Pot kontraktualntga ucitelja preko zaprek zakonov in odredb V naših vrstah je mriogo žrtev, katerim je poplava fašizma izpodjedla teren in jih zaneslai čez bregove, pred vrata hiše, pod katere streho imajo' tudi oni domovinsko pravico. —,Pod streho smo jih sicer sprejeli, toda .. . To so tiste žrtve, ki so povsod gledale ideale, radi katerih niso mogle videti resnice. To so tisti učitelji in učiteljice, ki so polni zavesti in ljubezni do svojega naroda in rojstnega kraja vztrajali v okupira-nih krajih do poslednje možnosti — na prigovarjanje, ali iz lastne inicijative, vsekakor pa prostovoljno. Bili ®o ce!o taki, ki so idealizem manifestirali s tem, da so leta, 1921. in prej, zapuščali službo tukaj in šli črez mejo na delo. In tam so delali kot apostoli, zvesto in vdano. Ko pa je postajalo delo brezupno, trpinčenje neznosno, so začeli zapuščati svoja mesta na tuji(h tleh, daleč od svojega doma, kot brodolomci. Ti, ki so prihajali prvi, so še našli odprta srca. Koristili so se z Uredbo deželne vlade za Slovenijo št. 361 od 14. februarja 1919. leta, katere člen 1. med ostalim določa, »da se učiteljem osnovnih in meščanskih šol vračuna tudi čas prebit v službi na slovenskih iprivatnih osnovnih in meščanskih šolah s pravico javnosti, kakor tudi na vseh šolah Družbe Sv. Cirila in Metoda.« Zakonodajni odbor v Narodni skupščini je to uredbo sankcioniral (glej Služb. Novine od 3. sept. 1921. 1., broj 195, stran 7.) in sicer radi tega, ker je bilo premalo učiteljstva. V splošnem niso bili ti učitelji oškodovani niti prikrajšani na službenih letih, ampak morali so priti drugi, kajti prograin se je dosledno izvajal. Slovensko učiteljišče je bilo zaprto, pojavil se je fašizem z vsemi svojimi metodami, ki je začel čistiti med slovanskim učiteljstvom in rezultat ni izostal. Kakor val, ki ga dvigne nepričakovan sunek nevihte, se je dvignilo številno učiteljstvo in iskalo zatočišča tam, kjer ga je po pravici moralo iskati. Starejši so bili sprejeti brez ovir; mlajši pa so naleteli na odlok ministra prosvete Onbr. 29.463 od 20. julija 1921, po kaiterem so morali polagati dopolnilni izpit iz nacionalne grupe predmetov. Po tej formalnosti so bili vsi sprejeti, nihče ni ostal brez kruha in je doslej vse v redu. Ker pa so se pri nas razmere čim dalje bolj konsolidirale, je nastala ipotreba, d'a, se trenutno stanje fiksira s ipozitivnimi zakoni, ki kažejo v svoji kronološki evoluciji čim dalje manjše razumevanje za pTilike, iz katerih so prihajali kandidati za kontraktualno učiteljisko službo. Bilo je bridkih razočaranj radi nepTičakovanih formalnosti in težav. Na nekatere primere kaže informiTana javnost še danes. kot na primere krivice. Na videz majhnim nedostatkom pripi6ujemo nekaj žrtev, ki jih ni bilo treba, n. pr. brisanje nekaj let kontraktualne službe pri prevedbi v stalnost radi tega, ker pogodba o kontraktualnem službenem razmerju ni bila pravočasno obnovljena; ponovno polaganje praktičnega učiteljisikega izpita zaradi tega, ker prošnja za sprejem v kontraiktualno ®lužbo ni bila rešena y petih letih, a prosilec se je ves čas nahajal izven učiteljske službe. Vsa kontraktualna služba od 1. aiprila 1932. leta dalje se pri prevedbi v stalno drž. službo ne šteje niti za grupo niti za pokojnino. Predno bodo vsi kontraktualni učitelji sprejeti v stalno držaivno službo, pa se bomo morali boriti s še večjimi zaprekami. Do tega stanja je prišlo stopnjema ipo sili razmer, ki so se vrstile v desetih letih, Uradniški zakon od 31. julija 1923. leta je uvedel kontraktualno službo. Učitelji so po opravljenem dopolTiilnem izpitu in prestopu v naše državljanstvo mogli dobiti stalnost v državni službi. Na podlagi §§ 137 in 241, v zvezi s prej omenjeno Uredbo deželne vlade za Slovenijo št. 361 ex 1919. leta, 6o se računala v državno službo vsa leta pro- vedena v Italiji oziroma Avstriji, kakor tudi v kontraktualni službi pri nas. Zakon o državljanstvu od 1. nov. 1928. leta priznava (v § 54) učiteljem, ki so prišli iz zasedenega ozemlja, vse v prednjem odstavku navedene pravice in tudi zakon o narodnih šolah iz leta 1929. se jih spomni v § 166, ko je predhodno novim kontraiktualnim učiteljem v praksi s § 71 onemogočil sprejem v službo države. Onemogočil vsaj tistim, ki ne bi mogli izvesti sledeče: Priti iz zasedenega ozemlja sem, čakati, da se jim dovoli polagati izpit, po izvršenem izpitu vložiti prošnjo z vsemi predpisanimi dokumenti za siprejem v kontraktualno učiteljsko službo in čakati... čakati na rešitev. Kdor medtem ne najde druge s lužbe, ali nima STedstev za življenje, bo stradal, in mnogi tudi stradajo! V take perspektive bo šel menda le tisti, ki beži pred smrtjo! Uradniški zakon iz leta 1931. je zadel kontraktualne učitelje še bolj, ker je razveljavil § 166 zakona o narodnih šolah, ki je upošteval nacionalno delo v zasedenem ozemlju; kontraktualna služba se ne šteje za napredovanje, temveč samo za penzijo pod pogojem, da je prestop iz kontraktualne v državno službo neposreden in brez kakršnekoli prekinitve (§ 116/3). Z ozirom na ta predpis je posebno važno skrbeti, da se pogodbe obnovijo takoj po preteku treh let, kajti v nasprotnem primeru nastane prekinitev, ki jo omenja ta člen. Da se to ne zgodi, morajo skrbeti prizadeti sami in še pred potekom pogodbe prositi za obnovo. Po finančnem zakonu iz leta 1932./1933. (§ 58) se kontraktualna služba po 31. marcu 1932 ne šteje niti za pokojnino. Merodajni forum še ni rešil spornega vprašanja. ali se državna, samoupravna in javna služba na ozemlju bivših držav, na katere se nanašajo določbe mirovne pogodbe, šteje v državno shižbo po § 54 zakona o državljanstvu. Proti temu štetju se navaja § 277. U. Z., ki razveljavlja vse odredbe dosedanjih zakonov, s katerimi so urejena razmerja drž. uslužibencev. Za priznanje teh let bi veljal § 116 t. 7. U. Z., ki odreja, da se priznava državnemu uslužbencu za odmero količine pokojnine tudi čas, ki je posameznim uslužbencem na njih prošnjo s posebnim zakonom (t. j. v tem primeru z zakcmom o državljanstvu) priznan v državno službo odnosno za pokojnino. Proti štetju službenih let, omenjenih v § 54. Zakona o državljanstvu, zelo močno govori tudi § 248. U. Z. Ta po svoji idaleko- sežnosti ne zadene samo sedanjih ali bivših kontraktualnih uradnikov, temveč tudi: vse tiste drž. uslužbence, ki so kdaj koli in v katerikoli lastnosti službovali izven teritorija bivše Srbije. — Zaradi njegove značilnosti navajamo § 248. U. Z. dobesedno: »Odredbe tega zakona veljajo za vse one državne uslužbence, ki se zateko v aktivni službi na dan, ko stopi zakon v veljavo, ali ki stopijo po tem dnevu v službo, bodisi da stopajo v službo prvič, bodisi da so že bili v službi, neglede na zakonske predpise, ki so veljali, preden je stopil ta zakon v veljavo in neglede na to, ali se jim je pokojnina uredila po predpisih, ki so prej veljali, ali ne.« Ker bi po določbah tega člena veliko število uradništva zgubilo ipreko polovice svojih službenih let, kar je po mirovni pogodbi nedopustno, je evidentno, da § 54. zakona o državljanstvu mora še veljati in da med drugimi tudi zakon o državljanstvu spada v okvir § 116. toč. 7. U. Z., na podlagi katerega se more računati v državno službo vsa službena doba, priznana s posebnimi zakoni. Kratek pregled zakonskih odredb, ki v preteklem desetletju regulirajo kontraktualno službeno razmerje do države, nam nudi sliko, ki je, gledana z nacionalnega stališča, precej turobna. Ni prav, da se učiteljem, ki so najdalje in za ceno težkih žrtev vztrajali v zasedenem ozemlju, ne prizna nitii tistih pravic, katere so tam uživali, t. j. vsa; službena leta, ko se je že prvim, ki so iprihajali, priznalo v državno službo vsa leta, tudi tista na privatnih šolah. Nepravična in nemoralna je ta dvojna ali celo trojna mera. Vzemimo v ilustracijo sledeče: Izmed učiteljev(ic), ki so prišli k nam do 1929. Ieta kot vsi enaki, jih imamo danes 3 vrste: 1. Nekatere, ki so že sprejeti v drž. službo in so razvrščeni po skupinah. Če jim je bila sreča -naklonjena, da so bili prevedeni v državno službo pred 1. aprilom 1931. leta, so se jim štela v državno službo vsa službena leta iz Italije in tukajšnja kontraktualna služba. 2. Tisti, ki so bili prevedeni iz kontraktualne v državno službo po 1. aprilu 1931. leta, se jim službena leta iz Italije niso smela šteti v državno službo. Šteje ipa se jim kontraktualna služba, toda le do 1. aprila 1932. 3. Še so taki, ki sploh niso spTejeti niti v kontraktualno, niti v državno službo. Kruta je usoda, ki jih je tako udarila. Imeli so istOjštevilo službenih let — in sedaj? Prvi je v VI. položajni skupini in ima lepo službo, drugi je v VIII. položajni skupini in tretji, ki je prišel nekaj pozneje, živi v upanju, da bo sprejet v kontraktualno in mogoče po nekaj letih v državno službo. Moralni zakon in dolžnost nam velevata, da žrtvam našega nacionalnega pokreta ipomagamo, sicer nas bo bodočnost obsojala.