r. Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA sr f list slovenskih delavcev v Ameriki« TELEFON: CHelsea 3—3878 The largest Slovenian Dafly in United a Issued every day except Sundays I and legal Holidays« 1 75,000 Readers. NO. 137. — ŠTEV. 137. Entered as Second^CIass Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 NEW YORK, THURSDAY, JUNE 13, 1935. =»___=__ TELEFON: CHelsea 3—3878 ČETRTEK, 13. JUNIJA 1935 VOLUME XLIH. — LETNIK XT JIT. STRANKE V SENATU SE NE MOREJO ZED1NITI ZA NRA Soglasje med dr. Benešem in Litvinovom NASPROTNIKI SO ZMAGALI NAD ADMINISTRACIJO Senat je bil odgoden brez podaljšanja NRA. — Voditelji administracije zbirajo svoje sile. — Predsednik Rooseveut bo posredoval v prem o- garski stavki. WASHINGTON, D. C., 12. junija. — Senat je bil za en dan odgoden, ne da bi prišel do kakega zaključka glede resolucije za podaljšanje NRA. Odgoditev so voditelji administracije z vso naglico pospešili, ker se jim ni posrečlo uspešno pobijati dodatnega predloga senatorja Gore-ja iz Oklaho me, ki določa, da potrebujejo vsi vladni uradniki, ki dobivajo nad $4000 letne plače, potrditve senata. Senator Harrison je nenadoma stavil predlog za odgoditev. Njegov predlog je bil sprejet s 45 glasovi proti 38. Vladni pristaši so uvideli, da so bili nenadoma premagani ter so naglo zahtevali odgoditev, da so cez noc dobili časa, da zberejo svoje moči. Senat se je v torek sestal že pol ure pred običajnim časom, da bi popravljeni NRA podaljšal življenje do 1. aprila prihodnjega leta. Kmalu se je pa izkazalo, da je to mogoče doseči samo s popolnim uveljavljenjem protitrustne postave. Predno pa je zopet mogoče to doseči, je po nekem prejšnjem dogovoru potrebno še debatirati glede uti-litetnih družb. Preostajalo je samo še pol ure, ko je senator Gore stavil predlog glede potrditve vladnih uradnikov. Se bolj pa je bil zapleten položaj, ko je se -nator Borah zahteval popolno uveljavljenje proti trustne postave. Senator Harrison je zaman prigovarjal obema senatorjema, da umakneta svoje predloge. Predloga glede podaljšanja NRA je bila, odkar je ze bila sprejeta v poslanski zbornici, precej predelana. Poslanska zbornica je glasovala za podaljšanje v obliki, ki je še preostala po razsodbi najvišjega sodišča. Nasprotniki NRA v senatu so združili svoje sile, da zahtevajo uveljavljenje protitrustne posta-* ve. Da bi jim vstregel, je senator Harrison predlagal. da se predloga, ki jo je sprejela poslanska zbornica, premeni. WASHINGTON, D. C., 12. junija. Predsednik Roosevelt bo mogoče pozvan, da posreduje v ne-knj dneh, da odvrne stavko 450,000 premogarjev, Vaterih pogodba preneha 16. junija, ko preneha poslovanje NRA. Roosevelt bo najbrže skušal doseči status quo za gotovo dobo, za en mesec ali šest tednov, da bo kongres odločil glede Guffneyeve piemogarske stabilicijske predloge. Medtem, ko je velika skupina lastnikov rovov potrdila dodatek k Guffneyevi predlogi, so nekateri lastniki, ki so bili naklonjeni predlogi, svojo podporo odpovedali. Nasprotnike je vodil J. D. A. Morrow, predsednik Pittsburgh Coal Co., ki je Mellonovo podjetje. Morrow je rekel, da družbeni ravnatelji mislijo, da so določbe o tržnih cenah v nasprotju z ustavo. Morrowu sta se pridružila še Geo. H. Love, predsednik Union Collieries Company in Ralph E. Jamison, predsednik Jamison Coal Company. usmrcenje morilcev v NEMČIJA IN ITALIJA SE ZBLI2UJETE Italija bo ugodila zahtevi Nemčije za plebiscit v Avstriji. — Nemčija ne bo pošiljala častnikov v Abesinijo. Dunaj, Avstrija, 12. junija. Poročila iz dunajskih diplomatskih krofov naznanjajo, da je Nemčija v podajanjih z Italijo predlagala ljudsko .irla-sovanje v Avstriji, da ho avstrijsko vprašanji* rnkrat že re-ši*n«>. Nemčija jo predlagala, da so avstrijskemu narodu pri svobodnih in tajnih volitvah predložena tri vprašanja: 1. Ali so Avstrijci zadovoljni s svojo sedanjo vlado in u-stavo 1 2. Ali želi Avstrija imeti u-stavno monarhijo ? 'J. Ako ne ž<*Ii niti monarhije. niti sedanje vlade, Katero ohliko si želi * V diplomatskih krogih se silijo govorice, da želi Italija od Nemčije dohiti zatrdilo, da ne ho pošiljala v Abesinijo ne častnikov, ne vojnega materija hi. Iz tega je razvidno, da se Italija in Nemčija v svojem prizadevanju, da prideta do kakega s|M>raznma, zbližujeta. Avstrijska zvezna vlada pa nadaljuje svojo kampanjo proti narodnim soeijalistom. Dunajska policija je zo|>et zaprla "«2 oseb, pri katerih je našla načrte za reorganiziei jo oboroženih nazijskih skupin. Rim, Italija, 12. junija. — Na podlagi italijansko-nom-ških pogajanj tekom zadnjih desetih dni je Nemčija pripravljena ua bodočo ^»donavsko konferenco poslati svojega zastopnika. V tem oziru je treba rešiti še nekaj podrobnosti, toda sprejem povabila v načelu je zagotovljen. Nadaljni znak da so se odno-šaji med Italijo i n Nemčijo zadnje čase izboljšali, je, da je Mussolini zopet dovolil nekaterim časopisom prihajati v Italijo. Ti listi, ki so bili več mesecev prepovedani, so za časa nemško-italijanske naj»eto-sti leta 19.'U ostro pisali proti Italiji. Med listi, ki bodo ropot dovoljeni v Italiji, je tudi u-radno glasilno narodno socialistične stranke "Voelkisclier Beohacliter". kitajske vohunke prijete Ljeninfirrad, Rusija, 12. jun. 25 let stari Aleksander Lahut-kim hi odstotkov angleške mornariške sili*, toda ta racija se nanaša na kategorije ladij, ne pa, kakor je Nemčija prvotno zahtevala, na celo tonažo. Hitler je to sprejel za stalno, ne glede na mornariško moč drugih držav in je tedaj opustil zahtevo za enakost s Francijo. V petek je angleška vlada sporočila v Washington, Tokio, Pariz in Rim sporazum z von Ribbi'iitropom glede omejitvi* nemške bojne mornarice. Po od hodu iz Londona je voli.t!čni svet naroden vlade, ki je najvišji kitajski izvrševalni urad, je zavrgel zahteve japonskih vojaških oblasti glede severne Kitajske. Politični svet je bil skiican na "nujno sejo", ki je bila zaprta časopisom in javnosti. Kitajska poročila o ti*j seji pravijo, da je politični svet poslal generalu Ho Jing-čingu v Peiping brzojavko, ki mu naroča, da se naj pripravi na vse okolnosti, ako bi Japonci izpolnili svojo p ret njo in hi prodirali proti Peipingu in Tientsinu. Ministrski predsednik Vang (Vng-vej si* j<« z aeroplanom odjjoljal v Cengtu, da se posvetuje z generalom ('a 11 g Ivaj-še-kom glede položaja v severni Kitajski. Iz tega stališča političnega sveta je razvidno, da se je kriza, ki se je na videz že bližala koncu, še ] most rila. Voditelji koumintaug stranke priznavajo, da so se odnoša-ji za Japonsko poslabšali zaradi neprestanih japonskih zahtev do Kitajse, ki jih navzlic svoji želji ne more izpolniti. V prvi vrsti se je ]K>litičui svet po>tavil proti japonskim z.ihte-vam, ker je Jat>onska poleg drugega zahtevala tudi razpust kuomintang stranke v severni Kitajski. Tokio, Japonska, 12. junija. Japonska časnikarska agentu-ra Rengo poroča, da prebivalstvo severne Kitajscke zahteva ustanovitev neodvisne kitajske države v severni Kitajski, ki 1m> prijazna Japonski in Manču-kuo, toda neodvisna od ostale Kitajske pod narodno vlado v Nankingu. Poročilo pravi, da vodilni Kitajci v teh krajih "glasno izražajo željo" po taki državi. Ta država bi bila sestavljena i-z štirih severnih kitajskih provinc: Hop,e Šantung, Šansi in Cahar, ki je del notranje Mongolske. Japonksi zastopniki v Tientsinu pravijo, da je Japonska pripravljena sodelovati z vsakim kitajskim gibanjem, ki bi imelo za svoj cilj boljše odno-šaje z Japonsko, četudi bi to imelo za posledico, da se severne province odločijo od osrednje vlade v Nankingu ČEH0SL0VAŠKA BI MOGLA PASTI NEMČIJI V ZALEDJE Pogodba je važna iz strategičnih ozirov. — Ceho-slovaska zelo važna za sovjetsko Rusijo. — Romunski zunanji minister namerava iti v Moskvo. MOSKVA, Rusija, I 2. junija. — Nevarna, pa zelo strategična zemljepisna lega Cehoslovaške je igrala veliko vlogo v razgovoru med čehoslovaškim zunanjim ministrom dr. Edvardom Benešem, sovjetskim diktatorjem Josip Stalinom in predsednikom ljudskih komisarjev Vjačeslavom M. Moloto-vom ter zunanjim komisarjem Maksimom Litvinovom. jugoslavija prestavlja poslanike Rosso in čehoslovaški poslanik Ferdinand Vaverka sta sporočila Hullu, da so ostale gospodarske razmere neizpre-menjene, vsled česar ni mogoče plačati zapadle vsote. Beograd, Jugoslavija, 12. ju- nija. — Kot pravijo poročila, bo jugoslovanske vlada preme-nila svoja diplomatična zastopstva. Tako bo tudi poslanika dr. Leonida Pitamica v Washingtonu nadomestil dosedanji poslanik v Pragi dr. Pav i sla v Grizogon. Washington, D. C., 12. junija.— Poročila iz Beograda, da bo na mesto poslanika dr. Leonida Pitamica prišel drug jugoslovanski zastopnik, so verjetna, četudi jugoslovansko poslaništvo o tem še ni bilo obveščeno. Ko je pred nekako enim letom dr. Pitamie odpotoval v Beograd, je bilo znano, da se ne vrne v Washington, kjer je služboval šest h*th, kar ji* dolga doba za jugoslovanskega diplomata. škoti proti katoličanom ^ Edinburgh, Škotska, 12. jun. ('lani "protestantske akcijske družbe" so vprizorili protika-toliške demonstracije, ko sta bila bodoči kanadski governor Lord Tweedsbuir in avstralski ministrski predsednik J. A. Lyons imenovana za častna meščana Kdinburgha. Demonstracije so bile posebno naperjene proti Lvonsu, ki je katoličan. 44Doli s papeštvom!'' so kričali demonstrontje, ko so bili gostoma v slavnostni dvorani izročeni ključi mesta. Župan Sir William Thompson se je pri obeli novih častnih meščanih opravičil, češ, da demonstracije ne kažejo mišljenja večine meščanov. ('ehoslovaška se nahaja na najnevarnejšem kraju K v rope, kajti obdajajo jo neprijatelj-ske države Nemčija, Avstrija in Ogrska ter dvomljiva Poljska. Zaradi te zemljepisne lege je Cehoslovaška kot prijatelji ca za Rusijo veliko strategične važnosti, kadar pride v poštev pogodba za medsebojno poni<>«"-. Ako bi prišlo kdaj tako daleč, da bi hotela Nemčija skozi Poljsko udariti na rusko Ukrajino, tedaj bi bilo desno krilo njene vojske izpostavljeno napadu čehoslovaške vojske. Ako pa bi skušala napasti skozi Avstrijo 111 Ogrsko, tedaj bi bilo njeno levo krilo v veliki nevarnosti. Vsled tega ]x>-inoni vojaška pogodba veliko varnost tako za veliko Rusijo, kot za majhno ('elioslovaŠko. Do sedaj pa Romunska še ni dovolila Rusiji, da bi ruski vojaški aeroplani smeli leteti čez ozko romunsko ozemlje v Bukovim, ki loči Rusijo od f\ I10-slovaške. Toda tudi to vprašanje bo zadovoljivo, rešeno, k<> pride jeseni v Moskvo romunski zunanji minister Nikolaj Titulescu. ford postal doktor politični nemiri v braziliji Rio de Janeiro, Brazilija, 12. junija. — V Petropolisu so že dvo dni zaprte vse tovarne in državna policija patrulira po ulicah, ker je prišlo do krvavih spopadov med "integrali-sti" (fašisti" in komunisti. Pri teh spopadih je bil en komunist ubit, na obeh straneh pa je bilo več ranjenih. Hamilton, N. Y., 12. juniia. Avtomobilski magnat llenrv Ford je od Colgate vseučilišča prejel častni naslov doktorja prava. Ko je bila svečanost končanua, je novi doktor rekel: "Trgovski svet inora plače vzdržati na višku. Ako se to ne zgodi, bodo gotovi trgovci našli, da ne morejo napraviti ni-kake kupčije. Naš trgovski sistem sloni na plačah, ki omo-gočujejo delavcem kupovati". smrt na ženftovanj-skem potovanju Zanesville, Ohio, 12. junija. Novoporočen par in ženinova sestra so bili ubiti, ko je njihov avtomobil hotel prehiteti nek tovorni avtomobil. Avtomobil se je prevrnil in pri tem so bili ubiti Walter Tomich (Tomič) iz Granite City, 111., njegova 20 let stara žena Ana iz Union City, Pa. in njegova sestra Pavlina. faročite se na "GZA8 NARODA", največji slovenski dnevnik t Združenih državni. ''0LA8 NARODA" NEW YORK, THURSDAY, JUNE 13, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. ii Glas Naroda" frank Sakser, President Owned and Pnbliahnd by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. Benedlk, Treat. Place of «H W. 18th Street. the corporation end addrema of above officer«: Borough of Manhattan. New York City, N. Y. GL A 8 NARODA (Voice of the People) Day Bxoept Snndayw and Holiday« la eelo lato retja aa Kanado .. •a pot leta le fotrt leta la «0.00 .........fSjQO Za New York aa eelo lato......«7.00 Za pol leta ..........„........«8.00 Za lnoeemoCTo aa eelo lato......«7.00 Za pol leta....................f&JSO Snbecriptlon Yearly «6.00 Advertisement on Agreement **Qlaa Naroda** lahaja voakl dan lzvsemAl nedelj la prasnlkov. Dopisi brea podpisa In osebnosti ae ne priobCuJeJo. Denar naj se blagovoli »oMlJatl po lioney Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se o s m tndl prejBnle blrallMe nasnanl. da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA* ti« W. 18th Street, New lech. N. T. CHelsta »—«87« ALI MOREMO PREMENITI USTAVO? Republikanska konferenca v Springfield, 111. se je pričela v poiAleljek in takoj spočetka se je zavzemala za to. Mu ostane ameriška ustava neizjpremenjena. Bivši governer države Illinois Frank O- L.o\vden je imel otvoritveni govor, iz katerega je razvidno, da si 1m> republikanska stranka pri prihodnjih predsedniških volt vali izbrala za nojni klir geslo, la bi bilo l>o~ goskrunstvo premeni'ti ustavo. Lowden gleda na ameriško ustavo kot na plošče, katere je Mozes na gori Si na j izroerl izraelskem ljudstvu, in katerih se mi smrtniki ne sinemo Vlotakniti, navzlic temu da smo od leta 1787 postali velik narod, fegar trgovina in prometne ceste sežejo čez meje Mržav, vsled česar je obstoj imsauieznih nedlvisnib držav bolj ovira kot pa pod-' pora. Ne moremo verjeti, -da bi brli očetje naše ustave takd slepi, da ne bi videli in vedeli, da se bodo v poznejših časih vse stvari premeni le. Vedeli so, tla bi se vlada, ki je zvezana z neizpremenljivimi postavami, morala zrušiti. Prepričami smo, da bo pri volitvah ameriški narod dal večino svojih glasov oni stranki, ki bo predlagala, tla se premeni ustava, tako da bo imel kongres pravico odloče. vati o skupnih zadevah celega naroda, ne pa več najvišje soMišče, ko je z odločitvijo glede NRA to prepovedalo. Ameriška ustava je že bila od časa do časa in po potrebi z raznimi -dodatki mnogokrat premenjena- Ti dofJat-ki sodili vpisani v ustavo v namenu, da se izboljša položaj naroda- Mnogo/krat smo premenili ustavo in premeriti jo moremo tuJdi sedaj. a Upamo, da naši postavodajalei ne bodo cepili dlake iti bollo najvišjemu sodišču vzeli pravico, da bi razveljavljalo sklepe kongresa in predsednika- Boj glede preinembe ustave se bo vrtil okoli naslednjih vprašanj: Ali bo uničevalna tekma še klal je metala delavce na cesto in silila postavno trgovino v bankerot, ali pa ima vlada pravico o tem odločevati i Ali bodo še vedno opravljali otroci Mela, ki bi jih morali opravljati odrasli t Ali sme vlada vporalbljati vddno silo svojih rek, ali pa naj ima to pravico »samo Wall St- i Ali naj o meddržavni trgovini določajo države, ali zvezna vlada v Washington u ? Itd-, itd. Dopisu Ridgewood, L. L Cenjene rojake v Greater New Yorku opozarjam na piknik, ki ga priredi Slovenski tamhnraški klub v nedeljo, 1(>. junija v Enteral od parku v G len da le. Tamburaši bodo zaigrali več zanimivih in novih točk. Tain-huraški klub, čegar člani so sinovi in hčere slovenskih stari-šev, so že pogosto pokazali, da radi pomagajo-našim društvom pri njihovih prireditvah. Pri zadnjem klubovem koncertu pa se naše občinstvo tega ni zavedalo in ni čudno, če so mogli biti mladi tamburaši užaljeni. Sami gredo povsod, drugi pa se no zmenijo za njihove prireditve. Zato vsi na piknik prihodnjo nedeljo in pokažimo jim, da cenimo njihov trud. S tem jih bomo spodbudili, da bodo še z večjo vnemo igrali na naših zabavah naše slovenske pesmi. Na tem pikniku ho tudi sodelovalo pevsko društvo "Slovan". Na svidenje tedaj v obilnem številu! Poročevalec. North Stratford, N. H. Iver rad čitam dopise od vseh strani Amerike, posebno od o-kolice Little Falls-a, N. Y., zato hočem tudi jaz nekaj napisati, da ne bom kar tako lenobo pasel tukaj v gozdarski campi. Rekel sem: "Z Bogom Little Falls, sedaj grem s trebuhom za kruhom, magari v N. II-!** In res se je zgodilo tako. Z menoj je šel tudi Tony. Med vožnjo nam ni bilo dolgčas, ker Tonetu je večkrat steklenica pokukala iz žepa. Ko pridemo v New York s Hermanovo karo. in to zvečer, je bila že bolj težavna pot. Saj ni čuda, da se človek zmeša med toliko množico avtomobilov, toda Herman je dobro krmaril, prišli smo zdravi na o-menjeni prostor, k Joe Schwas-ni leu Tukaj snto biLi dobro postrežem, hvala ti, Joe. Drugi dan bi bil šel rad tudi Zgago pogledat, če se je kaj odebelil, ali shujšal, pa človek ne more nikamor brez spremljevalca. Sam se izgubim po tistih zemeljskih jamah, da ne bi vedel uiti naprej, niti nazaj. Na bus postaji nas je Joe spomnil, da smo zopet potovali naprej. Imeli smo dobro zvezo z busi, tako da smo kmalu prišli v North Stratford, N. H. Tukaj sva s Tonetom poiskala Mr. Lois Kodiša, ki je ravno prišel iz gozda domov. Za- AU STE ZAVAROVAN! ZA SLVCAJ BOLEZNI, NEZGODE AU SMRTI? AKO &E NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO jugoslovansko katoliško jedn0t0y ameriki. kot ■ij>«l|ia Jiioilmnako brctako zavarovalnico, Id plačajo NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE STOJIM ČLANOM Ima tvojo podrainice skoro v vsaki slovenski naMIM-al v Ameriki, Foaluje v 17. drftavah ameriške Dalje. Preaeeienie aad SLSW^W^e-— Za vstaawltev novega draftva zadostuje S odredili ooeb. Vpzaiajte sa pnjsontls nafeca lokalnega tajnika ali pilite na:— OLAVNI URAD J. S. K. J, ELY, MINNESOTA o je kosilo posebno dobro, je v resnici obžalovanja vredno, ako pijača, ki ga poplak-ne navzdol, ni enako izborna. Toda, ravno v takem trenutku vsakdo ceni popolno zadovoljiv okus . . . značilna posebnost, ki odlikuje Jacob Rupperts Beer "MILLOW WITH AGE** /i*Hpprrtoro r Zraku—weak—v trt^k ■t<>i»<>liln*- Si'lm-y Simw — " I >-• Peter Zgaga KOEPENIKADA. Marsikomu je še v spornimi dogodek, ki sej«' pripetil v kaj-zerjevi Nemčiji ter j«* vrgel precej rudno senco na toliko Naši v Ameriki ruden naju pogleda; je že del vnaprej, kaj išeeva. V<* "Sktnla, da nista prej pri-šla, sedaj je že vse oddano; mogoče se bo še kaj dobilo za vaju dva", s takimi besedami me bi bil kmalu »plašil, pa ustrašiti še ne. Drugi dan v ponedeljek greva v cainpo. Campa je sestavljena iz samih smrekovih hlodov, velika pa tako, da se lahko sprehajaš po nji. Sto ljudi nas spi in smrči v nji, eni ka-šljajo, eni govorijo iz spanja. Najbolj tesno nam j«', kadar se gremo umivat, vsaki bi bil rad prvi, čeravno se jih naenkrat umije pet ljudi. Za te vse ljudi j«' en kuhar in trije pomagači, ki nosijo na mizo. i I rama je dobra in okusna, in vsaki ima jesti toliko, kolikor potrebuje; jedi ne manjka. To je poglavitno za delavca. C V imaš jesti, moreš tudi delati. Naš bos nam je tudi pokazal kos gozda. "Tukaj bosta sekala in belila smreke, od korta imata kako se vama dopade?", me vpraša. Dopade ali ne dopade, pljuniti je treba v roke in delati. Delo danes iskati po Ameriki je velika izguba. Prijela sva s Tonetom za delo, kar nam ni žal, če nam šele ne bo. Upam, da ne. Večkrat se zmisliva s Tonetom na prijatelje, kadar sva jako žejna in kadar nas pikajo muhe in mušice. "Lahko je o-nim tam v Little Falls, ga pi- jejo, nas pa te proklete muhe pijejo", i;«M-e Ton V. "Kar pozabiva", ga opomnim, " 1m> že Bog dal, da bomo lahko v torbo stresli". V časopisu nisem še nič videl. kako se zabavajo prijatelji v Little Falls. Naj se kateri oglasi, tla nam bo krajši čas, zakaj tukaj nas je mnogo Slovencev. Za < lanes končam z pisanjem, bom pa še drugič kaj napisal. Lep pozdrav vsem prijateljem v Little Falls, N. V. in o-koiici. Tudi Mr. Svašuika ]>o-zdravim. Kadar bodo klali, bom spet prišel za napotje. Pozdrav svojcem v stari domovini! Floyd Miklič. JAPONSKA BI RADA PILA MAKAO. KU- Iz Hongkouga poročajo, da je Japonscka ponudila 20 milijonov funtov za portugalsko naselbino Makao in tla je neko japonsko od|M>slanstvo že na poti v Lizbono, tla prične pogajanja. Zanimivo je, tla se je nad t«> vestjo razburila Anglija, ki se boji, da bi Japonska s to kupčijo dobila ne samo važno oporišče za svojo politiko na Daljnem Vzhodu, temveč da bi od tu pozneje zasedla tudi kitajski Santung z glavnim mestom Kantonom, od koder je mogoče z letali kaj lahko doseči brit-sko letalsko in pomorsko oporišče Singapor. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO Za $ 2.75 ____________________ Din. 100 $ 5.25 ______________ Din. 200 $ 7.30 __________________ Din. 300 $11.75 .................... Din. 500 $23.50 .................. Din. 1000 $47.00 .................... Din. 2000 ▼ ITALIJO Za $ 9.35 .......... Lir 100 S1&25 ______________ Ur 200 $44.40 ......................Lir 500 $88.20 .......... Lir 1000 $176.— .......... Up 2000 $263.— ............ Ur 3000 ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. — Ob glavni cesti v Fly ('reek, N. V., je napredni rojak Mr. .Jolm Kriscli, odprl moderno urejen "Fly Creek Hotel" in rastavracijo. Na razpolago ima izborna jedila in izvrstno pijačo. Vsako soboto in nedeljo zvečer je ples v veliki dvorani. Tamkajšnjim rojakom je njegov prostor dobro znan, pa tudi Slovenci iz Greater New Yorka in okolice, ki se podajajo na počitnice v gornji del države, ga bodo gotovo obiskali in bodo s postrežbo . zadovoljni. — Tonv Trinkaus, sin znanega rojaka Franka Trinkau-sa se j«' posvetil umetnemu t'o-•tografstvu. S svojim družabnikom Ravnin si je mojstrsko u-redil voz, v katerem je modern atelje, spalnica in parlor. Voz priklopi avtomobilu in se prevaža iz kraja v kraj. S fotografijami mladih umetnikov (ki bosta tekoči teden obiskala Kast Worcester) j«* vsakdo zadovoljen. — Rojak Frank Mele v Hart-wick, N. Y., ki je ulioki» i»otrtt')?a srta naznanjamo st»r,Hli>ik«>ni. znancem in pri. jateljem žillostno vest, tla jt» preminili ljubljeni s«»prt.« in «•«"•»• Alojz Hrvatin Smrtna nesreoi je zadela 1S». maja 1!K{T> Pokojni je l>il rojen 17. junija 18!K> v Tnč&uili i»ri ilirski Bistrici uu Notranjskem. l*o-tfreb se je vršil iz hiše žalosti maja na tXJkopališče v Kane, l'-i. Pokopan je bil ik> cerkvenem katoliškem otirtnlu s slt»vesno mnšo. Tem potoni se zahvalim vsem st) rodni kom in prijateljem, ki so ^a .obiskali in se ]>osloviki otl njega t>b njegovem mrtvaškem tnlru hi vsem, ki ste ga spremili k mirnemu počitku. Iskrena hvala nt»sit-eem krste, ki so ga nesli k mirnemu počitku. Dalje se najlepši' zahvalimo za darovane vence in cvetlice. Sledečim: Mr. in Mrs. Hrvatin, Mr. in Mrs. Rote, Mr. in Mrs. Rote, Jr., Mr. in Mrs. Pirmau, Mr. in Mrs. Koienc. Mr. in Mrs. I'ljen. Mr. in Mrs. Malevee. Mr. I i Mrs. Kolih. Mr. in Mrs. Intibar, Mr. in Mrs. Kočjančič. Mr. in Mrs. Samuelstm. Mr. W. B. Frost in vsem Slovencem v Ilurant City. I'rav lepa hvala tistim, ki so darovali za svete maše. Iskrena hvala vsem. ki ste se vtleležili iKigreba in dali na raziMilagt* avtomobile in splt»h vsem, ki ste iui bili v iK»mt)č v uri žalosti. Prav Iei«i hvala Mr. John Rt>lili za molitev, ki je zmolil pri tKlprteiu grobu. Še enkrat prav le|wi hvala vsem skupaj ! Tebi pa, dragi moj. nikdar |H>zal»ljenl soprog in oče. želimo: ptičivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja, ker Te je ta kruta uštela iztrgala iz naše srede. Zapustil si nas za vedno, ali naš spomin na Tetie, dragi soprog iu oče, nam ostane v naših srcih tlo naše smrt i. Tvoj grob homo krasili s svežimi cvetlicami, katere si TI tako ljubil. Počivaj v miru In Bog nam daj na svidenje nad zvezdam!! Zapustil si žalujočo soprogo: MARY HRVATIN. Hierko: MARY Brata: JOE HRVATIN V starem kraju i>a enega brata in 11 ve sestri. Jolinsonhurg. Pa., 10. junija, 1835. Iivalisano vodstvo nemške armade. Nekemu eevljarjti v mestu Koepeniek je zmanjkalo denarja. oblekel se je v oficirsko uniformo, šel v hrii^adno pisarno ter odpeljal s >ehoj blagajno, v kateri je Itilo ver slt» tia italijansko raso]»is-je, irn sr jt> zgodila letos, malo pred Volikonočjo v naši ncoil-rešeni tiomovini. Tt>zatlrvnr točnr iuforinneije sem t lohi l od zanesljivega rlo-vega, kateri se je nedavno vrnil iz domovine ter je bil skoro neposredna priea doirodka. ki bi gotovo posivil Mussolniijn lase, er bi jih kaj imel na svoji retverooglati lobanji. Kot znano, so Italijani pre-jiregli ves Kras iti Primorje z modernimi cestami, ki imajo dvojni namen: da bi v vojnem rasti lahko preskrbovali armado ob jugoslovanski meji z vsem potrebnim, in pa zato, tla hi se v slučaju poloma armada lahko umaknila, kajti po beto-nirani cesti je inogore dosti lažje bežati nego po rohidovjn, robo v ju in skalovju. Ob meji so betonirani za kopi, nekoliko bolj v zaledju pa najmodernejše trdnjave in u-trdbe, ki st> po mnenju laških vojaških obla-ti nepremagljive j 11 iiezavzrtue Otl Reke, prek»» Snežnika, pti vsem Krasu in .Julijskih Alpah prav gori tlo avstrijske meje je eela veriga utrdb. Malo preti Veliko nočjo so dogradili v bližini Cola ono-stran Črnega vrha utrdbo, ki je bila baje čudež moderne tehnike. \ ;e S" je uradilo tajno in i i upa. Noben okoličn.n ni i ližino. Xa cvetno nedeljo ob enajstih je bila napovedana velika inšpekcija. Toda posadki in poveljujočemu čast-Iniku ni bilo treba čakati do 'enajstih. Že ob devetih je pridivjal iz Postojne povsem preprost avtomobil. Izstopila sta dva častnika v p n »prosti oli-rirski uniformi: general in nje-go v adjutant. Po vojaškemu pozdravu je začel general in-špirirati, adjutant je pa v svoj zapisnik delal kratke opazke. Vse je bilo v najlejšrm redu. Nobene napake ni našel general. Tnliijavskemu častniku je žarel obraz veselja in zadovoljstva. Pokorno je povabil visokega gostsi, naj počaka kosila. Toda general se je zahvalil, češ. da ima še druge opravke ter sedel v avtomobil. Poleg njega adjutant. Motor je za brnel, in šlo je kakor strela proti Črnemu vrhu, Godovieu in Hotedršici. Karabinjerji v Hotedršici so sahitirali avtomobilu, na katerem je bilo znamenje italijanskega generalnega štaba. In stali so ko okamencli, ko je švignil avto z obema jugoslovanskima oficirjema v italijanski uniformi na jugoslovansko ozemlje... Točno ob enajstih je res dospel pravi italijanski general inšpicirat najnovejše utrdbe pri Colu, pa je v svoje največje začudenje spoznal, da je bilo dve uri pred njim že vse natančno pregledano in temeljito inšpicirano. Bil je strah iu polom. Trd-njavskega poveljnika in njegovega tovariša je obsodilo vojaško sodišče na par let ječe. Utrdbe bo treba predelati. Naš križani narod po tistih krajih se po dolgem času zopet enkrat smeje v pest z b i 'GLAS NARODA" NEW YORK, THURSDAY, JUNE 13, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. ABESINSKI PROBLEM Med tem ko si v Evropi diplomati belijo glave, kako bi najuspešnejše orgainizirali vse miroljubne sile, tla se za vedno, ali vsaj za čim najdaljše razdobje prepreči oboroženo razračunavanje, dozoreva na si scdnjem afriškem kontinentu konflikt, kateri — kakor kažejo vsa znamenja — ni daleč od vojnega izbrulia. Transporti vojaštva in tehničnih čet iz Italije na abesin-sko mejo se nadaljujejo brez prestanka, na drugi strani pa po i očajo iz abesinske prestolnice o naraščaju bojevit ost l, o zbiranju in vežbanju eet, o ve-likamksih transportih orožja in municije Priprave, ki so se do zdaj izvršile od obeh strani, so že davno prekoračile ono mejo, ki je opravičevala optimistično sodbo, da gre zgolj za demonstracije, ki naj dajejo večji poudarek diplomatskim korakom in stališču v medsebojnih pogajanjihm. Malo je vrjet-no ,da bi se spor, ki sta vanj investirali Itlija kakor Abes i -nija toliko gmotnih in končno tudi moralnih sil, uredil pri zeleni mizi. Prvotni povrni za današnjo napetost ob abesinski meji bi se mogel evropskemu opazovalcu zdeti neznaten. Mejni incident ob črti, ki ni fiksno določena, ni v kolonijalnih ozemljih nobena ]>osobna redkost in tudi ne stvar, ki bi se ne dala urediti drugače kakor z orožjem v roki. Sporadični napadi poldivjih tolp na bele kolonist«* tudi ni treba, da vodijo do vojnih podjetij velikega stila. Evropska diplomacija je do zdaj navadno znala najti sredstva, da si v medsebojnem sodelovanju izsili respekt in s preventivnimi sredstvi v naprej onemogoči zapletljaje s t rag i č n i m k on ceni. Po vsem tem je jasno, da so viri napetosti v Afriki globlji, da tu ne gre niti za Ual-Ual, niti za takozvano zorno, nego da so brez dvoma tangi rani važnejši interesi, da je zlasti na kocki prestiž evropske velesile. V teku devetnajstega stoletja se je moč Evrope v Afriki razvila do absolutnega gospostva. Vse obale afriškega kontinenta so v evropskih rokah, ali vsaj pod evropskim vplivom. Vsa Afrika je razdeljena v interesne sfere kolonijalnih sil, domača plemena niso organizirana j)o državah, ali pa so njih državne tvorbe v taki odvisnosti od evropskih sosedov, da o njih samoodločbi ne more biti govora. Večinoma gre za divja all poldivja nomadska plemena, ki v svojem razvoju niso dosegla one stopnje civilizacije, ki bi mogla tvoriti podlago za samovlado. Izjema je v gotovem oziru 'Abesinija, ki si je znala ohraniti svojo neodvisnost, in ki se je, četudi na vseh straneh odrezana od morja, dvignila na stopnjo organizirane države v evropskem smislu, akoravno je v svojem razvoju še ovirana po primitivnosti življenja in kulture svojega prebivalstva. In ravno v Abeesiniji se je začel razvijati odpor proti evropski nadvladi. Njeni vladarji so začeli iskati zvez izven evropskega kolonijalnega koncema. Že leta 19*27 je sklenila Abesinija z Japonsko prijateljsko in trgovinsko pogodbo in s tem odprla pot gospodarski ekspanziji azijskega vzhoda. Poskušala je zainteresorati tudi ameriški kapital in s tem že pred leti povzročila oster angleški protest proti nameravanim vodnim, zgradbam ob Modrem Nilu jo ameriškem konzorciju. Japonska konkurenca je zlasti izpodrivala italijansko podjetnost od koncesij za eks-plotacijo abesinskih prirodnih zakladov. To vse so oni globlji vzroki, ki so napetost stopnjevali do d an ari šn je ostrosti, V tem pogledu se sme reči brez pretiravanja, da ni prizadeta samo Italija, marveč vsa evropska kolonijalna oblast. Solidarnost velesil, ki je že od samega začetka prav za prav jemala abesinski pritožbi na Ligo narodov izglede na uspeh, ni morda samo plod politične kon-stelacije po sporazumu med Italijo in Francijo, marveč morda v glavnem delu posledica skihi evropskih mandatarjev, «la jih ne izpodrine močnejša ali srečnejša konkurenca iz dragocene posesti in domi-natnega vpliva. Današnji spor se zaradi tega po vsej priliki ne bo mogel u-rediti s kompromisom. Po taki poti bi se mogla terminira-ti meja, dal bi se določiti nevtralni pas, mogle hi se urediti te ali one podrobnosti jedro la-tentnega konflikta pa hi ostalo in bi še naprej ogrožalo evropske, v tem primeru pred vsem italijanske interese. f'e se zdi morda Rimu današnja svetovna politična konstelacija kot dovolj ugodna in primerna, da se uredi spor do konrenine, pa smatra tudi abesinska vlada trenutek za ugoden, ko sme ri-skirati odločilno obračunavanje. Tako se sme menda vsaj tolmačiti neobičajno borbenost abesinskega vladarja, ki se razodeva v njegovih govorih, pa tudi v smotrenem oboroževanju in militarizaciji abesinskih plemen. Saj se čujejo celo vesti o abesinskih- aspiraci-jah na izhod k morju, kar bi seveda pomenjalo neposredno tangiranje italijanske suvere-nitete v Somaliji ali Eritreji. Ali je pripisovati abesinski 'odločnost zgolj samonikli življenjski volji, nacijonalni samozavesti in veri v lastno moč — ali pa so na delu tudi pomembni vplivi od zunaj, ojače-ni po gotovih obljubah in zagotovilih, je danes še uganka, ki jo je težko rešiti. Vloga Japonske je v tem oziru še preveč pojasnjena, da bi dovoljevala sigurne sklepe, še bolj problematična se zdijo ugibanja o gotovih zvezah z Evropo. Vsekakor pa izgleda, da bi konflikt, če enkrat izbruhne, u-tegnil imeti mnogo bolj dale-kosežne posledice, kakor bi se mogle soditi na prvi pogled. Več ko verjetno je, da bi vojna v Etijopjiji močno prizadela tudi Evropo, če je že ne potegnila povsem v svoj vrtinec Kajti podoba je, da v tem NOVA PODULICNA ŽELEZNICA V MOSKVI Ko so pred kratkim prost ovojno pomag; v Moskvi izročili prometu novo podulično Železnico (subway), je na tisoče delavcev in delavk ki .o agali graditi zelznico, napolnilo železniške vozove. To je najlepša podu lična železnica na svetu. TUJCI V ČEHOSLOVAŠKIH SAMOSTANIH. Praške oblast i so pozvale vse meniške in nunske rede, samostane in kongregacije. naj predložijo izkaze svojih članov, pri čemur je navesti za tuje državljane državo, iz katere izvirajo in čas, ki so ga že prebili na (Vhoslovaškem /a ino-strance. ki prebivajo na čelio-slovaških tleh od 1. maja li>2:> je tudi navesti, da-li so si preskrbeli dovoljenje za delo po zakonu o zaščiti domačega delavstva. kdo je podpisal izjavo neodvisnosti? Dne 4. julija leta 1776 je hi- John Adams iz Massachusetts, primeru ne pojde za preprosto kolonijalno ekspedicijo, ali lahko m neopasno straliovanje kakega razbojniškega plemena. Že enkrat se je Italija merila na bojnem polju z Abesinijo, in izkušnje, ki si jih je pridobila takrat, so jo naučile resnosti položaja, ki se vanj podaja. Obseg njene mobilizacije, nejnih tehniških in finančnih priprav že v sedanjem štadiju daje merilo za njeno bodočo vezanost na afriško akcijo. Xi treba danes ugibati, kakšna bo vojna sreča, da se vsaj približno izmerijo žrtve človeških življenj in materijalnili dobrin, s katerimi bo treba plačati u-speh. ki nanj Italija z gotovostjo računa. V dosegljivi bližini pa so še komplikaeije na dru-! min Franklin iz Pennsylvania« la proglašena Izjava neodvisnosti (Declaration of Independence), nesmrtni dokument, ki je proglasil načela enakosti in neodtujljivih pravic ljudi, vlade po privoljenju ljudstva in pravico revolucijo.proti despo-tizmu. Kdo so bili oni, ki so podpisali to Izjavo? Thomas Jefferson, ki je spisal Izjavo in je kasneje postal predsednik, je bil eden izmed kasneje drugi predsednik Zdr. drža; Robert R. Livingston iz New Yorka, velik govornik, ki ga je Franklin nazival "ameriškega Cicerona", in Roger Sherman iz Connecticut, ki je bil v svoji mladosti čevljarski vajenec in se je kasneje povzpel do odličnega pravnika-samouka. John Hancock, ki je predsedoval Kontinentalnemu kon- de lega t o v iz Virginije, ki so joigresu, je bil prvi, ki je podpi- podpisali. Nihče ni nikdar trdil, da je Jefferson sam izmislil vse teorije vladanja, ki jih je Izjava proglasila svetu. L'por proti "božji oblasti" kraljev in privilegiranih razredov je vrel že stoletja. Filozofi mno gili dežel so že poudarjali "naravne pravice*' ljudi in tekom vekov se je dajal izraz idejam upora proti zakonom, ki se protivijo takim naravnim pravicam. Ali dano je bilo Jeffer-sonu, da je on izrazil te politične ideje v mogočni izjavi, kateri je bilo usojeno spremeniti tek človeške zgodovine. Poleg Jeffersona so bili še štirje drugi delegat je, ki so bili pooblaščeni sestaviti izjavo, in njihov podpis je zato zlasti pomemben. Ti so bili Benja- >-jgih frontah in te odpirajo te :*. ne poglede na razvoj v Evr< sami. ni-ropi sal Izjavo, in drugi za njim je bil Samuel Adams, odličen re-vojueijonar iz Massachusotts. Hancock in Samuel Adams sta slovela kot največja radikalca izmed ameriških upornikov in angleška vlada, ko je obljubila amnestijo vsem onim, ki se pokorijo in priznajo lojalnost do kralja, je izrecno izključila to dvojico. Ko pa je bila Izjava proglašena, je angleška vlada obdolžila vse. ki so jo podpisali, kakor tudi njihove družine veleizdajstva in nagrada od f>00 funtov je bila obljubljena za njihovo aretacijo. Število podpisnikov je bilo f)fi in S izmed njih je bilo tujega rojstva. Robert Morris, finančni ženi j revolucije, in But ton Gwinnett sta bila prišla v kolonije iz Anglije; iz Irske so bili James Smith, George Tay svetevno znani kolonijalni Ir- žavnik, pisatelj, znanstvenik j lor in Mattew Thortoii; James in iznajditelj, tedaj 70 let star: Wilson, kasneje sodnik vrhov- NEW YORK JE POZDRAVIL NAJVEČJI PARNIK SVETA nega sodišča, in John Witliers-poou, vseučiliščni profesor, sta bila iz Škotske in Francis Lewis, trgovec iz Valesa. George Taylor je bil morda najbolj romantični tujerodec izmed podpisnikov Izjave. Ker je bil preveč reven, da bi plačal za vožnjo v Ameriko, je prišel iz Irske kot 44indeuturi-rani služabnik*', t. j. moral je delati nekoliko let za nekega železarja v Pennsylvaniji, da odplača svoj dolg. Gospodar pa je spoznal njegovo sposobnost in ga postavil v zaupno mesto. Ko je gospodar umrl, se je poročil z njegovo vdovo in prevzel upravo podjetja. Od samega začetka se je pridružil revoluciji, postal polkovnik milice in zastopal Pennsvlva-nijo v Kontinentalnem kongresu. Kasneje mu je bila poverjena naloga sklepati pogodbe z raznimi indijanskimi plemeni v imenu Združenih držav. Bržkone nekoliko podpisnikov Izjave je bilo iz 44druge generacije*' Amerikancev. Trdi se, da William Paca. [H»dpis-nik iz Marvlanda, je bil češkega ali pa italijanskega poko-ljenja. FLIS. zavarovanje zdravja v počitnicah Novi morski velikan, parnik Francoske proge 'Normnadie*, prejšnji teden prvič prišel v New York. Na svoji prvi vožnji čez Atlantik je pobil vse dosedanje rekorde za hitro vožnjo. Slika nam ga predstavlja, ko po Hudsonu plove proti svojemu pomolu. Pise Dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mesta New York. "GLAS NARODA'* pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. ravnajo z jedili na -mažen način in kjer ni preveč prahu in muh. Pamtite tudi to, da nikar ne piji te vode iz studencev ali potokov ob cesti, koder se vozite ali hodite, razun ako je označeno od zdravstvene oblasti, da je varno piti. Gorski potoki niso vedno čisti kot se dozdevajo. Ako se preko noči utaborite blizu tekoče vode, zavri te vodo, predno je rabite za kuhanje ali pitje. To vzame le malo časa, ali se majhen trud izplača zavoljo previdnosti. Ako ne morete v taboru dobivati pasteuriziranega mleka, zavri-te mleko ali pa rabite konzervirano mleko. Kdor uboga t«- nasvete, si po ceni pribavi d obrt > zavarovanje za zdravje. HOBOTNICA NAPADA Londonski 4iTime<" poroča iz San Francisca: Neki prebivalec St. Joseja, z imenom Fr. Coltin je bil pri kopanju napaden od ogromne hobotnice in le srečnemu naključju, da je imel v bližini nekega prijatelja. ki mu je priplaval na pomoč, se ima zahvaliti za >voje življenje. Hobotnica je napadla Colti-na v trenutku, ko. si' je potopil poti vodo. Ztrrabila ga z lovko, ki mu jo je ovila okoli o-beh udov. ('oltinov prijatelj je imel mnogo tuda. p ret len je iz-vil prijatelja iz objema morske pošasti. Moral je z nožem odrezati lovko. Nekaj ur po tem nenavaduam boju v morju je hobotnica mrtva priplavala na vodno površino. Izmerili so njene lovke in ugotovili, da merijo ]>ovprcčno lo čevljev. C. E. Hughes Ali pojtlete kam poleti ? Dobro, ako morete, kajti sprememba okoliša in vsakdanje rutine je dobra za vse. Za gotovo pa izberite si kraj, kjer bo vaše zdravje zavarovano, ko ste tam. To se zdi komplici-1 rano, dejanski pa je jako enostavna stvar. Naj že greste na gore, na morsko obal ali na deželo, ugotovite, da hotel, taborišče ali privatna hiša, kjer se ustavite, imajo zdravo vodo in sanitarno odpravo smeti in odpadkov. da se tam ••nbi sveže mleko, ki je bilo pasteurizirano, da iii muh v kuhinji in jedilnici, da so okna zamrežena in da ljudje, ki so zaposleni v kuhinji in jedilnici so snažni v o-<=ebi in oblačilu. Ako pišete na Si ate Board of Health, dobite bržkone potrebne informacije. Večinoma so taki kraji zdravstveno vami, ali bolje je ugotoviti to. Ako nameravate izlet po avtomobilu, treba biti dvakrat toliko previdni. Ako se ustavite za jed ali pijačo pri kaki stojnici ob cesti, uverite se, tla ie snažna in sanitarna. Navaden razum vam to pove. Oglejte si prostor. V nekaterih primitivnih jedilnicah so kozarci in krožniki le površno osnaže-ni brez vrele votle. Jed je izpostavljena prahu in muham. Bo-di'te odjemalec le onih prostorov, kjer je vse sanitarno, kjer predsednik najvišjega sodišča, gre iz nove palače najvišjega sodišča. Palača je bila ravnokar dogotovljena z izdatki 10 milijonov dolarjev. "0LA8 NARODA" - NEW YORK, THURSDAY, JUNE 13, 1935 " _' THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. IIIIIIIIIII^IIIM^ POUČNE KNJIGE RAZNE POVESTI IN ROMANI j PESMI IN POEZUE KNJIGARNA "GLAS NARODA WEST WtE STREET s MW Y OR K, N Y. 99 ZEMLJEVIDI MOLITVENIKI : IGRE : Mui^iiiimi.....ni 11 illllllliliniK^A^^ Romani... 86 .7.1 .SO .1)0 40 .60 .30 .35 AGITATOB. roman, spisal .lank« Kersnik. 99 strani. Cena ............................................... Kersnik je i»<»lt»tr Jurčiča naš najbolj polju- ii pisatelj. Več tlel. ki jih .furčlč vsletl Položni in smrti ni miisel ziivršiti. je Kersnik uspešno dovršil. "Agitator" spada med njcgo- ' va najboljša dela. ANA KAKKNIXA. roman spisal L. N. Tolstoj. Dva zvezka, trilo vezana. 1078 strani ........$0.50 "Ana Kareiiiiiii" tvori višek Tolstojevega umetniškega tlela in je eno najpomembnejših del svfitiviifpi slovstva sploh. Knjigo lak liip v novo napetost. |h>Iiio s) Wot k in iMirenja. Tak romati ljubijo bralci, ki berejo knjige /.a zabavo in razv<-drilo. ANDREJ TKRNOVC', reliefna karikatura Spis.-il Iv. Albreht. oii strani .............. BEATIN DNEVNIK. spisala l.uiza Pesjakova. — llil strani. Cena ........................................... Pole- Pavlini- Pajko\<- je l.uiza Pesjakova takorekt-č »tlliifi ženska, ki s(. j«, kom-em prejšnjega stoletja udcjstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELK NOČI, MAI.I JI NAK. spisal F. .11. Dostojevski. I ."»i strani. Cena ................................ Kratke |>o\csti i>. življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega romanopisca. BEI.I MKCKSKN, roman, spisal Juš Kozak. 116 strani. Cena ................................................... Itoiuan je izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno na|ieto dejanje ^e <|ogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga bo /. napetostjo čital do konea. BLAGAJNA VELIKEGA VO.IVODE, roman spisal Frank Heller, 162 strani. Cena ................ Od začetka do koin-a najiet roman, pol dejanja. spletk in najbolj čudnih razvojev. Že prve strani svoje čitatelja. in ga ne odloži prej, dokler ga lie prečita do konea. BRATJE IN SESTRE V (.(»SPODI Spisal Cvetko Golar. l.V. str;,„j (Vn:i ____ Naš znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje polel nega jutra". Nihče iziued miših pisateljev ne zna tako opijati življenja na kmetih kakor baš Cvetko Golar. ČRNI PANTER. spisal Milan Pugelj. '»19 strani. Cena Sofiek povesti našega dolenjskega pisatelja, ki se je razmeroma uil.nl po.-lovil s tega sveta. t'e kdo (Miziia Dolenjce iu njihovo dušo. jih |M»zua 1'ugelj. Njegove spise čita vsak ■/. največjim užitkom. ČRTICE IZ ŽIVLJENJA NA KMETIH, spinal Aiidre.u-kov Jože. 92 strani. Cena ................ Pod psevdonimom "Andrejčkov Jože" se je skrival plodovit slovenski pisatelj, ki je znal ...........pisati življenje, ki ga je doživljal t Hi eitayjn njegovih povesti se vsak nehote sp.urili na staro domovino. DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo Kaš. 94 strani. Cena .........................................................35 To so povesti, vzete iz življenja naših Dnl-matiueev: kako se vesele in žaloste, kako ribarijo, ljubijo in snubijo, Resničen ear našega Juga veje iz njih. DEKLE ELIZA, spisal Eilmond de Concourt. 113 strani. Cena ...................................................... c\»in;ourtova dela so jiolua fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev. čijih neka-teri so mojstrsko |>odaui iti ima človek med hi a njem vtis. da posamezne oselie sedijo kraj njega in kramljajo ž njim. DON KI HOT, spisal Miguel Cervantes. 158 str. Cena To je klasično delo slavnega Španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj |m»iios in veličino. jia se ni zavedalo. da že umira. "I)on Kihot" spadn meti mojstrovine svetovne literature. DROBLZ. spisal Frane Miltinski. — 130 strani. Cena Niš najboljši humorist MUčiuski je v tej kn.iiri zbral par svojih najboljših črtic, ob katerih se mora človek od srca nasmejati. DVE SLIKI, spisal K saver Meško. 103 strani. ' Cena Dve etriei enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" iu 4'Starka". Olie sta mojstersko završeni. kot jih more za vršiti edlnole naš nežuo-čuteči Meško. FAROVSKA KUHARICA. spisal J. Š. Baar, 207 strani. Cena ........................................................L— To je iz češčine prevedno tlelo, ki Ihj za nima-io slehernega Čitatelja. To je roman ženske, ki je skoro .voe življenje živela iu gosjiodi-njila v župnlšču. FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 strani. Cena ................................................ Kdor ne imjziui dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Oh Vitanju se mu ho odprl i*>-vsem nov svet, poln uesluteuih dogodkov. (iLAD. Spisal Kuut Hanson. 240 strani. Cena Komun znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanimiv in odkriva čisto nove strani Človeškega življenja. GOMPAČI IN KOMURS.AKI Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena.......45 J»9Stre slike sanjavega življenja tiste sanja-ve. lAijne dežele, ki smo jo do netlavna |k»-znall komaj po imenu. To Je |m>sciu Ijulieznl in zvestol»e. GOSPODARICA SVETA. (Kari F ipd on) ...... .50 GOZDOVNIK. spisal Karl May. Dva zvezka. ^ 20« In 13« strani. Cena ................................ Spisi Karla Maya so znani našim starejšim Mtateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padlfiahovl senci", "Vlnetov**, MŽut" Itd. Dejanje "Goadovnlka" se vrši na nekoč divjem ameriškem Zapadn. GHE&NIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. Cena .19 GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyhoe. 129 strani. Ceha ......;....:.............:............... To je ItHifUki r^man, lkiIii dejanj^ in najbolj neverjetnih doživljajev, čitatelj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrše v v zračnih ri^rak HADŽI MCRAT, •spisal I,. N. Tolstoj. Roman. 79 jrfrani. feiia ................................................ To ziuijit^ delti ^lqytiega luškega pisatelja je - prt»vjet\eJ v ^jtvensTino Vladimir T^erstlk. Sleherni rojak mtj hi čltal roman tega ve-likega ruskega lulsjeca. HEKTOR.IEV HIEČ', špfsal Rene la Bruyere. Ro-tnan. 79 strani. Cena .................................... . i. Okrajno zanimivo, <|elo znanega pusateUa. Pol-za plot ija je v \ I n zanimivih dogodivščin, citatejj se čuti i pisa,teiju. kako je svqjo zgtwl-l»o st rokovnjaško zasnoval. HELENA, roman, spisala Marija Kmetom, 134 strani. Cena ..; ....„'.„....................................... V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje lieiteljiee na deželi—duševno o-saniljeue žene v ohlikl, ki človeku seže globoko v tlušo iu mu ostane neizbrisno lUlllU. 4» .50 .40 spo- .75 .35 .40 HI'DI ČASI. — BLAGE DIŠE, spisal Frane Betela. 91» strani. Cena .................................... Ktijiga vsebuje zanimivo jMivest in veseloigro. t M m • je je povzeto iz našega domačega življenja. Hl'DO BREZNO in druge povesfi, spisal Franr Erjaver. 79 strani. Cena ................................ Naš izhoren pripovednik iu pozna vatel j narave untli eitatelju lepoto naših krajev in zanimivosji i/, življenja naših ljudi. IDIOT. Spisal F. .M. I »ostojevski. STIKI KN.IIOK. Cena ..................3.35 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Iioman vsebuj«' nad tis«m* strani. KiRAČKE, spisal Franr Miltinski. 151 strani. Cena .80 Šopek črtie in jiodlistk<>v našega nnjholj «lu-hovilega humorista. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 205 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igral««- izgublja iu do-, biva, poskuša na vse mogoče načine, splet-kari. doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. IZBRANI SPISI. dr. Hinka Dolenca. 145 strani. Cena .00 V tej knjigi so črtice izključno iz kraškega življenja. Menda til še nilnV takti zanimivo opisal kraške burje in Cerkniškega jezera kakor Holene. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez. 100 strani. Cena ........................................1.50 Janes Ment-iger se po pravlei imenuje zaf-et-nika našega modernega lejnjslovja. On je prvi krenil s i m »t i. ki sta jo hodibi Jureič in Kersnik ter ubral mtitleruo smer. V knjigi so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA BROIČKA V XV. STOLETJE, spisal Čerh Svatopluk. 240 strani. Cena 1.20 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gospoda Broučka v dobo strašnega iu slavnega liusltskega votlitelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konea do kraja. IZ MODERNEGA SVETA, spisal F. S. Finžgar, roman, trda vez. 280 strani. Cena ................1.60 V tem romanu je posegel naš pisate.lj Fin-žgar res v moderni svet. Klasično je opisal borbo med delom in kapitalom ter spletke in nakane kapitalistov. Idealna ljultezen dveh mladih sre zavzema v romanu eno prvih mest. .70 .00 .80 75 .60 .00 .60 .90 75 JAGNJE. 11« strani. Cena broš. .40 Vez..... .45 V knjigi je jnileg naslovne še i»ovest "Starček z gore". Obe sta jKisebno zanimivi, kajti spisal ju j«> znani mladinski pisatelj Krištof Suiid. JERNAČ ZMAGOVAČ', spisal H. Sienkicwicz, 123 strani. Cena .................................................5« Knjiga vsebuje iH»lt»g naslovne iiove^i zna-uega imljskega pisjitelja tudi povest *'Metl plazovi". ol»e sta zanimivi iu vredpi, da jih rlovek čita. JU AN MISERIA, spisal H. L. Coloma, 168 str. Cena .60 Ta pretresljiva povest je vzeta Jz dobe šjian-ske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nctlolžneui obsojenega Juana, M i.se rije. V o-sebl brezvestnega I»jiezinka pa vidimo, kam privede človeka življenje brez višjih vzorov. JlTtČIČEVI ZBRANI SPISI, devet trdo vezanih knjig. Vsaka ima nad dvesto strani. Cena vsem devetim knjigam je . ...........................— J ur«? i ne po'trebuje nikakega, i »osebnega pripomnila. Jurčičeve kujige so naprlpravnej-Se čtivo za dolge zimske večere. Njegovi originali. dovtipni Krjavelj, skrivnostna pojava desetega brata in cela vrsta drugih njegovih nej»ozabnih obrazov IhhIo večno ŽlvelL strani. Cena trdo vezane .73 Knjiga je posvečena onim. ki so šli skozi bol in pričakovanje... Posvečena je njihovemu tihemu junaštvu. KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena .........................15 Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi Imel tako živo domišljijo kot jo je Imel Francoz Jules Yerne. In kar je glavno, skoro vse njegove naiMivedi so se vresnlč-lle. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarln, polet v stratosfero itd. KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj. 308 strtal. Cena .75 Ediuole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega napoldlvjega plemena, ki je živelo lo deloma Se vedno živi svojevrstno Življenje na ruskih stepah. Napeta povest, polna burnih doživljajev od saCetka do konca. 'KA&0 SEM SE JAZ LtKAJU spisal Jakeb Ale-sever. TRI knjige po 150, 180 in ,111 strani. .Cena ........ .60 vsak-zvezek. Vsi trije-------1.50 Pisatelj nam v teh treh knjignli, opisuje p«odo . ii^življenje. kiuetskega fanta, ki so ga stari- ' *i poslali v šole. kier se je vzdrževal z lastnimi sre«lstvi ter, zdaj lažje, zdaj težje, lezel -' od .šole do stile ter.Si slednjič priboril v življenju mesto, pti katerem je stremel. Knjigy so j pisane živahno. Ob čitajiiu se Ik« moral eita-telj večkrat otl sr.cn nasmejati. KMEČKI PI NT, spisal Avgust Šenoa, 164 strani. Cena .60 Zgodovin:!, našega kuieta je.zgodoviua neprestanih bojev. Iiojev s Turki in grašeaki/ — "Zadnji kiueeki punt" je mojstersko ttplsal slavni hrvatski pisatelj šenoa. Krasen r«i-inan bo sleherni z užitkom prcčital. K RIŽEV POT PETILA KI PU1ENIKA, spisal Pa-stuškin. 8». strani. Cena .................................70 Zgodovinska povest s Tolminskega, ki bo zanimala slehernega, ne pa samo ljudi, ki so iz onih krajev doma. KlTHINJA PRI KRAIJICI GOS.lI NOŽICI, — spisal Anatole Fnince. 279 strani. Cena.........75 Anatoh> France je bil hrezdvomno eden naj-odličnejših satltibnih francoskih pisateljev. Svoj izredni tiar. zamisliti se v čustvovanje ili mišljenje ljudi minulih vekov, je posebno pokazal v tem romanu, ki ga odlikuje duhovit in lini humor. LA BOHEME. Spisal II. Murger. 102 str. Cena...90 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetliajslega stoletja. — Knjiga je svetovno znatni delo. LISTKI. eček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik meti hogatiui in reveži, pač pa zna razlikovati le meti dobrim In slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Cena .30 štiri zanimive črtlee našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ................ .60 Zanituiva povest iz dalmatinskega življenja. MED PA DARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 11!» strani. Cena.........60 MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ................ 75 Do skrajnosti na|>et roman Iz- modernega življenja. Opi»enhelm je ztiaui angleški ro-auopisee poznan po celem svetu. MIMO ŽIVLJENJA, spisal Ivan Cankar. 230 str. Cena .80 MLADA LETA, (Jan. K. Kreki, 188 str........60 MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. .... Cena .75 : Ivau Cankarje prvak naših pisateljev Ljudje. čijih dnševnost opisuje, so pristno slovenski iu opis njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je najpomembnejše tlelo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letib. MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. CenaL5t Zanimivo delo. ki bo ugajalo vsakemu čita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. JUTRI, spisal Andrej Strug. 85 MORSKI RAZBOJNIK, spisal kapitan Fred. Mar-ryaL 192 strani. Cena .................................... .80 Povesti morskih gusarjih in piratih so splošno vse zanimive, to delo pa presega po svoji zanimivosti najboljše povesti te vrste. Naročite izvod Se danes, če se vam dopadejo i»o-vesti te vrste. NADEŽKA NIKOLA JAVNA Spisal V. M. GarSin. 112 strani. Cena ____ .35 Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi 'pota omagajo. NA KRVAVIH POLJANAH, MatiMč, ■ slikami Cena LS9 NASA VAS, spisal Anten Vovatan. 224 strank — Cen V /.vezku je devet črtic povečini Iz naše lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljiv mojster v opisovanju značajev. NAŠA LETA, spisal MIlan Pugelj. 125 strani. — O« vet............. .70 Broš. ____________ J$ Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pn-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NAN&I LJUDJK. spisal Alois PASTI IN ZANKE, spisal I. S. Orel. 231 strani. Cena ,50 ^ Kriminalni roman iz lMilpretekle dobe. Neki slovenski kritik je nekoč pisal, da slovenski pisatelji nimajo daru za pisanje kriminnl-nih romanov. No, pisatelj orel mu je dokazal. da ga. imajo. PESMI V PROZI, spisal (lias. Baudelaire. 112 »trani. Cen® ........................................................80 i Verna »tika jiestre^a velikouiestnega življenja in spominov nanj. PATRK KA'ETAN. spisal Verdietus. 187 strani. Cena 1.— Roman, napisan po ustnih izročilih in tiskanih virih. Zgodba človeka, ki ni bil rojen za samostan ter se je slednjič ik> hudih bojih vrgel zo])et v življenje. •PINGVINSKI OTOK. spisal Anatole France. 282 strani. Cena .........................................................60 To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljici. PISANE ZGODBE. Spisiil Janko Kač. 113 str. .. .60 "Med Pada rji in Zdravniki" ter "Pisane Zgodbe" je spisal naš poljudni * !satelj Kač. ki se je posebno jrroslavil s s\. Ini znamenitim romanom 4-Grunt**. Prva knjiga vsebuje L>4, druga pa IS kratkih iu zanimivih po-vestj. PLAT Z> ONA. spisal Leonid Andrejev. 131 str. Cena .40 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve, namreč ".Misel v megli" in "Brezdno". POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95 strani. Cena .60 V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črt ie iz našega domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Ksarver Meško. — 79 strani. Cena .................................................60 Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njegove misli so globoke iu mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena ............................................ -"»0 Povest iz vojne dobe, ko se je v srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. I.evstik je to klasično opisal. Z osvobojen jem domovine doseže tudi povest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal I. Turgenjev. 96 str. Cena .35 Mojstersko delo slavnega ruskega plsatelia. PRIHAJAČ, spisal Fr. Detela. 157 strani. Cer.a .60 Kakor vse PeteloVe povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja. PRI STRICU, spisal Gangl, 111 strani.........60 PRODANE DUŠE. spisal Joža Likovič. 160 str. Cena .60 Kdor hoče vedeti, kaj i>očno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, nuj prečita to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE. Raliindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena .......................................-.........75 Prgeovori, eseji In misli slavnega indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 10:: strani. Cena.....35 Posebno zanimanje vzbuja ta |H»vest po svoji aktualni vsebini, ki razhiotriva i»ereče moderne probleme iu posega v drugem delu v vojno In povojno dobo. RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 192 strani. Cena .70 V širokem štilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s takti čudovito fineso. tla mora čitatelj nehote z na|K>tim pričakovanjem čitati tlo konca. RENE MAUPERIN Spisal Kdinont de Concuort. 'SIO str. Cena .40 Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delti je i»oluo fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev. ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 strani. Cena ......................................................60 SANIN. Spisal M. AreibaSev. 488 str. Cena----1.— Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem in na Nemškem konfisciran, slika na realističen način ruskega Intellgenta, malomeščana, oficirja, študenta. Žida, žensko v okviru družine In samostojno učiteljico. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 160 strani. Cena ............................................... .30 Dajanje te lepe povesti se vrši na ameriškem Zapadut Pestre slike iz Indijanskega in pi-jonirskega življenja. Mavu sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-meriškem Zapadu je znal dosti natančneje o-plsati kot marsikdo, ki je živel tamt SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 strani. Cena.... t »sem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRUH. spisal F. K. Kinžgar. 80 strani. Cena Naš intijsterski pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delili obilo duševnega užitka. STRAHOTI1! VOJNE, spisala Itertba pl. Suttner. 228 strani. Cena ................................................ To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud «l strani. broširana Pisatelj Kdgar Kice lturroitghs j«> v svojih delili o Tarzanu obdelal snov. kakršne ni obdelal pred njim še noben pisatelj. Njegova dela so prestavljene v vse kulturne jezike t< r ne zanimajo samo mladine. i«tč pa tudi odrasle. .60 .50 .50 1.10 1.— ,!M> TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 1.20 63 •4 strani. Cena .4« Zanimiva povest iz Čaaov, ko so bili Francozi na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spigpl Ivan ROZMAN. Trdo ve-rana. 115 strani. Cena .................................... .H Knjiga vsebujemisli, ki s<> se.rodile v Človeku v prvih letih svetovne vojne"- v SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano. 93 strani. Cena_____________________________________________ JHk To je po naše prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo. SUKA DORXANA G RAY A. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena .............-..........1.20 To je-eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je Izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti In napetosti. ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. SPISJE. Male povesti Iz kmečkega življenja. — 67 strani. Cena ............................................... .15. 86 sir. Cena Naš izhoren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi. TUNEL, spisal Bcrnhard Kellermanii. 29."; str. Cena Globoko |M»«i zemljo vrtajo orjaški stroji tunel meti Kvropo in Ameriko. Cele armade delavcev se zarivajo vedno globlji- v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče m tisoče delavcev. Toda železna volja inžinirja Al lana ne odneha, d.iklcr ne steč-«, med Kvru» I«j in Ameriko globoko pod o<-eanoin prvi vlak. TRI LEGENDE O RAZPELI, spisal Julius Zeyer. Trda vez. 83 strani .................................... Prerini treh zanimivih povesti zii:iuega «"•«-škega pisatelja. UGRABLJENI MILIJONI, spisal Seliger Brat. 291 strani. Cena ................................................ 1.20 Knjižnica "Jutra" nam je s tem delom predstavila skrajno naj«et roman ameriškega Jugoslovana. Kdor bo preči t al lo delo. bo nehote vzkliknil: "iia, Ivau Belič je Nil pa res duhovitejši nego vsi detektivi sveta!" VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena .................................73 Knjiga vsebuje |«tnaj-t pisem, ki jih preveva iskreno oličutje. Pisma govore o sa-njah ženskega srca, o ljubezni, o sorodnih •lušah. VELIKI INKA IZITOR. spisal Michel Zevarro. 124 strani. Trda \ez. Cena ..1.10........Broš. L— Kdor hoče poznali strahoto španske inkvizicije. naj prečifti t«> delo. ki j«- bilo spisano I m t resničnih podatkih in mora navdati >1-tatelja z grozo. A'ERA. spisala Ol^a Walduva. 154 slrani. Cena .10 Komati je poln lepih prizorov, opisuje skrbno življenje nekdanjih najvišjih krogov nemške in ruske aristokracije in kaže. da so l>il| med njimi poleg manj vrednih tudi srčno-plemeniti ljudje. VERNE DUŠE V A'IC.AH Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena.. .30 Eden najboljših spisov francoskega mojstra. V GORSKEM ZAKOTJU, spisal Anton Koder. 130 strani. Cena ..............................................j(| Zanimiva povest iz prejšnjega stoletja. •,>-vzeta iz našega kmetskega življenja. V KREMPLJI H INKVIZICIJE, spisal Michel Zevaco. 461 strani. Cena ................................ 1.30 To je mojstersko tlelo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletljaji in nasičeno vsebino, tla bo navezalo vsakega čitatelja. ki ga vzame v roko. V METEŽU. Spisala Marija Kmetova. l'l!» str. Cena............L— Pisateljica je v tem romanu globoko pogledala v žensko tlušo. Csode petero žensk raznega tipa in značaja se križajo v luetežu življenja. iz katerega izidejo vsaka na svoj način. VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez..........75 Mehko vez..........60 V knjigi je vsebovana globoka mirna modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. V0JNIM1R. spisal Josip Ogrinec. 78 str. Cena .35 Zanimiva i»ovest iz časov prekrščevanja koroških Slovencev. V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert Kraft. DA*A DELA. 481 strani. Cena ............ 1 60 Vseskoz nal»et roinnn, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do konca. — Poln najneverietnejših dogodivščin iu ze-pletljajev. V ROBSTVU, spisal Ivan Matičič. 255 strani. Trda vez. Cena ................................................ Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljutli, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna tudi vse pretresljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........ 75 Zvezek vsebuje povesti Milčinskega. Premka in Laha. Posebno pretresljiv je spis Milčinskega "Mladih zanikernežev lastni življenjepisi*'. ZADNJA KMEČKA VOJSKA .................75 Z OGNJEM IN MEČEM, poljski spisal H. Sien- kieviez. 683 strani. Cena ................................ 3.— Bogato ilustriran zgodovinski roman iz najbolj junaške tlolie poljskega nartxla. To je en« najboljših tlel najslavnejšega |»oljskega pisatelja. ČITA J TE TO KNJIGO. SKEDOZIMCL spisal Peter Botfnjfe. M strani. Cena .40; vezano eena Zbirka kmečkih povesti Iz našega Življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do pičioe pogodi duševnost našega človeka. Ob čitanju njegovih del .se zdi človeku, da ima pred očmi prizore iz domovine. .60 w ••o OLA S NARODA' NEW YORK, THURSDAY, JUNE 13, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. 8. K. r KRATKA DNEVNA ZGODBA F H. HLCXCK: POZNA POMLAD Ženica je dala na glavo lx*-lo avbico in -se usedla za mi žico. Sonce je sijalo skozi od-prto okno, čebelica je brenčala med cvetjem v lončkih. Že Stara Mrmoljka je vzdihovala ju stopala po ozkih st«>p nicah navzgor. Ko je bila sredi svoje poti, je obstala in v/drhtela, ker je pomislila na starega krojača Matevža. Le kako je sedel tam med svojimi capami in cunjami! Sklenila je tla mu bo zaradi tega nere-da pošteno brala levite, 'ko ji bo prinesel blago za predpasnik. Prav naravnost mu bo vse povedala in tudi to, kako pravijo ljudje: ''Ropotija in ko lohocija ko pri -krojaču Matevžu". Spet je zavzdihnila, se z rokami uprla v boke ia stopala dalje še po drugi po-lovici stopnišča. Saj je težko šlo, a šlo je vendarle. Kaj pa naj bi počela stara ženica, ko da takole mirno uživa svoj j skill let, še ko se je morala u vdovski s t trn t Otroci so bili že j kvarjati z otroci, veliki in preskrbljeni, vsi dn«* vi ud jutra do večera napolnjeni z majhnimi mislimi, ki človeka ne utrujajo, zares, prav nič ne utrujajo. Porinila mu je stol k mizici in dvignila pokrov posode za kavo. "Pa človeka razveseli, če tesnobno pogledal. Ali bo imel kaj od tega t Pa se ni upal spregovoriti, lkor se je zbal Mrmoljkinega smeha. Rajši je pomočil kruh v kavo, ga še o pravem času prinesel v usta, nekaj je zamrmral, gledal mizo, se zamislil vase. To je pa Mrmoljko jezilo. Da ti je takole sedel in ni črhnil nobene. Sramota! Vse tiste lepe sobe in lepe reči in zraven še ta človek, so. prašijo in jemljejo konec! Razjokal bi se človek, kakor ti je ždel pred njo! Mu j čila se je z mislijo, z željo, da j mora skrbeti zanj. "Kdaj Ijoš pa vendar pri- ZAROČENCA MILANSKA ZGODBA IZ 17. STOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI n ".ore kdaj kaj poceni dobiti— spet ie morala pomisliti na1 kakor tole tvoje blago," bi bi- , , .. . . j r i , ,, i. , - . • i • , j sla: je brezupno vprašal Ma- Matevza. Kako more takle la rada pristavila, pa je naglo .. 11 možakar gledati, da se mu kva-' stisnila ustnice. Saj je bilo na-j rijo vse tiste lepe reči! Koli- pol zastonj, a zakaj naj bi mu j ko časa je bila mrtva že nje- 'to pove<\a!a! j gova žena * Sedem let ni ond: j Matevž se je slednjič odlo-nihčo pospravljal! Za gospo 1 čii, da je položil čepico pod »litijski dušo je bilo to nekaj stol, a Mrmoljka j«* med škoda jo je spreletavalo ko "gro-1 »lelicami za kavo še pravočas-zii in -trail. | no segla po njej in jo obesila, Ko se je začelo mračiti, je kakor je bilo prav. Matevž je bilo, ko da nekdo trka na vra-' rekam osuplo pogledal na ka-ta. ! volj. "Kaj pa, če mora biti vse "Noter!" je zaklicala Mr- na svojem mestu," je za mrmoljka nejevoljno ko zmeraj, i mral. To ji je ostalo še izza zakon-< ! tevž "Te dni enkrat!" Pa ji je bilo takoj žal, da je obljubila. Nj«*na sobica je bila ko iz škatlico, pravkar preple-skana, skoraj ji jo bilo žal, da bi šla sploh kdaj ven. Pa saj — enkrat — da malo pogleda! "Takole, kaikršna si ti, '-»i rad, če hi mi go-podjnjila," je zavzdihnil Matevž. Zdaj jo pa zacepetala z no- p- \t i - - i * i n«>. Da se i i upa praviti tak.* 1 i, Matevž, preveč bogato'" .. *' 1 1 . . . le kaj boš trapa rije! A ko se je boječe « u ! . tiMim /Wi» Stara Mrmoljka je odprla ?voje bivališče in vrata so za Škripala. Saj ni imela več ko eno izbo, več ji tudi treba ni bilo. Zakaj, vse, karkoli je sta-lo ali bilo položeno tod okoli, je bilo natančno na svojem mestu, ne previsoko ne prenizko. Bil je tudi prostorček, ti... " "Zakaj bi radi napovedovali nesrečo, Lucija ! Bog ve, da m« delamo nikomur nič slabega. "Obljubite mi vsaj, da j" ta zadnja." "Obljubnjem vam kot ubog nihulenič." "Toda to pot glejte, da bost«* mož beseda,' je rekla Neža. Tukaj pisatelj priznava, da še nečesa dre,-gega ne ve: ali je bila Lucija popolnoma in v vsem nezadovoljna, da je bila prisil jena privo- «1 ruga m pogledati. " Prismoda! Jej pa ne polivaj prt s kavo!" Matevž je pa trmoglavo nadaljeval. " K olik« i pa »laš za tole sobo?" je vprašal. Ni mii odgovorila. To j«' bila -najhujša rana njenega go- Pa kar iznenač: "Ce boš pa tak«* kvasil, Ma spodinjstva. Mogoče ji bo š«> a ima prazno f 'iti- Mi pustimo kakor on stvar lierazivšen«). la se ni upal. "Tak — pa spet grem," je dejal Matevž, k«» je nekaj časa zastonj čakal, likal je «'*<*pi-co, a j«* ni našel. "Pa še malo posedi!" Renzo bi bil rad na«lalj«*val razgovor ter od točke «lo točk«* določil, ka i bo t roba drugi dan storiti; toda bila je ž«* noč in ž«*nski sta mu voščili, naj bi mu bila lahka, kajti ni se jima zdelo primerno, da bi s<. ob tej uri še dalje mudil. Noč pa j«* bila vsem trem tako lahka, kako:* more biti noč po dnevu polnem razburjenja in gorja in pred dnevom, ki je določen za važno tevž?" ga je vprašala. "Cašieo kav«* bom pa kaj rad popil. Oh, Mrmoljčka, kako gosposko je pri vas! Tako, tako j«* — ko bi človek mog«*l tako!" "Kaj nimaš nobenega za [ pomoč?" Ženica j«* bila ž«* pri peči in j<* stikala po omarici, Odkimal je iu s svojimi si-tevž, pa ne dobiš kave." Nato [ vimi 0-mi ,)roS(l(-,. ^le.lal Mr-se je za-Uiejala, se na ves glas i )noj j|(() tk m orani. Pride še Podjetje z negotovim izidom. Drugo jutro s< zagrohotala, če jo le pomislila na to, ikar je bil dejal. A se ji j«' spet zasmilil in blagohotno ga je potrepljala po rami. "Saj sem le tak«> rekel," je prišla, Mrmoljčka, za dolgo— ali ne?" Zavzdihnila je iu se ozrla po . sobici. Tako bela iu čista je dejal Matevž m se sklonil nad j |)i]a! MaU.vž pa ni koj iZ]mstil >ko(,(*!l.co- njene roke. Vedela je, kako "Saj vem, vem, hudo je, ko I mu ||ri-,a nj(.^ova pr(,.šnjn s«? ti vse t i .s t«■ lepe reci tako I ««a dobi škatlo za sladkor. Pa Skoraj uro časa je potrebo-j še to j«« morala zaužiti: prav vala Mrmoljka, preden j«* bila spet zadovoljna s svojo izbi-«•«). Po vs«*j tisti strašni kolo-]>ociji, kakršno j«k videla pri Matevžu, j«* kar gorela za snago in red. Saj ni bilo nikomur podobno, kako je takle osam-Ijen «ie«lec trapasto živel! Dr. F. J. Hauptman krasen, ko cvet b«*l namizni prt j«1 vzela iz pre«lala in p«>-grnila kuhinjsko mizo z njim. "Ali nimaš nobenega, da bi ti pomagal?" Delala so je, ko «la kar mimogrede izprašuje ii: j«1 na skrivaj opazovala Mate vža. "Nobenega nimam, vse so za nič." Matevž je še zmeraj stal s čepico v roki prav sredi sobice. Stara, sivolasa glava s<» j«* začudeno sukala zdaj sem zdaj tja. "Dobro ti je tiikajle!" je v tretje zavzdihnil. "Preveč plačujem za sobo, veš, Matevž, veliko preveč P' kvarijo." Pokimal je, snknil kavo in brezupno zrl vanjo izpod obrvi. "Saj Ijiulje radi naročajo j j " pri meni, kar «lobro se uii go-' njene roke. lull j«* prišla zares iz -rca. "Ali n<* moreš »lobiti nob«*-n<- g0s|)0«linj«* — kakšne ]irav-šne —sev«*«la," j«* zavzdilmi- " Ko sem si zmeraj v re< 1 mislil, -pravi- di, a kai ceni?" Mrmoljka ie . . . .. , , . r. r. . ce bi mi ti vs« r«*zala kruli. Zavz«iihnila je, f ^ ,, ker je on vzdihoval in ijrav za j ' - , ,,, .. . !,., "Prismoda! prav se u ie zares smilil. .Ni T ... ... - » . , .. .. Izpulila mu ie roko iz njo- se mogla zatreti v s«*l>i on«- . , ... . ,, „ , , , , , gove ni skremzila obraz. Zaeno skrbnosti za druge, kar ie «le ... , , ... , . . .. .. . *' LL. i pa ««* ii ,]«* zazdelo, «ia je ze lala vse svoie zivhenie. "Le, 1 . ,, h , , ...... ' ... ' . . vse napol sklenjeno. Dobro bi kai bi bilo storiti, Matevž, le ..... 1 , . .. , .„,, tt i . • , , 1> bilo — pa stanarine ji ne hi kaj? v duhu je spet zagle- «lala oni strahotni nered. Rafki bi mu pospravila, samo enkrat, da bi si revež vsaj malo opomogel. Začno pa se je zgrozila, ko je pomislila na tisto zatohlo, plesnivo delavnico. ' (V mi b«»š o priliki prinesel spet kak kos blaga, pa ti bom \ so nivdila." Matevž jo jej bilo treba plačevati! Takle si-r«miak, kakršen je on! Kar pregrešno je bilo, da se je ta-kole zapustil. iiniiiiii»iiiiiiiiiiitiHi»iiiiiiHayiii:« 'Glas Naroda" Advertise in ravnatelj nemškega odrej naznanijo, da jim lahko zajamčimo na parnikih dobre prostore. To poletje je naval potnikov -v Evropo naravnost ogromen. Na nekaterih parnikih so prostori že za par voženj vnaprej oddani. Ce hočete imeti dobro kabino, pišite torej pravočasno. — ' 79 POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA 216 West 18th Street New York City "Dobro, bodi pametim ; in ko -<• vrneš z o«! govorom... poglej: ta dva lepa, sv«4la novci bosta tvoja." "Dajti* mi ju zdaj, v»e<-no j«*." "Ne, n«*;zaigrai bi jn. Pojdi in «lobr«i opravi — in »lobiš tiHii več." Med ostalim delom ti-tega e je ;iar«*dil. kakor «la je izgrošil vrata, -topil ukozi ti>ta, ki so vodila k stnpnienin. in tudi tam se j«> v naglici ogl«Mlal, kolikor je mogel. In* ko so zaklicali za njim: " K j, «*j, kam pa greste, človek božji? T«>d, tod!" se je vrnil in »idšol po tisti strani. k«>-]»ravičujoč s«» s ponarejeno podložnost jo in ponižnostjo, ki ni ("isto nič >-odiUi v trde potezi* njegovega obraza. Za njim >o m* š<. nadalje prikazovali drugi čudni obrazi. Kakšne vrste ljn dj«* bi to bili, bi bilo težko pov«*dati; vendar pa ni bilo mogoče verjeti, da s«) taki pošteni popotniki, za kakršne so hoteli veljali. Kden j«1 vstopil s pretvezo, da poprasa za pot: drugi so mimo vrat stopali počasneje in gledali prek dvorišča v hišo izpod oči kakor človek, ki :-i rad videl, a noče vzbuditi -iimnje. Končno j" krog poldne ta nadležna proee-ija prenehala. Neža je zdaj pa zdaj vstala, premerila dvorišče. stopila pod '<*stiia vrata.poghdala na des no in levo t«*r ;«• vrnila s poročilom: "Nikogar"; to besedo je izgovarjala z ugodjem iu Lucija jo je z ugodjem poslušala, da-i nista ne ena ne druga razločno vedeli, zakaj. Vendar pa je ostal v oh«*h še uekalkšeu nemir, ki j«* obema, zlasti pa ileklici, vzel dobršen de! poguma, potrebnega in prihranjenega za zvečer. Spodobi so pa, da izve brave«* kaj b«>lj natančnega «) t«*h skrivnostnih postopačih. Da ga o vsem poučimo, se moramo vrniti za korak nazaj in poiskati don Rodriga, kjer sin«» ga vee-raj pu-tili samega \r dvorani njegove vile, ko je oče ( risU.foro odhajal. Don Rodrigo j«* meril z v«slla s seboj v T1" VorivnU na boku, levica na mečn«*m ro-k-ihinjo, mu dala zajtrk in rekla, naj gre v P«»s-' carenico t«*r naj ise jiokaže «»četu Cristoforu, ta da ga pošlje nato z odgovorom nazaj, ko bo čas. "Oče Cristoforo, tisti lepi star«*c, veš, z belo bra«lo, tisti, ki ga imenujejo svetnika.. ." j "Razumem," je rekel Menico; "tisti, ki nas vedno ra«l poboža, najs otroke, in nam da tupa-tam kakšno podobic«)." "Prav tisti, Menico. In «'*e ti poreče, «la počakaj malo tam kje blizu samostana, ne izgubi se -stran; glej, da ne pojde.Š s tovariši k jezeru gledat, kako tam ribarijo, da se ne boš igral z| mrežami, ki so napete k zidu, da se sušijo, m. «la ne boš počenjal drugih norčij, kakršnih si vajen... Ve U 1'živajle mlolMioMi letovanja preki v vašu «l«-nioviiio. |M.luj«N"- ]hi kliniki. «24 ki ft ti Poljedelstvo j«* smatral Zaler /.a postinusUo stvar, toda .je bih, v/orno urejeno in pri tem mu je bila Di.ja pomočnica, ki ga je navadno >pr< mljevala |»o poljih. Xajvec so pridelo vali kave in sladkornega trsa in tukaj so Kili stroji najnovej- • }jr*\ izdelka /.a lu^čeiije, pri: ijc in .--.lšenje zrnja, v tovarni « >» vznožju liriha pa so i/, sladkornega 'tisa znali izhorno ž^a-.je. Me.I riževimi, koruznimi in niaudioka plantažami z na viakalnimi napravami so bile raztresene delavnice, proti vzhodu na so se jim pridruževale snažne liiAe delavske naselbine 'Ji hlevi, kar je liilo vse zvezano z dobro oskrbovanimi cestami. Bila je 10 lovitna dolina, polna mailjivih delavcev, 1 bda- • «t z zelenimi gaji. nad katerimi so se >penjali grebeni pra-liOZtft.v. Vse to je bilo dobro urejeno in vendar je lastnik vse • a tega nosil v prsih skrbi polno srce. Sek- ju i večerji so bili zopt t skup«0 Zaler, Dija in l*avel. ob takih večerih so brali časepise in nanovo poslane knjige > se razgovarjali o trgovskih zadevah, včasih pa je Pavel igral klavir, poleir tegn pa je pela Dija. To je bil tudi čas, ko je prihajala navadno pošta. Nekega večera v decembru je prejel Pavel svoje prvo pismo, naslovljeno na gospoda dr. Roll' Zaler ter nalepljeno z italijanskimi poštnimi znamkami. Moglo je priti samo iz Acircale in ker je bil Pavel radoveden, da bi čim prei izvedel za vsebino, se oprosti in sede k sosednji mizi. Rolf se v pismu drži v vlogi Pavla Furmana ter ga je skrbno sestavil. K tej previdnosti, ki je vpoštevala vsak možni slučaj, je spadalo tudi, da je tako pismo, kot naslov napisal na svoj potni pisalni stroj, — v ostalem je bilo pismo precej obsežno ini Pavlu daje pomirljivo zagotovilo, da se prijatelj, kar se tiče zdravja, boljše počuti, in da je v sa 11atoriju Cortane dobro preskrbljen. — Je izvrstno oskrbovana hiša. — piše Rulf. — sredi lepega vrta z razgledom na morje in na Etno. Večjih izprelio- dov si ne morem še dovoliti, toda pogosto si privoščim voz-1-'1" v un 1:1.1 j 11 precejšen, j njo z avtomobilom v krasno okolico do vznožja starega ognje- ' »'val brodar, ki je preva-nika. in če ležim na balkonu, berem Ovidove 44 Metamortoze*' in v njih lepo pravljico o vili Galateji in njenem ljubljenem Acisu, katero dejanje se vrši na tem kraju, ali pa v Odiseji o hudi jezi slepega Polvpa. ki ji živel na sedmih ciklopskih otokih. Dragi prijatelj, v Riheira dolini boš gotovo imel več |.osla. kot pa ukvarjati se z Ovidom in Homerjem, toda upam, da bo naša peč ponesla slavo tvrdke Zaler A: Co. čez južno Brazilijo in s tem osramotila Evropo. Piši mi, kako je vse poteklo in kdaj misliš priti domov — ako bo šlo z mojim zdravljenjem tako dalje, bom najpozneje v aprilu zopet v Berlinu ... Zamišljen zgane Pavel pismo ter ga zopet vtakne v ovitek. — Nekaj zamišljenega vidim na tvojem obrazu, Rolf, — pravi Dija, — toda dozdeva se mi, da ni nič kaj posebnega. Bolj se mi zdi, da si je kaka dobra prijateljica čez Atlantik stresla svoje srce. — Pri vsem svojem znanju, dogodke spravljati v zvezo, fuka nisi uganila. — odgovori Pavel. — .le samo pismo mojega obolelega tovariša, ki išče na Siciliji zdravja za svojo bolezen na pljučih. JUŽNI PROGI ''Selnrni strani Atlantika" Če hočete dobiti višek udobnosti in užitka, se po-služite JUŽNE PROGE na svojem bodočem potovanju v svojo domov no. M.lo pednebie, krasno solnčno nebo in hitra vožnja na razkošnih italijanskih par. nikih n modri Jadran, vam bodo ostal v nepozabnem spominu. Prek« Trsta — 7 tir v Jugoslavijo CONTE GRANDE 3. JII.UA. I«. A V«.. 14. SKIT DIREKTNO V JUGOSLAVIJO — VULCANIA 9. novembra Preko Genove — 15 ur v Jugoslavijo. R E X Conte di SAVOIA I«; rnik na "K mi jr> l • > >t;i 1 • i * z-ra l>;tmik v sii/.Ipii 2'J. junija. 23. julija. 17. avgusta k;:t«lV|;:iki>ti jMi|;i.C. ,-ri» i:;i liln i U M k. l.-ll. r nt. r ). New Vi.rk i | ITALIAN LINE (klobas ter nekaj irnjati in jajc. i Po opisu, ki ga je pndal Avgu-j št i n« > v fantek, je ljubljanska t j p.-lici ju takoj u-iiiiiila. da so j bili na delu otroci nekega I\„ ' ki se je pred kratkim preselil z Trzina v Kns«-ze. 17 letni Ivan, ki je pred kratkim viio-I Vič poiiegliil > ponovit*. Iti let ' ra Cilka in 1."» letni Št fan. Po j , li'*ija je v e tri aretirala, da. •«!d:i v zavod za poholjVvaiije j |m k varjene ilece iti mladine. spet SLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU ti« WRIT llth STREET NEW T OK*. N. V PlfllTW NAM S A 'JENE VOZNIH LISTOV. REZERVACIJO fCABIM (N POJASNILA ZA PO-rc VANJ« -m-rr 331? V sick1 am: v Hrp^tnikj manj dela. S ana, ki i" i»-.»pali i zaeet CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Berilo Iz Slovenije. kom maja nila like in cvetje vi- 1 nori dnili in sadjarskih krajev.! vpliva sliibo tudi na d lo v ste ! klarui. Se-da j bi ni irala biti A — 1-1 I najboljša sez. na /a izdelavo AnglCSKO-SlOVeilSkO -t« kla za vkuhavan.ie sadja. A je ni. Naročil za tako'stekleno i p i: d o letos ni. in marsikatero i t« zadevno naročilo, ji- bilo zad- j ! nje čase odpovedano. Zaradi i t slane se pričakuje letos slaba i j srnina let ina in steklenega lila- j lira za vkuhavanje >adja se ne J j bo rabilo v toliki meri ko tiru-1 ga leta. KNULISII SLOVKNK ItKADtil 8TASE NAUO SHIPPING "d NEWS $2 Nesreča s čolne m v narasli Muri. Po zadnji m dežev ?u je Mura izn dno narasla in prestopila bregove posebno v okolici Ver žeja. Zadnje dni je bila voda že tako visoka, da ni bil več mogoč prevoz z brodom pri IV tanjcih-Kadeiicih. Promet, ki v teh krajih žal ljudi s čolnom. Tako je naložil že proti večeru pri Uadcm-ih v svoj čoln 11 oseb, da jih prepelje na levi breg Mure. Kazalo je že. tla bo srečno dosegel breg, pa so valovi z vso silo zanesli čoln v leseno ogrodje brotla Sunek je bil tako silen, da so se v trenutku znašli vsi potniki v deroči vodi. K sreči mi bili že tik biv-ga in triko se je posrečilo najboljšim plavačem, da so se sami rešili, medtem, ko >o se drugi začeli potapljati. Mi .1 ponesrečenci je bil tudi orožniki kaplar Šota Aleksander. ki je ne meneč se za lastno varnost skočil že za potalja-jočim se kmetom Sad lom Av- Zaler postane pozoren in izpusti "Oorreo Paolistano", ki! gustom iz (Jerlincev in ga z ga je držal v rokah. — Saj res, — pravi. — saj imaš v svojem j največjim naporom rešil iz va-1 odjetju tudi tovariša — ali ž njim dobro izhajaš f i lov. Takoj za tem pa se je po- — Izvrstno, — odgovori Pavel. — nobenega Ijubeznivej-' L10™0 v va,uve in n';il Šega sodelavca si ne morem misliti in želeti, kot je Pavel Fur- se k,,lt til man. Dija se f»r: tem imenu zgane. — Zaler pa, ki je znal bolj obvladovati >voje ž:vee, sanit» nekoliko sklmui glavo. — Pavel Furman, — ponovi s težkim glasom, — ali je to moje sestre? — Njen edini sin, — pravi Pavel. — Do sedaj se nisem upal imenovati njegovega imena, ker vem... z Pavel umolkne in Zaler skonča stavek: — Kako slabo mi je njegov oče poplačal dobro delo. — Mislim, da se je zgodilo bolj iz lahkovernosti, vsled po mankliivega trgovskwra vnogleda. kot pa s slabim namenom r»'oda tudi svojo lahkomišljenost ie bridko plačal — in zate ie mnti otrol-a vzela k sebi. Rila sva skunaj vzgojena ter svaJJ postala najiskrenejša prijatelja. Rekel bi. da sva neločljiva on je jaz, in jaz sem on — oba sva ena duša. Pavel globoko dahne. Diia ne govori, skoro plaho prele 1i ni» n skrbni pogled čez jekleni očetov clirn?. Tmel ie svoi o c bičani i izraz — nedostopen, zagoneten. Pa^el pa vidi: desni < n, k> nolovilji čnsonis na 111:70 «0 j,, tresla. — Veselim se tega. — pravi Zaler. — Nedolžen sin naj se Jie pr>k» oče♦ ji. — Tudi nedolžen sin ne za mater, — or i d ene Pavel. Dija položi roko na srce. kot bi hotela vpokojiti divji ne mir. To'la oče obdrži svojo brezbrižnost. — Imaš prav, — pravi Zaler. — Pavel Furman je bolan, praviš! — Hvaln IV srn mu «re w bol Zaler prikima in zopet prime časopis. Več se ni povrnil k stvuri. — Xasledmiwa dne ie bila nedelia. ko je delo počivalo. Di-V' »<» že zgedai zintrei naročila osedlati konje: hoteli so jahati do jevera, da se koneljeio in love nh". Xa naporno ježo se je Pavel polagoma privadil. Mišice gA niso več bolele in tudi boljše se je držal v sedlu in pri skoku ni več irnustil iz rok v>»i« „ S f»ebc>i so vzeli tudi sivega Tri stana, ki je nosil kopalno obleko in pripravo za ribolov. Na kljuki na sedlu mu je visela tv>*rda za ribe. Imel ie navado vsako ribo takoj usmrtiti in sieer na ta način, da io je pri iel za ren in z glavo udaril ob kamen. Pavel je imel že iz navade s seboj revolver, Dija pa fiamc lovski nož in laso. fii 9kupaj jahata skozi solneno žarrnje, katerega ni motil šum delavskega življenja. poti kolesje (Mnarjevega mlina, Huda ncsreaa v rudniku v Ve-' kjer je coin obtičal. La na ta lenju način j.» je bilo mogt»T*e rešiti, i 1- t. 1 •* - J • Kopne (iiabiier .Jurij je pri Xesrrae pa je žal le zahteva-1 vožnji premoga pa*Iel z vozič-j la smrtno žrtev. (>dbe. Pretresel si je s k e m srt-zu. Ker 11 i znal plava- možgam* ter ima zlomljena tri ti. ga je e.dnesla voda s seboj, rebra. Po odredle zdravnika Njegovega trupla kljub iska- hratovske skladnice dr. KoKka nju niso našli. Ponesrečenec j(- j<' bil takoj prepeljan v radar-' Naročite ga pr» — KNJIGARNI 'GLAS NARODA 21 h WEST 18tb STRE K V New York City. Horvata Ivana iz Krapine, ki j<« bil že tudi v kritičnem položaju. Dejanje pogumnega orožnika zasluži vse priznanje, saj se je pri reševanju sam izpostavljal smrtni nevarnosti. Prevrnjenega čolna se je oklepala še stara ženica Zupanova Terezija. Z veliko '»rzino so jo valovi vlekli s se-M)j. Brodar in drugi so jo skuhali dohiteti z drugim čolnom. )va kilometra daleč tri kraja •esreče je voda k sreči zanesla l il. kakor pravijo, oče rešenega Ivana Horvata. tilavni vzrok nesreče bo go tovo ta. da j<' bil čoln premajhen in bi se ne smelo v njem voziti toliko ljudi. sko bolnišnico v Pesjem. Dva požara v Sp. Polskavi. >pa Tallevrandova ]»ozabiti lalikomisH ino-t gospe (irando-vt- (tako se je namreč imenovala preti poroko s slovitim JUNIJA : 11. l;r«>ui« ii v Itroiiien 15. li«-.\ v t ,t'£j«i;| *'li:iui|ilaiti \ Havre ii». Manhattan r Havre lSi-mi^ariH v CLfrlNiura 20. Lafayette --'. Noriiuiiiilie v Havre -'>. A«|uit:inia v t'li«-i-|M»tjrs -'t. Ili» «le Kram i- v Havre Mujestii' v ('lierbourte Kurupa v Urciut-ii *'«»nte ili Savi«»a v lienoa • II. M A: V\'ashin>rt«»ii v Havre Conte (irarulc v Trst H. Ur»-iui'ii v liri'uieu Cbamplalo v Havre 15»*: :-ti;ra ria t t'tierl>ourj(: II. Rex v (Jenoa lu. Normandle v Havre 11. Aquitaiiia v Clu*rlM>urg IU. Kurnjia v Itrt-iueu 17. Maiiliattau v Havre 11». Majestic v OierlHiurg 31. lie tie Frunze v Havre 'SI. '.»into
  • r. ce Mart inškove v bližini < >rtha- Bila je prvič, a tudi zadnjič, \ Kališah je bilo zbranih x'eč t bei jevega mlina, (lo-spodarsko da je stopila pred Napoleona, i lantov in deklet, ki so .-e za ; poslopje je pogorelo tlo tal. Bradata kraljica — TL bavali. Iz družbe j« nenadno isti.tako s slamo krita hiša st»-; . , .. . 4 . „ Angleški potovalee M. He-i AVC.TST '1. Kit rop: Aufbiks s krvavim koncem. Pri ]M»sestniku .1 žefn Motili 11« kdo zakričal "anfbik-". Pri-1 >eda Šprogarja. Da ni pogore-šlo je tlo zmešnjave, v kateri |n Martinškovo stanovanjsko je obležal v mlaki krvi na tleh )>oslopje, gre zahvala domačim posestniški sin Ivan Lončarič. gasilcem. Škoda je precejšnja, zabotlen /. nožem v pleča Kn vendar je deloma krita z zavali jenčevt* stanje je respo. za rovalnino. Drugič je farni zvon • znanil požar v petek 24. maja že ob 7. zjutraj. li<*r -e je vrnil pred kratkim iz Afrike in poroča o čudni i/.-volitvi kralja oziroma kraljice. !;i ji j«, prisostvoval v Keniji. Po smrti starega kralja je prišlo tam do prave volilne borbe, v katero je posegla kot kandidatka tudi nega zainor-ka. ki je imela lepo, polno brado. Ker menijo zamorci, ki gotovo ne spadajo med kosmatince. nosi ženska, božan-kega izvora. so bradato, črno damo »(.glasim izvolili za svojo kra-Ijico. VAŽNO ZA i NAROČNIKE VSLED POPLAVE PORUŠENA POSLOPJA V BRAZILIJI (Dalje prihodnjič.) Poleg naslova je razvidno d« kdaj imate plačano naročnine Prva številka pomeni mesec, dru ga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in računt smo razpo slali za Novo leto in ker bi želeli, da nam prihranite toliko ne potrebnega dela in stroškov, za to Vas prosimo, da skušate na ročni no pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali pa plačajte našemu zastopnika v Vašem kraju ali pa katerem» izmed zastopnikov, knjih imeni to tiskana z debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tud* druge naselbine, kjer je kaj mv sih rojakov našeljinih. 1». 14. ir.. lt;. 17. L'1. 28. v 1'remen Aquitaiiia v ('lierltoiirg IteX v (ielioa Ma jest it* v ('lierlioiirt; I le tie Frsuiee v Havre ("tinte C ranile v Trst I>r«-iiii'ii v Itreuien Manhattan v Havre Ctiaiuplniii v Havre lleretiyaria v <'lii-rliour« Conte tli Savola v (ieiioa Norinaiulie v Havre Atpiitania v ('lierlanir^ Kuropa v Itreuien 1 -afa.vette v Havre iCimia v Trst AVashiu^ttiii • Havre Majestie v t'lieHwiurR ISreinell V Ifrenien lie ile Kratice v Havre Itex v (ientia 1 CAI.1FOKN1A: j Sau FraiK-lneo. Jacob 1 eul.OItAPO: I'ueblu. Peter OdIIk. A. Safll« Wal«eiiliurj{. m. j. ba#uk INPIANA: j ItitliHiiHiiolia, IamiIs lian It-b , ILLINOIS, i ('h tea co. S I eii*rii, J. V Baliiji v Braziliji je voda preplavila ves dolenji del mesta. Mnogo ljudi je utonilo, i mnogo pa jih je bilo tudi ubi tih. ker so se porušile hiše. Sli ka nam predstavlja prize , ko I se je zrušila cela stena hotela "Paris". j Lnkanlrti Fabian 1 * 'tilt-ago. Ctcer* In lllluolsi Juliet. Mary HambUli, Joseph "Ir* vat I a Salle. J. Spellch Mascoutab, Frank Atifustln North Chicago, Me Zelene KANSAS: Otrerd. Agnec MaCnlk City, MARYLAND: Kitznilller. Fr. Vodoplvec steyer. J. ^erne (za PeGna. W. Va. In Md.) MICHHJAN: Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Chisholm. ^rank Goule Ely. Jos. j. I'eshel Eveleth. Louis Couie UUliert, Louiu Vessel Hihhinv JohD 1'ovSe Vlrtrfnia. Frank Hrvatleh MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L.. Chtinipa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck \EW YORK: Gnwamla. Karl Strnlsha Uttle Falls. Frank Manle OHIO: Rarlierton. Frank Troha 1 Cleveland. Anton Rohek, Chaa. K*t-linger, Jacob ResuU. John Sleuolk O i rani. Anton Nae.xle Lorain, Louis Balant, John Fa^ ie Warren. Mrs t Rar^ar TonngMtown. Anton Kike)] OREGON: Oregon City, Ore., J. K obla r PENNSYLVANIA : Bronghton. Anton lpa\ee Clarlilge. Anton Jcrlua Conemaugb. J. Brexovec Exnort. I.o,ii* Anpantit Firrel. Jerry Okorn Forest city. Math Kaatln 0»-een*hnr*. Frank Novak Jm«har StPelton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Scblfrer Wear Newton, jotvph Jot«o WISCONSIN: Mi'wankee. We*t Allla Frank Sh»*l>oviran. Joseph Kakei WYOMING: Roek Spring«. Lnal« Tanehar I Diamondvllle, Joe Rnirb I Tank zastopnik iz** prtrttla n {to. katera Je prejel. r«J» UPRAVA "QLAB NARODA'9