Jan Milota
Princ iz pravljice
Soparnega poletnega dne sta pasta FJorijan in Mariinek koze v gozdu. Florijan je pripooedoval soojemu tooarišu prauljieo o kraljeu-skem princu, ki ga je bil Čarounik odnesel, Ko je oidel, da mu mtdi Martinek ose oeruje, jc sklenil, da ga mdaže.
Ko je bilo pruoljice konec, je dodal: »Tisfi praoljični princ sem jaz, a imam tudi carobno piŠČaJko. Če nanjo zapiskam, imam takoj tu zlnto obleko,« Martinek je z obČudonanjem zrl na svojega tovariša in iz samega spošiovanja pozabil Florijana oprasati, zakaj ne zapiska na pišča! in raje hodi n sooji raztrgani obleki.
Čez nekaj časa rece Florijan: ¦»(Jrem se malo okopat x> potok, ti pa pazi na mojo obleko.^ S temi besedami se že zacne slačiii in gre proli potoku. Komaj se je bil izgubil v orbinah, že se je prikradel iz gozda cigan in ukradel Florijanooo obleko, ker je bil Martinek prav-kar šel zaoračai koze.
Ko se je Florijan ornil in se hotel obleči, ni mogeJ najti obleke. Ves prepaden je vzkUknil: »Kje je moja obieka?« — »Najbrže jo je kdo ukradel,« je odgoooril Mariinek in nedolžno pristaoil: »Saj tahko za-piskaš in takoj boš imel zlato obleko.<s. — >Da bi le imel čarobno piščalko!« je jokaje odgoooril Florijan in zdaj bridko obžalooal svojo laž.                                                                                 Prevel <creator>R.Ž.</creator>
t                            19