, stanovanjska hiša, 140 m2,1.1947, 588 m2 zemljišča; cena: 12.500.000,00 SIT (52.162.- EUR) ZAPOSLIMO - strojnika gradbene mehanizacije -lahko tudi brez izkušenj - gradbene delavce za dela pri nizkih gradnjah - zidarja in tesarja za dela pri nizkih gradnjah - voznika kiper kamiona AGM NEMEC D.O.O., Sedraž 3, 3270 Laško Gsm: 041 625 913 Tel: 03 56 48 841 KRONIČNO Zasavski frker POVOZIL IN POBEGNIL Malo pred polnočjo, 21. julija 2006, so na PP Trbovlje dobili obvestilo, da je neznani voznik zapeljal na Savinjski cesti v Trbovljah na hodnik za pešce in trčil v 19-letnega Trboveljčana ter ga lažje poškodoval ter pobegnil s kraja nesreče. Policisti so pobeglega voznika izsledili in ga kazensko ovadili pri pristojnem sodišču. NEVEŠČE ZA VIR ANJE 22.07.2006je bil PO Hrastnika v popoldanskem času obveščen o prometni nesreči, ki se je pripetila v Podkraju. Policisti so ugotovili, da je 17-letnik iz okolice Kopra vozil motorno kolo in med zaviranjem trčil v nasproti vozeče vozilo ter padel po vozišču. Na vso nesrečo je bil tudi brez vozniškega dovoljenja. Voznik motornega kolesa je bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico, prislužil pa sije tudi obdolžilnipredlog. TRČIL IN ZBEŽAL Dne 26.07.2006 okoli 14.00 ure je bila PP Trbovlje smelem dejanju neznanega voznika, ki je ob ‘bližnjem srečanju’ z s parkiranim vozilom le tega oplazil. Pri tem je nastala materialna škoda za cca. 50.000,00 SIT. NEVERJETNO, A RESNIČNO 26.7.2006 v večernem času je na PP Trbovlje poklical lastnik pobegle kače-udava in povedal, da je kačo našel in jo odnesel nazaj domov. TUDI POLETJE NI VEČ, KAR JE BILO 31.07.2006 v večernem času je bila PP Trbovlje obveščena, daje prišlo med treningom za tekmo sankačev na koleščkih do nesreče sankača na ograjeni stezi v Zagorju. Trčil je v parkiran osebni avtomobil in se poškodoval. Tekma sankačev bo v okviru praznika občine Zagorje ob Savi. Ravbajo kot srake MENJAVA LASTNIŠTVA 22.07.2006, v večernem času je občanka obvestila PP Trbovlje, da ji je neznanec vlomil v vozilo, parkirano pred stanovanjsko zgradbo v Kisovcu. Policisti so ugotovili, daje res vlomljeno v vozilo in iz njega odtujen avtoradio s CD predvajalnikom MP3. ‘Bivšo’ lastnico je oškodoval za okoli 100.000,00 SIT. Policisti storilca še iščejo. KABELMOŠKA Dne23.07.2006, okoli polnoči, so policisti PP Trbovlje na delu prijeli 39- in26-letnega Hrastničana, ki sta nameravala iz skladišča v Trbovljah, kamor sta vlomila, odtujiti več bakrenih kablov. Po temeljitem razgovoru, zoper oba sledi kazenska ovadba na sodišču. KAR JE (bilo)TVOJE JE MOJE Dne 26.07.2006 ob 22.40 je bila PP Trbovlje obveščena o vlomu v osebni avtomobil s strani oškodovanca iz Zagorja ob Savi. Neznani storilec mu je na Cesti zmage v Zagorju ob Savi vlomil v osebni avtomobil na nepojasnjen način, so policisti so na kraju ugotovili, in izvršil tatvino denarnice z dokumenti. Policisti storilca še iščejo. POGOVOR MU NE UIDE PP Trbovlje je bila, dne 28.7.2006 v popoldanskem času, anonimno obveščena, da se za gospodarsko družbo v Trbovljah zadržujejo sumljive osebe. Policisti so na kraju ugotovili, da je dejansko vlomljeno v to podjetje, s kraja pa je storilec, kije sicer star znanec policije, pobegnil, zato ga bodo policisti poiskali na domu in se z njim o njegovem početju pogovorili. S KOSILNICO GRE HITREJE 27.7.2006 ob 14.30 uri so bili litijski PP obveščeni o tatvini motorne kosilnice iz prodajalne v Litiji, kjer je 32 Litjan odtujil omenjeno kosilnico. Odnesel jo je v neznano, ter s tem oškodoval omenjeno prodajalno za 84.000,00 SIT. Zoper njega bodo podali kazensko ovadbo. Istega dne okoli 16.00 ure seje omenjeni vrnil v prodajalno, kjer je grozil osebju, ker so ga prijavili. Tudi zaradi groženj bo zoper njega podana kazenska ovadba. LJUBI ČIŠČENJE Na PP v Litiji so bili dne 27.7.2006 ob 15.45 uri so bili obveščeni tudi o vlomu v garažo na Cerovici, kjer pa je neznani storilec iz garaže odtujil visokotlačni čistilec, ter s tem oškodoval lastnika za 130.000,00SIT. NI VSE ŽELEZO... Litijski policisti so dne 28.7.2006 ob 11.00 uri obravnavali tatvino denarja v Gabrski gori. Do stanovanjske hiše sta prišla dva neznanca, ki sta se zanimala za železo, še pred tem pa oškodovancu odtujila iz hiše 35.000,00 SIT. VRNIL SEJE Dne 30.7.2006je bila PP Trbovlje ponovno obveščena o vlomu v isto podjetje, kot dne 28.7.2006. Tokrat je varnostnik zadržal storilca na kraju dejanja. Ugotovljeno je bilo, da gre, ponovno, za 26-letnega Trboveljčana, zato mu je bila odvzeta prostost. Navedeni je bil zaradi več kaznivih dejanj premoženjskih deliktov predan preiskovalnem sodniku, ki je zoper njega odredil pripor. NEOSVINČENO |37 ------------h Aufbiks GROŽNJE NISO DOSLEGLE NAMENA 21.07.2006 ob 22.43 uri je bila PP Trbovlje obveščena o kršitvi v gostinskem lokalu v Zagorju ob Savi. Policisti so na kraju dogodka ugotovili, da je v lokalu pijan občan grozil natakarici, ker ga ni hotela postreči z alkoholno pijačo. Izdan mu je bil plačilni nalog. NASILJE V DRUŽINI Dne 24.07.2006 so policisti PP Trbovelj zaradi ponavljajočega in dolgotrajnega nasilja v družini vzeli prostost 41-letnem Trboveljčanu, ki je bil nato pripeljan k preiskovalnem sodniku, ki je zanj odredil pripor. SOSEDOV MUC - NEPRIMERNA TARČA Dne 27.7.2006 ob 20.20 uri so bili na PP Litija obveščeni, da naj bi sosed z zračno puško zadel sosedovega mačka. V zvezi s tem dogodkom še preverjamo vse okoliščine in bodo po vseh zbranih obvestilih tudi ustrezno ukrepali. STEKLO JE LOMLJIVO! PP Litija je bila dne 27.7.2006 ob 09.10 uri obveščeni o poškodovanem steklu na ZIKLitija. O zadevi bomo napisali kazensko ovadbo. SKUPIL JO JE AVTO Dne 28.7.2006 ob 00.20 uri smo bili obveščeni o poškodovanju dveh osebnih vozil v Jevnici. Ugotovljeno je bilo, da je pred lokalom prišlo do spora med dvema pre-napetežema, pri tem je tudi eden od njiju drugemu z betonskim predmetom razbil steklo na vozilu. Zoper oba kršitelja pa bo napisan tudi plačilni nalog zaradi kršitve javnega reda in miru. ZMERJANJE NI ZASTONJ Dne 29.07.2006 ob 22.17 uri so policisti intervenirali pri družini v Zagorju ob Savi, kjer je sin zmerjal mater. Izdan mu je bilplačilni nalog. ZMERJALCA UDARILO PO ŽEPU Litijski policisti so bili 29.7.2006 ob 13.40 uri tudi obveščeni o zmerjanju v družinskem sporu v Hotiču. Zakonec je zmerjal ženo in sina in dobil od policistov v zvezi s tem plačilni nalog. NEPOMIRLJIVI ZMERJALEC v gostinskem lokalu v Zagorju je 30.07.2006 zvečer 54-letni Zagorjan pijan zmerjal natakarico in goste v lokalu. Pomiril se ni niti ob prihodu policista v, ki so zato zoper njega odredili pridržanje do iztreznitve in mu je izstavili tudi ‘račun ’. Kronični funšterc PONAREJANJE SE NI OBNESLO Policisti PP Trbovelj so dne 26.07.2006 v sodelovanju s kriminalisti SKP na območju Zasavja opravili več hišnih preiskav zaradi kaznivih dejanj ponarejanja poslovnih listin. Zoper storilce sledi kazenska ovadba na sodišče. Dne21.07.2006 v jutranjih urah so policisti-kriminalisti PP Trbovlje opravili hišno preiskavo pri24-letnem Trboveljčanu, kjer so zasegli prepovedano drogo. Zoper Trboveljčana bo podana kazenska ovadba na pristojno sodišče. PREPOVEDANE DROGE - drugič Dne 27.07.2006 v jutranjih urah so policisti-kriminalisti PP Trbovlje opravili hišno preiskavo pri 27-letnem Trboveljčanu, kjer so zasegli prepovedano drogo. Zoper Trboveljčana bo podana kazenska ovadba na pristojno sodišče. OPOZORILO: Še vedno se na območju Zasavja, predvsem na Trojanah, zadržujejo prodajalci sumljivega nakita ali posode. Večinoma gre za pripadnike romske populacije vzhodnoevropskih držav, zato policisti opozarjajo na previdnost pri nakupu, saj gre praviloma za goljufije z ničvrednimi izdelki. Navedene prodajalce smo obravnavali tudi na območju Trbovelj in Hrastnika. V zadnjem času smo obravnavali vlome v motorna vozila od koder so storilci izvršili tatvino torbic z dokumenti in plačilnimi karticami. Poleg plačilnih kartic so oškodovanci imeli shranjeno geslo za dvig gotovine na bankomatu oziroma poslovanje na prodajnih mestih, zaradi česar opozarjamo vse občane, da torbic in vrednejših predmetov ne puščajo na policah, sedežih in vidnejših mestih v vozilu. Vidni predmeti v vozilu so vaba za tatove. Prav tako ne shranjujte skupaj plačilnih kartic in gesel, ker s tem omogočite storilcu, da opravi dvig gotovine na bankomatu oziroma prodajnem mestu. IZGUBLJENE... Dne 21.07.2006 v dopoldanskem času se je na PP Trbovlje zglasil 15-letni Trboveljčan in povedal, da mu je na TVD Partizanu na Rudarski cesti med igro z žogo iz hlačnega žepa padel mobilni telefon znamke Sony Ericsson tip K300i. Zagotovo poštenega najditelja naproša, da ga čim preje o najdbi obvesti na tel. 03/56 27 384 ali 041 987 441. 080-1200 “Skupaj proti kriminalu” ČE HOČEŠ POMAGATI POLICIJI PRI RAZISKAVI IN ODKRIVANJU KRIMINALNIH DEJANJ, ČE VEŠ, KJE SO SLEDI STORILCA ALI PREDMETOV, KI BI DOKAZOVALI NJEGOVO DEJANJE IN ČE HOČEŠ OSTATI PRI TEM ANONIMEN POKLIČI NA ANONIMNI TELEFON POLICIJE 080-1200 Občani lahko o problemih v Zasavju iz pristojnosti policije pišejo na e-mail: pp trbovlje.pulj@policija.si. po_hrastnik.pulj@policija.si, po_zagorje.pulj@pQlicija.si, gorazd.lipovšek@policija.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje) 10. veliki srpan 2006 J LL=ZLi1j=NJa KOFETKAMO H--------- Res pa je, daje malce zapoznela večerja naših dveh izbranih nagrajencev literarnega natečaja LIST, ki smo ga razpisali in zaključili v mesecu februarju. Nikoli ni prepozno! O tem sta sebe in nas prepričala oba nagrajenca Vesna Berk in Boštjan Grošelj. Oba sta pesnika, oba ljubita tudi vezano besedo in predvsem najlaže in najbolj slikovito se izražata v verzih. Ko njuna duša dobi navdih, potem je dober vsak košček papirja, ki se najde v bližini. Vsaj za nekaj besed, da ideja ne uide. Življenje je tako slikovito in polno, da se misli prehitevajo in pobegnejo... ».. .padala nebeška mana Izraelcem je v puščavi, zginila je, ak pobrana ni bila ob uri pravr...« Da se v njune verze ujame nebeška mana, je potrebno tudi kaj odrekanja in drugačnega načina življenja in mišljenja - umaknjenega od potrošniške naglice in hlastanja za dobrinami, ki jih v bistvu sploh ne potrebujemo. Vendar, večerja jima je dobro došla za razvajanje okusov, kajti bila je odlična in ob takem crkljanju petih čutov tudi misli dobijo krila. O čem sta se pogovarjala, je njuna skrivnost. Priznala pa sta, da sta užila vsak trenutek tega večera! Ideja, da bi lahko to postalo zvezda stalnica na Zasavčevem nebu, je bila seveda soglasno sprejeta. MaH Slike: PRAV POHAJKOVANJA + - 2. DEL Proti Maji Jezerci in Valboni Vstanemo že ob peti uri. Ker smo kuhalnike pustili v avtobusu, saj jih ne moremo tovoriti čez brda, nam Mija in Franc iz Zagorja pričarata kavo iz svojega, internega kuhalnika. Stara popotniška mačka, se vidi. Nahrbtnike naložimo na mule, se spustimo v dolino, potem pa v breg... Po dveh urah se nam odprejo prelepi travniki s tisočerimi dišavnicami. Na drugi strani pa poljane marjetic - kot bi gledali narcise na Golici. Privežemo si duše in telo in spet v hrib. Na srečo ves čas nekaj curlja, kar ob naporu niti ne opazimo, vendar je bolje kot da bi žgalo. Sicer pa Janez, naš današnji vodja, dovoli, da včasih za hip zajamemo sapo. Ko pridemo po štirih urah na dva jurja, se začnemo spuščati. Tipične alpske, visokogorske razmere. Snežne zaplate, skale, strmine... Tone, Vinkov brat, je ves čas v bližini, da nam poda roko, če je potrebno. Planinci so vedno pripravljeni pomagati. Brez besed, samoumevno. »Reševal sem že tudi neznance, ki so jih skupine kar pustile...,« pripoveduje. Ti gotovo niso bili planinci. Nekje na sredini nas muli z gospodarjema zapustita. Olgi mi kljub upiranju vzame nahrbtnik in ga nosi do doline. Opazujemo lepo obdelane njive krompirja in koruze, med katero raste tudi nizek fižol. Predvsem koruze je veliko. Te kulture se ponavljajo tudi drugod. Vse na roko obdelano. Redke hiše pa so izjemno revne. Iz neke podrtije, brez šip na oknih, kukajo otroške glavice in nas začudeno opazujejo. Imajo pa satelitsko anteno... Albanski vodnik Nika, ki nas ves čas spremlja, pove, da se prebivalstvo krči in izseljuje. Saj se razmere v dolgih stoletjih niso spremenile. Kot v kakšni oddaljeni azijski pokrajini. Theti je tako oddaljen, da se je ohranila celo krščanska vera. Turki so jim radodarno prizanesli. Pa še nekaj izvemo kasneje. Da se je po tej naši poti v preteklosti odvijala tihotapska pot z raznim blagom. Tudi belim... Janez me spomni, da področje, po katerem se gibljemo, spada v gorstvo Prokletije, ki ga poznamo tudi s črnogorske strani. Tabor v dolini Valbone Po široki, slikoviti dolini Valbone, verjetno se tudi rečica tako imenuje, hodimo še dve uri do našega tabora. Skupaj osem ur in pol. Pričaka nas idilična, dolga jasa ob potoku in s šotori se razpotegnemo na vse strani. Pod šotore nanosimo plasti praproti, da ne bodo blatni. Iz gozda albanski vodnik privleče drva in zakuri, tako da si na palici, ki jo držimo nad ognjem, sušimo premočene stvari. Ob suhi večerji z Mijinim čajem pričakamo naše junake, ki so zavzeli Majo Jezerco, najvišji vrh Prokletije. »No, enega izmed najvišjih,« razlaga Vinko. Začeli so ob šestih zjutraj in potem gazili cel dan s cepini proti vrhu. Zaradi vremena so se že zjutraj odločili, da ne bodo zavzeli najvišjega. V megli seje vodnik izgubil, tako da so prišli na 2500 m. Vrnili so se do šotorov, se spet dvignili do grebena na 2300 m in se po dolgem snežišču spustili do studenca, mimo katerega smo šli v dolino pred njimi tudi mi. Hodili so trinajst ur. Vodnik v adidaskah. Mokri pa so bili tudi naši. Celo Vinko, ki je imel garancijo za čevlje, da ne bodo premočili. Pa ne bo reklamiral. Naslednje jutro vstanemo že ob štirih, saj moramo priti do trajekta ob osmi uri. Po nas spet prideta dva kombija. Ob makadamski cesti, po kateri se vozimo po široki dolini, se ponavljajo napisi park kombator, kar nam Borut prevede -narodni park. Spremlja nas rečica modro zelene barve, saj seje tudi tu verjetno zlila temna zelen planinskih trav in vedra višnjevost višav... Zato jo v mislih poimenujem za mlajšo sestro naše Soče. Ker ni tako globoka. Naš Peter Kauzer, hrastniški in slovenski junak na divjih vodah, tu ne bi mogel veslati... S Stašo ugotavljava, da bi bilo lepo, če bi po tej slikoviti pokrajini hodili peš. Zal nam je, ko po dobri uri vožnje dolino Valbone zapustimo. Potem se cijazimo še dve uri po makadamu, malo po asfaltu in Staša nas opozori na kamnit stolp nedaleč ob cesti, kamor so zapirali ljudi zaradi vendette ali bese, krvnega maščevanja, ki ponekod v Albaniji še vedno deluje. Stolp je turistom na ogled, vendar se nam mudi v Bajram Curri in naprej do manjšega pristanišča za trajekte. Vožnja po kanjonu Drine, nočitev v Draču Dolge tri ure uživamo na vožnji po prelepem kanjonu Drine. Raje ne bi opisovala podrobnosti, saj lahko besede povsem zvodenijo. Mogoče pove še največ to, da lahko kanjon primerjamo s svetovno znanimi norveškimi kanjoni. Ali pa s tistim predelom Soče, kjer vozijo ladjice. Le da so ob Drini višji vrhovi. Na trajektu tudi zajtrkujemo in se nastavljamo soncu. V pristanišču Komani nas čaka Vebrov avtobus in usmerimo se proti Draču. Na poti ob cesti v kraju Vaudejes prvič pripravimo toplo kosilo. Vsaka od štirih kuhinj ima po dva gorilnika, zato je kosilo ena dva na mizi. Pri nas je glavni kuhar Karli iz Laškega, ki je deležen glasnih pohval. V Drač se pripeljemo sredi popoldneva v najhujši vročini. Prvič bomo prespali v hotelu. Hitro se namestimo, potem pa okupiramo dolgo peščeno plažo, ki je skoraj prazna. Lepo urejena, brezplačni ležalniki in senčniki, tušev pa nimajo. Po večerji je napovedan ples na eksotičnem vrtu našega hotela, pa glasba kar kmalu utihne. Na sporedu je namreč finale svetovnega prvenstva v nogometu - Nemčija : Italija.. .Nekaj jih odide v mesto, da bi se prebili do rimskega amfiteatra. Ogledajo si ga z zunanje strani. Čeprav je bil Drač dolga stoletja glavno pristanišče na Jadranu, naslednji dan ne bo deležen naše pozornosti. Po zajtrku, v lepem hotelu Adriatic 2, bomo drugo največje mesto v Albaniji zapustili. FančiMoljk KINO / OBVESTILA H--------------- Kino Dol pri Hrastniku Petek 11.08.06 ob 18.00 SLIKATI ALI LJUBITI fr.rom.kom Petek 18.08.06 ob 18.0016 ULIC am.triler Kino Delavski dom Hrastnik Petek 11.08.06 ob 20.15 OČKA, NE GASRAT am.kom Sobota 12.08.06 ob 18.00 OČKA, NE GASRAT ob 20.00 SLIKATI ALI LJUBITI Nedelja 13.08.06 ob 18.00 OČKA, NE GASRAT ob 20.00 SLIKATI ALI LJUBITI Sreda 16.08.06 ob 20.0016 ULIC Četrtek 17.08.06 ob 20.0016 ULIC Petek 18.08.06 ob 20.00 DVA OBRAZA am.akc. Sobota 19.08.06 ob 18.00 DVA OBRAZA ob 20.0016 ULIC Nedelja 20.08.06 ob 18.0016 ULIC ob 20.00 DVAOBRAZA Sreda 23.08.06 ob 20.00 GOSPODAR VOJNE am.triler Četrtek 24.08.06 ob 20.00 GOSPODAR VOJNE Kino Delavski dom Trbovlje petek 11.08.06 ob 18.00 NEKAJ SAMO ZA PUNCE ob 20.00 HITRI IN DRZNI: Tokyo Drift, akc. sobota 12.08.06 ob 18.00 ULIČNI TANGO ob 20.00 OMEN 666 nedelja 13.08.06 ob 18.00 OMEN 666 ob 20.00 ULIČNI TANGO poned. 14.08.06 ob 18.00 HITRI IN DRZNI: Tokyo Drift ob 20.00 ULIČNI TANGO torek 15.08.06 ob 18.00 HITRI IN DRZNI: Tokyo Drift ob 20.00 OMEN 666 sreda 16.08.06 ob 20.00 ULTRAVIOLET,Triler četrtek 17.08.06 ob 20.00 ULTRAVIOLET V soboto 19.08.06 ob 12.00 KK Vajkard Valvasor Zagorska dolina vabi na 2. Zasavski konjeniški dan PROGRAM PRIREDITVE 12.00: Otvoritev prireditve- Westum plesna točka »vražjih deklet« 13.00: Reining tekma za vse pasme - Nagradni sklad 400 EUR 14.30: Trail tekma za vse pasme-Nagradni sklad 400EUR 16.00: Odprta tekma v barrel-nagradni sklad LOOEUR 17.30: Odprta tekma v spretnostnem jahanju-Magradni sklad 100EUR dojenje: ga. Hilde Jarc, uradna sodnica iz Avstrije Celotno prireditev bo komentiral Jani Šive ^okacija : Kisovec-Občina Zagorje ob Savi, jahalni Za dobro glasbo, jedačo in pijačo bo poskrbljeno! petek 18.08.06 ob 20.00 AMERIŠKE SANJE,kom. sobota 19.08.06 ob 18.00 AMERIŠKE SANJE ob 20.00 ULTRAVIOLET nedelja 20.08.06 ob 18.00 ULTRAVIOLET ob 20.00 AMERIŠKE SANJE poned. 21.08.06 ob 20.00 AMERIŠKE SANJE torek 22.08.06 ob 18.00 SUPERMAN SE VRAČA,akc. sreda 23.08.06 ob 18.00 SUPERMAN SE VRAČA četrtek 24.08.06 ob 18.00 GARFIELD 2,sinhron.kom. ob 20.00 PODZEMLJE: EVOLUCIJA,akc. Kino Delavski dom Zagorje Petek 11.08.06 ob 20.00 RAZVAJENE PARIŽANKE, fran.kom. Sobota 12.08.06 ob 20.00 NEKAJ SAMO ZA PUNCE nem.kom.drama Nedelja 13.08.06 ob 20.00 RAZVAJENE PARIŽANKE franc.kom. Poned. 14.08.06 ob 20.00 RAZVAJENE PARIŽANKE franc, kom. Torek 15.08.06 ob 20.00 FILM TEATER: PEKEL franc.drama Petek 18.08.06 ob 17.00 SUPERMAN SE VRAČA am.akc.znan.fantastika ob 20.00 GOSPODAR VOJNE am.triler Sobota 19.08.06 ob 20.00 SUPERMAN SE VRAČA Nedelja 20.08.06 ob 17.00 SUPERMAN SE VRAČA ob 20.00 KOLIKO ME LJUBIŠ? Ital.kom.drama Poned. 21.08.06 ob 20.00 SUPERMAN SE VRAČA Torek 22.08.06 ob 20.00 FILM TEATER: KRALJ IN KRALJICA, francoski, drama Kino Izlake Nedelja 13.08.06 ob 19.15 NEKAJ SAMO ZA PUNCE nem.kom.drama Nedelja 20.08.06 ob 19.15 GOSPODAR VOJNE am.triler OBČINA ZAGORJE OB SAVI Sobota 12. 08. 06 ob 9.00 Slovenski pokal KITA 900 krogov na lokostrelskem poligonu na Ruardiju Petek 18.08.06 ob 18.00 uri na nogometnem igrišču Zagorje NOGOMETNA TEKMA OBČINA:VETERANI NK ZAGORJE In družabno srečanje v počastitev krajevnega praznika KSS Franc Farčnik s podelitvijo priznanj za najlepše balkone, okolice hiš, Kmetij in poslopij - igral bo ansambel IGOR EN ZLATI ZVOKI KNJIŽNICA ANTONA SOVRETA HRASTNIK Četrtek, 10.08.06 ob 11.00 POČITNIŠKO KRATKOČASENJE: branje pred knjižnico DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE TRBOVLJE NORO POLETJE - počitniške dejavnosti ČETRTEK kopanje PETEK dramska delavnica ZBIRNO MESTO OB 9h NA SEDEŽU DRUŠTVA,Ul. 1. junija 4, Trbovlje CENTER ZA SOCIALNO DELO TRBOVLJE KRATKOČASENJE za počitnikarje V Domu svobode v Trbovljah vsak dan od 9.00 do 13.00 in ZASAVSKI MUZEJ TRBOVLJE, SKAVTI IN TABORNIKI IZ ZAGORJA četrtek,17. avgusta od 9.30 do 13.00 v Mestnem parku Trbovlje: zgodovina »taborništva« v Zasavju in preizkušanje v »taborniških« spretnostih.postavljanje bivakov in skavtskega šotora, orientacija in lov na lisico, skavtske igre,... NAŠA BODOČNOST --------------H ČLOVEK ZMORE VSE, KAR ZARES HOČE... Petnajst čisto majčkenih copatkarjev je pokazalo nožiče v teh dneh v trboveljski porodnišnici - devet modrih parov copatk in šest rožnatih je našlo svoje lastnike. 27. 07. 2006 Natalija Likar Koselj, Podbukovje 58, Krka, Ivančna Gorica - sin Nejc Koselj 28.07. 2006 Mojca Žibert, Brezovo 8a, Studenec, Sevnica - sin Kevin Keber Žibert 29. 07. 2006 Mirzela Kurtič, Ulica talcev lc, Zagorje - sin Kenan 30. 07. 2006 Amra Bajraktarevič, C, 20.julija 13, Zagorje - hči Dalila 31. 07. 2006 Jadranka Košir, Trg revolucije 10a, Trbovlje - sin Jaka Urška Gobove, Loke 1, Izlake - hči Ajda 01. 08. 2006 Polona Seme, Podkraj 93, Hrastnik - hči Pia Bernarda Žibert Gorjan, Neža 18a, Trbovlje - sin Max Žibert Vesna Peklar, Turje 58, Dol pri Hrastniku - sin Nik Selič 02. 08. 2006 Alma Hotič, Kol. l.maja 26, Trbovlje - hči Ajla 03. 08. 2006 Regina Doberšek, C. l.maja 18, Hrastnik - hči Evelyn Šafarič 04. 08. 2006 Romana Strnad, Dobrljevo 29, Čemšenik, Zagorje - sin Vid Strnad 06. 08. 2006 Polonca Bregar, Ul. Bratov Poglajen 14, Litija -sin Urh Bola Darja Podlesnik, Ul. talcev lc, Zagorje - hči Tia Vodenik 07. 08. 2006 Mojca Prelogar, C. 15.aprila 6, Kisovec - sin Luka Keršnik ISKRENE ČESTITKE! NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:....................... E 'ÖT Naslov:............................... 5. C — >o o Podpis:.................................... 2 £ | § Telefon:................................... o M O Davčna številka:............... > LJUBA DANIJELA ZA TVOJ 13. ROJSTNI DAN Tl ŽELIMO DA BI BILA ZDRAVA, SREČNA IN VESELA IN DA BI NAS ŠE NAPREJ RADA IMELA. NAJ SE Tl VSAKA ŽELJA IZPOLNI IN DA BI DOLGO NA TEM SVETI ŽIVELA Tl TVOJI NAJDRAŽJI ©> RAZMIŠLJANJA / ODMEV ---—H-------------------------- Zastoji in goljufi na slovenskih cestah Slovenske ceste so se v zadnjem desetletju bistveno spremenile, posodobile. Razmere v cestnem prometu v počitniških poletnih mesecih, ko se prične invazija na jadransko obalo pa komaj kaj omembe vredno. Prenekateri turist se posledično odloči za vožnjo po stranskih, s prometom manj obremenjenih poteh. Tam pa jih čakajo cestni goljufi. Človek se vpraša, ali ni bolje potovati po tirih z vlakom, kot pa z avtom po cestah. Železniški promet zagotovo ima nekatere prednosti, a žal tudi veliko pomanjkljivosti v primerjavi s potovanjem po asfaltnih podlagah. Samo predstavljajte si družino, ki se odpravlja na počitnice in prtljago, ki jo žena pripravi za na pot. Nič ni mogoče izločiti, prav vse je nujno potrebno. Če tudi boste po tednu, pa tudi več, ko se vrnete v okolje domačega ognjišča, zmagoslavno ugotovili, da marsikateri kos prtljage v času dopustovanja sploh ni bil uporabljen, se bo zgodba s prtljago ponavljala leto za letom. Ostanimo torej pri cestah in avtomobilih. Nekoč, konec šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko so v Sloveniji zgradili prvo pravo avtocesto, je bilo konec težav s serpentinami na relaciji Ljubljana -Postojna. Ne za dolgo. Število avtomobilov seje povečevalo prehitro ali smo pa ceste prepočasi gradili in posodabljali. V zadnjih petnajstih letih smo Slovenci prekopali in preluknjali ter z betonom in asfaltom oblekli našo domovino. Vse v želji, da bi cestni promet stekel po nekih standardih razvite Evropske unije, katere del smo pred leti tudi sami postali. Vse smo naredili kot smo načrtovali in si v dolgoročnih planih za nalogo zadali, pa kljub temu še vedno, v časih poletnih doživljamo nerazumljivo gnečo ravno na tistih avtocestah, ki naj bi problem prometnih infarktov rešile. Še več! Prav ironično že postaja, ko ob zamaških na avtocestah človek posluša priporočila informacijskih služb, naj se vozniki zaradi zastojev na sodobnih in hitrih cestah raje poslužujejo starih cest, po katerih bodo, preje kot po novih, prišli do želenega cilja. Napredek in rešitev v cestnem prometu, ki naj bi ga prinesla gradnja novih prometnih poti, ni rešljiv le z izgradnjo sodobnih objektov. Tudi v glavah odgovornih oseb, ki v Sloveniji z novo in drago prometno infrastrukturo upravljajo, je treba obzorja in sodobnejše poglede na razviti in organizacijsko dovršeni svet odpreti. Nekateri pri nas bodo morali začeti bolj o uporabi in racionalizaciji denarja davkoplačevalcev razmišljati, kot o nepotrebnem praznjenju žepov domačinov in tujcev, ki se po slovenskih avtocestah prevažajo in na vsakih nekaj kilometrov svoja vozila v prosti tek prestavljajo, zgolj zaradi dragega in neučinkovitega zaračunavanja avtocestnih uslug. S takšnim neracionalnim delovanjem ni DARS nič boljši od cestnih goljufov, ki na starih in od prometa utrujenih cestah v zasedi čakajo na naivne voznike in jim v zameno za razumevanje njihovih finančnih težav lažno zlato in podobne nevredne stvari ponujajo, mimogrede pa še s kakšno tatvino dobrotnikom zagrenijo življenje. Razlika med politiko zaračunavanja avtocestnih uslug in načinom pridobivanja materialnih dobrin cestnih roparjev je le v tem, da prvega podpira zakonodaja, drugi primer pa je nelegalen in zato velja za kaznivo dejanje ter je temu primemo obravnavan. Oropani pa smo v vsakem primem, tako na avtocestah, kot na dobrih starih avtomobilskih poteh. MeGsto ON PA PRAVI Vse to drži in morda blaži bolečino, vendar nikakor pa ni zdravilo za stanje, v katerem ste se znašle. Je to res svoboda, ko ostaneš sam, brez ljubljene osebe? Flirtanje brez slabe vest? Kako? Če prepoznate slabo vest, ko flirtate, ste torej flirtale tudi poprej. Avantura za eno noč naj bi bila dobra za ego!? Že mogoče. Ali bolje rečeno, kakor za koga. Takšen ‘izlet’ zagotovo prinaša razočaranje ko mine, praznino v duši in vprašanje samemu sebi: »Je bilo vredno? Je to TO?« Da, lahko je obilen obrok za krepitev prizadetega in ponižanega Ega v smislu: »O, nisem se mu prepustila. Naj si nikar ne domišlja! Čisto preprosto in brez veliko razmisleka, po sistemu prvinskega nagona, sem si ga vzela, ker se mi je tako pač zahotelo.« Morda? Mogoče res tak način okrepi ego, a kaj ko osiromaši dušo in ostajajo razmišljanja, ko boste same s sabo, v stilu: »Kako sem mogla? To vendar nisem jaz! Saj sama sebe sploh ne razumem več.« Vse aktivnosti v stilu ‘svobodna na celi črti’ so zgolj obliž na rano, ki se ne zaceli zlepa. Samo obliž, ne pa tudi zdravilo, še najpogosteje pa sol na živo rano. In sprašujem se, ali sploh obstaja kakršnokoli zdravilo za ranjeno srce in trpečo dušo. Pravijo, da le čas celi takšne rane in pogovor o tem je blažilo, ki omili bolečino. Ljubezenske rane, tudi ko se zarastejo, navadno zaznamujejo človeka z brazgotinami...in avantura ni lepotna operacija, ki bi jim polepšala videz. Pogovor z razumevajočim človekom, ki mu lahko zaupate in želi preživeti z vami del svojega časa. Da, iti v družbo in se zabavati, spoznavati nove ljudi in poskušati pozabiti vsaj v tistih trenutkih, ko niste sami... Zvečer, ko se misli same prikradejo na oder našega bivanja, pa naj nam bo to všeč ali ne, jih poskušajmo, kot dober režiser, ki obvlada svoj posel, odpustiti...dovoliti jim moramo, da same odidejo s scene nekam dol, v dvorano in vsak večer jih pomikajmo za eno vrsto bolj v ozadje in še in še...proti izhodu iz našega gledališča.. .počasi v preddverje, nato pred vrata in.. .ah, ne verjemite, da ne bodo našle stranskega vhoda, vendar jih tam čaka le naša garderoba, kjer se le preoblečemo za naslednjo vlogo in odidemo... Vse drugo je umetno, nenaravno in čisto nič podobno človeku, ki vas pogleda iz ogledala. Stanje, v katerem se ceneno predajamo nečemu, česar v bistvu nočemo, je zanikanje lastne identitete in hotenj. Stanje zanikanja sebe. Vse lepo, kar ste doživele z bivšim, ni moč zanikati, je pa sad misli, da vidimo tisto, kar pač hočemo videti. Razmišljanje v tej smeri. »Samo da mu dokažem, da ni edini in da si me še marsikdo želi ob sebi,« je zgolj začasno zdravljenje frustracij in uspešno novo zvezo lahko sklenete šele takrat, ko boste z bivšim razčistili pri sebi, v sebi, v glavi in v srcu. Vsa nesoglasja in vsa odprta vprašanja pustili času in iz svojega besednjaka izbrisali besede: zapustil me je ali zapustila me je, ker so neprimerne. Nobeno razmerje se ne konča brez razloga in za združitev in razdružitev sta potrebna (vsaj) dva. Razlog obstaja, pa če ga priznamo ali ne in vedno sta oba pripomogla k njemu. Vidna zveza se prekine le s smrtjo enega, sicer pa zveza vedno obstaja. Vedno ostaja nekaj... Delček življenja, ki ga ni moč izbrisati. Igra spominov, lepih trenutkov, nepozabljenih misli. To nam bogati življenje, vse ostalo ga siromaši. scorpion ______DRUŽABNO © NUŠA MAKIJA (NUŠA) KERN JE PRESTOPILA PRAG V STODRUGO LETO ŽIVLJENJA 0 »mladenki« pri stotih smo lani precej napisali. Tudi letos smo jo srečali in zaželeli, da bi ji zdravje še dolgo služilo in da bi ji lahko še mnogokrat stisnili roko ob njenem rojstnem dnevu 28. julija. Nuša si ni nikoli želela biti v središču pozornosti, zato je svoj stoprvi rojstni dan praznovala najprej v krogu svojih domačih. Izpolnila pa je lanskoletno obljubo, da se bosta srečala z županom Bogdanom Barovičem. Njuno srečanje je bilo 3. avgusta v Lovskem gradiču. Župan ji je iskreno čestital, povedal, da je s stiskom roke prešla njena energija tudi vanj. Ko jo je povprašal ali še sama pomiva okna, bere, rešuje križanke ..., je samo prikimala in se nasmehnila. Obljubila je, da se naslednje leto spet srečata. Izgleda, da ji leta ne pridejo do živega. Njena iskrivost in optimizem dajejo optimistično upanje mlajšim, daje (lahko) tudi jesen življenja lepa. Letos jo je s pisno čestitko presenetil tudi predsednik republike dr. Janez Drnovšek. Recept za tako dolgo in zdravo življenje je povedal Nušin sin Božo: Mama je vsak dan dvakrat hodila v službo od Komunale do Pošte peš. Da ji je to nedvomno pomagalo, pove tudi dejstvo, da še danes ne jadikuje, da jo bolijo kolena. Štiri sestre:od leve proti desni Toni, Stefi, slavljenka Nuša inJuli. Besedilo:Irena Vozelj Posojilna kartica KARAIUTA Banke Zasavje - z njo bo pogled lepši in posojilo vedno pri roki Prednosti: - plačilo na vseh prodajnih mestih z nalepko Karanta, - možen dvig gotovine v enotah bank bančne skupine Nove Ljubljanske banke, - plačilo obveznosti - le 20 % mesečno od porabljenega zneska in - dodatna ugodnost pri odobritvi posojila. banka zasavje Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje Vloge in podrobnejše informacije v vseh enotah Banke Zasavje