IE2GLAS Leto XLIV - št. 50 - CENA 17 di Kranj, petek, 28. junija 1991 Na mnoga leta, moja država gotovinski kredit tudi na 18 Slovenska zgodovina je častna in čista Slovenija je samostojna in neodvisna država V sredo zvečer so v Ljubljani, sočasno pa povsod po Sloveniji, slovesno razglasili samostojno in neodvisno državo Slovenijo. Slavnostni govornik je bil predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, z droga so z vsemi častmi spustili staro slovensko zastavo in dvignili novo, nadškof dr. Alojzij Šuštar pa je blagoslovil lipo. nje. Nikomur nismo nikoli delali sile. Zavračamo nasilje vseh oblik. Z včerajšnjo razglasitvijo suverene Slovenije se daljnose Ljubljana, 26. junija - Nekaj po deveti uri zvečer so trije najodgovornejši Slovenci, Milan Kučan, dr. France Bučar in Lojze Peterle, prišli iz skupščine na trg pred njo, kjer je bila svečanost ob razglasitvi samostojne države Slovenije. Milan Kučan je pregledal častno četo Teritorialne obrambe Slovenije, nato pa je nagovoril množico, ki ga je z aplavzom in vzklikanjem večkrat prekinila. Nekaj misli iz predsednikovega govora. Z rojstvom dobi človek pravico do sanj. Z delom dobi pravico, da zbližuje življenje in sanje. Mi smo včeraj povezali oboje. Od včeraj imamo Slovenci svojo državo. Od danes živi večinski del slovenskega naroda v lastni, samostojni in neodvisni državi. Zdaj imajo vsi Slovenci v Republiki Sloveniji svojo matično domovino in oporo. Koraka, ki smo ga včeraj stopili, nam ni narekovala težnja po osamitvi, niti lažno upanje o posajenem lepšem in udobnejšem življenju. Doslej nam ni zgodovina poklanjala ničesar. Vse smo si morali trdo prigarati. V naši zavesti meje niso okop. Meje so nam postavljali drugi, nas silili tja, kamor nismo hoteli. Nismo se odcepili. Nikamor nismo odšli, nismo podrli mostov za seboj. Kot tisočletni ustvarjalci evropskega izročila potrjujemo svojo pripadnost vsemu najboljšemu v tem izročilu. Vnaprej moralno podpisujemo vse konvencije, ki zagotavljajo človeško svobodo, socialno pravičnost in dostojno življe- žno zavezujemo tudi samemu sebi. V dobrem in hudem. Čakajo nas trde preizkušnje v vztrajnosti, doslednosti, demokratiz-mu, ustvarjalnosti. Danes je za nas veliki praznik. Želeli smo radost deliti z vsemi, tudi tistimi, ki so si tak dan že zdavnaj zapisali v zgodovino. Zdaj vstopamo v družino Kučanovo pismo državnikom Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan je voditelje vseh držav sveta obvestil, da je Republika Slovenija neodvisna in samostojna država. O tem je obvestil tudi generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov De Cuellarja in mu tudi'sporočil, da bo Slovenija zaprosila za sprejem v članstvo v Organizaciji združenih narodov. Priznanje sosedov Slovenija in Hrvaška sta skoraj istočasno razglasili samostojnost svojih držav. Slovenija je takoj priznala samostojnost in suverenost republike Hrvaške, enako pa je za Slovenijo storil hrvaški sabor. svobodnih samostojnih narodov. Ne moremo razumeti, kako bi moglo to koga motiti, ko velja vsem naše odprto srce in iztegnjena dlan. Skaljeno je naše veselje. Je tako mogoče izbrisati iz spomina vse, kar je Slovenija v dobrem in slabem delila z drugimi. Ne ogrožamo nikogar, zato ni treba letal nad naša mesta, ne tankov na naše ulice. Silo kaže tisti, ki mu manjka argumentov in trezne presoje. Iluzij tako nismo imeli velikih. Ostali smo sami s seboj. In s prijatelji, ki se niso prestrašili in nas ne bodo zatajili. Zmogli smo, ker je bila naša vera trdna in ker ni bilo zle misli v naših dejanjih. Hvala vam zato, dragi rojaki. Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan! • J. Koš-njek, slike G. Šinik Nasilje nad slovensko državo Branili bomo samostojnost Provokacije armade in zveznih oblasti so se začele že pretekli teden, stopnjevale so se v ponedeljek, torek in sredo, ponoči na četrtek pa so tanki brezobzirno krenili na slovenske ceste in rušili pred seboj vse ter povzročali ogromno škodo. Slovenija bo branila svojo samostojnost z vsemi sredstvi, general Kolšek pa je zagrozil, da bo armada zlomila vsak odpor. Kranj, 27. junija - Dogajajo se nerazumne, neverjetne stvari. Tanki so danes zgodaj zjutraj krenili na slovenske ceste. Dan prej je bilo nekaj zapletov na mejnih prehodih, ki se jim je tudi približala armada, zaostrovanja pa je povzročilo postavljanje novih slovenskih tabel na mejnih prehodih in izobešanje novih slovenskih zastav. Kljub blokadam na cestah so oklepniki prodirali proti Ljubljani (v center niso krenili) in zjutraj obkolili brniško letališče. Nanj naj bi bil po nekaterih vesteh dopoldne izvršen padalski desant. Na Dolenjskem je prišlo do streljanja, v katerem je bil ranjen starešina armade in je sedaj v bolnišnici. Po zadnjih poročilih so «—TT1— h------*—--->----Ml MMI iz mariborske vojašnice proti šentiljskemu mejnemu prehodu. Akcije je sprožilo poveljstvo 5. armadnega območja. General Konrad Kolšek, komandant območja, je zagrozil, da bo armada zavarovala mejne prehode in državno mejo in da bo vsak odpor zlomljen. Včeraj zjutraj so napovedali, da se bo sestalo državno predsedstvo, brez Drnovška, Mesi-ča in Tuporkovskega, ki naj bi obravnavalo položaj v državi po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške. Zvezna vlada pa je to obravnavala in je kriva za sedanje dogajanje v Sloveniji. Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle naj bi danes popoldne odpotoval na pogovore v Beograd k Markoviču. Jelko Kacin, republiški minister za informiranje je povedal, da je 40 tankov in 20 transporterjev iz Vrhnike krenilo proti Ljubljani. Blokade so napredovanje enote, ki se je razdelila na dva dela, upočasnile. Koloni sta šli po ljubljanskih obvoznicah proti brniškemu letališ- ču. Enote TO so oborožene tudi s protioklepnim in protitankovskim orožjem. Ukaza za uporabi te enote še nimajo. V primeru novih premikov bodo komunikacije minirane. Sedanje ravnanje zvezne vlade in vojaškega vrha je še bolj poglobilo nezaupanje v armado in otežilo možnosti za sporazumevanje. Oviranje vozil je bilo uspešno, saj je kolona izgubila 7 vozil. Včeraj dopoldne je državljane Slovenije nagovoril predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Od jutranjih ur potekajo intenzivne aktivnosti armade na naših tleh, je dejal. Komaj prebujeno upanje je zoper prizajeno s strahom za prihodnost. Predsedstvo republike Slovenije je sejo je predsednik izvršnega sveta Lojze Peterle dobil telegram komandanta 5. vojaškega območja generalpolkovnika Konrada Kolška, v katerem je zagroženo, da bo vojska uporabila vsa sredstva, da bo naloga, ki jo je naložil zvezni izvršni svet včeraj ponoči, izvršena. V tem telegramu je napisano, da poveljstvo računa na sodelovanje organov in. prebivalcev Slovenije. Sporoča, da bodo nalogo brezpogojno izvršili, kar pomeni, da bodo postopali po pravilih bojne uporabe enot. Predsedtvo republike je ocenilo, da je to agresija na suvereno in samostojno Slovenijo ter poskus njene trajne okupacije. Slovenija bo uporabila vsa sredstva za zavarovanje samostojnosti Slovenije. Ukazalo je TO, da to zavaruje tudi z orožjem. Predsedstvo je pozvalo vse Slovence in državljane republike Slovenije, oficirje v Jugoslovanski armadi, in vojake na služenju vojnega roka, da zavrnejo sodelovanje v agresivnih dejanjih zoper lastno državo in na- rod. Pozvalo je tudi državljane drugih republik in narodov in narodnosti, da ne sodelujejo v teh dejanjih, ki so nezakonita tudi po zakonih Jugoslavije. Zahtevamo od jugoslovanske vlade, da zaustavi vso dejavnost armade v Sloveniji. Republika Slovenija je sklenila odpoklicati vse svoje predstavnike v zveznih organih. Dokler agresija ni ustavljena, dokler pa agresija ni ustavljena, pa so nemogoči vsi pogovori o problemih po razdružitvi, ki smo jih mi pripravljeni Medla reakcija sveta Dogodke v Sloveniji po svetu spremljajo, vendar urjiHniH »musi- se m. se vedno je slišati obsodbe osamosvojitve Slovenije in Hrvaške, ocene, da gre za enostranska dejanja, čeprav je že čutiti tone obsodbe agresije na Slovenijo. To še posebej poudarjajo v Avstriji, kjer utegnejo predlagati internacionalizaciji tega problema, pa tudi Baker je posredno obsodil dejavnost armade. reševati po mirni poti. Pozvali smo predsedstva drugih jugoslovanskih republik, da se obsodi agresija armade in da naj njihovi državljani v njej ne sodelujejo. Dokler se agresija ne ustavi, Slovenija preklicuje svojo ponudbo za oblikovanje skupnosti suverenih držav. Organi RS so že začeli obveščati sosednje in druge države, svetovno javnost. Državljani in državljanke. V teh dnevih preizkušnje ostanite pogumni in trdni, s pokončno držo in brez zle misli kot doslej. To je poroštvo, da se bomo lahko hitro vrnili na mirno pot.# J. Košnjek ZaČel Se je SvetOVni Slovenski kongres - Včeraj se je v Ljubljani začel Svetovni slovenski kongres, ki se ga udeležujejo delegati in gostje iz 21 držav, kjer žive Slovenci. Žal vsi zaradi posega armade niso mogli na kongres, vendar je Slovenija z njimi. Kongres je otvoril predsednik iniciativnega odbora za kongres Bojan Brezigar, delo prve plenarne seje pa je vodil Ivan Vivod iz Argentine. Brezigar je dejal, da želi biti kongres miza dialoga, miza skupnih pobud. V imenu Republike Slovenije je kongres nagovoril predsednik predsedstva Milan Kučan, ki je dejal, da nas slabo poznajo in rušijo temelje, ko je še možen dogovor. Pozdrav je izrekel ljubljanski župan Jože Strgar, nadškof dr. Alojzij Šuštar v imenu katoliške cerkve in predsednica konference za Slovenijo Spomenka Hribar. Več o kongresu na Odprtih straneh. J. Košnjek, slika G. Šinik Obiščite največjo cvetlično razstavo v Cerkljah 25. razstava cvetja CERKLJE, 4. do 7. julija 1991 Otvoritev razstave bo v sredo, 3. julija, ob 19. uri, odprta bo vsak dan od 8. do 20. ure Ob 10. in 15. uri prikaz starih obrti pred šolo v Cerkljah V zabavnem programu sodelujejo priznani ansambli. < p KRKkpo KOZMETIKA (^Mm^S^lMGhAS 22. razstava lovstva ribištva, čebelarstva in obrtništva Glavna pokrovitelja razstave sta >p.o. NOVO MESTO ^":glas 2. stran NOVICE IN DOGODKI Petek, 28. junija 1991 Konkurenca med dnevniki Slovenec je oživel Na dan razglasitve osamosvojitve Slovenije (25. 6.) je začel izhajati nov dnevnik Slovenec. Tako imamo poleg Dela, Dnevnika in Slovenskih novic še četrti dnevnik, ki izhaja v Ljubljani in ki želi imeti slovenski pomen. O Slovencu so potekale polemike že pred izzidom. Sporen je bil denar, ki ga je vlada namenila za pluralizacijo medijev. Leta 1945 je bil Slovenec prepovedan, kasneje so podrža-vili tiskarno Katoliške tiskovne družbe. Tako so slovenski katoliški krogi izgubili svoj časopis. Vsa povojna leta so bili slovenski dnevniki subvencionirani. Delo je oblast razvijala kot osrednji slovenski, nacionalni dnevnik. V začetku sedemdesetih so Delo preselili v Dom družbenopolitičnega tifka, to je v stolpnico, v kateri je še danes. Seveda so vsi delovni ljudje prispevali po samoupravnem dogovoru za izgradnjo stolpnice. Slovenski časopisi so bili dolgo časa monopolizirani in v rokah komunistov in še danes, ko so se razglasili za neodvisne ni razrešeno vprašanje njihovega lastništva. Dnevnik Slovenec izdaja družba Slovenec d. o. o., ki je oživila leta 1945 prepovedani dnevnik, ki je začel izhajati že davnega leta 1865. Katoliški krogi, ki so organizirani v stranki slovenskih krščanskih demokratov, so očitno ocenili, da danes verjetno najmočnejša stranka v Sloveniji potrebuje medijsko podporo. Za glavnega in odgovornega urednika so postavili Andreja Rota, ki se je v okviru programa krščanskih demokratov vrnitev izseljenih Slovencev vrnil v Slovenijo. Andrej Rot v prvi številki Slovenca v uvodniku utemeljuje potrebo po izdajanju novega dnevnika z narodnimi in verskimi interesi, ki jih po njegovem mnenju dosedanji dnevniki niso izražali. Pri tem verjetno izhaja iz prepričanja, da je večina Slovencev vernih in bodo zato kupovali Slovenca. V prvi številki Slovenca smo lahko prebrali obsežno anketo med znanimi Slovenci o osamosvojitvi Slovenije. Poleg aktualnih novic in informacij iz gospodarstva in kulture ima »Slovenec« še športne novice in televizijski spored. Po obliki in grafični opremi je Slovenec prevzel »špigel« dunajskega Standarda, ki je najuglednejši in najboljši avstrijski liberalni dnevnik. Časopis prodajajo informacije v njem, čimveč različnih informacij, komentarjev, obvestil, reportaž itd. toliko bolje, saj je potem časopis kot reka, ki zadovolji potrebe najrazličnejših bralcev. Slovenec je s tega stališča reven, namesto teke informacij je zgolj potoček, celo s Slovenskimi novicami, ki so tako rekoč povzetek Dela se ne more primerjati, kaj šele z Delom ali Dnevnikom. V uredništvu Slovenca ni veliko znanih slovenskih novinarskih peres, poleg Delovnega novinarja Bra-nimirja Nešoviča, Janija Virka in Maje Nosan v uredništvu ni znanih imen. Izdajati in tiskati nov dnevnik res ni mačji kašelj. Poseb-t-s„ r^oio jf. v tem Ha ie na začetku potrebno vložiti veliko kapitala v prostore, delovno silno in še posebej v reKiamo in distribucijo, da se časopis uteče in da doseče solidno naklado. To dobro vedo v Slovenskih novicah, ki vsak dan avto podarijo naključno izbranemu prebivalcu Slovenije avto, da bi tako povečali naklado. Slovenec bo poskušal konkurirati Slovenskim novicam, oba dnevnika staneta 12 din. Slovenske novice so prevzele grafično podobo zahodnonemškega Bilda, poleg tega so še prvi barvni dnevnik na Balkanu, zato bo Slovenec težko konkuriral Slovenskim novicam, poleg tega ga ni mogoče kupiti v Delovnih kioskih, kar močno zmanjšuje dostopnost časopisa. Slovenec se je vključil v težak konkurenčni boj, toda če bo uspel preživeti na trgu, bodo o tem odločali bralci. Želimo mu veliko uspeha, saj se demokracija izraža v pluralnosti mnenj, Slovenec bo del te pisane pahljače. V. F. Praznovanje samostojnosti Demos Radovljica vabi v soboto, 29. junija, ob 16. uri v Krpinu v Begunjah na praznovanje samostojnosti Republike Slovenije. O prvih korakih svobodne države Slovenije bodo v pogovoru z Jožetom Logarjem sodelovali: Predsednik skupščine republike Slovenije dr. France Bučar, minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel in predsednik Demosa dr. Jože Pučnik. V kulturnem programu, ki ga bo vodil dramski igralec Jože Logar, bodo nastopili pevci bratje Zupan, kamniški koledniki in ansambel Karavanke, preskrbljeno pa je tudi za pristno domačo hrano in jedačo. Vljudno vabljeni! Predsednik koor. odbora Demosa Radovljica Zvone Prezelj bstanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORI VISKI GLAS. KRANJ_ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudar-kom na dogajanjih na Gorenjskem_ Predsednik Casopisaega sveta: Ivan Bi/jak Direktor in glavni urednik: Marko Valjavcc Odgovorna urednica: Leopoldi na Bogataj 'inarji in uredniki: Danica Dolenc. Helena Jelovćan. Jože Košnjek. Lea Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sedej. Vilma Stanovnik. Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik. Danica Zav rl-ŽIcbir. Andrej Žalar. Štefan Žargi Oblikovanje: Igor Pokom_ Tehnično urejanje: Ivo Seknc. Mirjana Draksler. Nada Prevc_ Lektoriranje: Marjeta Vozlič: Fotografija: Gora/d Simk_ Tisk: Pjodjgfc DELO iCR. 1 isk časopisov in revij. Ljubljana_ Uredništvo: Mošc l'ijadcja I. telefon: 21 1-8611. 21 1-835. teleta*: 213-163_ Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta I! A 16. telefon: 218-463. ielefax: (1164) 215-366_ Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem od/nniku: uradne ure: vsak dan 7.— 13.30. ob sredah do 16.30 (Cesta JI A 16)_ Časopis i/haja ob torkih in petkih Cena izvodil 17.00 din. Naročnina: trimesečni obračun: /a drugo trimesečje 1991 412.50 din. Naročnina za tujino: 140 DEM oz. preračun v ostale valute, obračun enkrat letno. Oglasne storitve: po ceniku ČP. Ca> ..pis je oproščen plačila prometnega davka (l'r. L. RS 7/91). Odpadki so neprijetni, niso pa nevarni V Ljubljani, sredo zvečer, na Ljubelju, sredo opoldne - foto: G. Šinik in A. Gorišek Jesenice, 27. junija - Dr. Dušan Plut s predstavniki izvršnega sveta skupščine občine Jesenice. Problematiko odpadkov, ki so jih iz Bosne pripeljali na Jesenice, so obravnavali tudi delegati na izredni seji zborov skupščine občine, ki se je včeraj popoldne nadaljevala. V sredo se je s predstavniki ne. Dr. Dušan Plut je med dru- jeseniškega izvršnega sveta pogovarjal član predsedstva republike Slovenije dr. Dušan Plut. Jeseničani so ga seznanili s problematiko odpadkov, ki so jih iz Dobove pripeljali na industrijski tir jeseniške Zelezar- gim dejal, da seje treba problematike lotiti strokovno in poskrbeti, da bodo odpadki čimprej zapustili Jesenice. Če v Sloveniji ne bomo zmogli odpadkov predelati, se je treba povezati tudi s tujimi firmami. S predstavniki jeseniškega izvršnega sveta se je minulo sredo o problematiki odpadkov, ki so jih pripeljali iz Bosne na Jesenice, pogovarjal član predsedstva republike Slovenije dr. Dušan Plut. - Foto: Jure Cigler Poljanska obvoznica skozi predor Direktor Železarne inž. Boris Bregant je dejal, da so na Jesenicah odpadki le začasno in da so prišli na Jesenice v katastrofalnem stanju. Jeseničani so morali najprej preprečiti iztekanje. Meritve so že tudi pokazale, da nevarnih snovi ni. Zahteval pa je, da se takoj poskrbi za primerno opremo za vse tiste delavce, ki bodo delali od tovoru. Vsi tisti sodi, ki nimajo deklaracij in za katere se točno ne ve, kaj vsebujejo, pa morajo nemudoma zapustiti Jesenice. Predstavniki občine in Železarne so želeli tudi odgovor na vprašanje, kakšne pravne možnosti imajo, da se znebijo neprijetnega tovora. V sredo, ob 18. uri pa so se na izredni seji zbrali delegati vseh treh zborov skupščine občine Jesenice na izredni seji, ki jo je vodil predsednik skupščine občine dr. Božidar Brudar, udeležil pa tudi republiški sekretar za varstvo okolja in urejanje prostora Miha Jazbinšek. Med drugim je dejal, da je med 4.600 sodi 25 takih, ki jih lastniki niso prepoznali. Zlata Urh, sanitarna inšpektorica, je dejala, da so bili odpadki iz Bosne in Hercegovine odposlani regularno in da so 25 sodov že odpeljali z Jesenic. Vsi tisti sodi, iz katerih je iztekalo, so zdaj ustrezno zavarovani. Mih? Jazbinšek je dejal, da je vsebj; na sodov v skladu z deklaraci-jami in da redno jemljejo vzof; ce in jih analizirajo. Odpadi so resda neprijetni, ne pa tud' nevarni, v Sloveniji pa so i( določili šest možnih lokacij za odlaganje odpadkov. Delegati so postavili več vprašanj. Zanimalo jih je, če je rok 7. julij, ko naj bi vse odpadke odpeljali z Jesenic sploh izvedljiv; kdo bo spremljal odhajajoči tovor? Igor Me-žek iz stranke SDP je menil, da gre v tistem trenutku, ko s« problematika obravnava v skupščini občine, za politični vprašanje in za odnos oblast' do občine; Jožeta Šavorja pajc tudi zanimalo, zakaj so odpad ki sploh prišli na Jesenice i" kako bodo predelani. Sejo s* zaradi proslave ob osamosvoji tvi predčasno prekinili, delega ti družbenopolitičnega zbor1) pa so z razpravo nadaljeval1 včeraj popoldne. # D. Sedej Strokovno potrjena in sprejeta nekdanja trasa Škofjeloška občinska skupščina je na ponedeljkovi seji sprejela traso za obvozno cesto v Poljansko dolino Potrjena je bila sicer najdražja, vendar strokovno ocenjena najbolj primerna modra varianta. .NKOija Luna, J.i. juuijd - ite uu j.,,.; fr.4„t„.;.„: ffnHijp r> variantah regionalne cestne povezave skozi Skofjo Loko minuli teden v četrtek v dvorani kina Sora v Škof ji Loki je bilo po uvodni in strokovni razlagi v razpravi, kjer pravzaprav ni bilo posebnih pomislekov o opredeljeni trasi ene o petih variant v tako imenovanem južnem koridorju Poljanske obvoznice, rečeno, da je varianta s predorom že 1980. leta imela precej zagovornikov. Bila, da je torej že takrat ocenjena, kot najbolj sprejemljiva, vendar je bila utemeljitev o predragi izvedbi predvsem "pirova zmaga" njenih zagovornikov. Tokrat tudi v skupščini v ponedeljek ni manjkalo posameznih pomislekov o realnosti, predvsem časovni zaradi finančne zahtevnosti projekta. Vendar je skupščina potem najdražjo, tako imenovano modro varianto, z daljšim predorom skozi hrib Sten potrdila. Težko bi sicer verjeli, da je k Sloveniji. Menil je, da se ob odločitvi poslancev občinske skupščine bistveno pripomoglo opozorilo razlagalca z Republiške uprave za ceste in hkrati delegata občinske skupščine Metoda di Batista. Ta je namreč na javni predstavitvi minuli teden in tudi pred poslanci na seji skupščine v ponedeljek poudaril, da se je Republiška uprava za ceste odločila za financiranje te študije Poljanske obvoznice, ker je Škofja Loka urbani spomenik izrednih, slovenskih vrednot in hkrati prometno tako zapleten, da bi lahko služil kot neke vrste vzorec za še okrog 50 drugih načrtovanih obvoznic v morebitnih pomislekih po sedanji raziskavi in iskanju še boljših rešitev (saj je nenazadnje pri cestah tako, da idealne variante ni), v Republiški upravi ne bi več odločili za financiranje še kakšne boljše in strokovne verifikacije takšne variante. Sicer pa tako imenovane strokovno rentabilne med vsemi petimi variantami v južnem koridorju ni. Modra varianta z daljšim predorom skozi khrib Sten, ki je sicer celo za 70 odstotkov dražja od najcenejše zelene na desnem bregu Sore skozi Puštal, je po posebni me- todologiji in kriterijih, kot so (prometna vrednost, stroški gradnje, kulturna dediščina, naravno okolje, razvojni elementi) dobila največ točk. Seveda je bilo potem vprašanje v skupščini, kakšne so realne možnosti za njeno izvedbo. Odgovor sicer ni bil konkreten, a vendar nedvoumen. Do nedavnega, ko se je denar od bencinskega dinarja še namenjal za ceste, so bili izgledi realno zelo optimistični. Zdaj, ko smo priča integralnemu republiškemu proračunu, nekateri optimisti vidijo uresničitev še vedno v tem srednjeročnem obdobju oziroma do leta 1995. Vendar Metod di Batista na vprašanje, ali Republiška uprava za ceste daje garancijo, da bo obvozni ca zgrajena do leta 2000, seveda ni mogel dati pritrdilnega odgovora. Zato je bilo slišati tudi mnenja, da gre ob strokovni potrditvi variante, ki je zelo podobna tisti iz leta 1980, ki pa ni bila izvedljiva zaradi visokih stroškov, spet le za to, da bi sedanja oblast "prevalila" breme tega projekta na prihodnje vlade. Gradnja Zdravstvenega doma v Žireh Preveriti je treba sedanji projekt Škofja Loka, 27. junija - Vprašanje, ali izvršni svet lahko zamrzne sklep občinske skupščine glede gradnje Zdravstvenega doma v Žireh, je bilo postavljeno že na ponedeljkovi seji občinske skupščine. Vendar se kljub pojasnilu predsednika izvršnega sveta Vincencija Demšarja, da poslancem lahko razloži razloge za sklepe, ki jih je izvršni svet sprejel na seji prejšnji torek, le-ti za to niso odločili. Vendar pa je vprašanje glede gradnje Zdravstvenega doma v Žireh bilo izpostavljeno potem že naslednji dan, v torek na seji izvršnega sveta, ko je le-ta v prvi točki obravnaval potrditev zapisnika s prejšnje seje. lahko zamrzne sklep občinske skupščine. V razpravi so člani izvršnega sveta potem ugotavljali, da je bilo v sedanje zvezi z gradnjo Zdravstvenega doma že porabljenih okrog milijon Vendar je takšen namig predse nik občinske vlade, Cc jc bil i* rečen kot očitek, kot je reke' Vincencij Demšar, odločno zavrnil. Občinska vlada si bo pri' zadevala, da se Poljanska ob; voznica, ki bi jo lahko označi'1 tudi kot eno dolgoletnih g0'j renjskih cestnih travm, kar s<| bo izvedbeno dalo čimhitrej* napredovala. Res pa je, čepra* gre za regionalno cesto (in tud1 za to, ker bo imela lokalni oziroma mestni značaj) Republiška uprava ne bo glavni oziro ma edini investitor tega projek; ta. Potrebni bodo dogovor1 med republiko in občino o H' nančnem deležu obeh strani. Sicer pa bo o denarju in časi najbrž še veliko govora. Tokra' je šlo nenazadnje le za verifikacijo variante v južnem koridor ju. Zdaj je najprej treba zače^ z vsemi postopki (prostorsk"; usklajevanje...), ki pa bodo v najboljšem primeru, kot je nakazal (ob idealnem razreševanju) sekretar sekretariata & družbeni razvoj občine Škofj? Loka Tone Jenko, trajali naj' manj recimo eno leto. • ^' Žalar dinarjev in je zato treba tem? ljito pretehtati, ali kaže čelom1 postopek začenjati še enkra( Nazadnje so potem sklenili, $ Zavod za družbeni razvoj sk" paj z Zdravstvenim domO1" Škofja Loka in gradbenim 0* borom ocenijo, ali je glede $\ potrebe in možnosti oziroi"' spremembe projekta moč up^ števati sedanji projekt ali pa j{ naj bi odločali o novem. V oCe'\ ni morajo biti sveda tudi ce"' oziroma stroški. • A. Žalar Član izvršnega sveta in poslanec iz Žirov Franc Mlinarje v zvezi z zapisnikom in sklepi razložil, da je prvotni projekt že tako spremenjen in stroški na ta način bistveno zmanjšani. Poudaril je, da je na primer direktorica Zdravstvenega doma Škofja Loka dr. Selanova ocenjevala, da je sedanji projekt skrajno racionalen. Spomnil je tudi, da je prav dr. Košir, namestnik republiške sekretarke za zdravstvo pred leti zagovarjal oziroma predlagal predlože- ni nrojekt Zdravstvenega doma v Žireh. Primerjalno pa je sedanji projekt Zdravstvenega doma ilustriral s podobnim objektom v Bohinju in povedal, da naj bi žirovski Zdravstveni dom "pokrival" 6500 prebivalcev, bohinjski pa 5000, pa vendar je površina bohinjskega blizu 1500 kvadratnih metrov, žirovskega pa 500 kvadratnih metrov. Ponovno je bilo postavljeno tudi vprašanje in zahtevana pravna razlaga, ali izvršni svet Manjka 150 tisoč dinarjev Izvršni svet je na ponedeljkovi seji obravnaval tudi poroči' lo gradbenega odbora za obnovo Groharjeve rojstne hiše v Sort' ci. Odbor v poročilu o dosedanji obnovi ugotavlja, da je v drug' fa/i prenove moral dela zaradi pomanjkanja denarja ustavit'-Za že opravljena dela trenutno manjka okrog 150 tisoč dina'; jev, hkrati pa odbor ocenjuje, da obnove ni moč več nadaljevanj z različnimi akcijami oziroma zbiranjem prispevkov. Zagotovil' je treba sistemska sredstva iz občinskega proračuna in republj' ških sredstev, odbor pa bo tudi pripravil program obnove za p'1' hodnje leto. Pri tem bo proučil tudi možnost izvajanja del-v I*' stni režiji. Obrnil pa se bo tudi na Petrol, ki je lani zagotovi' denar za odkup hiše. Izvršni svet je oceno in ugotovitve odbo^ podprl. Petek, 28. junija 1991 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN ©©IMiKJoUMGLAS IZGORENJSKIHPARLAMENTOV Zasedanje radovljiške skupščine Začeli v Jugoslaviji, končali v Sloveniji Program, za katerega naj bi porabili denar, zbran s prodajo občinskih obveznic, je le "orientacijski" in še vedno odprt za nove pobude in predloge. Radovljica, 25. junija - Za tokratno zasedanje radovljiške občinske skupščine je značilno, da se je začelo v Jugoslaviji, končalo pa že v samostojni Sloveniji oz. potem ko je repuliška skupščina razglasila osamosvojitev. Zasedanje je potekalo na robu sklepčnosti zbora krajevnih skupnosti, sicer pa dokaj hitro: delegati so v dobrih šestih urah (če odštejemo odmor za malico, med katero so v zboru krajevnih skupnosti tudi poiskali "izgubljenega delegata" in omogočili nadaljnje delo skupščine) "obdelali" štirinajst točk dnevnega reda. Ko je predsednik izvršnega sveta Jože Resman poročal o delu občinske vlade v zadnjih nekaj mesecih, je med drugim dejal, da so na gospodarskem področju navečji likvidnostni problemi, ki se bodo julija še poslabšali. Nekaterim podjetjem s področja kovinske in tekstilne industrije namreč poteče rok še dovoljene blokade žiro računa, v občini pa za zdaj za ta podjetja še nimajo rešitev. V velikih težavah je tudi turistično gospodarstvo, saj je letos gostov polovico manj, kot jih je bilo lani v enakem času. V občini se pripravljajo na pogovor z ministrom za turizem In-gom Pasem (verjetno bo ta teden), da bi skupaj proučili možnosti za sprejetje moratorija za posojila, ki so jih podjetja vložila v pripravo turistične sezone in za naložbe. Kar zadeva Elan, je julija pričakovati novo dražbo z novo izklicno ceno. V gradbeništvu bodo največje težave v naslednjih treh mesecih. Ker v občini ni novogradenj, je izvršni svet svetoval gradbenim podjetjem, da naj oblikujejo ekipe za obnovitvena, revitali-zacijska dela. V občini je 1230 brezposelnih, število se v zadnjem četrtletju ni bistveno povečalo, porast pa je pričakovati v drugi polovici leta, ko bodo nekatera podjetja začela uresničevati sanacijske programe in zmanjševati število zaposle- kdaj je bilo registrirano podjetje Alternativa, koliko ima zaposlenih, kako bo delilo morebitni dobiček, kaj je njegov "predmet poslovanja"...Kar zadeva Plamen in Verigo, je predsednik izvršnega sveta Jože Resman pojasnil, da sta podjetji "hčeri" holdinga, ki je v popol- Ko so delegati obravnavali predlog odloka o priznanjih občine Radovljica, so sprejeli amandma Janeza Zupana, naj Linhartovih plaket ne bi podeljevali samo za "ustvarjalno delo na kulturnem in umetniškem področju", ampak tudi "posameznikom, skupinam in organizacijam za izredne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja". O tem, kdaj bo Radovljica praznovala občinski praznik, niso sklepali, ker so delegati ocenili, da gre za statutarni sklep s pomembno vsebino, o kateri je treba odločati z dvotretjinsko večino. Ker je bilo delegatov komaj dovolj za navadno večino, o predlogu sklepa niso niti razpravljali. V razpravi o osnutku sprememb in dopolnitev družbenega plana radovljiške občine so delegati poskušali s konkretnimi primeri dokazati, da predlog pobud za spremembo namembnosti zemljišč ni pripravljen najbolj strokovno. Skupščina je tudi zavrnila osnutek odloka o varstvu pred hrupom, povišala vrednost točke za odmero nadomestila, ki ga bo moralo plačevati Cestno podjetje Kranj za kamnolom v Kamni Gorici (vrednost točke bodo vsake tri mesece usklajevali z rastjo življenjskih stroškov), za ravnateljico radovljiških muzejev pa ponovno imenovala Marušo Avguštin. nih. Izvršni svet pripravlja rešitve za prostorske probleme radovljiško - blejske srednje gostinske in ekonomske šole, se še naprej dogovarja z republiškimi organi o gradnji in obnovi cest v občini in razmišlja, da bo treba za področje gospodarske infrastrukture pripraviti skrčeni program naložbenih in vzdrževalnih del. Marko Bezjak (socialistična stranka) je dejal, da je težko preverjati, ali se naloge uresničujejo, ker izvršni svet nima programa, Zdravko Silič (SDP) pa je hotel nekaj več vedeti o razmerah v državnih podjetjih Veriga in Plamen in o tem, S seje tržiškega izvršnega sveta ni lasti Republike Slovenije, in da sta v upravnih organih podjetij tudi po en predstavnik radovljiškega izvršnega sveta. Upravni odbor Plamena je sanacijski program zavrnil, v Verigi pa je doslej obravnaval le strategijo. V Plamenu naj bi število zaposlenih zmanjševali po naravni poti, v Verigi so v zadnjem času odpustili 22 delavcev, ki imajo možnost opravljati gospodarsko dejavnost, medtem ko konkretnega programa (s številkami) o presežkih delavcev za zdaj še ni. O Alternativi pa tole: podjetje še ni registrirano, sedež ima na Kopališki v Radovljici, zaen- Za demografsko ogrožena območja Tržič, 25. junija - Tržiški izvršni svet je na zadnji seji v torek med drugim obravnaval informacijo o gospodarskih gibanjih v občini; ta so vse slabša. - Tržič se je prijavil na natečaj za demografsko ogrožena območja. Kot ocenjuje Oddelek za gospodarstvo in družbene dejavnosti, fizični obseg proizvodnje v Tržiču še naprej pada: v primerjavi z lanskim obdobjem je bil v prvih štirih mesecih letos nižji kar za 23 odstotkov. Z za- plastike (134 odstotkov), v Zli-tu (110,6 odstotka) in v Tiku, kjer proizvodnja kovinske opreme kaže indeks 147, deli kmetijskih strojev pa celo 181 odstotkov; indeksi v vseh ostalih oddelkih Tika so občutno dovoljstvom pa ugotavljajo, da nižji, kajti zmanjkuje naročil za vseeno kaže na bolje: industrij- domači trg in za izvoz. Oskr-ska proizvodnja je aprila glede bljenost z materiali ni bila kritina marec višja za 7,7 odstotka čna, slabša oskrba z domačimi in upajo, da bo ta trend še ra- in uvoženimi materiali ter teko-stel. Indeksi izgotovljene proiz- čimi gorivi je bila le v Lepenki vodnje januar - april 1991 so in BPT, vsi po vrsti pa imajo te-porasli le v Triglavu (113,4 od- zave z likvidnostjo, stotka), v Pekovem obratu Investicije so porasle v ne- Sredstva za krajevne skupnosti razdeljena Le za četrtino potreb Kranj, 26. junija - Na današnji 50. seji kranjske občinske vlade so sklepali o razdelitvi proračunskih sredstev za investicije v krajevnih skupnostih. Pregled prijav na objavljen razpis je pokazal, da potrebe in pričakovanja KS daleč presegajo razpoložljiva sredstva, zato so bili prisiljeni omejiti najvišji znesek sofinanciranja ter strogo upoštevati pravilnik za delitev teh sredstev. Na razpis za sofinanciranje investicij v krajevnih skupnostih je prijavilo 30 krajevnih skupnosti 40 investicij, med katerimi prevladujejo obnove javnih poti (22 investicij), slede pa gradnje in obnove mrliških vežic in razširitve pokopališč, gradnje telefonskega omrežja, obnove javne razsvetljave, gradnje kanalizacije in ureditev avtobusnega postajališča. Razpisnih pogojev, ki zahtevajo, da krajani sami prispevajo 30 odstotkov vrednosti investicije, ni izpolnjevalo 14 KS, sicer pa bi bilo za zadovoljitev vseh potreb potrebnih 15 milijonov dinarjev. Ker je v letošnjem proračunu za ta namen predvideno le 3,6 milijona din, so kot najvišji možni prispevek določili znesek 500.000 din, sredstva pa razdelili po kriterijih: vrsta komunalne naprave (pravilnik pozna prioritete), višina udeležbe krajanov, obseg pomena investicije in ali je bila gospodarstvu, nič se ne dogaja v gozdarstvu, zmanjšane pa so dejavnosti v primerjavi z enakim lanskim prvim trimesečnim obdobjem tudi v kmetijstvu in izobraževanju. Izplačani poprečni neto osebni dohodek je v Tržiču znašal 6337 din, kar je 1420 din manj, kot v republiki. Brezposelnost narašča, konec maja letos je bilo v Tržiču 1070 nezaposlenih, torej 23 odstotkov od vseh zaposlenih, od tega žensk 49,6 odstotka. (Konec decembra je bilo v Tržiču le 363 iskalcev zaposlitve.) Skratka, vsi podatki so silno zaskrbljujoči. Tržiška podjetja so že seznanjena o možnosti brezplačnega svetovanja tujih ekspertov, ki bi le za povračilo investicija že sofinancirana. Na tak način bo sredstva dobilo 19 krajevnih skupnosti, sklenili pa so tudi, da naj se z nakazili, za čim večji učinek, pohiti. Precej pozornosti je bilo namenjeno tudi predlogu Pravilnika o oddaji, najemu in prodaji poslovnih prostorov v občini Kranj. Pred bližnjo spremembo zakonodaje na tem področju, so menili člani občinskega izvršnega sveta, ni smotrno sprejemati novega pravilnika, pač pa naj se pripravijo spremembe dosedanjega. Opo- krat je brez redno zaposlenih, preživljalo se bo med drugim od poslovanja z občinskim premoženjem, precejšnje možnosti ima v svetovalnem delu, premoženje, ki ga bo ustvarilo pa bo zato, ker je podjetje last občine, občinsko... Ko so obravnavali predlog programa naložb, ki naj bi jih sofinancirali z denarjem, zbranim s prodajo občinskih obveznic, je delegate najbolj motilo to, zakaj izvršni svet že pred natečajem za razdelitev denarja navaja nekatere programe, za katere naj bi del sredstev zagotovili s prodajo obveznic (izgradnja proizvodnih prostorov v Dvorski vasi, ureditev deponije komunalnih odpadkov na Črnivcu, prenova vozliščne telefonske centrale v Radovljici, razširitev igrišča za golf, povečanje zmogljivosti gondolske žičnice na Vogel itd.). Zdravko Silič je v inmenu stranke demokratične prenove zatrjeval, da je postopek zgrešen. Najprej bi morali sprejeti merila in objaviti javni natečaj, nato pa pripraviti program, o katerem naj bi odločala občinska skupščina. Čeprav sta predsednik izvršnega sveta Jože Resman in finančna ministrica Helena Janša zatrjevala, da je program še odprt in da gre le za "orientacijski program", so skupščinski zbori nazadnje sklenili tako, kot so domala enako predlagali liberalni demokrati in socialisti. Skupščina je v torek sprejela le izhodišča za pripravo programa, izvršni svet naj na podlagi izhodišč pripravil program, o katerem bo odločala skupščina, sicer pa naj bi skupščini tudi poročal o uresničevanju posameznih projektov. • C. Zaplotnik stroškov bivanja firmam svetovali, kako iz krize, kako preusmeriti proizvodnjo. Tržič, ki ima demografsko ogrožena področja, se je prijavil na republiški natečaj, pri katerem bi za oživitev teh področij republika prispevala nepovratna sredstva. Od krajevnih skupnosti so že zbrani predlogi in izvršni svet je dal pozitivna mnenja k zahtevku za ^sofinanciranje izdelave razvojnega programa turizma v vseh demografsko ogroženih območjih občine, za sofinanciranje lokalnega cestnega omrežja - za rekonstrukcijo in modernizacio lokalnih cest v Jelendol in Grahovše, za sofinanciranje hidroelektrarne Ko-šutnik v Jelendolu ter rekonstrukcije nizkonapetostnega omrežja visokogorskih kmetij od Završnika preko Počivavni-ka do Čadovelj. • D. Dolenc zorili so na problem denacionalizacije tovrstnih prostorov, kar naj se pri nadaljnih ukrepih na tem področju dosledno upošteva, v prihodnje pa naj občinska vlada le določa politiko, Sekretariat za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pa naj samostojno operativno izvaja tovrstni promet. Posebej je bilo poudarjeno, da se lahko lokali do 70 kvadratnih metrov površine, ki so bili nacionalizirani in so prazni ali jim izteče najemna pogodba, lahko že vrnejo prvotnim lastnikom. • Š. Žargi iS AVTOŠOLA Begunjska 10, Kranj te!.: (064) 216-245 NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE Bitka za prostor pod soncem Ko se bo slavje ob slovenski osamosvojitvi malce umirilo, bo prišel čas za trezen razmislek, eno od ključnih vprašanj pa bo, »Kje Slovenija sedaj sploh je?«. S parlamentarno odločitvijo smo se tudi formalno ločili od Jugoslavije, vendar je za popolno samostojnost neizogibno priznanje tujine, tega pa ni. Kdor je vsak malo spremljal dogodke pred osamosvojitvijo, je lahko videl, da svetu slovenska in hrvaška razdružitev od Jugoslavije niti slučajno nista všeč. To je tudi razumljivo, saj se s tem odpira kup novih izredno delikatnih vprašanj. Tako se je namreč treba zamisliti nad tem, ali morda ni prišel čas za novo črtanje evropskih meja, saj so bile zadnje postavljene po drugi svetovni vojni, določali pa so jih po izrazito političnem interesu. Zaradi tega se je jugoslovanska vojska tudi morala na primer umakniti iz že osvobojenega Trsta, posebno vprašanje je tudi Koroška ipd. Danes je že bolj ali manj jasno, da je Tito z Angleži storil ozemeljsko kupčijo, ko so mu zavezniki v zameno za že osvobojeno ozemlje vrnili na tisoče političnih nasprotnikov, ki so nato tragično končali v Kočevskem Rogu in podobnih krajih. Slovenijo je torej po vojni oškodovala kar lastna (boljševistična) politika. Da smo to spoznali, smo potrebovali nekaj desetletij, v tem času pa so se mnoge stvari popolnoma spremenile. Do največje spremembe je prišlo z vsesplošnim propadom komunizma, ter s tem povezano združitvijo Nemčije. To sta bila ob sovjetski perestrojki dva ključna dogodka, ki sta vlila samozavest tudi mnogim malim narodom, saj so le-ti začutili zgodovinsko priložnost, da si ustvarijo lastne države. Ta proces se je naprej začel ravno v Sovjetski zvezi (še pred padcem Berlinskega zidu), torej v sami boljševistični trdnjavi. Prva je razglasila samostojnost Litve in s tem v mednarodni javnosti poskrbela za pravi šok. Če so na primer Američani v času hladne vojne tako Litvi kot tudi Latviji in Estoniji ves čas dopovedovali, kako so jih Sovjeti okupirali in jih s tem ves čas opozarjali na pravico narodov do samoodločbe, so se v ključnem trenutku, ko bi Litva resnično potrebovala njihovo pomoč, umaknili in pozabili na vsa nekdanja ščuvanja. ZDA so zdaj v dobrih odnosih s Sovjetsko zvezo, pa so bile zaradi njih pri priči pripravljene žrtvovati tudi interese Litve. Slovenska politika je imela te zgovorne izkušnje ves čas pred očmi. Zaradi tega je tudi za razliko od litovskih kolegov za samostojnost dalj časa pripravljala politično klimo. Pri tem so jo zavezovali še rezultati, kjer je bila slovenska volja izražena nedvomno. Če so še pred časom govorili, da bo do samostojnosti prišlo pred 26. junijem, seje na koncu pokazalo, kako so bile te napovedi nerealne. Tudi sedanji datum namreč še ne prinaša popolnoma samostojne države, vendar je vsekakor pomemben korak naprej. Osamosvojitev je trd in dolgotrajen proces, kjer je treba premagovati vrsto preprek. V tem je na moč podoben procesu demokratizacije, saj tudi demokracije ni mogoče vzpostaviti kar čez noč. V to nas dovolj zgovorno prepričujejo prehodna obdobja iz diktatorskih držav v demokratične, kjer so novi politiki zelo občutljivo ravnali z nekaterimi represivnimi aparati, med katerimi je na prvem mestu seveda vojska. Ravno ta je pomemben faktor tudi v slovenskem primeru. Kot je bilo pričakovati, so generali takoj po razglasitvi slovenske in hrvaške samostojnosti povečali svojo aktivnost. Pri tem jim očitno pomagajo tudi zvezne institucije, ki si na moč prizadevajo za osamitev in ne osamosvojitev Slovenije. Zaradi tega je tudi prišlo na primer do nenadnega zaprtja brniškega letališča, pa tudi do mnogih drugih provokativnih primerov. Zdaj se šele začenja igra živcev, v kateri bo izgubljal tisti, ki bo potegoval bolj nespametne poteze. Mednarodna javnost pri tem nima ravno veliko posluha za izzivalno preletavanje vojaških letal, saj le le-to eden najbolj očitnih načinov provociranja civilnega prebivalstva. Če se torej Slovenija nahaja v nekem praznem prostoru, potem lahko podobno rečemo za svetovno javnost. Tudi ta pluje med Scilo in Karibdo, saj se bo mogla odločiti ali naj podpre preživelo politično strukturo, na moč obremenjeno s kompromitiranim političnim sistemom, ali pa neko novo demokratično tvorbo, ki si še išče prostor pod soncem. Dilema ni lahka. Kakorkoli se bodo svetovni politiki odločili, pa je jasno, da Jugoslavija, kakršno smo poznali doslej, ni več. NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO SPOŠTOVANI KUPCI za vroče dni smo vam pripravili POLETNI DELOVNI ČAS od 8.-12 . lirGin od 1 O. " 20. ure (sobota 8.-12. ure) od 1.7.-31.8.1991 HIŠA VAŠEGA NAKUPA HVALA ZA RAZUMEVANJE oo -sir RAČUNALNIŠKI PREGLED VIDA (BREZPLAČEN) w 8000 STEKEL V SKLADIŠČU £ 4000 OKVIRJEV NA ZALOGI * SLUŠNI APARATI _ OPTIK G4TTERER BELJAK / VILLACH RINGMAUERGASSE 2 (V KASTNER & ČHLER) Tel. 9943-4242-23970 ©©SmM»EEGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Petek, 28. junija 1991 Dohitevanje razvitega sveta Kranj, junija - Lahko bi ugotovili, da so delavci PTT podjetja Kranj pred nekaj dnevi na področju telekomunikacij z vključitvijo nove glavne digitalne telefonske centrale v Gregorčičevi ulici v Kranju "dohiteli" na področju tovrstne tehnološke kakovosti razviti svet. Uresničena je bila tako njihova dolgoletna želja, da se z digitalno tehnologijo in sistemom EWSD, ki omogoča na primer skrajšano izbiranje telefonskih naročnikov, konferenčne zveze, preusmeritve telefonskih pozivov in še vrsto drugih, postavijo ob bok tistim 30 državam v svetu z 10 milijoni priključkov, ki so danes že vključeni v sistem EWSD. Prednosti in novosti tega sistema zdaj že lahko uporablja okrog 1200 naročnikov (tisti, ki so v novem telefonskem imeniku v Kranju imeli številke v oklepajih). V prvi fazi pa so to poleg novih tisti obstoječi naročniki, ki imajo več tako imenovanega vsakodnega telefonskega prometa in so predvsem v industrijskem bazenu na desnem bregu Save. Tako je deloma razbremenjena tudi stara centrala v Kranju. Ko pa bodo še letos povezane z novo centralo tudi izdvojene enote Primskovo in Cerklje (Planina pa je že), bo krog naročnikov sklenjen. Telefonskim naročnikom so se zveze izboljšale še zdaj, v prihodnje, ko bo povezana tudi celotna mreža ljubljanskih tovrstnih central, pa se bo sedanja kakovost telefonskih storitev še izboljšala. Za nekaj občasnih motenj, do katerih bo prihajalo v prihodnje zaradi postopnega dodatnega vključevanja naročnikov in sinhroniziranja mreže, pa delavci PTT podjetja iz razvojno investicijskega in montažnega sektorja Kranj prosijo za razumevanje. Dobavitelj nove glavne digitalne telefonske centrale je Iskra TEL, ki je opravila tudi montažo, gradbena dela na objektu v Gregorčičevi ulici pa so delavci PTT podjetja Kranj, ki so tudi nadzirali celotno investicijo, zaupali Gradbincu Kranj. • A. Žalar Poslanci prijeli za krampe Škofja Loka - Predsednik škofjeloške občinske skupščine Peter Havvlina je na ponedeljkovi skupni seji vseh zborov občinske skupščine vprašal občinske poslance, kaj menijo o pobudi, da sami skopljejo jamo za posaditev lipe v sredo zvečer ob proslavitvi slovenske samostojnosti. Dogovor je bil, da se dobijo v torek ob 17. uri na prostoru nad parkirnim prostorom pred občinsko stavbo. In res so se potem zbrali s krampi in lopatami Alojz Pavel Florjančič (neodvisni iz RUŽV), Janez Jenko (Demos), Janez Jelene (neodvisni), Janez Krek (LDS), Miro Duič (SDP) in Andrej Novak (LDS). Prostor za lipo je bil ena, dve nared. Bilo jih je kar nekaj, ki so prišli malo po dogovorjeni uri (med njimi tudi Metod di Batista), in so ostali že "brez dela". Da žeja v vročem popoldnevu ni bila prehuda, pa je poskrbela s pivom Krčma Mihol. • (až) 700 let Besnice Besnica - V sedanji krajevni skupnosti v kranjski občini letos krajani beležijo 700-letnico Besnice. Prvič se namreč ime Besnica pojavi v Loškem urbarju 1291. leta. Osrednje svečanosti ob jubileju bodo v Besnici sicer septembra, Turistično društvo Besnica, katerega predsednik je leto dni Miha Sušnik, pa bo v okviru praznovanja že drevi (28. junija ob 18. uri) pripravilo v osnovni šoli zanimivo razstavo z naslovom Besnica včeraj in danes. Na nocojšnji razstavi, ki bo odprta do nedelje med 10. in 19. uro, bo predstavljena muzejska zbirka Besnice, zgodovina šole, nekdanja obrt in domače jedi, z različnimi ročnimi deli pa so bodo predstavili tudi krajani. Razstavo pa bodo popestrili tudi člani lovske družine, društva čebelarjev in slikarji iz Besnice. Kulturni program na nocojšnji otvoritvi pripravljajo šolarji in člani kulturno-umetniškega društva Bresnica. Razstavo bo odprl občinski poslanec zbora krajevnih skupnosti Ivan Leban. • (až) Začetek poletne smuke Kranj - Na Ledinah bodo jutri, 29. junija, s spominsko svečanostjo ob prvi helikoptrski nesreči gorskih reševalcev 1975. leta odprli letni smučarski center. Letošnja zima je omogočila izredno ugodno poletno smučarsko sezono na ledeniku. Zato ni čudno, da je za letošnjo poletno smuko na Ledinah veliko zanimanje. Dnevne karte za žičnico, ki lahko prepelje 600 smučarjev na uro, bodo po 120 dinarjev. • (až) 80-letnica GD Jezersko Jezersko - Veliko svečanost bo v nedeljo, 30. junija, na Jezer skem, ko bodo domači gasilci proslavili 80-letnico društva. Pova bijena so vsa gasilska društva iz kranjske občine pa pobrateno GD Črna na Koroškem, gasilci iz Železne Kaple in Rebrce iz Avstrije Praznovanje se bo začelo ob 10. uri dopoldne s tekmovanjem članic občinske gasilske zveze Kranj, se nadaljevalo s slavnostno sejo, parado in svečano predajo orodnega in komandnega vozila. Popoldne pa bo pri Planšarskem jezeru veselo srečanje s srečelovom in kegljanjem za kaštruna. Igral bo ansambel Bled, pokrovitelj praznovanja gasilcev na Jezerskem pa bo Zavarovalnica Triglav-ObmoČna enota Kranj. • (až) Ureditev odlagališča odpadkov v Tenetišah OBČINA RADOVLJICA Sekretariat za upravnopravne in splošne zadeve objavlja prosto delovno mesto SVETOVALCA ZA URBANIZEM v Upravi za urbanizem Kandidati morajo poleg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: - visoka izobrazba - arhitektura - smer urbanizem - strokovni izpit - štiri leta delovnih izkušenj Poskusno delo traja štiri mesece. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in z orisom pogledov na urbanizem in z referencami naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Občina Radovljica -Sekretariat za upravnopravne in splošne zadeve, Gorenjska 18, Radovljica. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po odločitvi. Prebivalci nočejo posebnih odpadkov Kokrica, 25. junija - Krajevna skupnost Kokrica je povabila predstavnike sosednjih krajev na predstavitev tehničnih rešitev za ekološko zaščito odlagališča odpadkov v Tenetišah. Projektanti so želeli opisati vsebino pripravljene dokumentacije, obiskovale) pa so najprej terjali odgovore na vprašanja življenjskega pomena. Ob smradu z odlagališča je namreč za domačine nujna le ureditev deponije komunalnih odpadkov. Namen sinoćnjega zbora v kulturnem domu na Kokrici, kjer so se poleg domačinov in prebivalcev okoliških krajev sestali predstavniki izdelovalca projekta za ureditev deponije odpadkov v Tenetišah, javnega podjetja Komunala iz Kranja in kranjskega sekretariata za urbanizem, je bil, vsaj glede na potek dogodkov, vseskozi nekoliko nejasen. Miro Fornaza-rič, član projektnega sveta občine Kranj s Kokrice, je sicer v uvodu izrazil željo po predstavitvi problematike urejanja deponije v Tenetišah širšemu krogu ljudi, kmalu zatem pa se je izkazalo, da so se obiskovalci zbrali iz drugačnih razlogov. Debelo uro so deževale pripombe prebivalcev na račun dosedanjega postopka za urejanje tenetiškega odlagališča odpadkov. Domačini so izrazili zamero na račun delegatskega potrjevanja ureditvenega načrta deponije izpred dveh let in ponovno glasno izjavili, da v Tenetišah nočejo nobenega odlagališča posebnih odpadkov. Ostro so kritizirali tudi delo Komunale na deponiji odpadkov, saj v oči bodejo kupi neprekritih smeti in v nosove silijo daleč naokrog razširjene neprijetne vonjave. Nekaj dvomov in pikrih besed pa so izrekli tudi na račun strokovnjakov, ki že kar predolgo snujejo idejne projekte za ureditev deponije. Domačini tudi ne verjamejo povsem ocenam geologov, da leži pod deponijo stometrska plast nepropustne sivi-ce; obenem se čudijo, da je moč sestavljati projekte brez svežih podatkov o posebnih odpadkih in brez odloka o ravnanju z njimi. Miha Perčič iz kranjskega sekretariata za urbanizem je zbranim pojasnil, da deponije ni moč sanirati brez ustrezne dokumentacije, ki v prvi fazi predvideva sanacijo sedanjega odlagališča in šele nato postavitev celic za posebne odpadke. Kot sta med drugim naglasila inženirja Škofic in Pavšič Poleg cvetja ohranjanje dediščine Cerklje, 27. junija - Prizadevni organizatorji v okviru Turističnega društva Cerklje, ki letos praznuje 30-letnico, napovedujejo, da bosta letošnji 25. razstava cvetja in 22. razstava lovstva, ribištva, čebelarstva in obrtništva največji doslej. Sicer pa v teh dneh v Cerkljah in okoliških krajih pospešeno delajo, da bi bilo celotno območje pod Krvavcem od 4. do 1. julija čimbolj urejeno in praznično. Ob otvoritvi obeh razstav, ki bo v sredo, 3. julija, ob 19. uri s povorko jahačev na konjih, gasilcev in narodnih noš na vozovih, bo Turistično društvo izdalo tudi štiri barvne razglednice. Sicer pa prireditelji napovedujejo, da bo na največji razstavi doslej sodelovalo z rožami kar 200 gospodinj iz krajev pod Krvavcem. Seveda pa ne bo manjkalo tudi zasebnih firm in podjetij. "O jubilejni razstavi sem začel razmišljati že med lansko prireditvijo," je pred dnevi pripovedoval Štefan Močnik, ki je tudi letos tehnični vodja razstave cvetja. "Posebnost bo letos zunanja ureditev in ureditev stopnišča v šoli. Zunanja "scena" naj bi letos prikazala ob domačnosti tudi rože, ki so zunanji okras hiš, notranja pa ponazorila prostorsko ureditev na primer z lončnicami. Vesel sem, da letos sodeluje toliko vrtnarjev, ki bodo napolnili celo nadstropje na hodniku in v razredih. Tako bodo na primer na hodniku sobne rastline naših gospodinj. Mislim, da nam bo resnično uspel lanski dogovor, da mora biti letošnja razstava zares jubilejna in takšna, kakršne še ni bilo. Svoj del k razstavi in k programu bodo tako kot vsako leto z izvrnimi zamislimi Andreja Ro-preta in Ludvika Stareta prispevali tudi lovci ter seveda vsi ostali v okviru celotne prireditve," je zadovoljen ugotavljal Štefan Močnik, ki je bil na primer pred leti tudi glavni orga- nizator 19. in 20. razstave cvetja v Cerkljah. Med prizadevnimi letošnjimi organizatorji pa je tudi Janez Globočnik, pred leti vrsto let tudi predsednik Turističnega društva Cerklje: "Že lani smo v okviru razstave prikazali tudi nekatera stara kmečka opravila. Letos bo v dneh od 4. do 7. julija velik poudarek na prikazu, oživljanju in ohranjanju nekdanjih dejavnosti, opravil in ohranju tovrstne dediščine. Tako bo že prvi dan dopoldne prikazano pletenje košev in peharjev ter izdelovanje brezovih metel, popoldne pa izdelovanje narodnih noš. Naslednji dan bo dopoldne na programu čevljarska dejavnost, popoldne pa ščetarska in skodlarska opravila. V soboto bo na ogled izdelovanje glinastih posod, podkovanje konj, izdelovanje kotlov za žganjekuho in popoldne klepanje srpov, kos ter popravilo cepinov. V nedeljo pa se bodo predstavili mlatiči in piskrovezi. Posebnost letošnje razstave in nekdanjih opravil pa bo tudi sobotna predstavitev (ob 18. uri) nekdanjih vaških patro-nov (simbolov) v krajih pod Krvavcem. Zaradi njih so se fantje včasih tepli ali pa slavili. Za primer naj povem, da je bil patron (simbol) Cerkelj maček, Vasce žaba, Pšate lisica..." Tako se ob letošnji 30-letnici Turističnega društva Cerklje in ob jubilejnih razstavah od 4. do 7. julija v Cerkljah in v krajih pod Krvavcem ne obeta le praznik cvetja, marveč tudi bogata etnografska prireditev. • A. Žalar iz inženirskega biroja Elektro-projekt v Ljubljani, je že sama sanacija odlagališča povezana s posebnimi odpadki; s projektom so predvideli dve celici za že zbrane sode s takimi odpadki na deponiji, ena pa bo potrebna za tiste, ki bi jih našli med odkopavanjem. Jože Pe-šak iz Komunale, ki je strpno sprejel nezaupanje ljudi v njihovo delo, je še napovedal kadrovske spremembe pri vodenju odlagališča, s katerimi naj bi omogočili upoštevanje novih spoznanj o ravnanju z odpadki. Žebljico na glavico je zadela predstavnica KS Naklo, ki je sodila, da se morajo o projektu pogovarjati strokovnjaki, ne pa naključno zbrani prebivalci, ki jih ta problematika prizadeva. Projektni svet pač ne more zvrniti odgovornosti za pripravo projekta s svojih pleč samo s predstavitvijo tehničnih rešitev nestrokovnjakom, menimo sami. Prav tako ocenjujemo, da prebivalcev ne zanimajo podatki o pomanjkanju denarja za izdelavo 3,5 milijona dinarjev vrednega projekta in doslej nejasna usoda financiranja izvedbe del. Če jih prav razumemo, bi želeli samo ureditev deponije dočakati še pred letom 2009, ko bodo njene zmogljivosti polne. # Stojan Saje Na Novinarskem večeru v krajevni skupnosti Ljubno, kjer smo podelili priznanje Gorenjskega glasa, smo prenekatero zanimivost razkrili tudi izven programa v dvorani. Majda Hajnšek Dobrodošle so pobude krajanov Članica sveta krajevne skupnosti Ljubno Majda Hajnšek je tudi referentka za prireditve, vzgojo, izobraževanje, sodelovanje z organizacijami v krajevni skupnosti in zunaj nje. Pravi, da je po novi organiziranosti KS zadolžena za vse tisto, kar je včasih opravljala socialistična zveza. »Med prireditvami je ključnega pomena organizacija krajevnega praznika 24. avgusta. Tedaj priredimo različna tekmovanja, pionirji denimo tekmujejo v malem nogometu, lani smo imeli tudi medklubska tekmovanja v streljanju z zračno puško. Ob prazniku obiščemo tudi vse krajane, starejše od 75 let, in jih obdarimo. Navadno sta tedaj tudi veselica in proslava. Pri izvedbi kulturnega dela nam običajno pomagajo otroci iz ljubenske šole, lani so zapeli tudi bratje Zupan. Zaslužnim podelimo priznanja, goste in sodelujoče pa povabimo na piknik. Tudi za dan mrtvih v sodelovanju s šolarji pripravimo komemoracijo. Leto pa smo na pobudo izvršnega sveta pripravili akcijo "Očistimo okolje" in ob tej priložnosti nabavili kontejner za odvoz kosovnih odpadkov.« Majda Hajnšek poudarja dobro sodelovanje s šolo in gasilci, in pravi, da so dovzetni tudi za vse pobude krajanov, če le za njihovo uresničitev ne bo potrebnega preveč denarja. To jesen bodo uresničili zamisli o rekreaciji in pripravi kuharskih tečajev. • D. Ž. Vili Praprotnik, predsednik TVD Partizan Složni tudi v športu Ljubenčani se radi zbirajo tudi na igrišču in v dvorani. Starejši najraje obiskujejo petkovo rekreacijo, mladi pa igrajo odbojko in košarko. "Sokolsko društvo Ljubno je leta 1934 kupilo zemljišče, kjer so v nekaj letih postavili zgradbo, ki so jo kasneje dograjevali. Po drugi svetovni vojni je z zakonom o prenosu imovine telesno -vzgojnih društev zgradba prešla v last in upravo Zveze fizkulturnih društev Slovenije. Leta 1952 so domovi prešli v last Partizana. Tudi v tem času urejamo zadeve glede lastništva doma po novem," pravi Vili Praprotnik. "Zelo pomembno je, da krajani sami, s svojim delom, poskrbimo, da se dom obnavlja. Ravno letos smo uspeli s prostovoljnimi prispevki in udarniškim delom dvorano opremiti s centralnim ogrevanjem. Vsa leta dobro sodelujemo s krajevno skupnostjo Ljubno, Iskro Otoče in ZTKO Radovljica. Naša dolžnost je gojiti športno in družabno življenje na vasi. Tekmovalno se ukvarjamo z namiznim tenisom, z drugimi športi pa le rekreacij; sko. Vsako leto organiziramo, v povezavi s šolo, smučarski tečaj na Zatrniku," je tudi povedal Vili Praprotnik. • V. Stanovnik Popravek Pri zapisu o ljubenskih borcih se je vrinila neljuba napaka: med talci pri gasilskem domu v Ljubnem sta padla brata Krivic in ne Kristan, kot se nam je pomotoma zapisalo. D. D. Petek, 28. junija 1991 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. stran ^msmmssoiLAs Tečaji za samostojno življenje invalidov Delo in samostojnost v življenju Mladim invalidom je danes težko priti do dela, ko še za zdrave ni zaposlitev. Za ljudi s cerebralno paralizo so v tem smislu poskrbela njihova društva. Kranj, junija - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije pripravlja za mlade invalide tečaje samostojnega življenja. Delu jih privajajo v podjetju Sonce v Ljubljani, vsakdanjemu samostojnemu življenju pa v varstvenem oddelku v Tomšičevi ulici v Kranju. Tečajniki tu stanujejo začasno, razmišljamo pa o stalnem prebivališču zanje, o čemer se bomo ta teden pogovarjali tudi s kranjsko vlado.« Skupina tečajnikov (trije so doma iz Kranja, šesterica pa stanuje v varstvenem oddelku) se vsak dan vozi v "službo" v Ljubljano, kjer jih skušajo usposobiti za delo. "Doma" pa skušajo samostojno zaživeti. To so večinoma najstniki, ki so nedavno tega zapustili zavode in niso preveč vajeni sami skrbeti zase. Toda tečaj samostojnega življenja vključuje tudi vsakdanjo skrb zase, od kuhanja do pospravljanja in drugih dejavnosti. Z deveterico tečajnikov, med katerimi so tudi invalidi na vozičkih, so tudi mladi prostovoljci, da v družbi z njimi invalidi laže premagujejo vsakdanje ovire. In kakšni so vtisi? Jože Primožič, sekretar Zveze društev za cerebralno paralizo in direktor podjetja Sonce: »Pred dvema letoma smo pri Zvezi začeli s tečaji za samostojno življenje, ki se jih je udeležilo okoli 50 invalidov s cerebralno paralizo. Ko so se tečaji končali, so si ti ljudje želeli kakega konkretnega rezultata, na primer zaposlitve. Iz teh pobud sta potem nastali podjetji Sonce v Ljubljani in Sončna pot v Mariboru, ki nudita zlasti delo na računalnikih, začenjamo pa tudi s fotokopiranjem, peko kruha in tkanjem. V okrilju podjetja Sonce zdaj prirejamo tudi tečaje, ki naj bi mlade invalidne ljudi usposobili za delo, jim privzgojili delovne navade in jih naučili samostojnega življenja. Hkrati z zaposlovanjem teh ljudi, ki drugje težko dobijo delo, smo reševali tudi njihovo bivanje. Medtem ko v Ljubljani obiskujejo tečaj, prebivajo v vrhnjem nadstropju kranjskega varstvenega oddelka, ki je bil ob lanskem odprtju namenjen prav osnovanjem bivalnih skupnosti. ohranili stike. Sicer pa bi se najraje naučil računalništva. Pohvalil bi tečaj in dobre živce vseh, ki se ukvarjajo z nami. Pišem tudi pesmi in napisal sem svoj življenjepis, upam, da mi ga bodo izdali na Zvezi društev za cerebralno paralizo. Pri podjetju Sonček mi urejajo tudi zaposlitev: postavil bom namreč stojnico v Ljubljani in prodajal majice.« Marjan Kovačevič iz Kranja: »Na tečaju za samostojno življenje sem srečal svoje prijatelje iz zavoda v Kamniku, ki jih nisem videl šest let. Kaže, da bomo spet 98 let Angele Sepin - Z majhno pozornostjo so šen-čurski člani zveze borcev, predsednik Pavel Žirovnik, podpredsednik Pavle Draksler in tajnica Ljuba Fojkar v sredo, 18. junija, počastili rojstni dan najstarejše krajanke, njihove članice in predvojne komunistke Angele Sepin. Ta dan, je praznovala že 98. rojstni dan. Dobro se drži, čeprav ji nikoli v življenju ni bilo z rožicami postlano. Pred vojno je nekaj let z možem živela v Trstu, med vojno je bila aktivistka na terenu vse do aretacije junija 1944. Zaprta je bila v Begunjah in nato internirana v taborišču Aichach. Po vojni pa že vsa leta živi v Šenčurju, v poslopju stare pošte. Veliko je delala v krajevni skupnosti, pri upokojencih je bila 20 let tajnica in .šele, ko ji je bilo 80 let, je predala blagajno v druge roke. Petdeset let je bila članica ZK, in ko so jo ukinili, se na novo ni povezovala. Dovolj političnega dela je bilo za eno življenje, pravi. Se vedno za vse skrbi sama, sama si kuha, le če si v trgovini naroči več, kot zmore nesti, ji pomagajo prijazne prodajalke. Tja-le do sosede Micke Kejžarjeve še IS Blanka Piskar iz Kranja: »Končala sem tekstilno šolo, vendar nisem dobila dela v tej stroki. Zaposlena sem bila v Iskri, kjer sem zdaj na čakanju. Na tečaju se bom naučila veliko koristnega. stopi, da malo zunaj posedita in pogovorita, sicer se pa bolj drži doma. Zelo jo je prizadela smrt sina pred desetimi meseci. Brati ne more več toliko, kot včasih, zato je še toliko bolj vesela vsakega obiska. Sele danes, ko ne more brati, ko slabo sliši, seje loteva dolgčas. A ga preganja z vsakodnevnimi opravili, z urejanjem rož na oknih. Rdeče "Slovenke" jih krasijo... - Foto: D. Dolenc Dr. Jože Rebolj Oblikovanje otrokove čeljusti (2) Šestica - steber griza Starejši nas večkrat sprašujejo, kaj pravzaprav povzroča nepravilno rast čeljusti in zob. Vemo, da vzporedno z razvojem in rastjo otroka poteka tudi razvoj čeljusti in zob. Na normalen razvoj pa lahko delujejo številne ovire. Te so lahko dedne ali pa so rezultat škodljivega delovanja okolja. Na dednost vplivamo le malo, z odstranjevanjem škodljivih vplivov pa lahko omogočimo pravilen razvoj. Zobje se začno razvijati že v zgodnji nosečnosti, zato naj bodoča mati uživa primerno prehrano (veliko vitaminov in mineralov, torej mleko, sadje, zelenjavo itd.). Tako bodo zobje bodočega zemljana trdnejše in odpornejše proti zobni gnilobi. Po rojstvu otroka ima dojenje velik vpliv na pravilno rast čeljusti. Otrok dobi z materinim mlekom popolno hrano in obrambne snovi, s sesanjem pa krepi žvečilne mišice, ki pripomorejo k pravilnemu razvoju čeljusti. Matere sicer dojenje mnogokrat prekinejo in otroka raje hranijo s stekleničko. Pri tem načinu hranjenja je važna izbira pravilno oblikovane dude in velikost odprtine na njej. Ta ne sme biti prevelika, kajti tako hrana priteka prehitro. Otrok dobi sicer zadostno količino hrane, ni pa zadoščeno potrebi po sesanju, ki jo ima prirojeno vsak dojenček. Opažamo, da imajo tu otroci .še tolažilne dude, oziroma začno sesati prste, pleničke in podobno. To pa so razvade, ki škodljivo vplivajo na razvoj čeljusti. Če trajajo še po izrasti mlečnih zob, se zelo verjetno pojavijo nepravilnosti v rasti zob in čeljusti. Ko izrastejo mlečni zobje, naj otrik preide z uživanja tekoče in kašaste hrane na tršo. S primerno trdo hrano namreč otrok krepi , žvekalne mišice, nauči pa se temeljito gristi in prežvečiti hrano. V tem obdobju naj starši svojim otrokom tudi začno redno umivati zobe, da bi preprečili zobno gnilobo. Zaradi gnilobe mlečni zobje otrokom kaj hitro razpadejo in jih moramo predčasno izpuliti. V takih primerih se sosednji zobje pomikajo v nastalo vrzel in za stalne zobe zmanjka prostora. Le s pravilno prehrano, temeljitim žvečenjem in s skrbnim čiščenjem bomo otroku ohranili zdravo mlečno zobovje. V zdravem, pravilno raščenem mlečnem zobovju se v četrtem ali petem letu starosti pojavijo razmaki med zobmi. To je znak, da se čeljusti dobro razvijajo in pripravljajo na izraščanje stalnih zob. Med te razvade prištevamo sesanje dud, prstov, odprta usta, dihanje skozi usta, vrivanje jezika med zobe in nepravilno poziranje. Vzroki za nekatere od naštetih razvad so lahko organske nepravilnosti zgornjih dihal oziroma prehladna obolenja, ki spremljajo otroško dobo. Po petem letu starosti začne za zadnjim mlečnim kočnikom iz-raščati prvi stalni kočnik - šestica. Ta pomemben dogodek starši kaj lahko prezrejo, ker pač mislijo, da je izrasel še en mlečen zob. Napaka pa je usodna za celoten bodoči razvoj žvekalnega sistema. Šestica namreč zaradi nehigi- Vesna Miklavc iz Ljubljane: »Končala sem šolo v Vipavi, zdaj mi je 17 let. Nisem se še zaposlila. Zdaj se udeležujem tečaja za samostojno življenje v Sončku v Ljubljani, kjer potekajo likovni in računalniški tečaji, tkanje, fotokopiranje in kuharstvo. Najbolj zanimiva mi je bila peka kruha.« • D. Z. Zlebir, foto: A. Gorišek Višje pokojnine Te dni bodo slovenski upokojenci prejeli za dobrih sedem odstotkov povečane pokojnine. Za 7,2 odstotka se je namreč v primerjavi z marcem povečal aprilski povprečni osebni dohodek, zato se od 1. maja dalje (prvič letos) usklajuje pokojnina z rastjo plač. Razmerje med povprečno starostno pokojnino in povprečno plačo znaša zdaj 85 proti 100. Skupaj s 7,2 odstotka višjo pokojnino bodo upokojenci te dni dobili tudi razliko do maja (14,4 odstotka), od vsega skupaj pa jim bodo odtegnili 3,33 odstotka za solidarnostni prispevek. Tega namreč plačajo vsi zaposleni in upokojenci, razen tistih, ki imajo pokojnino nižjo od najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Slednja po novem znaša 4.449 dinarjev, najvišja pa 21.088 dinarjev. S pokojninami vred se povečujejo tudi drugi prejemki. Dodatka za pomoč in postrežbo odslej znašata 2.966 in 1.483 dinarjev. Starostna pokojnina kmetov se za enak odstotek kot vse druge povečuje od 1. junija dalje, znaša pa 2.224,90 dinarjev. • D. Ž. enskega okolja, v katerem izraš-ča, in zaradi slabše poapnitve dokaj hitro zapade zobni gnilobi. Vsako izdiranje se vreze kot neka vrzel v zobni lok kot celoto in poruši njegovo ravnotežje. Pri tem so posledice toliko hujše, ker je prvi stalni kočnik najpomembnejši zob tako za pravilen odnos med zgornjo in spodnjo čeljustjo, kakor tudi za postavitev drugih stalnih zob. Zaradi svoje značilne lege v čeljusti zagotavlja med menjavo zob ohranitev pravilnega odnosa med zgornjo in spodnjo čeljustjo in ohranja pravilno razdaljo med zobmi zgornje in spodnje Čeljusti. Zato ga tudi po pravici imenujemo steber griza. Z izgubo najmočnejšega zoba si težko predstavljamo polnovredno zobovje, ker je tako okrnjena žvekalna sposobnost. Zaradi nastale vrzeli lahko pride do pomikov in nagibanj sosednjih zob v vrzel, kar v končni fazi skupaj z drugimi dejavniki pospešuje zgoden nastanek obolenj mehkih obzobnih tkiv. Radovljica, 26. junija - Tone Mlaker iz Srakovelj in Slavka Vodnik iz Kranja, tudi sama v letih, ko se življenje nagiba v jesen, s pesmijo rada razveseljujeta ostarele. Odzivata se vabilom na prireditve v krajevne skupnosti, upokojenska društva in domove upokojencev, igrala in pela sta tudi na srečanju slovenskih upokojencev v športni dvorani Tivoli v začetku junija. Poznajo ju v domovih upokojencev v Škofji Loki, kjer sta igrala tudi 102 leti stari stanovalki, Preddvoru, Kranju... Tokrat sta se ustavila v Domu dr. Janka Benedika v Radovljici in tamkajšnjim oskrbovancem preigrala dobršen del svojega repertoarja. Tone Mlaker, ki iga tudi na kitaro, je prekaljen glasbenik, ki je pred leti pel tudi v skupini Spomin iz Tržiča. Zdaj s Slavko igrata in pojeta več kot 60 pesmi. - Foto: A. Gorišek Kranj, 28. junija - Ta teden so v avli občinske skupščine v Kranju odprli tradicionalno razstavo, ki jo ob koncu vsakega šolskega leta prireja Vzgojnovarstvena organizacija iz Kranja. Tokrat je razstava posvečena otrokovemu svetu v črti in barvi, razvoju njegove likovne ustvarjalnosti skozi risanje in različnim likovnim tehnikam. Ob otvoritvi so občinstvu poleg likovnih otroci iz vrtcev prikazali tudi svoje ostale sposobnosti. Otroci iz vrtcev Tugo Vidmar, Mojca in Golnik so tudi prepevali in plesali. - Foto: A. Gorišek VESTI Krvodajalska akcija v Škofji Loki Rdeči križ iz Škofje Loke obvešča, da se je začela krvodajalska akcija v Škofji Loki, Žireh, Železnikih in Gorenji vasi. Odvzemi krvi bodo v Žireh 28. junija, v Škofji Loki 1., 2., 3. in 5. julija, v Gorenji vasi 9. julija in v Železnikih 10., 11., in 12. julija, in sicer od 7. do 13. ure v osnovnih šolah, razen v Škofji Loki, kjer bo odvzem v Šolskem centru Borisa Ziherla na Podnu. Krvodajalce vabijo, da se odzovejo humanitarni akciji in s svojo krvjo pomagajo tistim, ki so je potrebni. Srečanje invalidov iz Kranja in Maribora Kranj, 28. junija - Jutri ob 10. uri dopoldne se bo v Majdiče-vem logu začela tradicionalna prireditev, ki jo pripravlja Društvo invalidov Kranj. Vsako leto se namreč sestanejo s pobratimi iz mariborskega društva, enkrat v Kranju, enkrat v Mariboru. Letos so kot gostitelji spet na vrsti Kranjčani. Vsi invalidi so prisrčno vabljeni na prizorišče na Gorenjskem sejmu, kjer bo najprej kulturni program, nato pa družabno srečanje. Srečanje upokojencev - godcev Društvo upokojencev Kranj prireja v sredo, 3. julija, ob 17. uri srečanje upokojencev, godcev na harmoniko ali kak drug instrument. Vsi udeleženci prejmejo diplome. Bo tudi ples in heci vmes. Prijavite se čimprej, v točilnici gostišča na Tomšičevi 4 se dobijo prijavni obrazci! REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA JESENICE objavlja prosto delovno mesto VIŠJEGA SODELAVCA ZA URBANIZEM - LOKACIJSKE ZADEVE v Sekretariatu za urejanje prostora Pogoji: - končana VIL stopnja gradbene smeri, arhitekture ali geodezije - 1 leto delovnih izkušenj. Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim Časom in 3-mesečnim poskusnim delom. V roku enega leta od sklenitve delovnega razmerja pa mora opraviti strokovni izpit za delavce v državnih organih. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev pošljejo v roku 8 dni na naslov: Občina Jesenice, Kadrovska služba, Titova 78, 64270 Jesenice. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po opravljenem postopku. ZURICH KOSMOS, ZAVAROVALNIŠKA DRUŽBA VABI K SODELOVANJU. UGODNA PONUDBA JE DEKLIŠKO ZAVAROVANJE DO DNEVA POROKE. ZAVAROVANEC SE LAHKO TUDI AKTIVNO VKLJUČI V DRUŽBO. OB NADALJNJI PRIDOBITVI TREH AGENTOV SE NJEGOVA UDELEŽBA POVRNE V CELOTI. INF. OD PONEDELJKA DO PETKA NA TEL: 061/272-784 0173 GLAS 6. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 28. junija 1991 MIL in AMILO prihajata iz kranjske Oljarice e brez Dredprania Vse bi prej pričakovali, kajne, kot pa to, da bi detergent za pranje prišel iz tovarne olja. Pa vendar je tako, kajti MIL in AMILO imata svojo osnovo v rastlinskih maščobah in oljih, kot olja, le da gre pri obeh novih proizvodih za eksotične, visokovredne maščobe kokosovih palm in drugih eksot. In ni se treba bati, da sta oba detergenta kakšen stranski proizvod olj. Še malo ne. Za proizvodnjo detergenta MIL in mehčalca za perilo AMILO so v Oljarici zgradili povsem nov obrat, z novim postrojenjem. Obe proizvodnji imata skupno le elektriko in vratarja, se radi pošalijo v tovarni. Vse pa je bilo narejeno in razvito doma, z domačimi strokovnjaki, in pregledano, testirano na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. zultati so odlični. Morda boste po pranju z AMILOM občutili, da je vaše perilo kanček manj mehko, kot sicer, vendar vedite, da je to zato, ker je bolj vpojno. In kje vse se že dobita MIL in AMILO? Z dobavami po trgovinah so v Oljarici Kranj začeli šele po 0. maju, dobili so jih vsi grosi- SAMSUNG Electronics VIDE0REK0RDER, 3 glave, VPS, počasni posnetek, LCD zaslon samo 12.490,00 Barvni televizorji, videorekorderji, videoplaverji, hifi stolpi, radiokasetofoni. CD gramofon, 2 x 30 W, dvojni kasetofon digitalni radio, ura, daljinsko upravljanje samo 12.490,00 MOŽNOST NAKUPA NA 3 ■ 12-MESEČNO POSOJILO! del čas od ponedeljka do petka 9 do 12 ure, od,15 do 19 ure CENTER KRANJ C. Talcev 3 (pri gostilni Blažun) tel.: 212-367 Zanimiva eksotična olja AMILO je en sam In kako je prišlo do tako nenavadnega novega proizvoda? Nanj so že nekaj časa namigovali, toda zaradi konkurence, ki hitro pokopira dobro idejo, so glavno zamolčali. Tako jim je uspelo presenečenje na vsej črti. Že dalj časa so njihove strokovnjake privlačila kvalitetna eksotična olja, ki bi se dala zanimivo uporabiti. Ko so se začeli oglašati slabši časi, ko je tudi pri njih grozilo, da bi morali začeti odpuščati, so se raje odločili za novo proizvodnjo, za nova delovna mesta. Tako v Oljarici nihče ni bil odpuščen, trg pa je dobil dva odlična nova proizvoda, ki povsem odgovarjata vedno bolj zahtevnim in glasnim trem "E"-jem: ekologija, ekonomija, energija! Trgu so predstavili prvi slovenski tekoči detergent iz naravnih surovin. Naj predstavimo najprej detergent MIL. To je močan detergent, pri katerem predpranje povsem odpade. Torej, pralni stroj nastavite kar na pranje, predpranje pustite. S to prednostjo bo stroj vsaj pol ure, kolikor porabi za predpranje, manj delal, manj bo porabljene vode in manj energije. Manj energije bo porabil že samo zato, ker je ta detergent tekoč, klasični pa v zrnih. Gotovo ste že opazili, da pri predpranju, kjer se voda segreje na kakšnih 40 stopinj, pralni prašek v še nerazmoče-nih zrnih pride z vodo iz stroja. Tudi računica je tu zraven: 3 kg praška stane sicer manj kot 3 litre MILA, toda s temi tremi litri boste oprali veliko več, ker boste prali samo enkrat, brez predpranja. Navodila na plastenki so natančna: za eno pranje boste porabili kozarček ali dva MILA, kolikor imate pač umazano perilo, vsekakor pa manj, kot praška. Nič ga ne bo šlo v nič, kot je to primer pri prašku, ki se pri nižjih temperaturah vode sploh ne stopi. MIL je prirejen za vse temperature, oprano perilo pa je belo in dišeče. In kar je prav tako silno pomembno: to je detergent brez fosfatov, biološko razgradljiv. Medtem ko so pri praških in drugih detergentih osnovna surovina nafta, so tu eksotična rastlinska olja, ki se uporabljajo v najboljših milih. Strokovnjaki v Oljarici trdijo, da ima njihov mehčalec v bistvu še večje prednosti kot detergent MIL. Z enim litrom namreč kupci kupijo 3 litre! Pri AMILU gre namreč za 3-kratni koncentrat. Prav tako, kot MIL, je tudi sti, tako da se praktično dobi po vseh samopostrežnih trgovinah na Gorenjskem in po vsej Sloveniji ter v specializiranih trgovinah s čistili in kemičnimi proizvodi. Zainteresirane pa so tudi bolnišnice, internati, gostinstvo. Skratka, trg je oba nova proizvoda sprejel, to so potrdile tudi vedno znova spraznje-ne police v trgovinah, kajti gospodinje od žehte do žehte vedno znova ugotavljajo prednosti obeh novih proizvodov. Stari madeži, ki so se trdovratno držali, zdaj drug za drugim izginjajo. Še večje zadovoljstvo pa bo, ko boste ob koncu meseca ugotavljali, da ste porabili manj elektrike. In ne nazadnje, človek ima ob uporabi takšnega detergenta boljši občutek in mirno vest, da ni onesnažil okolja. In če imaš mirno vest, dobro spiš. To je pa tudi veliko vredno! POSEBNA PONUDBA polpenzion v sobi 1/2 za bivanje najmanj 7 dni Hoteli: LANTERNA NARCIS junij julij/avgust junij 230 din 340 din 220 din vJb lepi peščeni obali leži hotel MEDITERAN - B kategorije, ki vam bo s svojimi storitvami ostal v spominu. Ima restavracijo, aperitiv bar. dvorano za gledanje televizije, frizerski salon, veliko teraso... V bližini so teniška igrišča in igrišča za mini golf. bazen z morsko vodo. Če ne želite bivati v hotelu, lahko izbirate tudi zasebne apartmaje z vsem udobjem in prav tako nedaleč od obale. julij/avgust 320 din MEDITERAN junij 260 din julij/avgust 370 din Vašim otrokom, starim do 12 let POKLANJAMO v vseh terminih in hotelih popust do 50% na ceno penziona ali polpenziona. Posebni tedenski aranžmaji tudi za upokojence: polni penzion za eno osebo na dan: junij 1/1 310 din 1/2 260 din julij/avgust 1/1 456 din 1/2 386 din Prosim pošljite mi brezplačno prospekt in cenik turističnih storitev v vaših hotelih, apartmajih, zasebnih sobah in avtokampih. V hotelskih apartmajih PLUTON A, PLUTON B, apartmajih LANTERNA, CASTOR IN POLLUX, avtokampih OLIVA, MARINA in TUNARICA ter v zasebnih sobah in apartmajih nudimo na že znižane cene (določene pred devalvacijo) 10% popusta za bivanje najmanj 7 dni. Izbira je velika, zato dobrodošli v našem in vašem RABCU! Moj naslov Kupon izrežite in ga pošljite v kuverti na naslov: • RABAC« poduzeće za ugostiteljstvo i turizam po 52221 RABAC LIRabaC Informacije in rezervacije telefon: 052/872-226, 872-206 telex: 25347 yu rabac telefax: 052/872-561 e prav blizu - v školjki Kvarnerskega zaliva AMILO izdelan iz naravnih surovin. Če ga dodamo ob koncu pranja perila, bomo perilo lažje likali, sintetika pa bo postala an-tistatična. Kakšna je razlika med AMILOM in drugimi meh-čalci? Drugi mehčalci, ki so izdelani na osnovi nafte, naredijo čez perilo nekakšen film, ki se čuti kot povoskanost. Takšno se sicer kaže mehko, voljno, vendar ne vpija vlage, kot bi jo moralo. AMILO pa je mehčalec drugačne vrste. Strokovnjaki, ki so pripravljali AMILO za proizvodnjo pravijo: bombaž mora ostati bombaž. Če je ta obdelan tako, kot bi bil povoskan, ni več pravi bombaž. Najbolj zgovoren je preskus: če kapljo črnila spustite na bombažno krpo, ki je bila oprana s katerimkoli drugim mehčalcem, bo kaplja ostala skupaj, v kupčku, ne bo se vpila v blago. Nasprotno pa bo bombažna krpa, obdelana z AMILOM, kapijo črnila v hipu popila. V prvem primeru torej mehčalec ostane na perilu, ker ga perilo ne vpije, in tako draži kožo. Res je, poplave mehčal-cev so na našem trgu, toda kupci v bistvu ne vedo, kaj kupujejo. Odločajo se navadno po vonju Sicer pa dosedaj resnično niso imeli priložnosti prav izbirati. Ob AMILU jim je ta možnost dana. Naj vam, drage bralke in bralci Gorenjskega glasa zaupamo, da je oboje, tako detergent kot mehčalec iz Oljarice preskusil Univerzitetni klinični center v Ljubljani in naredil dermatološke teste. Re- NOV BLAGOVNI CENTER LOKA V MEDVODAH II ■ I a ■ n ■ ■ ■ ■ a ■ ■ ii r 1! ii ji mm .ai m m i PROIZVODNO. TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA p.o. 64220 Škofja Loka Kidričeva 54 Telefon: 064/631-261. 632 Te!efax: 064/631-983 PRIDEŠ IN IZBEREŠ: prehrana in potrebščine za dom in gospodinjstvo .. , oblačila za vso družino in tekstilni izdelki. . . elektro material, bela tehnika, vse za šport in prosti čas UGODEN NAKUP JE NAKUP PRI LOKI Petek, 28. junija 1991 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 7. STRAN @®m®S»lEnGLAS Izšla je letošnja druga trojna številka revije Borec »BOREC« SPET ZANIMIV Novi snopič revije Borec (revija za zgodovino, literaturo in antropologiji ki nosi številko 4, 5 in 6, prinaša vrsto zanimivih prispevkov iz medvojne in zgodnje povojne zgodovine, ki so že izzvali prve reakcije. Veliko pozornost je zbudil zlasti obsežen spominski zapis Dr. Ceneta Logarja o Golem otoku. Na torkovo predstavitev nove številke revije je uredništvo povabilo številne zanimive ljudi (od prijateljev pokojnega Ivana Mraka, avtorja prvič objavljene drame o Abrahamu Lincolnu do avtorjev posameznih prispevkov), s čimer so želeli zagotoviti zanimivo in polemično razpravo o vsebini revije. Čeprav sta voditelja pogovora, zgodovinarja Božo Repe in Jože Dežman poskusila spodbuditi pogovor o vseh objavljenih prispevkih, je beseda tekla skoraj izključno o Golem otoku, ki je v primerjavi z drugimi očitno še vedno najbolj boleča tema. Povod številnim osebnim spominjanjem, razmišljanjem in polemikam je avtobiografski spominsko-dokumentarni zapis dr. Ceneta Logarja, ki je pretresljiva izpoved intelektualca in njegovega Golgote na Goleni otoku. Janez Gradišnik je pričevanje ocenil kot enostransko, kot avtorjevo osebno resnico, ki vso krivdo vali na UDB-o in taboriščno oblast. Menil je, da je za objektivno presojo nujno, da svoje povedo tako žrtve kot krivci. Igor Torkar je navzoče opozoril, da je v svojih stikih z današnjo mladino ugotovil, da se jim zdi tako imenovano izkopavanje kosti nesmiselno, da naj bi nedavna narodna sprava zaključila tovrstne poskuse in naj bi sedanjost in prihodnost bili le mirno sožitje različno mislečih. Kljub temu je Cenetu Logarju očital, da je njegovo pričevanje prišlo prepozno, kar je spodbudilo razpravo o travmatičnem strahu, ki je ostal in še po toliko letih hromi še živeče udeležence tragičnih dogodkov, in ki naj bi bil vendarle nekakšno opravičilo za molk prenekaterega od njih. Alenka Puhar je menila, da bo človeški strah, ki je zaznamoval celotno ero socializma, nekoč nedvomno postal še velika tema. Urednico revije, ki je potrdila mnenje o močno omejenih možnostih objave tovrstnih tekstov. Še čisto do nedavnega pa je Puharjeva dopolnila z izkušnjami, ki jih je imela v zvezi z Novo revijo, katere uredniki so se ves čas srečevali ne le s strahom, temveč z velikimi moralnimi dilemami in celo s krutimi osebnostnimi izkušnjami. Zajeten snopič revije tokrat prinaša tudi prvič natisnjeno zgodovinsko dramo Ivana Mra- ka o Abrahamu Lincolnu, ki je bilo napisano v tistem z grozo zaznamovanem letu 1933 in katerega poanta je, koliko je lahko zgodovina učiteljica življenja. Zgodovinski del revije ima tokrat dva sklopa: medvojni in povojni del. V prvega se uvrščajo Spomini Danice Lovrenčič, ki so dopolnitev pisanja o dr. Vladimirju Kantetu, ki je bilo v reviji objavljeno pred tremi leti. Zapis, iskanje resnice o človeku, o katerem se še desetletja po vojni ni smelo ne pisati, ne govoriti, obsega pas med obema vojnama, med okupacijo in po vojni do konca leta 1945. Drugi tekst o medvojnih letih je zapis Francija Strleta, ki je natančna analiza vseh smrtnih žrtev med vojno v Loško dolino in je avtor z njim odprl prostor za dialog, hkrati pa bi to lahko bil izziv slovenskemu zgodovinopisju v smislu metod dela. V povojni del prispevkov se uvršča zapis Vlada Habjana, ki je pri svojem raziskovalnem delu dobil Dnevnik (še) neodkritega domobranskega telefonista, ki omogoča v povezavi z drugimi viri sestaviti novo podobo o premiku front na Slovenskem maja 1945. Avtor je Nova slikarska razstava ANDREJA IN MARJETKA DOLINAR Mladi argentinski slikarki slovenskega porekla, sestri Dolinar, tokrat prvič razstavljata v domovini svojih staršev. Škofja Loka, 26. junija - V galeriji muzeja na Loškem gradu so sinoči odprli razstavo mladih argentinskih slikark, sester Andreje in Marjetke Dolinar, hčera slovenskih izseljencev v Argentino, točneje iz Buenos Airesa. Na slavnostni otvoritvi je med drugimi govoril tudi nekdanji predsednik Slovenske kulturne akcije, organizacije Slovencev v Buenos Airesu, gospod Lenčič. Iskreno je priznal, da so sestri Dolinar prej sprejeli Argentinci kot Slovenci, saj sta imeli prvo slikarsko razstavo pod okriljem Slovenske kulturne akcije v Buenos Airesu šele leta 1988. Zato tudi ne preseneča dejstvo, da sestri slikarki bolje pozna argentinska kot slovenska javnost. Sestri Dolinar za svoje slikarsko upodabljanje uporabljata dokaj podobne motive, sodeč po razstavljenih slikah, vendar je njun pristop do obravnavane slikarske snovi po mnenju Andreja Pavlovca drugačen. Za Andrejo namreč pravi, da so njena platna takšna, "kot bi jih ustvarjala v nočni osamljenosti", značilne barve, ki so "odraz otožnega razpoloženja..." Pri Marjeti pa je isti snovni svet "barvno veselejši, bolj transparenten, svetlobno intenzivnejši..." • M. P., foto: J. Cigler NE SPREGLEJTE: ODSLEJ ZA NAROČNIKE MALI OGLASI BEZPLAČNO (Kupon objavljamo na malooglasni strani!) kot v vseh svojih prispevkih tudi tokrat izzivalen in čeprav prispevek temelji na dokumentu, njegova teza najbrž ne bo ostala brez odgovora. Milica Strgar pa je v revijo prispevala podrobni opis vojaškega življenja slovenskih beguncev v taboriščih v Avstriji, Italiji in Nemčiji v letih 45 - 48, s katerim zaokrožuje (ne pa tudi zaključuje) domobransko in emigrantsko tematiko, s katero se je ukvarjala v prejšnjih številkah. Na predstavitvi so povedali, da bo zanimivo tematiko iz prvega povojnega obdobja Borec nadaljeval tudi v prihodnje. V tokratni številki dr. Dušan Nečak piše o Sloveniji v letu 1945, kar označuje kot čas evforije, shizofrenije in paranoje. Revija prinaša še kratek zapis dr. Božidarja Jezernika o tradicionalnem odnosu do političnih zapornikov na jugoslovanskih tleh ter metodah kaznovanja, France Slokan piše o spominih na prijatelja in poklicnega novinarskega tovariša Ludvika Mrzela, Janez Gradišnik pa o pisanju Jožeta Javorška v knjigi Spomini na Slovence I/II. T. Jurjevec Foto session v Gauloises Blondes UMETNIŠKA FOTOGRAFIJA DEANA DUBOKOVIČA Dean Dubokovič, med snemanjem fotomodelov Gauloises Blondes. Foto: J. Cigler Kranj, 27. aprila - Dean Dubokovič, fotograf, ki že nekaj let objavlja svoje modne fotografije v reviji Jana, je v galeriji Gauloises Blondes pripravil razstavo svojih fotografij. Otvoritev razstave je avtor pospremil s fotografiranjem svojih priljubljenih fotomodelov. Obiskovalce so predvsem navdušili modeli, zlasti moški del se je navduševal nad lepo raščenimi mladenkami. Občutek, da kukamo v umetniški in ustvarjalni atelje zanimivega fotografa, katerega fotografija ni le modna ali reklamna, ampak tudi umetniška, je celotni predstavi, ki je potekala v živo, podelil poseben čar. • M. P., foto: J. Cigler Uspela uprizoritev CVETJE V POLJANAH Poljanska uprizoritev Tavčarjevega Cvetja v jeseni (premiera je bila 25. maja) žanje nesluteno velik uspeh. Dvanajst v naprej razprodanih predstav v slabem mesecu je še za profesionalno gledališče zavidanja vredna bera. Režiser Miran Hercog je v predstavo vključil čez štirideset igralcev in statistov ter vanjo vpletel še vse etnološko - folklorne elemente vaškega življenja. Predstavo so postavili v pojočem poljanskem dialektu, katerega melodiko je pri pisanju upošteval tudi Tavčar, v igri pa pripomore k temu, da se igralci zlijejo z liki, ki na odru zažive v vsej idiliki življenja pod Blegošem. Zanimivo je, da ima najmlajši igralec tri, najstarejši pa 83 let in da je z uprizoritvijo od vaj do premiere živela vsa vas. Sicer pa ima Cvetje v jeseni v Poljanah že tradicijo; prav letos slavijo 40. obletnico prve uprizoritve - vendar pa takega uspeha, kot ga je požela prav sedanja, v režiji Mirana Hercoga, ni dosegla še nobena. Svojevrsten jubilej s predstavo praznuje tudi Jože Arnolj, ki svojo vlogo Šimna Skalarja igra že od prve poljanske uprizoritve - 40 let! Po uspelih uprizoritvah doma Poljance čaka prvo gostovanje v Domžalah, kjer bodo Cvetje v jeseni odigrali na prostem. Sledila bodo gostovanja v Števerjanu v Italiji in v Selah na avstrijskem Koroškem, jeseni pa bodo igro ponovili tudi na domačem odru. Karla Bernik KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled 2. medregionalna likovna razstava. V Prešernovi hiši je odprta razstava del likovnih umetnikov - maturantov in pedagogov kranjske gimnazije. V galeriji Bevisa razstavlja akad. kipar Janez Boljka. V Gauloises Blondes klubu v Hotelu Creina bo danes koncert Arsena Dediča. PREDDVOR - V dvorani kulturnega doma v Preddvoru bodo nocoj ob 20.30 uri odprli tridnevno razstavo slikarskih del umetnikov iz Preddvora. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Bakrorezi italijanskih mojstrov 19. stoletja iz zbirke Grafičnega muzeja Zdravilišča Rogaška Slatina, v prvem nadstropju pa so včeraj odprli razstavo ročnih del Sekcije žena Plavž in učenk osnovne šole Tone Čufar. V razstavnem salonu Dolik bodo danes ob 18. uri odprli razstavo fotografij Franca Sluge "S foto kamero po Triglavskem narodnem parku". RADOVLJICA - Danes ob 18. uri bodo v Šivčevi hiši odprli razstavo slik Eiti Štih. V graščini bo ob 20.30 uri letni koncert okteta Lip Bled. V Pasaži je na ogled drugi del letne razstave fotografij domačega Foto kino kluba. V knjižnici A. T. Linharta je odprta knjižna razstava Slovenska umetniška beseda 1941-91 doma in po svetu. BLED - V atriju Modne hiše Pristava bo danes ob 21. uri zaključna prireditev sezone 90/91 Kulturnega kluba Bled, v kateri bo šansone in socialne pesmi pela Vita Mavric. TRŽIČ - V Tržiški knjižnici bo danes ob 18. uri literarni večer s predstavitvijo prve pesniške zbirke mladega Kozme Ahačiča Skodelice iz vodnjaka misli. ŠKOFJA LOKA - Na mestnem trgu bosta nocoj ob 20.30 uri nastopila pihalni orkester in folklorna skupina iz italijanskega mesta Fornovo, pred Hotelom Transturist pa bo jutri, v soboto, ob 18. uri občinsko srečanje pihalnih orkestrov in gostov iz Forno-ve. V galeriji Iskra Železniki bodo danes ob 19.30 uri odprli razstavo likovnih del, nastalih na Ex-temporu Selca '91. V galeriji muzeja na Loškem gradu je odprta razstava slik sester Andreje in Marjetke Dolinar iz Buenes Airesa. V Groharjevi galeriji so na ogled ilustracije lliade in Odiseje slikarja Marija Preglja. V galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava del Pavleta Sedeja. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. Muzejska zbirka v Železnikih je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 8. do 14.30 ure. SORICA - V Groharjevi galeriji razstavlja grafike Klementina Golija. LJUBLJANA - V koncertnem ateljeju Društva slovenskih skladateljev razstavlja kolaže akad. slikarka Klementina Golija. SREDNJA VAS - V Kulturnem domu bodo v nedeljo, 30. junija, ob 15. uri odprli razstavo starih knjig in listin. CERKLJE - Jutri, 29. junija, ob 20. uri bo v farni cerkvi koncert duhovne glasbe komornega zbora Peko iz Tržiča pod vodstvom dirigenta Jožefa Močnika. LJUBLJANSKA ZAVAKOmiMCA K sodelovanju vabimo poslovno ambiciozne ZASTOPNIKE ZA SKLEPANJE ZAVAROVANJ To je vaša priložnost za zanimivo in trajno stimulativno nagrajevano delo. Cenjene ponudbe s polnim naslovom in telefonom pošljite najkasneje do 3. julija na naslov: LJUBLJANSKA ZAVAROVALNICA DD LJUBLJANA, Čopova 14, 61001 Ljubljana Dr. Nada Klaić: ZADNJI KNEZI CELJSKI V DEŽELAH SV. KRONE Prvi Svetovni slovenski kongres obeležuje tudi nova knjiga zagrebške zgodovinarke dr. Nade Klaić o knezih Celjskih, nekronanih srednjeveških vladarjih z velikansko gospodarsko in politično močjo. Zgodovinarka dr. Nada Klaić je po dolgih stoletjih prva priznala moč, ugled in sloves celjske knežje družine. Cena knjige: 599,00 din (vezana v platno) 999,00 din (vezana v usnje in numerirana) Naročila sprejema: Podjetje PRESE, d. o. o., 63000 Celje, Aškerčeva 15 NAROČILNICA Nepreklicno naročam izvodov knjige dr. Nade Klaić »Zadnji knezi Celjski v deželah Sv. krone«: - vezanih v platno izvodov - vezanih v usnje in numeriranih izvodov Priimek in ime: ............................................................................... Kraj in ulica:.................................................................................... Poštna številka:.............................................................................. Št. osebne izkaznice: ...................................... Datum: Podpis: Naročnik plačam knjige po povzetju ter poravnam stroške poštnine. Dodatne informacije: Podjetje Prese Celje in Uredništvo časopisa Nova doba (063) 23-331, (063) 27-606, fax: (063) 25-849, naslov: Aškerčeva 15, 63000 Celje. GLAS 8. STRAN GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Petek, 28. junija 1991 IZ GOSPODARSKEGA SVETA Gospodarska zbornica obravnavala zastoje v plačilnem prometu s tujino Več kot 300 milijonov mark za avtomobile Ljubljana, 27. junija - Na današnji seji upravnega odbora GZS smo slišali tudi zanimiv podatek, da so ljudje letos za nakup avtomobilov prek Hrvatske porabili od 300 do 400 milijonov mark. Samo letos so ljudje po tej poti kupili 15 tisoč avtomobilov, njihova ravnanje je seveda razumljivo, saj mnogi na ta način skušajo naložiti svoj denar, sklepamo pa lahko, da so tako porabili predvsem svoje devizne prihranke. Vojka Ravbar s sekretariata za mednarodno sodelovanje je povedala, da zadnje dni zaradi zastojev v plačilnem prometu s tujino dobijo zelo veliko vprašanj predvsem v zvezi z uvozom avtomobilov. Na dlani je torej, da bi lahko veliko deviz privabili v podjetja in banke, če bi povsem liberalizirali prodajo, vsaj uvoženega blaga za devize. • M. V. Na mednarodnih vlakih poslej bolj kulturno Jugoslovanske železnice so z novim voznim redom na zahtevo tujih železniških uprav sprejele tudi nov ukrep v mednarodnem prometu. Lokalni potniki lahko poslej z nekaterimi mednarodnimi vlaki lahko potujejo le v posebej določenih vagonih. Tuje železniške uprave so zlasti v zadnjih letih kritično presojale vedenje jugoslovanskih potnikov na mednarodnih vlakih, saj so se razbohotile kulturno in higiensko oporečne navade. Zato so naposled terjale, da se za potnike v notranjem prometu uvedejo posebni vagoni. V nasprotnem primeru bi prišlo od izločitve naših železnic iz mednarodnega prometa. Zaradi težav pri iskanju dodatnih vagonov in gneče v posebnih oddelkih mednarodnih vlakov je novi ukrep vzbudil negodovanje med domačimi potniki, nekateri se pritožujejo zaradi tega razlikovanja. Pri Železniškem gospodarstvu Ljubljana pravijo, da na vseh železniših postajah potnike redno obveščajo, kje so dodatni vagoni, domači potniki pa se z doplačilom k lokalni vozovnici lahko vozijo tudi v mednarodnih oddelkih. Dodati pa velja, da so letos uvedli več novih mednarodnih vlakov evropske kakovosti. Skupnost jugoslovanskih železnic pa bo julija pripravila sestanek, na katerem bodo določili večje število dodatnih vagonov in sprejeli druge ukrepe za potovanje domačih in mednarodnih potnikov. Elan bodo odkupili upniki Upniški odbor Elana v stečaju se je sestal v soboto, 22. junija, v razširjeni sestavi, kar pomeni, da predstavlja več kot 80 odstotkov Elanovih upnikov. Spoznanje, da na petkovi javni dražbi ni bilo kupcev ob predlagani višini 75.6 milijona mark, ni presenečenje, sporoča predsednik odbora Mario Porobija, saj gre za del dogovorjenega procesa za lastninsko preobrazbo Elana, ki predvideva nakup Elana s strani upnikov, konvertiranje terjatev v delnice in posledično nastanek delniške družbe Elan. Upniki Elana v stečaju so se dogovorili, da pospešijo medsebojne dogovore glede umika prekanj, cesij terjatev in pobotov ter v zvezi s hipotekami. Ocenjujejo, da naj bi po uspešnem zaključku dogovorov v kratkem sodišču predložili usklajen predlog, po katerem bi bili upniki pripravljeni odkupiti Elan v stečaju. S tem bi bili podani pogoji za razpis nove javne dražba Elana v stečaju po realni izklicni ceni oziroma po ceni, ugodni in sprejemljivi za upnike. IQ ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj oddaja v najem poslovne prostore najugodnejšemu ponudniku v Kranju, Cesta JLA 4, neto površine 227 m2 in v Škofji Loki na Titovem trgu 3, neto površine 96 m2. Poslovni prostori bodo dani v najem za nedoločen čas. Izklicna cena je 20 DEM/m2 v dinarski protivrednosti. Interesent mora v svoji ponudbi navesti točen naslov, višino ponujene najemnine za m? in opis dejavnosti. Upoštevali bomo ponudbe, ki bodo prispele v desetih dneh po objavi v zaprti kuverti z oznako »Ponudba - najem« na naslov: Ljubljanska banka - Gorenjska banka d. d., Kranj. Oddelek investicij in vzdrževanja. Vse dodatne informacije dobite po telefonu 217-271 int. 244. Ponudniki bodo o rezultatih razpisa obveščeni v štirinajstih dneh po objavi. Devizna susa vse večja Prihodnji teden lahko pričakujemo ukrepe slovenske vlade, saj se vse bolj zatika v plačilnem prometu s tujino. Ljubljana, 27. junija - Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije se je danes navkljub kritičnim razmeram sešel, udeležba je bila na meji sklepčnosti, saj mnogi v Ljubljano niso mogli priti, tudi iz Kranja smo se morali izogibati številnim blokadam na cesti. Gospodarstveniki so spregovorili o trenutno največjem problemu gospodarstva, ki ga povzročajo zastoji v plačilnem prometu s tujino, zanje je razlogov več, bistveni pa je seveda pomanjkanje deviz. Seje se je udeležila tudi predstavnica vlade Vojka Ravbar s sekretariata za mednarodno sodelovanje, ki je napovedala ukrepe slovenske vlade na tem področju, iz njenih besed je bilo moč razbrati, da bodo administrativni ukrepi na zadnjem mestu in da bodo skušali stvari uravnotežiti s tečajem dinarja. okviru banke sestre. Zaradi nakazila pa so celo začele vračati dinarsko protivrednost naloga. Podjetja se pritožujejo nad ravnanjem bank Pritožb podjetij nad ravnanjem bank je vse več. Očitajo jim nevzdržno visoko razliko med pasivno in aktivno obre- Zbornica dnevno dobiva pritožbe članov zaradi neizpolnjevanja obveznosti poslovnih bank pri plačevanju uvoza iz tujine, podatki, ki jih je za obravnavo na upravnem odboru zbral dr. Rino Simoneti pa kažejo, da je problem vse večji, saj se znesek zadržanih nalogov hitro povečuje. Po podatkih republiškega sekretariata za mednarodno sodelovanje je 15. maja zaostanek znašal 15,2 milijona dolarjev, 30. maja pa se je povzpel že na 72,4 milijona dolarjev. Banke niso odpisovale evidenčnih prednostnih pravic na plačilo pri odpiranju akreditivov in tako bo morala Ljubljanska banka v prihodnjih šestih mesecih pokriti 259 milijonov dolarjev odprtih akreditivov. Devizni priliv tudi za izplačila varčevalcem Razlogov za zastoje v plačilnem prometu s tujino je več. Poslovne banke so od 1. januarja do 1. marca plačevale iz svojih deviznih rezerv ne glede na pritoke in imele nekaj nepokritega uvoza tudi od 17. decembra lani, ko je prenehalo delovati jugoslovansko devizno tržišče. Slovenske banke so od 1. januarja do 20. maja porabile 413 milijonov dolarjev deviznega priliva od izvoza blaga in storitev za izplačila deviznih vlog varčevalcem. Nekatera podjetja so svoje devizne prilive usmerila v druge banke, z evidenčnimi pravicami pa ostala dolžna prvim. Devizni pritok iz menjalnic je v Upravni odbor GZS je med zaključke zapisal, daje potrebno pospešiti devizni priliv od izvoza in liberalizirati prodajo ljudem za devize, vsaj uvoženo blago. Zahteve po denarnem spodbujanju izvoza niso realne, ker so banke izjemno likvidne pa naj povečanju kreditiranje izvoza in priprave izvoza. Po nedavnem sklepu slovenske skupščine ima zdaj razreševanje problematike deviznih prihrankov pravno osnovo, zato je potrebno pripraviti rešitve, verjetno predvsem v smislu nakupa družbenih stanovanj, uporabe prihrankov v procesu privatizacije itd. Za nakup nafte, plina, bombaža itd je potrebno poiskati večje možnosti klirinške menjave, barterjev in drugačne izravnave. Za splošne družbene potrebe naj nikakor ne bo namenjenega več kot 30 odstotkov deviznega priliva, sproti pa je potrebno izravnavati EDP, da bo poslovanje tekoče. Omejitve uvoza bodo verjetno nujno zlo, vendar pa je potrebno paziti, da ne bi kršili sporazumov G ATT, saj bi bile takšne poteze kontraproduktivne, v Beogradu bi jih verjetno s pridom izkoristili, realno pa je moč pričakovati zadolževanje oziroma odložitve plačil za uvoz opreme. Pri kooperacij-skih poslih pa je potrebno vedeti, da je marsikdaj to edini način, da naša podjetja ne ustavljajo proizvodnje, zato bi bili ukrepi proti njim dvorezen meč, čeprav deviznega priliva ne prinašajo. primerjavi z lanskim letom upadel za približno četrtino. Končno pa delujejo tudi tisti vzvodi, ki so v lanskem prvem polletju pritok obračali prav v nasprotno smer, sedaj pa ga zmanjšujejo, pri čemer ima seveda največji vpliv zadrževanje plačil v tujino zaradi pričakovanja devalvacije in zaradi možnosti angažiranja pred obveznim vnosom. Banka so reagirale tako, da so zahtevale pokritje s prednostno pravico že ob predložitvi naloga za plačilo v tujino, potrdilo za prodajo prednostnih pravic preko borze pa izdajo le v primeru, če je kupec pravice ista banka ter v primerih, ko podjetje s tem zmanjšuje negativno stanje prednostnih pravic. S tem so seveda omejile pretočnost prednostnih pravic, Ljubljanska banka celo samo v stno mero, previsoke bančne provizije in dodatke, nekateri tudi sodijo, da je provizija na trgu prednostnih pravic previsoka, ovire pa nastajajo tudi zaradi slabe obveščenosti, kaj se dogaja na tem trgu. Banke enostransko zahtevajo izjave o pokritju tečajne razlike vnaprej, ob prejemu naloga, čeprav so prejele dinarsko protivrednost, v zadnjih dneh pa so brez najave začele vračati denar od neizvršenih nalogov. V gospodarski zbornici ugotavljajo, da je do zloma trga prednostnih pravic prišlo, potem ko je republika sprejela liberalno devizno in kreditno zakonodajo, ki žal ne bo zaživela, ker nima materialne podlage. Probleme bi odpravila večja zunanja likvidnost slovenskih bank in gospodarstva, žal pa je trenutno ugled naših bank v svetu skromen, zato je težko računati za kratkoročna posojila za premoščanje velikega razkoraka med junijskimi deviznimi prilivi in odlivi. Junija je namreč v plačilo zapadlo za 84 milijonov dolarjev posojilnih obveznosti, vključno z že odprtimi akreditivi pa se znesek povzpne na 170 milijonov dolarjev. Ljubljanska banka pa je do 20. maja v tujini kupila za 108 milijonov dolarjev deviz. Prednost varčevalcem ali podjetjem Devizna suša je zlasti junija velika, zato se vse bolj zastavlja vprašanje: omogočati dvige deviz varčevalcem ali devizni priliv porabi za tekoče poslovanje gospodarstva. Izbor je seveda izredno težak, navkljub informacijam, da po Jugoslaviji banke ne omogočajo dviga deviz varčevalcem, kakor je predpisala zvezna vlada. Zbornica je seveda zainteresirana za preživetje gospodarstva, sodi pa, da bi morali začasno ustavitev dvigov hranilnih vlog izpeljati z možnostjo ugodne menjave za družbeno premoženje. Zbornica rešitev seveda vidi z izravnavi tečaja na uradnem in sivem trgu, saj bi ljudje nemara prodajali devize, ki jih hranijo doma, pritok deviz iz tujine bi bil večji, tudi od turizma. Del nabav za gospodarstvo bi morali razbremeniti konvertibilnega plačevanja, seveda predvsem tiste, ki bi jih lahko dobili s pomočjo izravnav (bar-terji, kliring, pogodbe itd). Če bi tako uspeli kupiti nafto, plin, bombaž, staro železo in nekatere reprodukcijske materiale, bi to bistveno olajšajo plačevanje. Storiti pa bi morali vse, sodijo v zbornici, da dobimo posojilo za prebroditev osamosvojitvenega obdobja, saj se sicer lahko zgodi, da se bo plačevanje še bolj ustavilo in bo proizvodnja začela ugašati. • M. Volčjak ^y Želite kaj sporočiti ^k to Goren|kam in Gorenjcem"?^* Izberite ■ fNAJUČINKOVITEJŠI ■ način: OBJAVO f ^k v Gorenjskem glasu^^ fax 215-366 ^W Brniško letališče posodobili Velika pridobitev brniškega letališča je posebno gasilsko vozilo Rosenbauet tehnologije na tem področju. Foto: iVf. Škuij ki zaradi izrednih sposobnosti predstavlja vrh sodobne Kranj, 27. junija - Pred tednom dni so na tiskovni konferenci na brniškem letališču povedali, kako so s dozidavami in prenovami posodobili letališko stavbo in druge objekte, letos pa nameravajo obnoviti tudi pristajalno stezo. Danes je zaprto, vendar kljub temu je treba povedati, kaj so napravili v zadnjem času. Uprava brniškega letališča večjih letal, le dni pa so kon- je v zadnjih letih izpeljala že več investicij v posodobitev in izboljšanje letališkega prometa, kar je zagotovilo tudi večjo varnost. Lani so zgradili novo, sodobno kuhinjo za pripravo letalskih obrokov (catering), v nadstropju so prostore dobili špediterji in carina. Dogradili so tovorno skladišče, veliko ploščad za parkiranje štirih čali s temeljito obnovo in preureditvijo letališke stavbe, ki je prijetnejša za oko, predvsem pa je bolje poskrbljeno za potnike, tudi gneča ne bo več tolikšna, saj so prometni tokovi drugače urejeni. Tam je odprta pošta, trgovine, turistične agencije, rent a car, v kratkem bo tudi banka. Do letališča so potegnili nov vodovod in telefon- ski kabel, ko bodo v Kranju vključili novo telefonsko centralo, težav s telefoniranjem ne bo več. Podrli pa so stare barake iz leta 1963, kar bo prav tako prispevalo k lepšemu izgledu letališča. Slovenska vlada je za posodobitev brniškega letališča namenila 12 milijonov dolarjev, letališče pa je samo zagotovilo 4 milijone dolarjev. Vlada pa bo iz proračuna denar zagotovila tudi za obnovo letališke steze, v višini 3 milijonov mark. Obnovo steze, ki je dolga 3.300 metrov, bodo izvedli po najsodobnejši metodi, zato bo letališče avgusta zaprt0 le štiri dni, računajo, da bodo 0 obnovo začeli 20. avgusta. Približno 1,5 milijona dola(' jev pa bo stala nova navigacij' ska oprema za pristajanje letal« ki bodo z njeno pomočjo lahk° pristajala tudi v megli, s čimef se bo brniško letališče uvrsti'0, v tretjo kategorijo letališč, vsaj ostala jugoslovanska so le v pf' vi. Brniško letališče bo tako $c bolj odprto v svet, saj bo pr'v' lačnejše za dolge polete, na ka; i terih piloti zaradi megle nerad pristajajo na sosednjih letal1' ščih. • M. V. Petek, 28. junija 1991 9. stran mmmmmmLAs JOŽE KOŠNJEK Listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ima uvod in pet členov. V uvodu med drugim piše: izhajajoč iz volje slovenskega naroda in prebivalcev Republike Slovenije, izražene na plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije dne 23. decembra 1990, upoštevajoč dejstvo, da je bila Republika Slovenija suverena država že po doslej veljavni ustavni ureditvi in je le del svojih suverenih pravic uresničevala v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji in ob dejstvu, da SFRJ ne deluje kot pravno urejena država in se v njej hudo kršijo človekove pravice, nacionalne pravice in pravice republik in avtonomnih pokrajin, da federativna ureditev Jugoslavije ne omogoča rešitve gospodarske in politične krize in da med jugoslovanskimi republikami ni prišlo do sporazuma, ki bi omogočil osamosvojitev republik ob sočasnem preoblikovanju jugoslovanske zvezne države v zvezo suverenih držav in ob trdni odločenosti, da Republika Slovenija spoštuje enake pravice drugih jugoslovanskih republik in je pripravljena z njimi enakopravno, demokratično in po mirni poti urejati vsa vprašanja iz dosedanjega skupnega življenja in spoštovati njihovo suverenost in ozemeljsko celovitost ter se pogovarjati z njimi o institucionalnih in drugih povezavah. Na teh osnovah sprejema skupščina Republike Slovenije TEMELJNO USTAVNO LISTINO O SAMOSTOJNOSTI IN NEODVISNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE. V petih členih je zapisano: - Republika Slovenija je samostojna in neodvisna država. Za Republiko Slovenijo preneha veljati ustava SFRJ. Republika Slovenija prevzema vse pravice in dolžnosti, ki so bile z ustavo Republike Slovenije in ustavo SFRJ prenesene na organe SFRJ. Prevzem izvrševanja teh pravic in dolžnosti se uredi z ustavnim zakonom. - Državne meje Republike Slovenije so mednarodno priznane državne meje dosedanje SFRJ z Republiko Avstrijo, z Republiko Italijo in Republiko Madžarsko v delu, v katerem te države mejijo na Republiko, Slovenijo, ter meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvatsko v okviru dosedanje SFRJ. - Republika Slovenija zagotavlja varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsem osebam na ozemlju Republike Slovenije, ne glede na njihovo narodno pripadnost, brez sleherne diskriminacije, skladno z ustavo Republike Slovenije in veljavnimi mednarodnimi pogodbami. Italijanski in madžarski narodni skupnosti v Republiki Sloveniji in njunim pripadnikom so zagotovljene vse pravice iz ustave Republike Slovenije in veljavnih mednarodnih pogodb. - Za izvedbo tega ustavnega akta se sprejme ustavni zakon na skupni seji vseh zborov Skupščine Republike Slovenije z dvotretjinsko večino delegatov vseh zborov. - Ta ustavni akt začne veljati z razglasitvijo na skupni seji vseh zborov Skupščine Republike Slovenije. (Sprejeto na skupni seji vseh zborov slovenske skupščine v torek, 25. junija, zvečer.) urednikova beseda Odprte strani smo tokrat odprli dvema dogodkoma: osamosvojitvi Slovenije in svetovnemu slovenskemu kongresu. Objavljamo najpomembnejše dokumente o tem zgodovinskem dogodku slovenskega naroda in prispevke o tem, kako smo dogodek proslavili na Gorenjskem. Ob tem pa je izrednega pomena tudi prvo zasedanje slovenskega kongresa, ki se je včeraj začel v Ljubljani, in o katerem je Jože Košnjek zbral nekaj najpomembnejših poudarkov. Skušali smo biti kar najbolj aktualni, vendar se dogodki odvijajo s takšno naglico, da smo mogoče kje že v nasprotju z novicami na prvi ali zadnji strani. Leopoldina Bogataj iS* x JOŽE KOŠNJEK Ustavni zakon za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije Slovenija prevzema funkcije samostojne države Ustavni zakon ima 23 členov in je bil v torek zvečer sprejet s 187 glasovi za, tremi proti in 13 vzdržanimi, v njem pa je natančno določeno, kako deluje samostojna in neodvisna država Republika Slovenija. Delegatom v zveznem zboru Skupščine SFRJ iz Republike Slovenije preneha mandat. Slovenska skupščina bo izvolila dvanajstčlansko delegacijo (glede sestave še ni soglasja, predvsem glede števila predstavnikov posameznih parlamentarnih strank), ki bo na osnovi pooblastil skupščine sodelovala v pogajanjih za razdružitev sedanje SFRJ in v dogovorih o morebitnem oblikovanju skupnosti suverenih držav na ozemlju dosedanje SFRJ. Dosedanji član predsedstva SFRJ iz Republike Slovenije je pooblaščen, da na osnovi smernic slovenske skupščine deluje v predsedstvu SFRJ. V Sloveniji veljajo vse mednarodne pogodbe, izvršni svet pa bo v treh mesecih pripravil pregled vseh mednarodnih pogodb, ki se nanašajo na Slovenijo. Do izdaje ustreznih predpisov bodo v Sloveniji veljali še nekateri zvezni zakoni, ki niso nasprotni slovenskemu pravnemu redu. V sredo so začeli, na osnovi tega ustavnega zakona, delovati Banka Slovenije, Republiška carinska uprava, Republiški devizni inšpektorat, Republiška uprava za zračno plovbo, Repu-biiška uprava za telekomunikacije, Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje ter Urad Republike Slovenije za varstvo industrijske lastnine. Tu je možen dogovor z ustreznimi organi SFRJ. Dosedanji organi s tega področja preidejo v upravne organe Republike Slovenije, določen pa bo rok za izpolnitev splošnih pogojev, ki so predpisani za sklenitev delovnega razmerja v organih Republike Slovenije. Diplomatska, konzularna in druga predstavništva Jugoslavije v tujini prenehajo opravljati naloge iz svojih pristojnosti za Republiko Slovenijo, če to z dogovorom ni drugače urejeno oziroma če nimajo za to pooblastil. Tudi vsi sodni in upravni postopki, ki so se začeli pred organi SFRJ, se nadaljujejo pred pri- stojnimi organi Republike Slovenije. Pomemben je 9. člen ustavnega zakona. Republika Slovenija prevzema v upravljanje vse premično in nepremično premoženje, s katerim so na ozemlju Republike Slovenije do uveljavitve tega zakona upravljali zvezni organi ter poveljstva, enote in zavodi Jugoslovanske ljudske armade. Prevzem premoženja JLA se izvrši postopoma, najkasneje do konca leta 1993, v skladu z odredbami Predsedstva Republike Slovenije o preimenovanju enot JLA v enote Teritorialne obrambe Slovenije. Republiški upravni organ, pristojen za obrambo, zagotovi, da se skladno z odločitvami predsedstva Slovenije premoženje prevzamejo v upravljanje poveljstva, enote in zavodi Teritorialne obrambe Republike Slovenije. Slovenska vlada mora v treh mesecih predložiti slovenski skupščini izhodišča za pogajanja za uveljavitev ustreznega deleža Republike Slovenije pri delitvi premoženja SFRJ, ki se nahaja v Jugoslaviji in po svetu ob upoštevanju deleža, ki ga je Slovenija vložila. Državni arhivi, ki so na ozemlju Slovenije, pripadejo Republiki Sloveniji, prav tako arhivi, ki se nanašajo na Slovenijo. Slovenija bo prevzela terjatve do tretjih držav do tistih arhivov, ki imajo poreklo v Sloveniji ali se nanašajo nanjo. Državljani drugih republik, ki so na dan plebiscita 23. decembra lani imeli v Sloveniji stalno prebivališče in tu tudi dejansko živijo, so do pridobitve državljanstva Republike Slovenije po 40. členu zakona o državljanstvu oziroma do izteka rokov po 81. členu zakona o tujcih izenačeni v pravicah in dolžnostih z državljani Republike Slovenije, razen v primerih iz 16. člena tega zakona. Zagotovila države Slovenije Republika Slovenija zagotavlja skladno z dogovorom iz devetega člena (o premoženju JLA) aktivnim vojaškim osebam, vojakom po pogodbi in civilnim osebam v službi v JLA statusne, socialne in druge pravice, pridobljene do uveljavitve tega zakona. Enote JLA se preimenujejo v poveljstva, enote in zavode Teritorialne obrambe Slovenije, če v roku, določenem v aktu o preimenovanju, nadaljujejo delo kot pripadniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije. Pravice so zagotovljene tudi drugim vojaškim osebam, vojakom po pododbi in civilnim osebam v službi v JLA, ki nadaljujejo delo v teritorialni obrambi. Državljanom Republike Slovenije, ki na dan uveljavitve tega zakona služijo vojaški rok v JLA, preneha dolžnost služenja vojaškega roka v JLA. Njihov odpust uredijo pristojni organi Slovenije sporazumno z organi SFRJ. Republika Slovenija nudi pravno varstvo vsem državljanom Republike Slovenije, ki jim preneha dolžnost služenja vojaškega roka skladno s tem zakonom. Slovenija jamči za lastninske pravice nedržavljanom Slovenije, prav tako Republika Slovenija jamči delegatom v zvezni skupščini, ki jim s tem zakonom preneha mandat, pravice po predpisih, ki veljajo za funkcionarje Republike Slovenije ali dosedanje SFRJ, če je zanje to ugodneje. Osebam, ki so bile na predlog Slovenije izvoljene na funkcije ali imenovane na delo v organih SFRJ, prav tako zagotavlja Slovenija pravice po predpisih, ki veljajo za funkcionarje oziroma delav- ce v državnih organih Republike Slovenije ali dosedanje SFRJ, če je to zanje ugodneje. Republika Slovenija zagotavlja varstvo pravic borcev, vojaških invalidov, članov družin padlih borcev in uživalcev vojaških pokojnin s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ter borcev, vojaških invalidov in članov družin padlih borcev NOB v Furlaniji - Julijski Krajini in na Koroškem. jamstvo za hranilne vloge Za dinarske hranilne vloge in sredstva na tekočih računih občanov, vložena v bankah na ozemlju Republike Slovenije, za katere je do uveljavitve tega zakona jamčila Narodna banka Jugoslavije, prevzame jamstvo Banka Slovenije po stanju na dan uveljavitve tega zakona. Za dinarske hranilne vloge in sredstva na tekočih računih občanov, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji, vložena v Poštni hranilnici, prav tako prevzema jamstvo Banka Slovenije po stanju na dan uveljavitve tega zakona. Za devize pa jamči Republika Slovenija po stanju na dan uveljavitve tega zakona. Kazenska zakonodaja se prilagaja slovenskim zakonom. Ta zakon začne veljati z razglasitvijo. Razglašen pa je bil na skupni seji vseh zborov republiške skupščine v torek, 25. junija, zvečer. GLAS 10. STRAN Petek, 28. junija 1991 JOŽE KOŠNJEK Slovenski parlament je v torek zvečer sprejel tri ključne osamosvojitvene dokumente Dejanje zrelosti slovenskega naroda Slovenska skupščina je v ponedeljek popoldne sprejela 100, dopolnilo k slovenski ustavi, ki uzakonja novo zastavo in grb države Republike Slovenije, v torek pa prav tako z dvotretjinsko večino Deklaracijo ob neodvisnosti Republike Slovenije, Temeljno ustavno listino in Ustavni zakon za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. S tem je, na predvečer 26. junija, pol le-ta po plebiscitu, Republika Slovenija postala samostojna država! Zasedanje je *bilo načrtovano kot slavnostno, saj je bila že pred popoldansko skupno sejo seja ustavne komisije, sešli pa so se tudi vodje poslanskih klubov in se dogovorili za rešitev glede nove ustave, ki bi jo morala slovenska država dobiti do konca oktobra. Kljub temu je prišlo do nekaterih zapletov in na koncu celo do medsebojnih očitkov, kdo je koga prevaral. Slavnostni lesk seje, ki so se je udeležili član predsedstva Jugoslavije iz Slovenije dr. Janez Drnovšek in člani slovenskega predsedstva s predsednikom Milanom Kučanom na čelu, je zato nekoliko zbledel. Največ pripomb na vse tri dokumente, najvišja stopnja soglasja je bila dosežena pri Deklaraciji ob neodvisnosti, je imel poslanec Socialistične stranke Slovenije Jože Smole, od poslancev Liberal nedemokratske stranke sta se oglasila Mile Šetinc in Jožef Školč, od poslancev Stranke demokratične prenove pa Miran Potrč, Peter Bekeš in dr. Ciril Ribičič. Potrč je v imenu poslancev svoje stranke prebral izjavo, v kateri je navedel, da bodo poslanci glasovali za vse tri dokumente, dodal pa je, da vlada ni dobro opravila svojega dela pri pripravi osamosvojitve in se sedaj pripombe Stranke demokratične prenove kažejo kot utemeljene. Če bi bilo več sodelovanja med strankami, bi bilo teh težav manj, vendar stranka verjame zagotovilu vlade, da bomo ubrali čim manj nevarno in škodljivo pot. Škoda je, da nimamo nove ustave, čeprav je bilo tako določeno ob plebiscitu, in upamo, je dejal Potrč, da jo bomo dobili do konca oktobra. Če ne, bo konec medseboj- nega zaupanja. Dr. Ribičič pa je dodal, da bo nespoštovanje tega dogovora samo dokaz, da je opozicija dobrodošla samo takrat, ko je treba z večino nekaj sprejeti, potem pa ni več enakovreden partner. Prav to se je kasneje zgodilo. Poslanec armade Milan Aksentijevic pa je opozoril na posledice osamosvojitve in dejal, da ima to dejanje vse znake odcepitve, saj je možnost oblikovanja nove skupnosti v temeljni ustavni Deklaracija ob neodvisnosti Podpisali so jo vodje vseh poslanskih klubov: Roberto Bat-telli (Klub delegatov narodnih skupnosti), Franc Grašič (Klub neodvisnih poslancev), Jožef Školč (Liberalnodemo-kratska stranka), Franc Golija (Liberalna stranka), Tone Peršak (Slovenska demokratična zveza), Marjan Podobnik (Slovenska kmečka zveza -Ljudska stranka), Ignac Polajnar (Slovenski krščanski demokrati), Matjaž Šinkovec (Socialdemokratska stranka Slovenije), Dušan Semolič (Socialistična stranka Slovenije), Miran Potrč (Stranka demokratične prenove) in dr. Božidar Voljč (Zeleni Sloveni-je). V Deklaracijo ob neodvisnosti smo zapisali, da je Slovenija že pred plebiscitom v sodelovanju z republiko Hrvaško predložila drugim jugoslovanskim republikam predlog sporazuma o zvezi suverenih držav oziroma model konfederacije. Obe republiki sta predlagali sporazumno razdružitev na dve ali več suverenih držav. Obenem je Slovenija posebej izrazila tudi pripravljenost za dogovor o trajnih in institucionalnih oblikah sodelovanja, vključno z ureditvijo medsebojnih odnosov v morebitni konfederaciji. Slovenski predlog o razdružitvi je sprejela samo Hrvaška, drugi pa ne, zato je bila Slovenija prisiljena sprejeti Ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Slovenija je v Deklaracijo zapisala, da bo kot samostojna in neodvisna država zaprosila za članstvo v OZN in drugih mednarodnih organizacijah, da bo spoštovala ustanovno listino OZN in vse druge mednarodne akte in sporazume in da nova slovenska država ni uperjena zoper nikogar v Jugoslaviji in zunaj nje. Svojo pravico do suverene države želi uresničiti sporazumno, mirno, s pogajanji in dogovarjanjem. V Deklaraciji Slovenija sporoča, da zvezna ustava v Sloveniji ne velja več, čeprav je pripravljena na postopen prevzem oblasti in izraža pripravljenost takoj nadaljevati pogovore o možnih oblikah povezovanja z državami, ki bodo nastale na območju sedanje SFRJ. To povezovanje mora zagotoviti vse človekove in državljanske pravice, pravico do samoodločbe, pravice manjšinam, Albancem na Kosovu itd. Slovenija tudi priznava Hrva- ško kot suvereno in samostojno državo. Enako bo storila za vse jugoslovanske republike, če se bodo razglasile za suverene države. Deklaracija sporoča, da je našim delegatom v zvezni skupščini pretekel mandat in da bo oblikovana 12-članska pogajalska skupina, kar naj store tudi ostale republike, sedanji član zveznega predsedstva pa naj še sodeluje v tem organu na osnovi smernic slovenske skupščine. Vsa sporna vprašanja, tudi glede JLA, bodo reševali dogovorno. Z Deklaracijo država Slovenija zagotavlja spoštovanje pogodb, ki jih je sklenila SFRJ, prevzem svojega dela finančnih obveznosti, zagotovitev nemotenega prometa prek njenega ozemlja, kar velja tudi za mejo s Hrvaško. Slovenija pričakuje od mednarodne javnosti priznanje in poglobljeno sodelovanje. Na koncu država Repubhka Slovenija obljublja tržno gospodarstvo, spoštovanje človekovih pravic in državljanskih svoboščin, posebne pravice Madžarov in Italijanov v Sloveniji, evropsko raven industrijske demokracije, socialnoekonomske pravice, sindikalno svobodo, nedotakljivost lastnine, večstrankarsko demokracijo in lokalno samoupravo. listini in ustavnem zakonu le bežno omenjena. Za uvod v skupno zasedanje so poslanci in številni gostje poslušali dva uvoda. Govorila sta predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan in predsednik izvršnega sveta skupščine Slovenije Lojze Peterle. Polna dvorana slovenskega parlamenta je z aplavzom sprejela Kučanove besede, da s predlogom za razdružitev nismo želeli nikomur ničesar ne zapovedati in prepovedovati in ne želimo pristati, da bi zdaj kdo to počel z nami, da slovenske skupščina že danes prizna samostojno in suvereno Republiko Hrvaško, pa njegov poziv poslankam in poslancem, naj dvignejo roke za predlagane odločitve in prevzamejo čast in odgovornost, ki jim jo je naložila zgodovina. Lojze Peterle pa je med drugim, v navdušenje dvorane, dejal, da se nikamor ne bomo preselili in nikomur prodali duše in da z današnjim dnem opravljamo bistven korak: Slovenija ima rojstni list. Na koncu skupne seje je poslancem spregovoril še predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar, ki je na koncu dejal, da naša nova slovenska država ni konec naših prizadevanj, ampak šele izhodišče za novo življenje v sožitju z drugimi narodi. Milan Kučan: Zaprosilo za mednarodno priznanje blaga, kapitala storitev, informacij, idej in drugih vrednot. - Vsa odprta vprašanja in morebitne spore želimo reševati po miroljubni poti. Namesto tega smo v glavnem naleteli na sprenevedanje, podcenjevanje plebiscitarne odločitve državljanov Slovenije in tudi na odkrite grožnje in zastraševanja. Rešitev jugoslovanskega problema ni brez vsakršnega tveganja. Največje tveganje pa bi bilo nasilno ohranjanje sedanje Jugoslavije. - Prihodnost Slovenije ni projekt ene stranke ali skupine strank, gre za skupno slovensko odločitev in skupno odgovornost. Družba, v kateri je ključni smisel političnega delovanja, da ena skupina odstrani drugo, ni ne demokratična, ne ustvarjalna, ni uspešna in zato tudi ni evropska. Republike Slovenije, je nujno z odgovornostjo političnih strank preseči politične dileme ter čim prej sprejeti ustavo, ki bo izraz splošnega nacionalnega soglasja. - Helsinški dokument nas zavezuje tudi v procesu uveljavljanja naše samostojnosti. Funkcije, ki pomenijo efektivno oblast, želimo prevzeti postopoma. Prav s Helsinškim dokumentom smo zavezani k tej postopnosti, da ne bi s svojimi dejanji preprečili svobodnega kroženja ljudi, - Z današnjim dnem začenja Slovenija kot suverena država postopek tudi za svoje mednarodno7 priznanje. Današnje odločitve skupščine bodo omogočile, da se bo Slovenija mogla obrniti na vlade drugih držav z zaprosi-lom, da jo priznajo kot neodvisno in suvereno državo in vzpostavijo z njo diplomatske odnose. Hkrati bo Slovenija zaprosila za sprejem v Organizacijo združenih narodov, v Svet Evrope in v druge mednarodne organizacije. - Republika Slovenija želi in bo zagotovila, da bodo na njenem ozemlju dosledno spoštovane človekove pravice in temeljne svoboščine vseh ljudi ne glede na narodnost, veroizpoved, raso in druge razlike med njimi. - Po mnenju Predsedstva Republike, ki je junija lani predlagalo skupščini, da začne postopek za sprejem ustave Lojze Peterle: Prednost odpustu nabornikov - Z zakonom o Banki Slovenije se urejajo temelji denarnega sistema in centralno-bančno poslovanje v republiki, s čimer se uresničuje odločitev o lastnem denarnem sistemu in samostojni centralni banki v republiki. - V vladi smo se odločili za postopno uresničevanje denarne samostojnosti Republike Slovenije. Skladno s prehodnimi določili Zakona o Banki Slovenije bomo v prehodni fazi kot plačilno sredstvo še nadalje uporabljali jugoslovanske dinarje (do določenega dneva po razglasitvi osamosvojitve). Takrat jih bomo zamenjali z lastnim denarjem. Osnutki ustreznih aktov so pripravljeni. - Če bo NBJ želela prekiniti našo udeležbo v jugoslovanskem denarnem prostoru, bo Banka Slovenije izdala lasten knjižni denar. Če bo NBJ odvzela slovenskim bankam pooblastila za opravljanje prometa s tujino, jih bo takoj izdala banka Slovenije in obvestila tujo korespondentsko mrežo. Če bo Banka Slovenije ostala v članstvu sveta guvernerjev, bo plačevala NBJ prispevke na način, kot ga je sprejela skupščina Republike Slovenije. - Po analizi o povezanosti Republike Slovenije z drugi- mi republikami so bila pripravljena izhodišča za gospodarsko in drugo sodelovanje s posameznimi republikami. Opravljeni so bili razgovori s Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Makedonijo. V teh pogovorih je bil izražen interes za ohranitev sodelovanja. Z Republiko Hrvaško pripravljamo meddržavni sporazum o sodelovanju. - Prednostno si bomo prizadevali rešiti vprašanje takojšnjega odpusta naših nabornikov, ki služijo vojaški rok v jugoslovanski armadi in jim ta dolžnost preneha z razglasitvijo osamosvojitve Slovenije. Pripravljeni smo se pogovarjati o vseh, doslej ponujenih predlogih. MODA ZA POLETJE NA VSAKEM KORAKU V STAREM MESTNEM DELU KRANJA GORENJSKI GLAS PETEK, 28. JUNIJA 1991 Urednica priloge: Darinka Sedej; sporedi Leja Čolnar: oblikovanje Igor Pokorn; lektorica Marjeta Vozlič 3ADiO 313 Fil RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN! So se vam pocedile sline ob tej fotografiji našega fotoreporteri a Aleša Goriška? Še bolj bi se vam v teh vročih dneh prilegel sladoled, ki ga pripravljajo v slaščičarni Bistrica. Kadar obiščete Nakupovalni center Deteljica pri Tržiču, te odlične slaščičarne ne smete zgrešiti, kajti v njej pripravljajo prvovrstni sladoled, vse vrste slaščic, napitkov, sadnih kup in drugih dobrot. Letos slaščičarna Bistrica praznuje 12. obletnico dela, ki jo je lastnik Ekrem Pajaziti obeležil z novo pridobitvijo: lokal so prenovili in razširili, kmalu bo nared pokrita terasa. Slaščičarna je odprta vsak dan, tudi ob nedeljah, od zjutraj do pozno zvečer. Ko vas pot zanese na Deteljico - pridite se posladkat v slaščičarno Bistrica! Frekvenca oddajanja: 97,3 MHz čas oddajanja: od ponedeljka do sobote od 12.00 do 19.00 ob nedeljah od 10.00 do ene zjutraj Reklamni bloki: 12.50, 13.50, 14.50, 16.50, 17.50, 18.20 Informacije o vremenu, prevoznosti cest: 12.20, 15.20, 18.50 Stalne oddaje: sport: vsak ponedeljek ob 14.20 kultura: vsak ponedeljek in četrtek ob 18.20 športno-planinske prireditve: vsak petek ob 14.20 verska oddaja: vsako soboto ob 18.00 otroška oddaja: vsako nedeljo ob 10.05 Nekatere stalne plačane oddaje: svetopisemska šola (vsako sredo ob 18.20, vsak petek ob 18.20 in vsako nedeljo ob 17.20), akcija »skriti reporter« (vsak ponedeljek in četrtek ob 17.20) čestitke: vsako nedeljo od 13.00 dalje Osmrtnice: (lahko) vsak dan ob 12.15 in ob nedeljah ob 12.45 Telefona redakcije: 212-825, 212-826 Telefona studia: 21-21-22, 21-21-23 Telefax: 211-965 V Sloveniji je nemogoče narediti takoj, na čudeže je treba malo počakati, ustavo pa sprejemamo enkrat potem. Za oživitev tržiškega poletnega utripa so se v klubu Robinzon domislili zanimive inovacije: na terasi novega dela Nakupovalnega centra Deteljica pri Tržiču so začeli prirejati poletne prireditve. Terasa se je izkazala kot imeniten prostor za kulturno-za-bavne prireditve, saj je že prva od njih prejšnji petek pritegnila nekaj sto tržiških firbcev. Za začetek so v klubu Robinzon pripravili modno revijo ter nastop tržiške plesne skupine Forma pod koreografskim vodstvom Alenke Dolenc - Križaj. Tržiški klub Robinzon na Deteljici napoveduje še precej kulturno-zabavnih prireditev na prostem, v katerem se vključuje tudi zveza Kulturnih organizacij - v Gorenjskem glasu pa vas o njih sproti obveščamo z oglasi VREME kluba Robinzon na maloogla-sni strani. Na fotografiji: dva od kopice prikazanih modelov, kot nalašč za poletno vzdušje. Foto: A. G. Vroče! Pratika nam za naslednji teden takole napoveduje vreme: v soboto, 29. junija, bo vroče, v nedeljo, 30. junija, bo jasno, v ponedeljek, 1. julija, bo vroče, v torek, 2. julija, pratika napoveduje grom, v sredo, 3. julija, bo nestanovitno, v četrtek, 4. julija, bo stanovitno, v petek, 5. julija, bo zadnji krajec. Lunine spremembe Ker se Luna spremeni 5. julija ob 3. uri in 50 minut, bo po Herschlovem vremenskem ključu mrzlo in dež. POSOJILNICA - BANKA ŽILA BELJAK / VILLACH Beljak / Villach Kaiser Josef Platz 6. Tel 9943-4242-27377 Brnca / Hart. vznožje Korenskega sedla - ob glavni cesti (odprto tudi ob sobotah11!) Ziljska Bistrica / Feistritz Gail it VISOKE OBRESTI ZA VLOGE it BANČNA TAJNOST £ it UGODNA MENJAVA i; SLOVENSKA POSTREŽBA it 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 18.25 8.50 9.00 9.00 9.25 15.05 15.15 16.15 16.20 17.50 17.55 18.00 18.05 18.30 19.00 19.15 19.30 19.55 20.00 22.05 22.25 - 0.55 Video strani TV mozaik Sorodniki iz Lazin, otroška nanizanka TV Sarajevo Christabel, ponovitev angleške nadaljevanka Video strani TV mozaik: Tednik, ponovitev EP, Video strani Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik TV Mozaik: Marlboro music sbow, ponovitev Spored za otroke in mlade: Nevarni zaliv, kanadska nanizanka Risanka TV okno TV dnevnik Vreme Slavnostni koncert ob Svetovnem slovenskem kongresu TV dnevnik, vreme EP video strani Sova Dragi John, ameriška nanizanka Finančni svetovalec, angleški film Skrivni kabaret, angleški varie-tejski program Video strani 2, PROGRAM TV SLOVENIJA 17.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 18.00 Videomeh, ponovitev 18.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Maribor: Tele M 19.30 TV dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Kronika Svetovnega slovenskega kongresa 20.45 Razglednice Clivea Jamesa, angleška dokumentarna serija 21.35 V Citvju, angleška nanizanka 22.25 Oči kritike 23.05 Satelitski programi - poskusni prenosi 0.00 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 9.30 Poročila 9.35 TV koledar 9.45 Family album, tečaj ameriške angleščine 10.15 Mati zemlja, otroška serija 10.45 Poletni program 14.45 Poročila 14.50 TV koledar 15.00 Prezrli ste, poglejte 17.40 Mati zemlja, otroška serija 18.15 Hrvaška danes 18.45 Prvi vtisi, ameriška nanizanka 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Bom Beautiful, ameriški film 21.50 TV dnevnik 22.10 Paracelsus, angleška nadalje- ■ jinka 23.00 Ekran brez okvira 0.30 Vutel 1.30 Poročila TV HRVATSKA 2 10.00 Family Album, ameriška angleščina 10.30 Mati zemlja, otroška serija 11.00 Jazz okrog polnoči 11.35 Hči morskih valov, nizozemska mladinska.nadaljevanka 12.20 Gospodar' prstanov, ameriški risani film 18.15 Video strani Rim: Evropsko prvenstvo v košarki, polfinale, prenos Garfield Orson VVelles - življenje na filmu, dokumentarna serija 20.45 Rim: Evropsko prvenstvo v košarki, polfinale, prenos Alf Poročila Hobotnica, italijanska nadaljevanka Kronika dni satire in eurokaza 20.05 20.15 22.05 23.00 23.25 0.30 KANALA 20.00 Triton z morja, japonska risana nanizanka 20.30 Megla, ameriški barvni film; Adrienne Barbeau, Hal Hol- brokke, Janet Leigh, Jammie Lee Curtis TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka, otroški program Velika noga, televizijska nanizanka Meč za viteza, risana serija 20.10 Zgodovina fotografije, dokumentarna oddaja 20.30 Družina Monroe, kanadska nadaljevanka 21.30 TV dnevnik 21.40 Promotion 22.40 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 9.05 9.30 10.00 10.30 12.15 13.00 13.10 13.35 14.00 14.45 15.00 15.05 15.30 15.55 16.10 16.35 17.00 17.10 18.00 18.05 18.30 19.20 19.30 19.53 20.00 20.15 21.15 21.25 21.35 23.30 23.50 Jutranji program: Čas v sliki Policijska postaja, ponovitev Ruščina Šolska TV Sfingino prebujenje, ponovitev ameriškega filma Domače reportaže Čas v sliki Mi, ponovitev Zahodno od Santa Feja, serija Liebling Kreuzberg, serija Mojstri jutrišnjega dne Otroški program Ostržek, risanka Am, dam, des Zeleni pašnik Zgodbe iz drugih dežel Mini kviz Mini čas v sliki VVurlitzer Čas v sliki Mi Sever in jug, nadaljevanka Znanje danes Čas v sliki Vreme Šport Derrick, Odprti primer Znane osebnosti kuhajo Pogledi s strani Pot na zahod, ameriški film; Kirk Douglas, Robert Mitchum, Richard VVidmark Šport Mafijec, francoski film; Mirelle Darc, Jacgues Dutronc TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.25 Leksikon umetnikov 15.35 Nekoč junak, britanski film 17.15 Hrošč in sloni, dokumentarna oddaja 18.00 Policijska postaja 18.30 Milijonsko kolo, nagradna igra 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Rojstni kraji Evrope, Bratislava 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 Nagrada Ingeborg Bachman 1991 23.05 Sence v paradižu, finski film 0.20 Ariel, film 1.35 Portret Akija Kaurismakija 2.25 Poročila 1, PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program - glasba -9.05 Glasbena matineja -11.05 Petkovo srečanje + glasba -12.00 Poročila - na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij -19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Vladislav Stres: Izgon iz raja - 23.15-4.30 Nočni program -glasba RADIO ZIM: FREKVENCE: Koprivnik: 98, 2 Mhz Lubnik: 91.2 Mhz Miklavš: 96,4 Mhz 1, RADIO m 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 16.50 - Športne novice -17.00 - Obvestila - 17.10 - Glasbena šola Šk. Loka in njeni uspehi - 19.00 -Odpoved programa - RADIA ODDAJNIKI TRIGLAV BRVOGI JESENICE BLEJSKA DOBRAVA ŠPANOV VRH VOGEL FREKVENCE: 96,8 Mhz, 89,8 Mhz 96,0 Mhz 87,7 Mhz 101.1 Mhz Gornjesavska dolina mesto Jesenice Radovljica, ostala Gorenjska Jesenice, Radovljica, Gorenjska Bohinj SLOVENIJA 1 SOVA FINANČNI SVETOVALEC angleški barvni thriller, 1989; igrajo: Alfred Molina, Tracie Hart, Clive Panto, Ivano Staccio-li. Glavni junak filma je Lionel Ell-man, finančni svetovalec iz Severnega Londona. S svojimi nasveti pomaga strankam povečati svoje premoženje... Simpatični in korpulentni Ellerman vestno zaračunava svoje storitve. Samo enkrat naredi izjemo: njegov prijatelj Bernard Hampton je v finančnih škripcih, zato bi mu še kako koristil denar, ki mu ga dolguje stranka za opravljeno delo, Ellerman naj bi izterjal dolg. Prijatelja se odpravita v Manche-ster, vendar naletita na zelo ne-Ijubezniv sprejem. Ellerman kot profesionalec seveda ne klone. V javni knjižnici izbrska podatke o družbi, ki predstavlja dolžnika, in nanjo naslovi pojasnjevalno pismo. Sledijo povsem nepričakovani dogodki: pretepeni dolžnik vsaj deloma vrne svoj dolg, Bernard Hampton je bolj prestrašen kot vesel, Lionel Ellerman pa je prepričan, da mu sledijo, vlomijo mu v avto... S svojo prijateljsko gesto se je finančni svetovalec Lionel Ellerman zapletel v igro, v kateri bo težko zmagal. Njegov nasprotnik je mafija, ki praviloma vedno zmaguje. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.00 - Petkov ocvirek - 15.30 -Dogodki in odmevi - prenos Radia Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice - 17.00 - Tema - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa FILMNET 7.00 The List of Adrian Messenger 9.00 Rocked Gibraltar 10.45 Cheers For Mrs. Bishop 12.30 Pancho Bar-nes, komedija 15.00 Broken Silence, drama 17.00 Six Pack Annie, komedi-ja-drama 19.00 Short Circuit 21.00 Dangerous Pursuit, srhljivka 23.00 Do Right Thing 1.00 Simple Justice 3.00 Of Unknovvn Origin 5.00 Like Father, Like Son RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, poročila 9.05 Že spet ti 9.15 Film 11.00 Tvegano 12.00 Vroča nagrada 12.35 Policijsko poročilo 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba KINO 28. junija CENTER amer. thrill. KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer trda erot. PREGREŠNA ZADOVOLJSTVA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. jug. filma ČARUGA ob 18. in 20. uri KOMENDA amer. akcij, film KRVAVI ŠPORT ob 20. uri LAZE amer. srhlj. IZGANJALEC HUDIČA III. ob 19. uri ČEŠNJICA amer. vohun, frlm ŽIVI PAKET ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. avant. drama BELI LOVEC - ČRNO SRCE ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. avant. film DARKMAN ob 19. uri RADOVLJICA amer. film KLETKA ob 20. uri BLED amer. karate film LOV NA NINJE ob 20. uri s IZ ŠOLSKIH KLOPI PIŠE: Helena Jelovčan Z Z) 00 U _ r- UJ mi oo Z a: O O Z < rr h- c/) co DOBRI, PRIJAZNI UČITELJI MATEJA PONGRAC Prvi zmenek nama je spodletel. Priznam, krivda je bila na moji strani. Po telefonu sem se opravičila, pa mi je bilo vseeno na drugem zmenku spet malce nerodno, nenazadnje tudi zato, ker sem bila spet jaz tista, ki je zamujala. Mateja Pongrac, učiteljica 2.a razreda z osnovne šole Stane Žagarje prišla v naše uredništvo skupaj s hčerko in očitno ni bila preveč jezna name. 2e ko sem jo prvič poklicala po telefonu in ji povedala, da je bila predlagana za našo rubriko, je bila izredno presenečena. Tudi danes, ko sva se pogovarjali, svojega presenečenja ni skrivala in priznala je, da ni preveč navdušena. "Nismo samo za vse dobri in za vse slabi učitelji. Zakaj mislim, da bi me lahko izbrali otroci? Ne vem, vem pa, da znajo biti otroci zelo kritični. Moraš se jim pravilno približati in se prilagaj-ti njihovi starosti. Ne smeš biti preveč popustljiv, ker otroci tega ne marajo. Otroci ne ljubijo anarhije, všeč jim je, če je vaš odnos do njih pošten, tudi če je včasih strožji," je povedala Mateja Pongrac. Učiteljica je dobrih 13 let. Nesrečna številka? Mislim, da zanjo ne. Deset let je poučevala "prvčke", potem pa "zlezla" v drugi razred, kjer je sedaj zaključila že tretje leto. "Prvi "prvčki", ki sem jih učila, so bili zelo prijetni. Jokala sem, ko smo se ob koncu šolskega leta poslavljali. Se sedaj sem zelo vesela, če srečam katerega od njih, če ga seveda prepoznam," se svojega prvega učiteljskega leta rada spominja Mateja Pongrac. Pravi, da si je že kot "prvček" želela postati "tršica" Želja se ji je izpolnila in danes ji še vedno ni žal, da se je odločila za ta poklic. Vendar pa bi si za svoj poklic želela malo več družbenega priznavanja. • M. Peternelj, foto: J. Ciglerv V prostem času se najrajši vozim s kolesom. Nekega dne sva se s prijateljem igrala vlak. Kolesi sva zvezala z vrvico. Po hribu navzdol sva se oba prevrnila. Dobil sem veliko buško. Nikoli več se s kolesom ne igram vlaka. Klemen Podjed, 1. b r. OŠ Simona Jenka - DE Center Beseda v slovo Beseda slovo je beseda, kije navadno povezana z občutkom tesnobe. Če pa ji dodaš besedo zadnje slovo, za trdno pomeni žalost. Še pred nekaj meseci sem vesel prešteval: še tri mesece, še dva meseca in konec bo garanja v preddvorski šoli. Sedaj pa še prehitro minevajo dnevi pouka. Razmišljam: tudi v Ljubljani se bo treba učiti. Težko bo. Znašel se bom v novem krogu sošolcev, tudi učitelji bodo novi. Vse bo tuje. Tu pa poznam vsakega sošolca in tudi učitelji so mi domači. Rad jih imam, čeprav mi v redo-valnico niso znali vpisati petič, celo štirice so bile zelo redke. Tu in tam bi koga tudi v žlici vode utopil. Taka jeza pa me je držala toliko časa, dokler nisem komu svojega mnenja na glas razložil. Če bi lahko, potem bi celotni 8. a razred preselil na Kardeljevo ploščad dve v Ljubljano. Tudi v nadaljnjem šolanju bi bil rad s sošolci, ki so mi bili tudi tovariši. Imenitno sem se razumel z odličnimi, z manj odličnimi in tudi takšnimi, kot sem jaz. S seboj bi vzel razredničarko Lidijo, ki me je vsa leta spodbujala, pa tovariša Marjana, ki sem se ga sprva balrpa tovarišico Heleno z vsemi atlasi in zemljevidi, tovariša Vidalija in vso ekipo iz telovadnice. Tudi na Tomaža iz kuhinje ne bom pozabil. Velikokrat mi je po malici dal kos kruha in eurokrem. S prijetnimi spomini na to, kar sem in kar znam, se bom poslovil od naše šole. Janez Jenko, 8. a r. OŠ Matije Valjavca, Preddvor Potegnili so me za nos Ko nam je odpadla zadnja ura pouka, smo bili že v razgraja-ški formi. Začeli smo se prekrivati s staro zeleno zaveso. Nekdo od nas se je spomnil, da bi se šli gasilce. Odmaknili smo klopi, prijatelji pa so raztegnili zaveso. Ker sem najlažji v razredu, so se odločili, da poskusim nanjo skočiti jaz. Bilo je zabavno. Začeli smo skakati z dveh miz in nato z omare. Potem pa so me sošolci potegnili za nos. Skočil sem in se ujel v past. Zavili so me namreč v zaveso in me odnesli v ženski WC. Komaj sem prilezel iz zavese. Ko pa sem prišel iz stranišča, so me videli še drugi sošolci. Bilo me je zelo sram. Rok Zadnikar, 5. b r. OŠ Josipa Broza Tita Predoslje Zgodba o roži Na okenski polici stoji lepa roža. Nekega dne zakliče: "Hočem Substral, ker bodo moji cvetovi oveneli!" Vendar to ni bila navadna roža. Roža je bila iz dneva v dan večja. Imela je veliko cvetov, ki so lepo dišali. Vsak dan sem jih vohal. Nekega dne pa se je zgodil čudež. Roža je hotela še več Substrala, zato ji ga je mamica nalila. In glej, roža je v hipu zrasla in dobila velike liste, kot bi imela krila. Zakričala je: "Juhu, zrasla sem! O, pa tudi letim! Pridi, povohaj moje cvetove. Ali se me bojiš?" Hočem se približati roži, da bi jo še zadnjič povohal. Vendar roža poleti. Tako se z rožo loviva po stanovanju. "Ujemi me, če hočeš vohati moje cvetove." In končno se mi posreči ujeti rožo. Začnem jo vohati, vendar je vonj sedaj lepši in ne morem prenehati. Naenkrat pa začutim, kako se v meni vse premika. Rastem! Tudi krila mi rastejo. In glej! Z rožo sem se dvignil v zrak in po-letiva v širno nebo. Zato pazite, da ne boste rožam dali preveč Substrala, kajti roža lahko ponori. Andrej Barle, 4. a r. OŠ Simona Jenka, Kranj English? Yes, please. We are such a niče class! Silent when there is no need to be. Chatty tvhen the silence is requested. \aughty when everybody expects us to be polite. 18 girls and 8 boys - what a combination! (Luckv boys, aren't they?) What a pity we are parting! And just now when we are starting to love each other dearly. So long, our school, so long our 8. d! Učenci 8. d r. OŠ Franceta Prešerna, Kranj Iz glasila učencev OŠ heroja Bračiča Tržič Stezice. Jezen sem! Večkrat sem jezen. Takrat kar pozelenim. Stiskam zobe in pesti in najraje bi koga mahnil. Jezi me, če me čaka poln lijak pomite posode. Ne maram, če me priganjajo k pisanju naloge ali če moram zgodaj v posteljo. Ujezim se tudi, če v omari ni nič piškotov in če manjkajo kumarice, ki jih imam zelo rad. Jezen sem, če mi pravijo, naj utišam radio. Tudi če mi kdo nagaja, me zelo jezi. Zadnjič sem črno gledal tudi tovarišico, ko nam je dala napisati tale spis. Uf! Peter Kačar, 4. r. OŠ Sorica 1. PROGRAM TV SLOVENIJA TV HRVATSKA 2 8.50 9.00 9.00 9.20 9.45 10.45 11.10 11.40 1230 14.45 14.55 15.40 17.20 17.50 17.55 18.00 18.05 18.25 18.30 19.00 19.15 19.30 19.55 19.59 20.20 20.35 22.05 22.25 22.30 1.15 Video strani TV mozaik Radovedni Taček: Pajek Alf, ameriška nanizanka Klub Klobuk Sorodniki iz Lazin, otroška nanizanka TV Sarajevo Zgodbe iz školjke Večerni gost: Dušan Jovanovič Oči kritike Video strani 20. jubilejno tekmovanje učencev in študentov glasbe Slovenije, 2. del Pustolovščina Robina Hooda, ameriški film Sova, ponovitev EP Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Spored za otroke in mlade: Deklica z vžigalicami, pravljica EP Video strani Prostozidarji od blizu, ponovitev angleške dokumentarne serije Risanka TV okno TV dnevnik Vreme Utrip Žrebanje 3x3 ONA + ON TV dnevnik, šport, vreme EP Video strani Sova Na zdravje!, ameriška nanizanka Twin Peaks, ameriška nadaljevanka St. Ives, ameriški film Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 13.45 Frankfurt: Evropski pokal v atletiki, (skupina A), prenos 17.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.00 Muppet show: Roger Moore 19.30 TV dnevnik 20.15 Kronika Svetovnega slovenskega kongresa 20.45 Rim: Finale EP v košarki (m), prenos tekme za 1. mesto 22.30 Filmske uspešnice: Rojen za baseball, ameriški film 0.50 Yutel, eksperimentalni program 1, PROGRAM TV HRVATSKA 9.30 Poročila 9.35 TV koledar 9.45 Vesela sobota, spored za otroke 10.45 Alf, ameriška nanizanka 11.15 Vrtoglavica, oddaja o filmu 12.15 Igrani film 14.00 Hobotnica, italijanska nadaljevanka 15.10 Flash Gordon, ameriški animirani film 16.40 Ciklus filmov Nikole Babica 17.05 Sedmi čut, oddaja o prometu 17.20 Poročila 17.25 Narodna glasba 17.55 TV teden 18.10 TV razstava 18.25 Lorna Doone, serijski film 18.55 Denver, poslednji dinozaver, ameriška risana serija 19.30 TV dnevnik 20.05 Igrani film 21.45 Razseljena Hrvaška 22.30 TV dnevnik 22.50 Športna sobota, oddaja TV Beograd 23.10 Fluid, zabavnoglasbena oddaja 23.55 Yutel 0.45 Poročila 13.45 Frankfurt: Evropski pokal v atletiki 17.00 Megamix 18.25 Rim: evropsko prvenstvo v košarki 20.00 Napoved programa 20.05 Garfield, risanka 20.15 Skupni račun, angleška humoristična nanizanka 20.45 Rim: Evropsko prvenstvo v košarki, drugi polčas 22.20 Delo na črno, ameriška nanizanka 23.10 Princesa Daisy, ameriška nada-Ijevaka KANALA_ 20.00 Triton z morja, japonska risana nanizanka 20.30 Meseno spoznanje, ameriški film; Jack Nickolson, Candice Bergen TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.30 Dokumentarna oddaja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka, otroška oddaja 20.40 Bidasse Academy - na vso moč, francoski film 22.05 TV dnevnik 22.15 V svetu domišljije, televizijska nanizanka 23.05 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 9.05 9.30 10.00 10.30 11.00 12.30 13.00 13.10 13.25 15.30 16.00 17.00 17.10 17.35 18.00 18.05 18.30 19.30 20.00 20.15 22.05 22.50 0.30 0.35 2.00 Čas v sliki Policijska postaja Angleščina Francoščina Ruščina Nesramni kavboj, britanski film Hallo Austria, hallo VVienna Čas v sliki Znanost Vikend v VValdorfu, ameriški film Otroški program V senci sove, angleška pustolovska serija Otroški Wurlitzer Mini čas v sliki Športna abeceda, Lahka atletika Če mene vprašaš Čas v sliki Šport Sever in jug Čas v sliki Šport Stavimo, da... Manekenka in vohljač Seven Ups, ameriški film; Roy Scheider, Tony LoBianco, Lar- ry Haines Čas v sliki Zgodbe Laure M, francoski film Čas v sliki/Ex libris TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 14.20 Leksikon umetnikov 14.30 Glasba sosedov 15.30 Nagrada Ingeborg Bachmann 1991 16.00 Moja najljubša pesem 17.00 ...in moč in zvestoba vsem enako, dokumentarna oddaja 17.45 Kdo me hoče? - Živali iščejo dom 18.00 Policijska postaja 1, serija 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Bulvar somraka, ameriški film; VVilliam Holden, Gloria Swan-son Čas v sliki London Calling The Story of Rock'n'Roll The Rolling Stones - retrospektive, portret Galluiano - The Vienna Sessi-on 22.00 22.35 23.20 23.45 1.15 1.35 2.05 2.10 Dancin' Thru The Nite Čas v sliki Ex libris l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani -f pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Kulturna panorama - 11.05 Radijski kabaret -12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Tedenski aktualni mozaik - 18.05 Znano in priljubljeno -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Radio na dopustu -22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra - 23.05 Literarni nokturno -Harry Kuhner: Pesmi - 23.15-5.00 Nočni program - glasba l. RADIO ŽIRI 16.00 - 19.00 - Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri - vmes EPP, obvestila in pogovor s sponzorjem oddaje - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.10 - Duhovna obzorja -12.30 - Horoskop - 13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radia Slovenija - 13.40 - Kuharski nasvet - 14.30 -Domače novice 1 - 15.00 - Tečaj angleškega jezika - ponovitev - 15.3C -Dogodki n odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 2 - 17.00 - Zabavno glasbena oddaja - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.59 - Odpoved programa MODNO ČEVLJARSTVO Stanko Kern PARTIZANSKA 5, KRANJ ® 064/215-852 FILMNET 7.00 The Furies, vestem 9.00 Back To Hannibal: the Return, akcijski 11.00 Caravan of Courtage, The Ewoks SLOVENIJA 1 SOVA ST. IVES ameriški barvni film, 1976; igrajo: Charles Bronson, John House-man, Jacqueline Bisset, Maximil-lian Schell. Film St. Ives je kriminalka, kjer se počasi razkrivajo slabosti junakov; vsi imajo nekaj malega na vesti, življenje pa se močno zaplete, ko njihove slabosti odkrijejo gangsterji in jih skušajo obrniti v svojo korist. Ekscentričnemu milijonarju ukradejo dnevnik. Da bi ga spet dobil v roke, bi moral odšteti 1000 dolarjev. Za izmenjavo naj bi poskrbel nekdanji novinar nočne kronike St. Ives. Sprva se opravila nič kaj rad ne loti, saj hitro zasluti, da imata .ilijonar in njegova očarljiva tajnica svoje igrice. A končno ga le premami nevarna naloga, toda že na začetku nastopijo neslutene težave. V mestni pralnici odkrijejo truplo nepomembnega lopova in policija na kraju zločina najde St. Ivesa. Osumljen je umora in priprejo ga. S pomočjo prijatelja mu uspe uiti, kmalu zatem pa ga obišče skrivnostna milijonarjeva tajnica, ki mu je pripravljena razkriti nekatere skrivnosti... 13.00 Evvoks: The Battle For Endor 15.00 No Nukes, glasbeni film 17.00 Bad Manners 19.00 Little Nikita 21.00 Gaby, A True Story, drama 23.00 Corning to America, komedija; Edie Murphy, Arsenio Hali 1.00 Nočni klub special 3.00 The Offence, drama 5.00 The Dancer's Touch, srhljivka RTL PLUS 6.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 6.45 Mask 7.10 V deželi dinozavrov 7.345 Dragi stric BiH 8.00 Mladinske oddaje 9.30 Klack 10.10 Jetsonovi 10.35 Mr. T. 11.00 Marvel Universum 12.05 Kapitan N 12.35 He Man 13.00 Super Mario Brothers 13.25 Želve ni-nje 13.45 Ragazzi 14.20 Mačke in pes 14.45 Lassie 15.10 Daktari 16.05 Angel se vrača 17.00 Vroča nagrada 17.45 Čudovita leta 18.10 Novo v kinematografih 18.45 Poročila 19.00 Poročilo iz nemške nogometne lige 20.15 Film 22.05 DaJI-as 23.05 Film 2.10 Film, ponovitev 3.30 Film 4.55 Umor je njen konjiček SCREENSPORT 2.00 Golf 4.00 Hokej na travi - evropsko prvenstvo 5.30 Biljard snooker 7.30 Akcija avto 8.00 Atletika - Bel-fast 9.00 Konjeništvo 10.00 lndy dirke 11.00 Dirke nascar 12.00 Konjeništvo 13.00 Monster Trucks 14.00 Argentinski nogomet 15.00 Golf - francoski open, prenos 17.00 Mednarodni moto šport 18.00 Dirke tovornjakov 19.00 Baseball - Chicago : St. Louis, prenos 22.00 Golf, prenos 24.00 Profesionalni boks KINO 29. junija CENTER amer. thrill. KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ hongkon. karate film V TIGROVEM GNEZDU ob 16. uri, amer. trda erot. RES JE DOBRA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, film NA BOJNI STEZI ob 17. uri, jug. film ČARUGA ob 19. in 21. uri DUPLICA amer. srhlj. IZGANJALEC HUDIČA III. ob 19. in 21. uri ŠKOFJA LOKA amer. avant. film DARKMAN ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. trda erot. GREŠNA DELA ob 20. uri RADOVLJICA amer. krim. film K-9 ob 18. uri, amer. krim. film BREZ IZHODA ob 20. uri BLED amer. zab film ODTRGANI PSIHIATER ob 18. in 20. u« BOHINJ amer. karate Tilm LOV NA NINJE ob 20. uri 1 a RJii? nrnr . Iz™ 1. PROGRAM TV SLOVENIJA TV HRVATSKA 2 8.55 9.05 10.00 10.30 11.10 11.40 12.00 12.30 13.10 14.40 15.30 16.50 16.55 17.00 17.05 18.30 18.35 19.05 19.15 19.30 19.55 20.05 20.40 20.45 22.05 22.25 22.30 23.55 Video strani Otroška matineja, Živ žav Nevarni zaliv, ponovitev kanadske nanizanke Boljše življenje, humoristična nadaljevanka TV Beograd Alpski večer Bled '91 Obzorja duha Ljudje in zemlja Prisluhnimo tišini Titanic, ponovitev Saga o Forsvtih, angleška nadaljevanka Sova, ponovitev EP Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Samorastniki, slovenski film (čb) EP Video strani Deklica z zlatimi prsti, oddaja za otroke Risanke TV okno TV dnevnik Vreme Neuničljivi, humoristična nadaljevanka HTV EPP Zdravo TV dnevnik, šport, vreme EP Video strani Sova Polna hiša, ameriška nanizanka Campion, angleška nanizanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.15 Frankfurt: Evropski pokal v atletiki (skupina A), vključitev v prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 Poznavalec piva, angleška dokumentarna serija 20.30 Ciklus filmov Carlosa Saure: Antonieta, francosko mehiški film 22.15 Rod Stevvart, zabavnoglasbe- na oddaja 22.45 Športni pregled, oddaja TV Novi Sad 23.15 Yutel, eksperimentalni program L PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Lathatar - Horizonti, kronika v madžarščini 9.30 Poročila 9.35 TV koledar 9.45 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke 10.45 David Copperfield 11.00 Glasbena oddaja 12.00 Sadovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Poročila 13.05 Daktari, ameriška nanizanka 13.55 In tudi letos, izobraževalna oddaja 14.25 Nedeljsko popoldne: Sestanek brez dnevnega reda 16.55 Veni, vidi 17.00 Nagrada, angleški film 18.45 Risana serija 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20.00 Alberto Moravia. Rimljanka, italijanska nadaljevanka 21.40 Boj za demokracijo, dokumentarna serija 22.40 TV dnevnik 23.00 Športni pregled, oddaja TV Novi Sad 23.30 Koncert z Mozartovega festivala Yutel Poročila 11.35 Video strani 11.45 Kaj početi ob nedeljah 14.00 Športno popoldne 14.15 Frankfurt: atletika za evropski pokal Essen: Svetovno prvenstvo v motociklizmu 19.30 Dnevnik 20.05 Garfield, ameriška risana serija 20.20 National Geographic 21.20 Vse razen ljubezni, humoristična nanizanka 22.50 V poznih urah, ameriška nanizanka KANALA 20.00 Triton z morja, japonska risana nanizanka 20.30 Nestrpni mož, francosko-itali- janski barvni film; Alain Delon TV KOPER 17.30 Športne oddaje 19.00 TV dnevnik 19.25 Videoagenda 19.30 Čarobna svetilka 20.30 Lokostrelci iz Shervvooda, britanski pustolovski film 21.50 TV dnevnik 22.00 V svetu domišljije, televizijska nanizanka 22.50 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Ena, dva, tri, ameriški film 10.50 1000 mojstrovin 11.00 Tiskovna konferenca 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Policijska postaja 1 13.35 Tvoje ustnice, tvoje oči, ameriški film 15.15 Čarobne minute 15.25 Hiša v Jeruzalemu 15.30 Otroški program 15.55 Potovanje skozi oblake 16.10 Kraljestvo miru 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-large 18.30 Leteči zdravniki 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 vse to počnem iz ljubezni 21.15 Švejkova paglavska leta, avstrijski film 22.45 Vizije 22.50 Na poti k nepredmetnemu svetu 23.35 Mozartov koledar 23.40 Apollo et Hvcijnthus, latinski intermedium 0.40 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 0.30 1.30 8.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kultura za zajtrk 9.30 Dunajski mavr 10.15 Universum 11.00 Nagrada Ingeborg Bachman 13.00 Dober dan, Koroška 13.30 Slike iz Avstrije 14.15 Dolina zadnjih potujočih trgovcev 15.15 Športno popoldne 17-15 Klub za seniorje 18.00 Policijska postaja, serija 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.00 Čas v sliki 19.48 Primer za tožilca 20.15 Smrtonosna napaka, ameeriški TVfilm 21.55 Čas v sliki 22.05 Poklic: Kaskader 22.50 Zakotne ceste, ameriški film 0.20 Chicago 1930 1.05 Čas v sliki L PROGRAM RADIO SLOVENIJA 5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Pomnjenja - 10.05 Nedeljska matineja - 11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 17.30 Humoreska tega tedna - 18.00 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik -20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jems Tate: Pesmi - 23.15-04.30 Nočni program, glasba 1. RADIO ŽIRI 9.00 - Napoved programa - EPP - radijski koledar, kino - 10.00 - Športne novice - 10.20 - Alpetourovo turistično okence - 11.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel - 12.10 -EPP - 12.30 - Čestitke in pozdravi -13.30 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Začetek - 8.05 - Oddaja za otroke - 9.15 - Horoskop - 9.45 - Špikov kot - 10.15 - Slovenci v svetu -10.45 -Nasvet za nedeljsko kosilo - 11.00 -Radijski sejem - 12.00 - Čestitke poslušalcev - 13.00 - Tema - 14.00 - Čestitke - 15.00 - Razgovor - 16.00 - Čestitke poslušalcev - 17.00 - Tema -18.00 - EPP -18.59 - Odpoved programa FILMNET 7.00 Scooby Doo Meets The Boo Brothers, risanka 9.00 Lifestyles of teh Rich and Ann 11.00 Nadine, komedija 13.00 A Study in Scarlet, drama 15.00 The Young Runaways, akcijski film 17.00 Crazy Tinmes 19.00 Married to The Mob, komedija 21.00 Little Svveethart, drama 23.00 Mes-senger of Death, srhljivka 1.00 Up The Academy, komedija 3.00 Sha-dow Play, romantična komedija 5.00 Northstar RTL PLUS 6.00 Mr. T. 6.20 Kapitan N 6.45 Jetso-novi 7.10 Različne mladinske oddaje 9.30 Film 11.00 Ta teden 12.05 Klasika a la carte 12.35 Neverjetne zgodbe 13.00 Moj oče je zunajzemeljsko bi- SLOVENIJA 2 20.30 ANTONIETA francosko-mehiški barvni film, 1982; režija: Carlos Saura; igrajo: Isabelle Adjani, Hanna Schygul-la, Carlos Bracho, Elena Rojo, Ignacio Lopez Tarso, Gonzalo Vega, Tito Junco. Zgodba filma sega iz sedanjosti nazaj v mehiško nemirno preteklost, ki zaznamuje življenje naslovne junakinje Antoniete. Prav njena nenavadna zgodba je v ospredju tega Saurovega filma. A tu je še ena junakinja, ki Antonie-tino zgodbo odkriva košček za koščkom, dokler se z njo skorajda ne poistoveti. To je mlada francoska novinarka, ki piše knjigo o samomorilkah in skuša odkriti motive za njihova dejanja. Nekega dne izve, da se je davno pred tem mlada ženska ubila v notredamski katedrali. V Parizu ne more razkriti, kdo je bila Antoniete, kaj jo je privedlo v francosko prestolnico in kaj jo je vodilo v usodno odločitev. Sled jo vodi v Mehiko, kjer se sreča z njenimi prijatelji, znanci. Že prvi napove, da je o tem nenavadnem bitju težko obuditi pravo podobo. Antonieta je bila hči slavnega mehiškega arhitekta. Zgodaj se je poročila, a zapustila moža, s katerim ni našla skupnega duha. V španščino je prevedla najmodernejše in v Mehiki še neznane evropske pisce, Kafko, Cocteauja, Joyca. Ustanovila je tudi avantgardno gledališče Ulysse, v katerem so igrali po njenih prevodih, sama pa je tudi nastopala. Po neizpolnjeni ljubezni do pesnika Lozana, ki ga ni nikoli nehala ljubiti, se je leta 1929 z vsem žarom priključila volilni kampanji Varconcelosa. Revolucionar, ki je, kot omanjajo v filmu, za kratek čas vzburil nasprotujoče si mehiške duhove, je Antonieto navdušil, ko je v svojih nagovorih mehiškemu ljudstvu omaljal Platona in Nietzscheja. Antonieta je postala njegova ljubica in mu je sledila iz kraja v kraj. V nemirnih časih se je Var-concelos umaknil v Pariz, pot za njim pa je ubrala tudi Antonieta... tje, Družina Munster, Ultraman 14.00 Film 15.15 Evropsko prvenstvo: deset plesov z Dunaja 16.20 Film 17.50 Petrova glasbena revija 18.45 Poročila 19.10 Dan kot noben drug 20.15 Film 21.45 Spieglov TV magazin 22.25 Prime Time 22.55 Model in vohljač 23.45 Dirka formule 1 0.05 Ponoči, ko zmrzne kri 0.30 Neznane dimenzije 1.15 Alfred Hitchock prikazuje GLAS ! EKONOMSKA f I PROPAGANDA jr KINO 30. junija CENTER amer. thrill. KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ hongkon. kung fu film ZMAJ BRUCE LEE ob 16. uri. amer. trda erot. RES JE DOBRA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. akcij, filma KRVAVI ŠPORT ob 17. in 19. uri, prem., nem. trde erot. KONTESINE NESPODOBNE IGRE ob 21. uri DUPLICA amer. karate film AMERIŠKA Nl-NJA II. ob 10. uri, amer. srhlj. IZGANJALEC HUDIČA III. ob 17. uri, prem. jug. filma ČARUGA ob 19. in 21. uri DOVJE amer. vohun, film ŽIVI PAKET ob 19.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. avant. film DARKMAN ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. avant. drama BELI LOVEC - ČRNO SRCE ob 19. uri RADOVLJICA amer. film KLETKA ob 18. uri, amer. krim. film K-9 ob 20. uri BELD amer. karate film LOV NA NINJE ob 18. uri. amer. film ŽENA HUDIČ ob 20. uri BOHINJ amer. zab. film ODTRGANI PSIHIATER ob 20. uri 1, PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV Mozaik, ponovitev 9.00 Igrajmo se gledališče 9.25 Gostovanje Slovenskega nacionalnega baleta v Minsku 10.05 Obzorja duha, ponovitev 14.50 Video strani 15.00 Zdravo, ponovitev 16.20 EP Video strani 16.25 Sova, ponovitev 17.50 EP Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV dnevnik 18.05 TV mozaik 18.05 Utrip, ponovitev 18.20 Zrcalo tedna, ponovitev 18.35 Spored za otroke in mlade 18.35 Knjižna novost 18.45 Radovedni Taček: Kralj 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Nore gobe, drama HTV 21.15 Osmi dan 22.00 TV dnevnik, vreme 22.20 EP Video strani 22.25 400 let slovenske glasbe 23.10 Sova: Simpsonovi, ameriška animirana nanizanka Campion, angleška nanizanka 0.30 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.00 VVimbledon: Tenis, prenos 17.00 Satelitski programi, poskusni prenosi 19.30 TV dnevnik 20.00 Tunguzijska katastrofa, poljudnoznanstvena serija HTV 20.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 21.30 Omizje Tenis, posnetek iz VVimbledo-na Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 9.30 Poročila 9.35 TV koledar 9.45 Familv album, tečaj ameriške angleščine 10.15 Zlata nit, otroška serija 10.45 Boj za demokracijo, ponovitev dokumentarne serije 11.45 Video strani 11.55 čarovniki iz OZA, ameriški mladinski film 13.35 'Alo. 'alo, angleška nanzanka 13.40 Rumena reka, dokumentarna serija 14.40 Poročila 14.45 TV koledar 14.55 Dobrodelni koncert za rehabilitacijski center v Zagrebu, posnetek 15.35 Zvezdne steze - nova generacija, ameriška znanstvenofantastična nanizanka 16.20 Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka 16.45 Delo na črno, ameriška nanizanka 17.40 Zlata nit, otroška serija 18.15 Hrvaška danes 18.45 Alpe Jadran 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Fraktura mikroada, francosko- kanadska TV drama 21.55 Sedem dni v svetu, zunanja politika 22.25 TV Dnevnik 22.45 Kinoteka Hollywooda: Veliki Flamarion, ameriški film 0.05 Yutel 1.05 Poročila TV HRVATSKA 2 13.45 Video strani 13.50 Pregled programa 13.55 VVimbledon: Tenis - odprto prvenstvo Velike Britanije 20.30 Napoved programa 20.50 Prvaki razreda, ameriška humoristična serija 21.25 Dinastija Eastvvick, nadaljevanka 22.15 Homeland, dokumentarni film 22.50 Temna plat pravice, špansko- angleška nadaljevanka 23.40 Poročila 0.00 Glasbeni vsakdan KANALA 20.00 Triton z morja, japonska risana serija 20.30 Dali, španski biografski barvni film TV KOPER 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program Stanlio in Olio 20.00 Lucvjin Show, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Naš prijatelj Koper... poleti 21.00 Slavnostni koncert ob Slovenskem svetovnem kongresu 23.00 TV dnevnik 23.10 V svetu domišljije TV AVSTRIJA l 9.00 Dopoldanski program; Čas v sliki 9.05 Policijska postaja 9.30 Slika Avstrije 10.00 Tednik, ponovitev 10.30 Švejkova paglavska leta, ponovitev nemškega filma 12.00 Spomini, iz pogovora z Roso Jochman 13.00 Čas v sliki 13.10 Primer za tožilca, ponovitev 13.40 Gusarska kraljica, ameriški film 15.00 Šlup z zelene zvezde 15.30 Ostržek 15.55 Mali ljudje - veliki ljudje 16.10 Gusarji z reke Spree, velika sprava 16.35 SOS - Hillds end ne odgovarja 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.30 Leteči zdravniki 19.20 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Šport v ponedeljek 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Hunter 22.10 Bližnji posnetek 22.40 Vas ob meji, 1. del 0.35 Nagrada Ingeborg Bachman 1.50 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 13.55 Nekoč 14.00 Šport Tenis - VVimbledon 17.30 Lipova ulica, družinska serija 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Gaudimax 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Gozdarska hiša Falkenau 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Teleskop 22.00 Čas v sliki 23.30 Nočni studio 0.30 Čas v sliki l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -11.05 Izbrali smo... 12.30 Kmetijski nasveti -14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba -18.05 Pihalne godbe vam igrajo -20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami -23.05 Literarni nokturno - Anka Petri- NOVO V KINU čevič: Ponovno te kličem - 23.15-4.30 Nočni program, glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 12.30 -Športni pregled - 13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija -14.00 - Glasbena rubrika: klasična glasba - 14.30 - Domače novice 1 -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila -16.30 - Domače novice 2 - 17.00 - Tema - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa - KINO_1. julija CENTER amer. thrill. KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 19. uri LETNI KINO STADION STANKA MLAKARJA amer. thrill. KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 21.15 uri STORŽIĆ in ŽELEZAR Danes zaprto! RADOVLJICA amer. krim. film BREZ IZHODA ob 20. uri BLED amer. film KLETKA ob 20. uri KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO (Silence of the lambas) Režija: Jonathan Demme; scenarij: Ted Tally po romanu Thomasa Harri-sa; fotografija: Tak Fujimoto; glasba: Hovvard Shore; Igrajo: Jodie Foster (Clarice Starling), Anthony Hopkins (dr. Jannibal Lecter), Scott Glenn (Jack Cravvford), Ted Levine (Jame Gumb / Buffalo Bili). Jonathan Demme je eden najtalentiranejših učencev žanrovske šole Rogerja Cormana. Pomembnejši filmi so Čudovito dekle (Something wild, 1987), Poročena z mafijo (Married to the Mob, 1988) in seveda veliki met Ko jagenjčki obmolknejo. Jodie Foster je sinonim za igralko, ki igra problematične vloge: že v tretjem letu kaže ritko za Coper-tone, v Taksistu je dvanajstletna prostitutka - narkomanka, v Deklici, ki je živela tam doli, je že morila, v Obtoženi jo skupinsko posilijo v gostilni, za nameček pa so zaradi njene pozornosti celo streljali na predsednika Rea-gana. Idealna ženska za masovnega psiho-morilca. Anthony Hopkins, sicer angleški gledališki igralec, nam je znan po vlogah tihih in mirnih ljudi, ki zgolj s pogledom uspejo sugerirati razum intelektualca ali pomembne zgodovinske osebe. Pomembnejši film Človek - slon, Upor na ladji Boun-ty, Zima nekega leva). Masovnemu morilcu formata dr. Hannibala Lecter-ja, se pač prilega ščepec aristokratskega pridiha. Predstava se lahko začne. Dr. Hannibal Lecter je v filmu Ko jagenjčki obmolknejo pravzaprav resnični vrh piramide, okoli in zaradi katerega je filmsko dogajanje sploh omogočeno, dasiravno večino filmskega časa preždi v zaporu. Dr. Hannibal Lecter je bil, preden so ga obsodili na dosmrtno ječo, genij in psihiater, s kupom naslovov in diplom, brez tekmeca v stroki. Bleščečo znanstveno kariero mu pokvari FBI agent Will Graham (Manhunter), ko odkrije, da ima dr. Lecter navado, da po uspešno upravljenih psihoanalitičnih seansah, svoje paciente poje, še posebej so mu pri srcu notranji organi. Dr. Hannibal Lecter preživi 10 let v zaporu, ohrani pa bistrino in neverjetno pronicljivost duha, vendar tudi željo po ubijanju in kanibalizmu. Dr. Hannibal Lecter je genijalni um, ujet v popačeno in perverzno živalsko željo po goltanju človeškega mesa. Toda pojavi se nov masovni morilec, ki žrtve ženskega spola najprej ubije, nato pa jim potegne kožo s telesa (za to ga imenujejo Buffalo Bili). In kdo bo bolj poznal in razumel delovanje, želje in smisel početja masovnega morilca kot ravno drugi in še perverz-nejši masovni morilec - dr. Hannibal Lecter. Zato mu oblasti pošljejo FBI - študentko Clarice Starling (Jodie Foster), da prek njega poskuša priti do Buffalo Billa. Začne se igra mačke z mišjo, dolgotrajni in duhamorni rebusi, ki jih dr. Lecter zastavlja Starlingovi, jo počasi vodijo do morilca. Za povračilo pa mu mora zadržana in ambiciozna študentka odgovarjati (zelo osebna) vprašanja. Vzporedno s policijsko preiskavo poteka še groteskna psihoanaliza kaznjenca z detektivom. In zgodi se tisto, kar se ne bi smelo: med njima začnejo prasketati iskrice, sicer skrbno skrite, toda opazne. In v prenekaterem gledalcu se začne goditi skrivnostni preobrat. Neopazno, tiho, vendar zanesljivo se začne njegov odnos do dr. Lecterja spreminjati. Gledalec, kot senzor skrbno vodenih signalov filmskega meta - jezika reagira na svojevrstno psihianalizo, ki jo, tako kot dr. Lecter nad Sterlingovo, film uprizarja nad njim. In naposled prekorači svojo notranjo mejo. Navkljub vsem racionalnim prepričanjem začenja najprej navijati, nato se pa še identificirati s satanskim likom dr. Hannibal Lecterja. Ne razumeti, sočustvovati, temveč identificirati. Kot z VVinnetoujem. Kot odgovor na potlačeno gledalčevo željo, uspe dr. Lecterju spektakularni beg iz »najbolje zastraženega zapora na svetu«, potem ko je Starlingovi pustil že dovolj ključev, da se dokoplje do Buffalo Billa. Za nameček pa jo še ozdravi njenih latentnih psihoz iz otroštva. Konec filma dočaka dr. Hannibal Lecter živ in zdrav, že v lovu na novo žrtev (tiranskega upravnika zapora, v katerem je bil zaprt), ki »da jo bo imel na večerji«. Njegovo nežno ljubezensko razmerje do Clarice Starling ostane neizžive-to. Zaenkrat. ZA DONI IN DRUŽINO PIŠE: Danica. Dolenc SKRBIMO ZA SVOJE ZDRAVJE Preprečujmo zapnevanje arterij (1) Kadar žile zapnijo, zgubijo svojo prožnost. Te bolezenske spremembe so znane z imenom arterioskleroza. Poznamo dve vrsti te bolezni. Prva je pogostna pri starejši ljudeh; povzroča jo nabiranje kalcija v notranji plasti žilne stene. To je tako imenovana arterioskleroza. Druga pa nastane zaradi nabiranja holesterola v steni arterij (arterioskleroza) s posledičnim trdenjem in debele-njem teh žil. Na to vrsto lahko vplivamo s hrano. Preveč holesterola in premalo lecitina pospešuje nastajanje bolezni. Če žile odvodnice tako otrdijo, da ne samo izgubijo svojo prožnost, temveč se zmanjša tudi njihov premer, se svetline arterije zožijo v prav ozke cevi. Ker ostane količina krvi v krvnem obtoku enaka, srce pa mora opravljati za toliko večje delo, za kolikor se je zmanjšal premer žil, se krvni pritisk veča. Nevarno pa je, če se venčne žile srca tako zožijo, daje ogrožena prekrvavitev srčne mišice in ovirana njena dejavnost. Ker vemo, da je kajenje obtočilom zelo v kvar, velja za kadilce, bolne za arteriosklerozo, kar najstrožje opozorilo, naj takoj prenehajo kaditi. VVilliam Kannel z Inštituta za preventivo im socialno medicino na harvardski medicinski fakulteti opozarja, da povprečnemu Američanu, staremu manj kot šestdeset let, grozi srčni napad, in to v razmerju 1 : 5. Kannel, ki je bil tudi direktor Narodnega inštituta za bolezni srca in pljuč, je že leta 1974 ugotovil, da je število ljudi, ki imajo bolne venčne žile v starosti manj kot 45 let, za 14 odstotkov večje, kot prejšnje čase. Preprečevanje je prava odrešilna beseda za bolezni venčnih žil, zakaj za mnoge prizadete je le malo upanja, da bi ozdraveli. Osem odstotkov ljudi umre že pri prvem srčnem napadu. Videl sem pametne ljudi, ki so ustavili trdenje venčnih žil z dieto, revno z živalsko maščobo in bogato z vitamini in presnimi zelenjavnimi sokovi za pijačo, pravi v svoji knjigi "Moja pot k zdravju in mladosti" Američan Gavelord Hauser. TA MESEC NA VRTU Sadike zimske endivije bomo potrebovali proti koncu julija, zato moramo že zdaj skrbeti za pravočasno setev. Za vzgojo sadik potrebujemo približno 5 tednov. Sejati moramo dovolj redko, da ne bomo imeli namesto lepih sadik le goščo pretegnjenih dolginov. Po potrebi po vzniku rastlinice preredčimo, tako da je med njimi najmanj po 3 cm prostora. V drugi polovici junija še vedno lahko sejemo listnati ohrovt. Sadike bomo za stalno razsajali proti koncu julija. Pridelka bo jeseni res nekoliko manj kot pri ranih setvah, toda tako lahko izkoristimo izpraznjene grede. Proti koncu junija je novozelandska špinača že toliko obrasla, da jo lahko uporabljamo. Od zdaj naprej jo je treba "obrezovati" vsak teden, da se razvijejo novi poganjki. Mlade poganjke je treba porezati, čeprav ne potrebujemo špinače. Vse mlade vršičke porežemo tako, da ostaneta le še dva lista; vedno bomo imeli na voljo dovolj mladih vršičkov, mehkih in okusnih, medtem koje starejše listje trdo in neuporabno. Kdor v suši ne zaliva korenja, mora računati s tem, da bo del korenja razpokal. Ob nagli menjavi moče in suše se zgodi korenčku podobno kot kolerabi: po izdatnem dežju za sušo poči. Če se hočemo izogniti škodi, moramo redno zalivati. Junija sajene sadike pora se bodo do jeseni še tako razvile, da jih ne smemo saditi bliže kot 25 cm vrsto od vrste; vrstna razdalja naj bo 15 cm, sicer pa kot vedno, tudi zdaj sadimo por globoko. Pri visokih paradižnikih moramo privezovati glavne poganjke in odstranjevati zalistnike. Če le moremo, vzgajajmo kumare na "špalirju", to je na kakšnem ogrodju, mreži. Prednost se pokaže predvsem v deževnem poletju: tako vzgojene kumare ostanejo veliko bolj zdrave, kot one, ki se plazijo po tleh. Amandma Jožeta Smoleta, da bi v ustavni akt o neodvisnosti zapisali neodtujljivo pravico do dela, ni bil sprejet. Škoda! Se zadnje upanje, da bi naslednje leto dosegli stopnjo nezaposlenosti nič. -;-_-1-1 Ohladimo se s čaji Poletni čaj Za 4 osebe potrebujemo 6 vrečk Podravka indijskega čaja ge Pekoe, 1 1 vode, 5 dag sladkorja, 1 limono, kocke ledu, skino višnje 1/2 dl vinjaka Segestica. V porcelanast čajnik dajte vrečke s čajem in jih prelijte z vodo. Pokrito naj stoji pet minut, nato vrečke poberite, čaj kajte in ohladite. Rob visokih kozarcev namočite v limoni nato v sladkor in pustite, da se oboje posuši. V kozarce dajte kocke ledu, maraskino višnje, vse preliju jem, v vsak kozarec pa nalijte še malo vinjaka. Kozarce okr rezinami limone. Oran-mara- vročo oslad-n sok, : s ča-usite z Ledeni čaj Za 4 osebe potrebujemo 5 vrečk Podravka indijskega čaja Oran-ge Pekoe, 8 dl vode, kocke ledu, limonin sok. Vrečke čaja prelijte z vročo vodo, pokrijte in pustite stati pet minut. V štiri kozarce razporedite ledene kocke, prelijte z ohlajenim čajem in ponudite z limoninim sokom. Bezgov napitek Za 4 osebe potrebujemo 5 vrečk Podravka bezgovega čaja (ali nekaj svežih cvetov), 8 dl vode, 2 limoni, 2 dl tonika, sladkor po okusu, kocke ledu. Čajne vrečke prelijte z vročo vodo in pustite stati pet minut, nato vrečke poberite (če sta uporabili cvetove, jih odcedite) in čaj ohladite, dodajte limonin sok in posladkajte po okusu. V kozarce dajte kocke ledu, rezino limone, zalijte s pripravljenim čajem in dolijte tonik. Prejšnji teden so se vsi mode in lepote željni Kranjčani lahko zgrnili v Gauloises Blondes, kjer so kranjski in ljubljanski butiki pripravili modno revijo. Predstavili so se Brillv, La-dy, Olja in Lango iz Kranja, Cotton plub, Lady Show-Show in Vipiz Lju-' bljane, optika Vervega', modno,frizerstvo Beautv center iz I)omžal in prikupne manekenke in manekeni iz agencije Yuppie. Pnreditev je povezovala Saša Gerdej, obiskovalci pa so lahko videli kopico prikupnih, elegantnih in nenazadnje tudi svečanih modelov, ki imajo vsi tudi to dobro lastnost, da jih lahko v ■ omenjenih butikih tudi že kupite. M. P., foto: J. Cigler TEMA TEDNA PRIJAZNI NASMEH No, pa je šlo - kakorkoli je že šlo! Zdaj smo tako odcepljeni, da nam od vsega lepega na čase kar malo slabo prihaja! Kajne, daje odcepitveni občutek od sile nenavaden občutek: ko že misliš, da bi bilo dobro, da te vendarle vidijo na odcepitveni proslavi, ti nad lastno bučo preletijo vojaški avioni in hajde pod prvo hrastovo mizo! Potem ti rahlja živčke čisto zaresno sporočilo, da so v Ratečah vojaki - ki da na obeh straneh ležijo ob meji in kukajo iz trave, obenem pa čez mejo ne pustijo niti dvolastnikov! A požreti je treba tudi vse neposredne grožnje, kajti od-cepitvena proslava se obeta kvečjemu na kakšnih en do dva tisoč let. Kje pa ste že videli kakšnega navdušenega vrtičkar-ja, ki bi bil zamudil priložnost, da se na lastne oči prepriča, da se lipa lahko sadi tudi sredi vročega julija? Vse vrtičkarske enciklopedije tega sveta vam bodo vehementno odsvetovale, da se saditvenega posla lotite v vročem poletju in argumentirano priporočale, da je čas sajenja izključno le jeseni in spomladi. Zal pa so tudi najboljši sadjarski nauki pomanjkljivi: drevje, kot denimo naša slovenska lipa, se »prime« tudi ob polni Luni in na vroč poletni dan, mora pa biti seveda odcepitveni in noben drug! Sadike lipe morajo biti tudi moralno neoporečne: ne smejo namreč prihajati iz drevesnice, ki jo vodi kakšen komunistični simpatizer, boljševik ali udbaš. Lipe kot simbol slovenstva - me pa res zanima, od kdaj je lipa simbol slovenstva - bodo na odcepitveni dan posajene po vsej Sloveniji: in večini njih, boste videli, ne bo v življenje pomagala nobena odcepitvena evforija! Narava terja svoje in še pa še posla bodo imeli komunalci, da bodo hirajoče sadike vsaj za silo ohranjali pri življenju. Dokler v jeseni in ob pravem času ne bodo skrivaj posadili novih... Lipa je, kot je dejal oni dan zgodovinar in strokovnjak, samo in le marketinški znak in prav nič drugega! Tako kot ni treba gojiti pretiranih emocij ob Triglavu, pa naj bo še tako slovenska in sveta gora! Heraldika ga nikoli in nikdar ne bi uvrstila v grb in na zastavo! A vendar ga imamo: zgodovinarjem in strokovnjakom gredo lasje pokonci, pa kaj? Imamo pač, kar imamo! Pod lipo Res nočemo kaliti veselja ob spominu na zanosni suvereni dan naše države, ko smo se objemali in jokali od veselja! Ta narod očitno na vsake toliko časa krvavo potrebuje kakšen zgodovinski dan: saj še pomnite, tovariši, s kakšnimi za-nosnimi iskricami v očeh smo zasadili 88 dreves za našega tovariša Tita? V dobro tej spontani ideološko - ekološki akciji za tovariša Tita je šteti vsaj to, da glede saditvenega sortimen-ta ni bilo kakšnih posebnih zahtev: lahko si posadil, kar si že hotel. Zdaj pa je bila stvar decidirana: lipa in nič drugega! Uf, koliko lip bo raslo po Sloveniji, pod njimi pa bomo sedeli mi, lipki in lipke in moževali o tem in onem. Pod lipo ti očitno modre misli kar drvijo iz glave; čeprav sem v rahlih dvomih in moram priznati, da pod našo lipo na vrtu, ki je kaj vem koliko visoka in ki je je zares zelo mogočna, meni nikoli niso drvele iz glave kakšne bolj prosvetljene misli kot kjerkoli drugod. Lipa kot lipa, lipa kot senca poleti pa zdravo! Zdaj pa me kar že nekaj časa mika, da bi bilo dobro v kakšnih hudih življenjskih skušnjavah sesti pod lipo - pa naj mi končno že kapnejo kakšne globokoumne! Lipki in lipke smo torej odcepljeni, kar je neznosno dobra stvar, dokler je na mizi kakšna dobra papka in pupka. Ko pa zgodovinski trenutek premine in človek pride rahlo k sebi, so zadeve presunljivo manj poetične in veliko bolj prozaične: glad in beda in skorajda že Vorančev »levi devžej«, levi žepek: ko je namreč soseda revnemu fantičku napolnila desni žep z dobrotami, ji je ponudil še levi žep, češ poglej, saj imam vendarle še en žepek. Zato, ker je stvarnost za del slovenskega prebivalstva socialna grozljivka, naj mi bo dovoljeno, da me protokolarni ceremoniali tudi na odcepitveni dan pretirano sploh ne zanimajo. Še posebej ne, ker so ti rituali pri nas kot zakleto vedno improvizirani, »vkup zmašeni«. Kar spomnite se, kakšne mini - zastavice so visele po naših okrajih, pač zato, ker je posel stoletja - izdelavo novih zastav - dobila neka zasebna firma in kajpak nikakor ni zmogla zadostiti enormnemu povpraševanju po novih zastavah. 0 D. Sedej Tanja Erjavec Pet minut pred sedmo zvečer je bilo, zdaj zdaj bodo zapirali. Kar malo postrani sem pogledovala proti blagajničarki, kdaj mi bo dala vedeti, da je konec, naj pridem jutri. Pa ni bilo nič takega. Dekle pri deli-katesah in sirih, ki si je že dala opraviti nekje zadaj, je bilo v trenutku spet za njeno stekleno vitrino dobrot in me s prisrčnim nasmehom povabilo naj izberem želeni sir. Ja, res je težko izbirati, čeblja, toliko vrst jih imajo, zadnjič jih je preštela, 87 vrst jih je, no, kakšen morda zdajle manjka, saj veste, poide pa spet pride, ampak več kot šestdeset vrst jih je pa, največ jemljejo najdražje sire, res, človek kar ne bi verjel, ampak kvaliteta je pač kvaliteta, ho-landski siri gredo najbolje, ementalec, edamec, gauda v teh velikih rdečih bunkah, pa novi okus mazdamer pa gorgonzola, gorgonzole prodamo ob koncu tedna tudi po trideset kilogramov dnevno, pa tudi tale, samostanski, v zelenem ovitku, ki ima manj maščob, kar dobro jemljejo, precej cenejši je od drugih, ja seveda, pa vse delikatese, tudi te jemljejo največ najdražje, šunko, pršut, dobre mesne izdelke imamo, od Mlinarica, Arvaja, Kočne, iz Šentjurja pri Celju, konjske salame od Mercatorja, pa slaščice tudi, vsak dan sveže... Moja mlada sogovornica je bila Tanja Erjavec, ki že od otvoritve sem prodaja delikatese, kruh in slaščice v novi trgovini Živil v Drulovki. Prijeten deklic, prava trgovka, ki se je pripravljena stranki posvetiti tudi, ko ura v njihovem "zvoniku" odbije že konec šihta. Dobre poslovodkinje so jo imele v rokah, menda je bila zadnja praktikantka gospe Cuderma-nove v Britofu, zdaj je že upokojena, a je pri strankah slovela kot prijazna, uslužna, sposobna poslovodkinja, in potem pri gospe Anki Oreharjevi na Zlatem polju. Veliko sta jo naučili, a tisti notranji žar, ki ga tudi mora imeti prava trgovka, mora biti že v tebi. Tanja ga ima. # D. Dolenc TURISTIČNO DRUŠTVO TRŽIČ TOURIST OFFICE 64290TR2IC TEl(OM)*M*> POSTNI PREDAL 4» SLOVENIJA-JUGOM AVIJA TURISTIČNO DRUŠTVO TRŽIČ Prireditveni odbor XXIV. Šušterske nedelje Tržič, Cesta JLA štev. 2/1 64290 TRŽIČ zbira naročila stojnic Delež kritja stroškov (organizacija, ozvočenje, montaža in demontaža stojnic, čiščenje, reklama in propaganda) znaša po stojnici 250 DEM, plačljivo v dinarjih po srednjem tečaju na dan plačila. Posebne želje se krijejo po dejanskih stroških. Pisna naročila sprejemamo do 15. 7. 1991. Po pregledu naročil in razporedu po strojnicah vam bomo do 31. 7. 1991 potrdili vašo udeležbo in vas obvestili o nadaljnjem sodelovanju. Vse dodatne informacije dobite pri TD Tržič, telefon št. 50-473, vsak dan od 8. do 13. ure, razen sobote in nedelje. Ljudje se čudijo, od kod kar naenkrat denar za popravilo slovenskih cest, saj armada na več regionalnih in magistralnih cestnih odsekih pospešeno odstranjuje vrhnjo plast asfalta. ON Os T* 2 ^ -5 00 rs U C/3 < O z OS O O Z < rr h- C/0 Dvignil bom zastavo, Janezu nad glavo Letos je bilo v Novi Oselici pri Sovodnju že četrto družabno srečanje Janezov. Prireditev je pripravilo Turistično društvo Sovodenj, prišlo pa je nekoliko manj Janezov kot prejšnje leto. Predsednik društva Janko Kalan je v daljšem govoru med drugim dejal, da so tudi letos povabili na prireditev precej znanih in pomembnih slovenskih mož, ki jim je ime Janez, Ivan, Janko, Johan... Kar nekaj se jih je opravičilo, med drugim tudi nekdanji slovenski predsednik Janez Stanovnik, ki je prirediteljem v Novi Oselici poslal pismo: »Prav lepa hvala za Vaše ljubeznivo povabilo na srečanje kranjskih Janezov. Žal se zaradi bolezni v družini srečanja ne morem udeležiti, želim vam pa obilo dobre sreče in razvedrila v teh nemirnih časih....« Po petju himne kranjskih Janezov, ki so po mnenju številnih navzočih pač »najboljša roba«, je Janko Kalan orisal zgodovino in pomen nastanka zveze kranjskih Janezov. Pobuda, da bi se kranjski Janezi vsako leto zbrali v Novi Oselici, se je porodila pred leti na Rmanov-cu, kjer so se zmenili, da bo srečanje ob kresi, ko se dan obesi. Kranjski Janezi niso nobeni politikami in tudi naziva ne spreminjajo, kot denimo kmečka stranka, so tovariši in gospodje, korakajo pa vedno pod isto zastavo. Njihov farni patron je Janez Nepomuk... Zanimivo je, da je Janezov pri nas kar veliko: od 11 direktorjev v tovarni Termopol v Sovodnju je bilo kar šest Janezov! Tudi v Vatikanu je že tretji Janez. Da niti ne omenjamo drugih slavnih Slovencev, ki nosijo ime Janez. Janezi so kajpak po mnenju predstavnikov Zveze kranjskih Janezov odlični ljubimci.. Lani so na srečanju prekrstili nekega Dušana v Janeza, ki se je vpisal v matično knjigo in obljubil, da bo kar najhitreje poskrbel za naraščaj - za Janezka, seveda. Najstarejši Janez na srečanju pa je bil Janez Gladek, ki je seveda dobil v dar steklenico vina in klobaso. Med udeleženci je bil tudi Janez Govekar, ki je pozdravil navzoče s krajšim nagovorom o Janezih. Dejal je: »Na koledarju je Janezov natanko za en februar. Ne prestopnega, ampak čisto navadnega. Seveda so najbolj znani: Janez Nepomuk - ta fižolov Janez, Janez Krst-nik, pa ob koncu avgusta Ob- glavljeni Janez ali Janez brez glave, pa konec septembra Janez Evangelist. Sicer pa so tu še: Janez Zlatoust - teh je najbrž že zelo malo, saj še za čisto navadne zobe ni denarja, pa Janez Damaščan, Janez Ka-pistran, Janez Bosko, Janez Vianej in še najmanj dvajset drugih Janezev.« »A ko smo že tu na Novi Oselici,« je nadaljeval Gove-karjev Janez, »naj velja nekaj besed novooselškemu farnemu zavetniku ali patronu Janezu Nepomuku in jutrišnjemu zavetniku farne župnije v Gorenji vasi Janezu Krstniku. Po vsej srednji in delu Zahodne Evrope ga ni bilo mostu, ki na njem ne bi stal kip duhovnika v ro-ketu, z bireto na glavi in ven- Kranjski Janezi so se na prireditveni prostor pripeljali s kočijo... v četrti križarski vojski zavzeli Bizanc, so ob vrnitvi dele Janezove glave raznesli po Evropi... Janezi so se na Novi Oselici imeli v nedeljo zvečer imenitno. Turistično društvo pa je treba pohvaliti, da zna pripraviti tako prijetna družabna srečanja in razveseliti ljudi, ki so prihajali od blizu in daleč... • D. Sedej Kranjski Janezi pod mogočno lipo na Novi Oselici. Najstarejši udeleženec Janez Gladek cem peterih zlatih zvezd okoli nje, s križem in palmo v eni roki pa s kazalcem druge roke na ustih. Na tisoče podob kliče v spomin češkega svetnika Janeza Nepomuka. Bil je visok cerkveni dostojanstvenik v Pragi in spovednik kraljice Ivanke Zofije, žene razvratnega kralja Vaclava. Značilno je, da god sv. Janeza Nepomuka ne slavimo na njegov smrtni dan 20. marca, temveč 16. marca. V Pragi na Češkem je ta dan pravi praznik. Nanj prihaja na stotine ljudi in med drugim spuščajo lučke po reki Vltavi. No, pri nas je Janez Nepomuk zavetnik fižolove letine, zato mu pravijo kar fižolov Janez - ponekod pa kar fižkovec. Janez Evangelist ima na Slovenskem več kot 40 cerkva. Glavo Janeza Krstnika so po ljudskem izročilu nato hranili v raznih mestih bližnjega Vzhoda, nazadnje pa v Bižancu. Ko so križarji Boris Novkovič je skupaj s kitaristom Nočne straže navduševal kranjsko občinstvo v Gauloises Blondesu. Prejšnji petek je v živo prepeval svoje tudi pri nas popularne skladbe. Obiskovalcev je bilo lepo število, in prav poskočni so bili. Konec meseca pa se, naj že danes opozorimo nato, obeta gala nastop v Gauloises Blondesu - Arsen Dedič. #M. P., foto: J. Cigler l. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik, ponovitev 9.00 Zgodbe iz školjke 10.05 Osmi dan, ponovitev 10.50 Omizje 16.10 Video strani 16.20 EP Video strani 16.25 Sova, ponovitev 17.50 EP video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV dnevnik 18.05 Spored za otroke in mlade: Norčije v gledališču, predstava PDG Nova Gorica 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Ingverjevo drevo, angleška nadaljevanka 21.05 Novosti založb: Prelistajmo skupaj 21.15 Mednarodna obzorja: Švica 21.45 Glasbeni portreti: Goran Bre- gović, oddaja HTV 22.05 TV dnevnik, vreme 22.25 EP Video strani 22.30 Sova Pujsovi dosjeji, angleška nani zanka Campion, angleška nanizanka Resna glasba 0.00 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA L PROGRAM TV HRVATSKA TV HRVATSKA 2 14.45 Video strani 14.55 VVimbledon: Tenis, prenos 20.05 Garfield 20.50 Vietnam, dokumentarna serija 21.40 Na zdravje!, ameriška humoristična serija 22.20 Dinastija Eastvvick, avstralska nadaljevanka 23.10 Poročila 23.30 Zgodovina smeha, francoska dokumentarna serija 0.20 Kronika dni satire in eurokaza 18.30 Pozdravljena Avstrija, rdeče-belo-rdeča nagradna igra 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Da ali ne 21.00 Naredi si sam 21.07 Reportaže iz tujine, oddaja zunanjepolitične redakcije 22.00 Čas v sliki 22.30 šport - tenis 22.45 Klub 2 Poročila 15.00 VVimbledon: Tenis, prenos 18.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.00 Naši pevski zbori pojejo dela sodobnih skladateljev 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper 21.30 Žrebanje lota 21.35 Filmska glasba 22.35 Tenis, posnetek iz VVimbledo-na 0.05 Yutel, eksperimentalni program KANALA 20.00 Triton z morja, japonska risana serija 20.30 Policijska postaja, francosko italijanski barvni film; Alain Delon 9.30 Poročila 9.35 TV koledar 9.45 Familv album, tečaj ameriške angleščine « 10.15 Majhen svet, oddaja za otroke 10.45 Portret glasbenika: Zdenka Kune 11.55 Video strani 12.05 Praznični dan, francoski film 13.45 Fashion tape 14.25 'Alo, 'alo, angleška nanizanka 15.15 Poročila 15.20 TV koledar 15.30 Duša diaspore, dokumentarna oddaja 16.15 Prvaki razreda, ameriška nanizanka 16.45 Dinastija Eastvvick, avstralska nadaljevanka 17.40 Majhen svet, oddaja za otroke 18.15 Hrvaška danes 18.45 Znanost in mi 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Zgodbe iz Hollywooda, angleška nanizanka 21.00 Žrebanje lota 21.10 V velikem planu, kontaktna oddaja 22.10 TV dnevnik 22.30 Kinoklub Evropa: Krvosesi, hrvaški film 0.00 Yutel 1.00 Poročila TV KOPER 16.00 Športne oddaje 17.30 Regionalni programi TV Slovenija Studio Koper Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.00 Lucy Show, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Svojci žrtev ne bodo obveščeni, italijanski film 22.05 Žrebanje loto 22.10 TV dnevnik 22.20 V svetu domišljije, televizijska nanizanka 22.15 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni 9.30 Angleščina 10.00 Mi, ponovitev 10.30 Podaljšani čas, češkoslovaški film 11.55 Conny je vsemu kos 12.05 Šport v ponedeljek, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Nezadržni pohod medvedkov, ameriški film 14.40 Raj za živali 15.00 Tudi hec mora biti 15.25 Ostržek 15.450 Mali ljudje - veliki ljudje 16.10 Gusarji z reke Spree 16.35 SOS - Hills end ne odgovarja 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Leteči zdravniki 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Universum, dokumentarna oddaja 21.00 Naredi si sam 21.07 Pogledi s strani 21.15 Govorimo nemško, nemški film 22.35 Ob 30-letnici smrti Ernesta He-mingwayja. Komu zvoni, ameriški film 0.40 Chicago 1930 1.25 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 14.55 Nekoč 15.00 Šport - tenis 17.30 Orientacija 18.00 Pravica do ljubezni, serija SLOVENIJA 1 SOVA PUJSOVI DOSJEJI Ruski plačani ubijalec mora poiskati svojo žrtev Patricka Clapto-na s pomočjo fotografije. To za profesionalca ni težka naloga, problem pa je v tem, da je na fotografiji napačna oseba In ta napačna oseba ni nihče drug kot strokovnjak Peter Chapman. 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA PRO 7 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od stra ni do strani - 11.00 Danes smo izbrala - 14.05 Čestitke poslušalcev - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.39 Glasbeni in-termezzo - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jan Kochanovv-ski: Pesmi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba 1. RADIO ŽIRI 5.30 Buffalo Bili 6.20 Ponovitve 13.10 Sedemletna smola 15.00 Risanka 7 15.55 Poročila in vreme 16.05 Planet opic 17.00 Doogie Hovvser 17.25 Poročila in vreme 17.55 Tenis, loparji in topovi 18.30 Risanke 20.15 Vsi imajo radi Petra, nemška komedija 21.55 Tolpa dobermanov, ameriška kriminalka 23.20 Niso poznali nobene milosti, ponovitev 1.40 Poročila in vreme 1.50 THE. CAT, Drugi obraz 2.15 Zgodbe, italijanski film RTL PLUS 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 17.00 - Obvestila - 17.30 -Vabilo na klepet o gostinski ponudbi - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 6.00 Jutranji magazin 6.15 in 7.15 Tenis, VVimbledon 6.55 in 7.55 Šport 8.25 Pet zajčkov, avstrijski film 11.25 Serije 15.00 Tenis 18.45 Poročila 20.15 A-team 21.10 šerif iz New Yor-ka 22.30 Tenis 23.00 Poročila 23.05 Eksplozivno 23.55 Anina mati, nemški film 1.25 Hammer 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.30 - Dogodki in odmevi -prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Torkov popoldan z Bracom Korenom, vmes čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC -18.59 - Odpoved programa SCREENSPORT 8.00 Ritmična gimnastika 9.00 Moto-šport 10.00 Avtomobilizem 11.00 Stop 12.00 Avtomobilizem 12.30 Šport iz Francije 13.00 Kolesarstvo 14.00 Golf 15.00 Konjeništvo 16.00 Boks 18.00 Stop 19.00 Motošport 19.30 Avtomobilizem 20.00 Lahka atletika 21.00 Avtomobilizem 22.00ŽĆŽ Avtomonilizem 23.00 Povversport 0.00 Snooker Če bo naslednja številka Gorenjskega glasa izšla v srbohrvaščini, se zvestim bralcem že vnaprej opravičujemo. Na predvečer ljudskega rajanja nam je minister Jelko Kacin priporočil, da pred skupno veselico globoko zajamemo sapo. No, v republiškem parlamentu nekateri očitno niso mogli tako dolgo zadrževati sape, saj so jo ob razglasitvi neodvisnosti in suverenosti izpustili v obliki nečloveškega rjovenja. Poletje v Kranju 91 V petek, 28. junija bo ob 18. uri v okviru prireditev Poletje v Kranju 91 nastopila akustična skupina Tantadruj, v soboto, 29. junija, ob 9. uri pa kranjska godba na pihala. Naslednji teden se obeta še nekaj zanimivih nastopov: Alenka Godec s skupino, ki bo izvajala jazz in evergreen skladbe, nastop Adija Smolarja - kantavtor, Flving Tramps - Drifters oziroma Leteča potepuha, ki izvajata izvirno bluesovsko glasbo. • D. S. KINO 2. julija CENTER amer. thrill. KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 19. uri LETNI KINO STADION STANKA MLAKARJA amer. trhill. KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO STORŽIČ amer trda erot. RES JE DOBRA ob 18. in 20. uri ZELEZAR amer. akcij, film KRVAVI ŠPORT ob 20. uri RADOVLJICA Ni predstave! BLED amer. krim. film BREZ IZHODA ob 20. uri Prvi rojstni dan kranjskega radia •n 90 r* J. W H U 0. < ■2 C/5 —! Z tu O O Z < t- w CD Kranjski radio je (ni) shodil Kranj, 25. junija - Minilo je natančno leto dni, odkar se je oglasil kranjski radio, ki je v prvem letu dodobra razburkal politične duhove in postal radijska postaja, ki jo mnogi radi poslušajo. Ob prvem rojstnem dnevu se običajno sprašujemo, je nadobudnež shodil? Kaj pravita prva moža kranjskega radia. Med gosti ob praznovanju prvega rojstnega dne je bil tudi direktor Radia Slovenija France Vurnik. Foto: A. Gorišek PETER TOMAZIN, v. d. direktorja: "Seveda je shodil, še več, kar dobro hodi. Kakor veste, je po odhodu Dušana na jutranje in nočne ure, kar bo seveda zahtevalo več zaposlenih. Šest je sedaj redno zaposlenih, imamo približno 50 sodelavcev, na avdicijo se jih je prijavilo kar 150, izbrali jih bomo štiri do pet. Skupščinske zdrahe so se pomirile, saj sami vidijo, da dobro delamo, ko bo pravi trenutek, naj potrdijo organ upravljanja in programski svet." VINE BEŠTER, v. d. glavnega in odgovornega urednika: "Kranjski radio po letu dni dokazuje, da je potreben, tudi vsem, ki so se to spraševali v kranjski skupščini. Potrdil je pomembnost lokalne informacije, žal še ne v tolikšni meri, kot si to želimo, saj vsega ni moč napraviti čez noč. Pokazal je, da Gorenjska, kljub temu Roglja prišel Vine Bešter, ki skrbi za program, mislim, da dosti dobro, seveda mu vsi pomagamo. Levji delež je bil na radiu sicer narejen že prej, vendar je bilo mojem mnenju nepotrebni spolitizacije potrebno vse ponovno postaviti. Delamo veliko bolje, tudi poslovno uspešneje. Decembra lani, ko sem prevzem to delo, je gospod Rogelj dejal, da se radio 70-od-stotno pokriva sam, že tedaj sem dejal, da se mora več kot 100-odstotno in ob prvem rojstnem dnevu lahko rečem, da je tako, saj že investiramo v nove aparature, razmišljamo pa o prostorski širitvi. Radi bi imeli še nekaj prostorov v kleti, saj so trije že pretesni in svoj vhod. Načrtujemo še boljši program, ki bi ga radi razširili bilo dovolj prostora za še eno radijsko postajo, prepričan pa sem, da bo lokalna informacija v Sloveniji nasploh dobila večjo težo. Skratka, kranjski radio je shodil, morda še malo kleca kot vsak otrok pri enem letu, sicer pa naj to povedo poslušalci. Mislim, da je nove ekipa s programom in s posameznimi akcijami dokazala, da radia ne bo pokopala, kakor so napovedovali nekateri, kakor tudi, da ni prodemosovsko ali sploh de-mosovsko politično usmerjena, kakor so govorili. Nisem član nobene stranke, zanima me samo profesionalno delo, zato si upam trditi, da stremimo le k temu, saj navsezadnje le to omogoča preživetje. V prihodnje bomo gradili na kvantitativno in kvalitativno močnejši ekipi, širili bomo program, načrtujemo jutranjega, jeseni bomo startali dvakrat dnevno z lokalnim dnevnikom." Prva dva moža torej pravita, da je kranjski radio shodil in da bo krepko zakorakal v drugo leto, zadnjo besedo pa imajo seveda poslušalci, ki so kot kaže, radio že sprejeli za svojega. Pridružujemo se čestitkam ob prvem rojstnem dnevu! • M. Volčjak Sončkov kot Zdravljica na zidu Teden je naokrog. V uredništvo je pripotovalo od 39 do 41 rešitev. Pravilnih od 39 do 41, nepravilnih 0, vzdržal se ni nihče. Roxette sta sicer več drugod kot na Švedskem, a slednje velja za pravilno. V Sončku smo poiskali najbolj fejst gospodično, Svetlano, le ta je pogledala proti vhodnim vratom in v roki ji je ostala dopisnica, ki jo je poslal Matjaž Merljak iz Oldhamske ceste 1, Kranj. Tako, prišel bo dopis, z njim v prodajalno Sonček v Kranju, kjer je izbor res velik. TOP 3 1. Crazv World - Scorpions (kaseta, LP) 2. Jovride World - Roxette (kaseta) 3. Oj Marička kol'k ste fajn - RLNGLŠPIL (kaseta) NOVOSTI Slovenija se je odštekala in Zdravljica je spet hit, tako vas kaseta s tremi verzijami taiste Zdravljice čaka v ... saj veste kje, tu je še dvojna kaseta The Wall, Rogerja VVatersa (Live in Berlin 1990), za tiste, ki prisegate na prvotne posnetke pa ne manjka LP, The Wall, Pink Flovdov. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 5: Iz katere države prihajata Andrej Šifrer in skupina Califor-nia? (če Gorenjska in Kranj še nista država). Rešitve na dopisnicah pošljite do srede, 3. julija, na naslov: Gorenjski glas, 64000 Kranj, s pripisom "Sončkov kot". Najbolj natančna in najbolj sončna pri zadnji ,uganki je bila Tina Rant iz Škofje Loke, če še niste videli najlepše pisave na svetu pa se oglasite na Šutni pri Špeli Šturm. Glede na število prispelih dopisnic v uredništvo bo poleti potrebno narediti veno večje žrebanje. Don't Worry, bom že zatežil v Sončku. Čav! Na področju odkrivanja talentov se je potrdil tudi Roger Daltrev. Pevec legendarne skupine Tho Who, v zadnjem času pa tudi filmski igralec. No, Roger je pomagal Ches-nevu Havvkesu do prve filmske vloge in... Ostalo je zgodovina. To, da je oče Chesneva igral pri skupini Tremeloes, pa tudi ni noben podatek. da je že imela tri lokalne radijske postaje, regionalni in nekaj manjših časopisov, medijsko ni bila povsem pokrita, in da je In kaj se dogaja na svetovnih lestvicah: GB - VB 5. Kenny Thomas - Thinking about your love 4. Cher - The shoop, shoop song 3. Amy Grant - Baby, Baby 2. Jason Don ovan - Amy dream will do 1. Color me badd -1 wanna sex you up USA - ZDA 5. Michael Bolton - Love is a... 4. REM - Losing my religion 3. Extreme - More than words 2. Color me badd -1 Wanna sex you up 1. Paula Abdul - Rush, Rush SLOVENIJA 1 20.05 TAKŠNA ALI DRUGAČNA SREČA avstrijsko nemški film, 1980. Leto 1951. Nemčija je že prebrodila najtežje obdobje pomanjkanja po vojni, nekateri si lahko spet privoščijo celo počitnice. Predvsem taki pomembneži, kakršen je Friederick Jahn. Z ženo in hčerko Helene v malem idiličnem kraju v Avstriji obišče vojnega tovariša VViesingerja, ki je lastnik tovarne glasbil. Helene, ki je še gimnazijka, se zaljubi v mladega kmeta Jutza. S Helene ga veže strastna, že kar obsedena ljubezen. Starši Helene prepričajo, da se poroči z VViesingerjem. Ta je plašen in pozoren, ljubimec Jutz pa neobvladljiv in strasten. Helene ima rada oba, saj izpolnjujeta vse njene potrebe, zato noče izgubiti nobenega od njiju. Njena moška pa se s tem ne moreta sprijazniti... 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik. Živ žav, ponovitev 9.55 Nore gobe, drama HTV 11.00 Ingverjevo drevo, ponovitev angleške nadaljevanke 16.05 Video strani 16.15 EP Video strani 16.20 Sova, ponovitev 17.50 EP Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.05 Spored za otroke in mlade 18.05 Klub klobuk na počitnicah 18.30 Denijevo jajce, avstralski kratki igrani film 19.00 Risanka 19.15 TV okno 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Film tedna: Takšna in drugačna sreča, avstrijski film 22.15 TV dnevnik, vreme 22.35 EP Video strani 22.40 Sova Alf, ameriška nanizanka Državni udar po britansko, angleška nadaljevanka 0.00 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.00 VVimbledon: Tenis, prenos 17.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor 19.00 Poslovna borza 19.15 TV ruleta 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Jules Massenet: Therese, opera 22.05 Svet poroča 22.50 Tenis, posnetek iz VVimbledo-na 0.20 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 9.30 Poročila 9.35 TV Koledar 9.45 Family album, tečaj ameriške angleščine 10.15 Gimnastika, otroška serija 10.45 Vetrovna roža, dokumentarna oddaja 11.15 Risanka 11.40 Video strani 11.50 Cincinnati Kid, ameriški film 13.30 'Alo, 'alo, angleška nanizanka 13.55 Doba športa 15.05 Poročila 15.10 TV koledar 15.20 Poletni program 15.20 Vietnam, ameriška nadaljevanka 16.15 Na zdravje!, ameriška nanizanka 16.45 Dinastija Eastvvick, avstralska nadaljevanka 17.40 Gimnastika, otroška serija 18.15 Hrvaška danes 18.45 Lepa naša, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Ciklus znanstvenofantastičnih filmov: Prepovedani planet, ameriški film 21.45 TV dnevnik 22.05 Znanstveni forum 23.35 Yutel 0.35 Poročila TV HRVATSKA 2 13.50 Video strani 13.55 VVimbledon: Tenis, prenos 20.35 Garfield 20.50 Megamix 21.30 Loterija 21.40 Krila, ameriška humoristična nanizanka 22.20 Dinastija Eastvvick, nadaljevanka 23.10 Poročila 23.30 Nova doba 23.45 Poirot, angleška TV nadaljevanka 0.40 Video strani KANALA 20.00 Triton z morja, japonska risana nanizanka 20.30 Neverjetni dnevi, francosko- italijanski barvni film TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.00 Lucy Show, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Naš prijatelj Koper... poleti 21.00 Buck Rogers 21.00 Grki, potovanje skozi prostor in čas 22.15 TV dnevnik 21.30 V svetu domišljije, televizijska nanizanka 23.35 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni, ponovitev 9.30 Francoščina 10.00 Mi, ponovitev 10.30 Ločene postelje, ponovitev 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Fliper, ameriški film 14.40 Nekoč 14.45 Risanke 15.00 Ostržek 15.55 Helmi - otroški prometni klub 16.00 Leo in Fred, risanka 16.10 Obisk iz Liliputanije 16.35 SOS - Hills end ne odgovarja 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Leteči zdravniki 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Zeleno je resje, nemški film 21.40 Pogledi s strani 21.50 Dallas 22.35 Vas ob meji, 2. del 0.05 Chicago 1930 0.50 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 13.55 Nekoč 14.00 Šport Tenis - VVimbledon 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Zarjovi, lev! 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Kultura 20.15 Morilec med vami, francoska Tv kriminalka 21.45 Novo v kinu 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport Čas v sliki I. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.05 Glasbena matineja - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 športna novoletna oddaja - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Leonardo Boff: Zakrament cigaretnega ogorka - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - l. RADIO žnu 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 16.50 - Športne novice -17.00 - Obvestila - 17.30 - Oddaja za ljubitelje narodno-zabavne glasbe -18.00 - Boom -19.00 - Odpoved novic RADIO TRIGLAV pENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Novosti iz narodno-zabavne glasbe - 14.30 - Domače novice 1 - 14.45 - Radijski sejem - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Tema -18.00 -Čestitke poslušalcev - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa PRO 7 5.30 Buffalo BiH/Ah, ti ljubi očka, seriji 6.20 Ponovitve 13.05 Caro Papa 14.55 Risanka 7 5.45 Poročila in vreme 16.00 Lassie 16.25 Zaradi živali slavni 16.35 Moj prijatelj ben 17.05 Doogie Hovvser 17.30 Poročila in vreme 17.45 Primeri Harrvja Foxa 18.30 Risanke 20.15 Flashdance, ameriški glasbeni film 21.50 Tekmeca 22.45 Divja zabava, ameriški triler 0.25 Poročila in vreme 0.35 Starskv & Hutch 1.25 Tolpa dobermanov 2.50 Avtosto-par 3.15 Basilski, ponovitev italijanskega filma RTL PLUS 6.00 Jutranji magazin 6.15 in 7.15 Tenis iz VVimbledona 6.55 in 7.55 Šport 9.05 Spet ti 9.30 Ana Karenina, ameriški film 11.25 Serije 14.00 Tenis, VVimbledon 18.45 Poročila 20.15 A-te-am 21.10 Šerif v New Yorku 22.30 Tenis 23.05 TV Stern 23.35 Primarij dr. VVestphal 0.30 Boja proti mafiji 1.15 Egulizer, serija SCREENSPORT 8.00 Golf, PGA 9.00 Šport iz Francije 9.30 Boks 11.00 Obdojka na plaži 12.00 Bovvling 13.15 GO, motošport 14.30 Avtomobilizem 15.00 Triatlon 16.00 Motošport 16.30 Boks 18.00 Surfanje 18.00 Vodni šport 19.0 Golf 21.00 Boks 23.00 Baseball 1.00 Lahka atletika Človek, ki mu je v enem letu uspelo ustvariti dobiček v višini 85 MIO dolarjev, se imenuje Charles Kopelman. No, pri tem so mu pomagali Vanila Ice, Wilson Phillips in Ninja mutant turtles. Ima nos tale Charles. KINO _3. julija CENTER amer. thrill. KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 19. uri LETNI KINO STADION STANKA MLAKARJA amer. thrill. KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 21.15 uri STORŽIČ amer. trda erot. RES JE DOBRA ob 18. in 20. uri ZELEZAR amer. film MORSKE SIRENE ob 20. uri DUPLICA amer. kom. GLEJ NO. KDO SE OGLAŠA II. ob 20. uri RADOVUICA amer. krim. film K-9 ob 20. uri BLED Ni predstave! Imata neo zvok šestdesetih let, ki tako lepo sodi sedaj v devetdeseta. Posnetke sta naredila z dvema akustičnima kitarama v garaži, odnesla na pravo mesto v posluh in uspeh ni izostal. Skupina Rembrandts v vrhovih vseh svetovnih lestvic. Želita predvsem: zabavati, pisati glasbo, pridobiti občudovalce - zanimiv vrstni red. Za konec, kdor si ju želi ogledati, poslušati, ima priložnost v sosednji Avstriji, dne 5. 7. 1991 v Gradcu. Proi. Ivo Konc/. Ni čudežno, je le naravno mazilo Redkokdaj naša rubrika Za dom in družino dobi toliko odzivnih pisem, kot prav opozorilo g. Kavčiča na mazilo prof. Konca iz Podrebra pri Naklem. Naši bralci so nam pisali, za kaj vse jim je njegovo mazilo pomagalo, in prosili, naj bi o prof. Koncu in njegovem čudežnem mazilu kaj več napisali. Oni dan smo ga obiskali, prepričani, daje kuhanje tega in kakšnih drugih mazil hišna tradicija. Pa ni. Tradicija pri Končevih v Naklem so odlični mesni izdelki, z mazilom pa je v družini prvi začel. Čisto po naključju, bolj iz potrebe, kar berite: "Sam sem kar težak hrbteni- imel gnojno piko, ki mu je ni in čni bolnik, tak revež sem bil, da se niti za mizo že nisem mogel usesti. Zdravniki so mi obljubljali voziček, če ne bom šel na operacijo. To je bilo pred dvajsetimi leti. Pa sem si rekel, poiskal bom najprej drugačen način zdravljenja in šel k stari Prežlji v Lesce, da me je "nasekala". Tam sem prvič videl, kaj je to smola in kakšen učinek ima. Pomagalo mi je in tudi Prežlja je bila navdušena nad uspehom, ki ga je njena terapija imela pri moji hrbtenici. Zanimale so me njene "žavbe", rekla mi je celo, da me bo naučila, a je prej umrla. "Črno žavbo" sem imel vedno doma. Njena alternativna medicina, smole, toplice, akupunktura, so me spet spravili na noge in danes sem praktično povsem zdrav. Če pa me le začne hrbtenica spet opozarjati, se zvečer namažem, zjutraj je dobro. Le pohiteti moram, dokler ni raz-bolena, sicer traja dlje, da odpravim bolečine." Prof. Ivo Konc, ki danes uči telovadbo na OŠ prof. dr. Josipa Plemlja na Bledu, je bil dolga leta trener naših smučarskih skakalcev. Kadar se je kdo poškodoval, se je komu spustil kakšen tur ali kaj podobnega, je stopil kar po smolo v gozd in jo navezal na razboleno mesto. Zjutraj se je predrlo, prečistilo in zasušilo. Brez vsakih antibiotikov. Sprva so se mu smejali, ga malo postrani gledali, toda vedno bolj so mu zaupali. Ivo pa je le razmišljal, kako bi smolo prav razredčil, da bi se bolje vpijala v kožo in prodirala naprej v tkivo, sklepe, oddala svojo energijo. Energijo, da, kajti v smoli je akumulirana energija sonca, gozda. Počasi je svoje smolno mazilo testiral. Najprej pri sebi in ker je bil rezultat dober, jo je ponudil tudi sosedi, ki je že tri leta tarnala za koleni. Le nekajkrat se je namazala in zdaj spet lahko hodi na vse izlete, kot mladenka. Andreja Štrenifija je bolela rama. namazal mu jo je, drugi dan je že spet plezal. Sin je ni mogel odpraviti, z njegovim mazilom je mimogrede izginila. Ponudil ga je prijatelju, ki ga je mučila revma. Že čez nekaj dni mu je poročal, da bolečin ni več, ampak je ugotovil, da njegovo mazilo odpravlja tudi herpes; namažeš se, ne boli, ne srbi in tudi ne spusti se več. Ivo je svoje mazilo še naprej preizkušal in ugotovil, da zdravi le vnetja, ki nastanejo zaradi določene fizične poškodbe ali da imajo povzročitelja v glivicah, bakterijah ali virusih. Ni Prof. Ivo Konc pa to univerzalno mazilo. Kr-Čnih žil se na primer ne sme mazati s tem mazilom, ker ima ravno nasprotni učinek. Ne blaži bolečin, ki imajo izvor v psihi, nobenega učinka ni pri izpahih, pri zvinih pa. Pozdravi ozebline, opekline, prehladna vnetja v grlu, bronhijih, ušesih, nosu, sinusih, eliminira krče pri izrednih naporih kolesarjev, veslačev, tekačev, smučarskih tekačev, zdravi rane, gnojne tvorbe, žulje, pike insektov, "teniške komolce", odpravlja podpludbe, bradavice, pomaga pri migrenah, glavobolih... Vse, kar je do zdaj pri svojem mazilu že dognal, je napisal na listek, ki ga doda vsakemu mazilu. V njem so smrekova smola, olja, propolis in zelišča. Kakšna, zaenkrat ostaja njegova skrivnost. Mazila nikoli nikomur ni vsiljeval, ljudje so ga sami odkri- vali, spoznavali njegovo moč. Dober glas res seže v deveto vas, Ivu se danes oglašajo ljudje iz vseh krajev Jugoslavije, v prodajo pa njegovo mazilo jemljejo skoraj vse zeliščne lekarne po Gorenjskem in tudi drugod. "Ne odklanjam medicine," pravi prof. Ivo Konc, "je potrebna in koristna, ampak nisem pa zato, da bi se vnaprej odklanjalo vse, kar prihaja iz izročila, iz človekove intuitivnosti, iz nuje, da more človek pozdraviti sebe mimo medicine." Ne bi hotela tule zganjati kakšne posebne komerciale, vendar resnično nobena hiša bi ne smela biti brez takšnega univerzalnega naravnega smrekovega mazila. Naročite ga lahko po telefonu 064-48-200 ali po pošti na naslov prof. Ivo Konc, Podreber 26, 64202 Naklo. • D. Dolenc PRI VAS DOMA Zavelcinova mama Včasih ni bilo izleta v Tržiču, da Marija Dakskobler, Zavelcinova mama ne bi bila zraven. Pred štirimi leti pa so seji oglasili kolki, noge jo bolijo, da le poseda pred hišo, se s palico sprehodi tamle med grobovi tržiškega pokopališča. Več ne zmore. Na operacijo noče. Tja bi me peljali z rešilcem, nazaj pa z mrliškim vozom, pravi. 79 let ima, bo že zdržala še teh nekaj let, pravi. Na klopici pred hišo je zdaj njeno mesto. Radi se pri njej ustavljajo sosedje, da poklepetajo, kajti Zavelcinova mama je odlična sogovornica. Včasih je od smeha kar streho odkrivalo. Ja, ja, ko je bil še njen oče živ! Ob spominu nanj se ji zasveti v njenih modrih očeh. Tako modre so v njenem zgubanem zagorelem obrazu, kot spominčice tamle spodaj ob Bistrici. Spomin na njenega očeta je v Tržiču še živ, kajti ni ga bilo, ki bi se znal tako šaliti, kot on. Kolikokrat je nasmejal ves Tržič. Še mule je bil, ko je razjezil župnika in ga je ta dal klečati pred cerkev, on pa je mimoidoče Tržičane "na-štimal", da kleči zato, ker "gospod škof pridejo". Ko je župnik prišel mimo, je klečala že dolga vrsta Tržičanov... Ej, jih je imel za klobukom. Čevljar je bil in dvaintrideset let tržiški grobar. Zavelcinova mama danes na klopici razmišlja o nekdanjih časih. O kinu na placu, o veselicah, ko se je plesalo do zjutraj. Tržič se je spremenil. Stolpnico ima, na vsakem koraku se vidi, da je mesto napredovalo. Ko so oni pred 68 leti . prišli v to hišo, cerkvena last je bila, je imela še odprto ognjišče, vodo zunaj na koritu. Danes je vse drugače. Tudi kopalnico bi imela, če bi ne bilo tako malo prostora. Hudo bi jo potrebovala, ko je takole bolna. Štiri leta že ni bila v zgornji so- bi, ker ne more po stopnicah. In dolgo že ni bila spodaj v mestu. Saj Tržičani hodijo mimo nje na pokopališče, radi se pogovorijo z njo. Včasih so tudi vsi pogrebi šli tod mimo, zdaj, ko je cerkev preurejena, hodijo z zgornje strani, a sliši vse, kar se na pokopališču dogaja. Najlepše je, če ob krsti zapojejo, zaigra godba, spregovori ali duhovnik ali kdo drug. Vseeno je, le da človeka ne za-grebejo kot kužka. Prelepa je tudi pesem zvonov. Dobrega župnika imajo zdaj, g. Mačka, lepo obnavlja cerkev in pred leti je cerkev dobila nove zvonove. Sama ne hodi veliko v cerkev, če gre, gre takrat, ko ni ljudi. Največ pa moli doma, saj je Bog povsod pravi. In veliko bere. Iz knjižnice ji nosi hčerka knjige. Najraje ima večernice. Gorenjski glas nima naročen, ga pa sem in tja kupijo, da zvedo domače novice. Je brala zadnjič, da bodo tudi tržiške ulice menjali. Saj so že vajeni. Včasih je bila tale, ki drži mimo cerkve in Damulneka Dolinska ulica, med vojno je bila Tallstrasse, zdaj je Partizanska. Kaj še bo, bodo pa še videli, se posmeje v njenih očeh, kot bi hotele reči: "Da le dolgčas ni!" • D. Dolenc 1. PROGRAM TV SLOVENIJA TV HRVATSKA 2 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Benji, ameriška nanizanka 9.20 V Citvju, angleška nanizanka 16.40 Video strani 16.50 EP Video strani 16.55 Sova, ponovitev 17.50 Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.05 TV Mozaik: Tunguzijska katastrofa, ponovitev poljudnoznanstvene serije HTV 18.35 Spored za otroke in mlade: Kapitan Povver, ameriška nanizanka 19.00 Risanka 19.15 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Christabel. angleška nadaljevanka 21.10 Tednik 22.10 TV dnevnik, vreme 22.30 EP Video strani 22.35 Sova Državni udar po britansko, angleška nadaljevanka 0.15 Video strani 14.45 Video strani 14.55 VVimbledon: Tenis, polfinale (ž), prenos 20.05 Garfield 20.20 Kako je nor ta svet, humoristična nanizanka 20.55 Dinastija Eastvvick, avstralska nadaljevanka 21.45 Split '81, festival zabavne glasbe 22.00 Od maja do decembra, humoristična nadaljevanka 22.30 Poročila 23.00 Splošna praksa KANALA_ 20.00 Triton z morja, japonska risana nanizanka 20.30 Kifeljc, francoski barvni film; Alain Delon 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.00 VVimbledon: Tenis, prenos 18.00 Satelitski programi, poskusni prenosi 18.30 Prix circom regional, gala prireditev iz Strasbourga 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 21.30 Prostozidarstvo od blizu, angleška dokumentarna serija 21.55 Mali koncert: Simona Žižek, klavir, Snežana Draganič, flavta, Vesna Čobal, violina 22.00 Tenis, posnetek iz VVimbledo-na 23.30 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Znanja široka cesta - 9.05 Z glasbo v dober dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Oddaja o jeziku - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.55 Zabavna glasba -18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer - J. W. Goethe: Faust - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Tio-dor Rosic: Ikona svetega Konstantina - 23.15-4.30 Nočni program, glasba 9.30 Poročila 9.35 TV koledar 9.45 Famiiy album, tečaj ameriške angleščine 10.15 Lažeš. Melita, otroška serija 10.45 Lepa naša, dokumentarna od daja 11.15 Video strani 11.25 Inšpektor Vinko, TV nadaljevanka 12.20 Očkov mali dobitek, ameriški film 13.30 Električni kavboj 14.35 'Alo, 'alo, angleška nanizanka 15.05 Poročila 15.10 TV koledar 15.20 Poirot, angleška nanizanka 16.15 Krila, ameriška nanizanka 16.45 Dinastija Eastvvick, avstralska nadaljevanka 17.40 Lažeš, Melita, otroška serija 18.00 Poročila 18.15 Hrvaška danes 18.45 Znanstveni pogovori 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Spekter, politični magazin 21.10 Srce mesta, ameriška nanizanka 22.10 TV dnevnik 22.30 Morje, morje, dokumentarna oddaja 23.00 Glasbeni bienale Zagreb '91 0.00 Yutel 1.00 Poročila TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Aktualna tema 20.00 Lucvjin show, ameriška humoristična nanizanka 20.30 »Tutti frutti«, glasbena oddaja 21.45 TV dnevnik 22.00 V svetu fantazije, televizijska nanizanka 23.00 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Mi 10.30 Tvoje ustnice, tvoje oči 12.15 Klub za seniorje 13.00 Čas v sliki 13.10 Revolveraši iz Wyominga, ameriški vestem 14.35 Raji živali 15.00 Šlup z zelene zvezde 15.30 Ostržek 15.55 Mali ljudje - veliki ljudje 16.10 Obisk iz Liliputanije 16.35 SOS - Hills End ne odgovori 17.00 MiniČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Leteči zdravniki 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Zgodbe iz Avstrije 21.20 Pogledi s strani 21.30 Kakor dobljeno, tako izgubljeno, ameriški film 22.55 Key Largo, ameriški film 1948 0.30 Chicago 1930 1.15 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 14.55 nekoč 15.00 Šport - tenis, VVimbledon 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Povej resnico 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 Klub 2 Čas v sliki AVSTRIJA 1 21.30 KAKOR DOBLJENO, TAKO IZGUBLJENO ameriški film; igrajo: George C. Scott, Don Ameche, Sylvia Sid-ney, Susan Rinell. Vojaški veteran in upokojeni poštar odkrijeta v navidez zapuščenem avtomobilu kovček s tremi milijoni in pol. Na srcu bolni preprodajalec mamil jima zaradi srčnega napada ne more preprečiti, da jo pobrišeta z denarjem. Toda upokojencema ostane za petami. 1, RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -16.50 - Športne novice -17.00 - Obvestila - 17.15 - Pogovor z zanimivimi ljudmi - 18.30 - Iz zgodovine naših krajev - 19.00 - Odpoved programa - kriminalka 21.45 Havajti pet nič 22.40 Modesty Blaise - smrtonosna gospa, angleška kriminalka 0.35 Poročila in vreme 0.45 Dvojica 0.45 Divja zabava 3.15 THE CAT, ponovitev 3.40 Sreča v stekleni krogli RADIO TRIGLAV JESENICE RTL PLUS 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Zimzelene melodije - 14.30 - Domače novice 1 -15.00 - Teaj angleškega jezika - 15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 2 - 17.00 - Tema -18.00 - čestitke poslušalcev in EP -18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 -Odpoved programa 6.00 Jutranji program, 6.15 in 7.15 Tenis iz VVimbledona 6.55 in 7.55 šport 9.25 Spet ti, serija 9.50 Dediščina ob polnoči, ameriški vestem 11.25 Serije 15.00 Tenis, prenos iz VVimbledona 18.45 Poročila 20.15 A-team 21.10 Šerif iz New Yorka 22.30 Tenis, vrhunci 23.05 Hotel New Hampshire, ameri-ško-angleški film 0.55 Dulcina, ameriški film PRO 7 SCREENSPORT 6.05 Buffalo Bili/Ah, ti ljubi očka, seriji 6.55 Ponovitve 13.25 Vsi imajo radi Petra 15.05 Risanke 15.55 Poročila in vreme 16.10 Lassie 16.35 Medvedki 17.05 Doogie Hovvser 17.30 Poročila in vreme 17.45 Detektivska agencija s čarovništvom 18.30 Risanke 20.15 Su-perpolicistka v Nevv Yorku, italijanska 8.00 Šport iz Francije 8.30 Avtomobilizem 9.00 Pro Superbike 9.30 Boks 11.00 Surfanje 11.30 Vodni športi 12.00 Snooker Classics 14.00 Avtomobilizem 15.00 Baseball 17.00 Jadranje 18.00 Stop 19.00 Avtomobilizem 20.00 Motošport 21.00 Badminton 22.00 Avtomobilizem 23.00 Baseball 1.00 Avtomobilizem 1.30 Šport iz Francije DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Podlubnik 1 a 64220 Škofja Loka DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA v sodelovanju s SREDNJO ŠOLO BORISA KIDRIČA V CELJU razpisuje v šolskem letu 1991/92 izobraževanje za odrasle po programu: OSEBNA NEGA - smer FRIZER (3-letni program). Pogoji: - dokončana osnovna šola in zdravniško spričevalo, - dokončan ali nedokončan 3-letni program v usmerjenem izobraževanju in zdravniško spričevalo. Prijave in informacije: Delavska univerza Škofja Loka, Podlubnik 1/b, telefon: 064/621-865, 622-764, do 10. 7. 1991. KINO 4. julija CENTER amer. thrill. KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 19. uri LETNI KINO STADION STANKA MLAKARJA amer thrill. KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 21.15 uri STORŽIĆ amer trda erot. RES JE DOBRA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. film MORSKE SIRENE ob 20. uri DUPLICA amer. kom. GLEJ NO, KDO SE OGLAŠA II. ob 20. uri RADOVUICA amer film VOJNA ZA SLAVO ob 20. uri BLED amer. krim. film K-9 ob 20. uri BOHINJ amer krim. film BREZ IZHODA ob 20. uri < "-9 p— Z "Z 90 *2 bi H bi O. c/f < mi C/3 •—i Z ui cc O O Z < cc C/5 00 ALPSKI SMUČARSKI KLUB KRANJSKA GORA p. p. 20 64280 Kranjska Gora razpisuje delovno mesto TRENERJA ZA ALPSKO SMUČANJE Pogoja: - visokošolska izobrazba ustrezne smeri - 5 let delovnih izkušenj Z izbranim kandidatom bomo sklenili delo za nedoločen čas. Stanovanja ni. Pisne prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Alpski smučarski klub Kranjska Gora, p. p. 20, 64280 Kranjska Gora. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. DO DOBREGA NAKUPA VAS LOČI LE ŠE KORAK! TRGOVINA REŠ Ljubljanska 13 a - Bled. tel. 064/77-427 delovni čas: ob delavnikih od 8. -19. ure. ob sobotah od 8. -12. ure MODNA OBLAČILA Kranj, Tavčarjeva 3 tel. 211-089 # USPEŠEN \ * posel propagandna ■ I OBJAVA § Za CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH DR. ANTONA KRŽIŠNIKA Stara Loka 31 Škofja Loka razpisuje prosta delovna mesta: 1. RAVNATELJA SREDNJE ŠOLE (vodja enote) 2. UČITELJA RAČUNALNIŠTVA IN MATEMATIKE 3. UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, imeti še: pod L: - visoko strokovno izobrazbo defektološke smeri - tiflopeda-gogika ali visoko strokovno izobrazbo pedagoške smeri z dopolnilno tiflopedagoško izobrazbo, opravljen strokovni izpit in 5 let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja pod 2.: - visoko strokovno izobrazbo - učitelj računalništva z matematiko oziroma visoko strokovno izobrazbo, ki je v skladu s sklepom strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje, dopolnilna znanja iz tiflopedagogike, opravljen strokovni izpit in 2 leti delovnih izkušenj pod 3.: - visoko strokovno izobrazbo - profesor angleškega jezika, dopolnilna znanja iz tiflopedagogike, opravljen strokovni izpit in 2 leti delovnih izkušenj. Delovno razmerje sklenemo s 1.9. 1991 za nedoločen čas s polnim delovnim časom, razen za delovno mesto pod točko 3, kjer sklepamo delovno razmerje s krajšim delovnim časom. Mandat za razpisano delovno mesto ravnatelja srednje šole traja štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati prinesejo osebno v splošni sektor v 8 dneh po objavi razpisa. O rezultatih razpisa bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri. Pokličite 218-463 -GLAS OPTIKA VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1. Kranj tel.: 217-610 (nasproti delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Računalniški pregled vida. Okulist dela vsako sredo popoldne od 14.30 do 15.30 Krožna žaga alples - KŽA liki, Slovenija, Jugoslavija 67-121, telex 34557 yu alples 66-153 Večnamenski vrtalni rezkalni stroj WRS UGODNA PONUDBA • AKCIJSKA prodaja t ZNIŽANE cene do 20.7.91. • DOBAVA takoj • posebne cene za GR0SISTE • pokličite, obiščite nas in se prepričajte I 1 NAGRADNA KRIŽANKA TRGOVINE Te dni velika izbira za vroče poletne dni - UGODNE CENE! 1 2 3 4 ' i 5 6 7 8 9 ( » 10 11 12 13 14 15 16 17 ,18 i 19 20 21 22 23 Če s pomočjo številk prenesete črke iz križanke v gornji lik, boste dobili geslo pokrovitelja Nagrade: 1. nagrada trenirka DUNLOP 2. nagrada teniški komplet (majica in hlačke) 3. nagrada otroška bombažna trenirka 4., 5. in 6. nagrada praktično darilo Gorenjskega glasa Zgoraj objavljen lik z rešitvijo - geslom pokrovitelja nam na dopisnici pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, Kranj ali oddajte v malooglasni službi na Cesti JLA 16 najkasneje do srede!!!, 3. julija 1991, do 8. ure. KRANJ, JAKA PLATIŠE 13 Pravilno geslo prejšnje križanke je: TAl - TAl ČAR EKSOTIKE V uredništvo je prispelo 1244 rešitev. Komisija v sestavi: Ivan Črni-lec, Stanko Logar, Drago Jeglič (bralci) in Andrej Mali (Gorenjski glas) je izžrebala naslednje srečne reševalce: 1. Nada Svab, Pod Sijo 20, Tržič, prejme kitajsko vazo 2. Marička Mavec, šorlijeva 31, Kranj, prejme svileni kimono 2. Suzana Stenovec, Jama 41, Mavčiče, prejme usnjeno šatuljo za nakit Praktično darilo Gorenjskega glasa prejmejo: Katja Bedina, Tatjane Odrove 9, Kranj Marija Gartner, Rudno 25, Železniki Iva Slapar Koroška 14, Kranj Nagrajence bomo o nagradah obvestili tudi pismeno! Vsem ostalim želimo več sreče prihodnjič! Os ©s < z -5 X rs K U H W O. r/ < - —> Z tu C* C O Z < rr r- Petek, 28. junija 1991 19. STRAN OTI^SSMEEGLAS JOŽE KOŠNJEK Dr. France Bučar: Nismo zoper sožitje - Tudi samostojnost je seveda relativna kategorija, saj se vedno gibljemo v okviru zunanjih okoliščin, ki delujejo neodvisno od nas in se jim lahko samo prilagajamo. Bistvo svobode naroda je v tem, da se zavestno prilagaja danim okolnostim, zato je več kot bivanje. - V dolgoletnih naporih za demokratizacijo družbenega sistema je bila prav Slovenija v ospredju. Uspeli smo ustvariti politični pluralizem na temelji večstrankarskega sistema. Kljub temu pa je nevarnost nacionalne erozije za Slovence v SFRJ ostala. Svetovni slovenski kongres? združuje Slovence v državi Sloveniji in po svetu razseljene rojake Pomoč pri priznanju slovenske države - Evropa nam dokazuje, daje treba nadaljevati s prizadevanji za dosego sporazuma. V tem je srčika problema. Od svojega nastanka leta 1918 do današnjega dne ta država ni bila utemeljena na sporazumu kot integratorju. V pomanjkanju sporazuma je moralo njegovo vlogo prevzeti nasilje in je zato postala nedemokratičnost bistvena sestavina jugoslovanske državnosti, s tem pa tudi njena lastna negacija. - Ponovne in ponovne ponudbe Slovenije o preoblikovanju družbene skupnosti so zato nujno naletele na apriorno odklanjanje. To ni naključje. Taka Jugoslavija, kot je danes, tudi ni mogla reagirati drugače, ker ne more delovati proti svojemu bistvu. Zato je naš sedanji korak logičen in neizogiben. - Naš odgovor je jasen. Nismo proti sožitju z ljudstvi, ki živijo na tern prostoru, saj ga ne moremo ne spremeniti ne zamenjati. Sodelovanje je v našem lastnem interesu, seveda pa ni samo enosmerno. Zainteresirani smo za sodelovanje z vsemi sosedi. Sporazumevanje mora postati način našega bivanja. Pojedena obljuba V primeru osamosvojitvenih aktov je šlo očitno za politični sporazum med pozicijo in opozicijo. Opozicija je soglašala z osamosvojitvenimi akti, še posebej v Deklaracijo pa je bilo vključenih precej pripomb opozicije. Za to naklonjenost pa naj bi pozicija sprejela zahtevo opozicije, da se do začetka septembra pripravi predlog "ove ustave, ki naj bi bila sprejeta do konca oktobra, sicer je treba razpisati nove volitve. Predsednik skupščine dr. Bučar je dal na glasovanje tak sklep strank, sicer brez dodatka o predčasnih volitvah, na kar je opozoril dr. Ribičič, vendar je bilo za tak predlog 92 poslancev, 54 jih je bilo Proti, 38 pa se jih je vzdržalo, kar pomeni, da predlog ni bil sprejet. Jožef Školč je izrazil "Panje, da se bomo o teh stvareh sedaj mogoče le lahko strpneje pogovarjali, sicer se je zavzel za predčasne volitve, Miran Potrč pa je dejal, se čuti prevaranega in da je to slaba popotnica za prihodnje nedsebojno zaupanje. Predsednik Bučar je zagotovil, da se bo sam kot predsednik ustavne komisije zavzel, da bo ustava čim prej sprejeta. Osnovni namen Svetovnega slovenskega kongresa je doseči, da se ljudje slovenskega rodu po vsem svetu čutimo kot posebna, svojska skupnost. Njegovo delovanje naj slehernemu Slovencu, naj prebiva kjerkoli že, prebudi občutje za slovenstvo v njego: vem okolju: v domovini, v manjšinskem zamejstvu, v izseljeništvu. Kongres naj premaga delitve. Povsod mora Kongres negovati duha narodne vzajemnosti in medsebojne zavezanosti. sežnosti, ki izhajajo predvsem iz odklonilnega stališča mednarodne javnosti do razglasitve samostojnosti Republike Slovenije. Iskanje mednarodnega priznanja Slovenije Ob tem stališču, pravi Bojan Brezigar, se Slovenci upravičeno sprašujemo, kako lahko pomagamo, kako lahko sodelujemo, kako se lahko kot Slovenci, nedržavljani Slovenije, vključimo v prizadevanja za popolno mednarodno uveljavitev Republike Slovenije. V državah, v katerih živimo, smo Slovenci marsikje uveljavljeni, marsikje zasedajo Slovenci pomembne funkcije v političnem, gospodarskem in kulturnem ži-Bojan Brezigar, predsednik vljenju. osrednjega iniciativnega odbora Svetovnega slovenskega kongresa pravi, da je zelo številna navzočnost Slovencev v Združenih državah Amerike, v Kanadi, v Argentini, v Avstraliji, v Evropi pa v Nemčiji, v Franciji, v Švici, na Švedskem, v Avstriji in v Italiji. Poleg tega živijo posamezne skupine Slovencev v številnih drugih državah. Zaradi zgodovinski razlik in zgodovinskih okoliščin so bili Slovenci vsa ta leta med seboj nepovezani. Obstajale so velike razdalje, obstajala je politična diskriminacija prejšnje Socialistične republike Slovenije, še zlasti do političnih emigrantov, obstajalo pa je tudi nerazumevanje med Slovenci samimi. Že dolga leta opažamo potrebo po sodelovanju in po medsebojni povezanosti. Slovenci so se v tem času uveljavili v svetu, občutijo potrebo po stikih, zlasti po stikih med ljudmi, ki opravljajo enake poklice, ki imajo skupne interese, občutijo potrebo po povezanosti na kulturnem področju, želijo, da se razlike, ki so jih toliko let delile, premostijo. In končno je obstajala skupna volja za večjo demokratičnost v Republiki Sloveniji, za spremembo režima. Leta 1989 je nastal osrednji iniciativni odbor, ki je bil ustanovljen na Opčinah pri Trstu v Republiki Italiji prav s temi nameni. V tem času, ko je odbor deloval, se je stanje v Sloveniji razvijalo. Bili smo priča demokratizaciji, prvim svobodnim volitvam, in v torek razglasitvi samostojne države. V tem času se je Svetovni slovenski kongres organiziral v konference, ki so v skoraj vseh državah, kjer so Slovenci množično naseljeni. Prav zadnje dni pa je ta novonastajajoča organizacija dobila nove raz- Spomenka Hribar: Slovenija so ljudje "Kolikor bolj smo namreč zoreli kot narod, toliko bolj smo se čutili kot občestvo. Hkrati pa smo jasneje začutili tudi to, da smo razseljeni in razdvojeni. Iz tega občutja je zrasla najgloblja potreba po našem medsebojnem povezovanju. Kajti, zgodovina nas je neusmiljeno razdelila in razselila. Danes obstaja, metaforično rečeno, pet Slo-venij: Republika Slovenija, zamejska Slovenija, staroiz-seljenska Slovenija, emigrantska Slovenija in zdomska Slovenija. Vseh pet Slo-venij predstavlja slovenski narod, svetovno domovino Slovencev. Domovina so predvsem ljudje. Kjerkoli prebivajo naši ljudje, utripa domovina." Vabilo veleposlanikom Politiki na kongres niso bili vabljeni. Vabljena so bila veleposlaništva tistih držav, iz katerih so prišli delegati na kongres. Vabila so bila poslana pred dvema tednoma. Namen tega vabila je bil jasen: veleposlanikom smo sporočili, da pridejo na to zasedanje tudi njihovi državljani in da bi bili ti državljani počaščeni, če bi bili na zasedanju prisotni tudi predstavniki njihovih držav, v katerih živijo. Svetovni slovenski kongres je civilna organizacija. Ni vezana na Republiko Slovenijo. Konferenca za Republiko Slovenijo je samo ena od komponent Svetovnega slovenskega kongresa. Ni odvisen od države, ne finančno, ne drugače. Sestavljajo ga ljudje, ki imajo različno državljanstvo. No kongresu bodo ljudje iz 21 držav. Z izjemo Madžarske so to izključno države zahodnega sveta. Delegati bodo razpravljali o splošnih namenih kongresa v odnosu do slovenskega naroda, o medsebojnem sodelovanju med Slovenci. Razpravljali bodo o odnosu do države Slovenije, o vlogi nove države Slovenije do Slovencev po svetu. Med splošnimi cilji je tudi odnos do sveta, ki je danes nedvomno najaktualnejši. Zahodni svet vztraja pri enotni in demokratični Jugoslaviji. Naše mnenje je, da je to nekaj, kar ne obstaja. Enotna in demokratična Jugoslavija je danes po naši oceni nekaj utopičnega, nedvomno želja številnih zahodnih držav, vendar danes te stvarnosti ni. Naša prvenstvena naloga, in v tem smislu so bile kongresu že predložene resolucije, da seznanimo svetovno javnost, to je države, v katerih mi, člani kongresa delujemo in živimo, in si prizadevamo, da svoja stališča prilagodijo dejanski stvarnosti. Dvojno državljanstvo Med Slovenci po svetu je veliko zanimanje za dvojno državljanstvo. Spomenka Hribar je odgovorila, da je slovenska skupščina sprejela svoj zakon o državljanstvu. Slovenija dovoljuje dvojno državljanstvo, vendar to ni odvisno samo od Slovenije, ampak tudi od države, v kateri kdo živi. Svetovni slovenski kongres pa namerava sprejeti resolucijo o posebnem statusu Slovencev in Svetovnmi slovenski kongres bo poskušal pri slovenskih oblasteh ta posebni status tudi uveljaviti. Zanimiv je primer Izraela in Nemčije, kjer vsak Jud ali Nemec, ki živi v tujini, ob prihodu domov dobi tudi državljanstvo. V Ljubljani so že predlogi, da bi tako določilo uvedla tudi Slovenija. Na kongresu sodeluje nekaj nad 200 delegatov, od teh jih je na osnovi osnutka statuta polovica iz Slovenije, ostali pa so iz 20 držav sveta. Razen teh delegatov je navzočih še 250 gostov iz tujine. To so Slovenci, podjetniki, kulturniki in drugi, ki sodelujejo na kongresu v raznih sekcijah, ki bodo navezali stike s partnerji iz Slovenije. Udeležba je večja od pričakovanj kljub negativni propagandi, ki jo v tem času, v zadnjih mesecih, o Sloveniji in Jugoslaviji, beležimo po vsem svetu. Ta množična navzočnost Slovencev, tudi iz zelo oddaljenih krajev (samo iz Argentine je 43 udeležencev), je dokaz, da Slovenci, ki živijo po svetu, čutijo s Slovenijo, in skušajo v tem ključnem trenutku priskočiti na pomoč. Resolucije kongresa Na kongresu bo sprejetih več resolucij. Med njimi bo resolucija o posebnem statusu Slovencev, kongresu pa je tudi predlagana resolucija, ki poziva Slovence, da v državah, kjer živijo, vplivajo na oblasti svojih držav, da spremenijo odnos do Slovenije. Največja pričakovanja so na gospodarskem področju. Na Gospodarskem razstavišču je bilo posebno posvetovanje gospodarstvenikov. Na njem je bila izrečena pobuda, da bi Republika Slovenija priznala slovenskemu kapitalu, ki se vlaga v Slovenijo, določene bonitete, posebni status, da bi lahko vlagali, za kar bi dala Republika Slovenija posebna jamstva. GLAS 20. STRAN W- j/tam' Petek, 28. junija 199' Gorenjci o republiki Sloveniji Ob slovesni razglasitvi samostojne države Slovenije smo za kratke izjave zaprosili nekaj Gorenjcev po gorenjskih občinah. Obenem so nam tudi povedali, kako ocenjujejo najnovejše dogodke v Sloveniji. IVO Bizjdk, predsednik zbora občin slovenske skupščine Razglasitev neodvisnosti republike Slovenije je najpomembnejši korak na poti do trdne lastne države. To pa je pot, za katero smo se Slovenci tako rekoč soglasno odločili. Zato seveda ni razloga, da bi za tako odločitev morali dobiti dovoljenje kogarkoli drugega. Gre za izpolnitev odločitve naroda, zato ji ni mogoče drugega. Gre za izpolnitev odločitve naroda, zato ji ni mogoče vzeti njene veljavnosti. Prepričan sem, da bodo to spoznale tudi druge države in s priznanjem naše nove države potrdile našo odločitev. Veliko je že bilo storjenega, da ta korak ni le črka na papirju, ampak pomeni na večini področij dejanski prevzem oblasti. To so končno uvideli tudi tisti, ki so dvomili v realnost osamosvojitvenega projekta. Seveda pa je ta korak, ki ne dopušča umika, šele začetek nove poti. Gre za prevzem preostalih pristojnosti v lastne roke, pri čemer smo pustili odprta vrata za dogovarjanje in sporazume. Zato trdno upam, da se bo ta proces razpletel mirno. Odločili smo se, da bomo o svoji usodi odločali sami. Prepričan sem, da se bomo z novim upanjem in voljo lotili reševanja težkih problemov na gospodarskem in socialnem področju. Prav na teh področjih se bo morala dokazati nova država. S skupnimi močmi, pridnimi rokami in bistrimi glavami to vsekakor zmoremo. France Pibernik, književnik Na sedanje osamosvojitveno dogajanje gledam skozi našo utišano zgodovino. Tisoč let smo živeli v osrčju Evrope, in kakor je bil naš položaj zaradi politične in socialne podrejenosti vseskozi obroben, tako bi rad zapisal, da je bila slovenska zgodovina ob vsej tra-gičnosti vendarle srečna: preživeli smo! In to je neizmerno veliko in bistveno, kajti ta in oni evropski narod, kije podobno, kot mi, s Trubarjem sredi 16. stoletja skušal stopiti s svojim imenom v zgodovino, je že davno odrinjen v folklorni geto. Mi pa živimo kot suveren narod z globoko zavestjo, da je bil korak, ki smo ga napravili te dni, več kot nujen, če se nismo hoteli prepustiti neizogibnemu izginjanju v morju transparentnega brezo-bličja. Ker svoboda nobenemu narodu ni bila podarjena, nasprotno, vsak si jo je moral izbojevati, nas čakajo težki dnevi. V uteho in v veliko moralno podporo nam je okoliščina, da vstajajo podobne težnje tudi drugod po svetu, hkrati pa se moramo zavedati, da v nasprotni smeri potekajo svetovni integrativni procesi, ki nas lahko pre-pla vijo. Verjamem, da je v nas dovolj notranjih moči, s katerimi bomo zmogli premagati začetne ovire, zlasti pa zmogli ohranjati ravnotežje sredi nasprotujočih si sil sodobnega sveta. Naša skupna odločitev naj bo naša vera v prihodnost. Dr. Tone Pretnar, Tržič: "Osamosvojitev kot rezultat osamosvajanja razumem in doživljam kot zavestno in premišljeno krepitev vezi uzaveščenega in strpnega subjekta - v našem primeru slovenske države - z drugimi subjekti iste vrste, pa tudi kot očiščevanje tistih vezi, na katere se je usedal in se še useda škodljivi balast ideologij, kot tkanje novih, ki bodo okrepljene in očiščene vezi pogumno preniknile in prepletle in tako utemeljile, morda celo zagotovile posameznikovo, narodovo in navsezadnje državno samozavest. Zato me s strahom in nezaupanjem navdajajo grožnje, opozorila na kazen za nepremišljeno ravnanje, zato me kar malo zmrazi, kadar se vezi usodno vozlajo, namesto da bi se afirmativno krepile." FranC GraŠiČ, generalni direktor Peko Tržič: "Prepričan sem, da Slovenija nima druge alternative kot osamosvojitev, čeprav se zelo močno zavedam, da bo do popolne uresničitve le-te peljala trnova pot. Tako gledam tudi z očmi podjetja; gospodarsko smo vpeti v jugoslovanski prostor, posledice bomo zagotovo čutili. Skrbi me in ker alternative ni. je vse skupaj še slabše. Druga pot - ostati v tej družbi in pustiti, da bi šlo po starem, pa je še slabša. Upam, da bo vseeno zmagala modrost, da ne bodo motene poslovne poti doma, predvsem pa z zunanjim svetom. Naši partnerji že sprašujejo po telefonu, ali bo naročeno blago zagotovo izdoba-vljeno, drugi spet, ali nam je varno poslati materiale. V soboto bomo šli na razgovore s partnerji do Celovca, da jim obrazložimo naše stanje in jih pomirimo. Zagotovo pa vse to silno negativno vpliva na poslovanje s tujino. Zato moramo storiti vse, da se doma najde prava mera pri vseh odločitvah. Da bi se le politika pametno obnašala, gospodarstveniki se bomo že dogovorili." Dr. Ivan Kristan, sodnik ustavnega sodiča Jugoslavije: "Osamosvojitev Slovenije razumem kot odločilni korak k uresničitvi cilja, ki gaje Slovenija že svoj čas predstavljala skupaj s Hrvaško in sicer za ponoven dogovor o sožitju z ostalimi jugoslovanskimi republikami. Zal pa se zdaj zaradi J1^4 slabšajo pričakovanja o uresničevanju takšnega procesa. Akcija JLA ni razumna: kaže na nekakšno nemoč pri zaustavljanju začetega procesa v republikah. To pa bo nenazadnje škodovalo JIA v Sloveniji in tudi v drugih republikah; pa tudi v svetu, ker se armada neupravičeno pojavlja kot dejavnik nadaljnjega razvoja in dogajanja..." Bojan Starman, direktor Alpine Žiri: "Sem za osamosvojitev, vendar sem bil bolj zagovornik drugačnega scenarija osamosvajanja; in sicer s pogovori in dogovori, ki bi morali biti podobni tistim v evropski skupnosti. Kar pa zadeva današnje dogodke, sem takšen scenarij pravzaprav predvideval. Morda je v nekaterih delih preveč ekstremen. Sicer pa pričakujemo lahko še kakšno blokado..." JESENICE - Jeseničani so pripravili proslavo ob dnevu osamosvojitve na Trgu Toneta Čufarja, kjer so zasadili lipo, številnim udeležencem pa je ob lepem kulturnem programu spregovoril predsednik skupščine občine Jesenice dr. Božidar Brudar. KRANJ - Med slovesnim govorom ob osamosvojitvi Slovenije je kranjski župan Vitomir Gros tudi razglasil preimenovanje Trga revolucije v Slovenski trg in Cesto JLA v Bleivveisovo cesto, kranjska skupščina pa menda odločitve o tem še sploh ni sprejela. Toda, najbrž je bil včeraj malokdo na novem Slovenskem trgu, ki bi mu to samovoljo zameril. Ob zvokih nekdanje državne himne "Hej Slovani" so pripadniki TO spustili z droga pred skupščinsko zgradbo jugoslovansko zastavo in nato ob zvokih slovenske "Zdravljice" povzdignili na njeno mesto našo novo zastavo. Mala, že predhodno posajena lipica bo krasila središče novega Slovenskega trga, njeno nadaljnjo rast pa je blagoslovil dekan kranjske župnije Stane Zidar. Kranjčani so se po dolgem času spet zbrali v velikem številu in nekateri so rajali in se veselili še dolgo v noč... Škofja Loka, 26. junija - Proslava samostojne in suverene Slovenije je bila ob zelo množičnem odzivu Ločanov na Mestnem trgu v Škofji Loki ob 21. uri. Po dvigu nove slovenske zastave, ki so jo navzoči pozdravili z dolgim aplavzom, je spregovoril loški župan Peter Havvlina, po kulturnem programu pa so pred občino posadili in posvetili tudi lipo. Med zbranimi občani je bilo vidno zadovoljstvo in veselje, ki se je tudi po prireditvi nadaljevalo. Dr.Alojz Novak, direktor Zdravstvenega doma Jesenice: »Slovesna razglasitev neodvisne in samostojne republike SM nije je bila nujna in logična posledica demokratične plebiscite" odločitve Slovencev, da živijo v svoji državi. Do tega je enosta** moralo priti, saj bi vsak Kranjec hudo zameril in ne bi odpustil1 se to ne bi zgodilo. Kar pa se je zgodilo naslednji dan: nepritnti* neumno, saj ni ničemur podobno, da se bomo zdaj med seboj še rili. « Majda MalenŠek, direktorica VIZa Jesenice: »Vesela sem, da je prišlo do osamosvojitve Slovenije, čeprffi' zavedam, da bodo v prvi fazi težave. Pomembno pa je, da se je m zala velika samozavest slovenskega naroda. Želim si, da bi bili'*, venci med seboj složni in strpni in se posvetili predvsem delu- >* zadnjih dogodkih pa me je predvsem strah za naše otroke, ki let"* jo v Novigradu.« Aleksander Kotnik iz Mojstrane: »Zame je bila slovesna razglasitev samostojne države port^, ben in prelomen dogodek. Slovenci so bili enotni in s pokončno $ dokazali, da se ne dajo ustrahovati. Dogodki, ki so sledili, pa so^ ustrezni, saj je armija s posredovanjem v Sloveniji prekoračilo" razumne meje.« V Radovljici se je po posaditvi lipe in prireditvi v bližini srednje ekonomske šole vedro razpoloženje ob slovenski osamosvojitvi "razlilo" po vsem mestu, na številnih hribih pa so zagoreli kresovi. Srečo Vernig, direktor Kovinske Bled "Najpomembnejše je, kako bo proces osamosvojitve S/ov^j in razdružitve z Jugoslavijo potekal. Če bo mirno, bo verjetno /"''v le do manjših motenj v blagovnih in denarnih tokovih; v prif1, "trde variante"pa lahko tudi do trajnejših prekinitev. To zaskrbi}1' predvsem zato, ker je za vzpostavitev gospodarskih odnosov fl\ vložiti kar precej sredstev, dela in znanja, medtem ko jih je prekt* mogoče zelo hitro. Gospodarstveniki smo nekoliko Zđq bljeni tudi zato, ker ne vemo, kako bo z denarjem - bo dinar osl0'\ naprej edino plačilno sredstvo, bomo dobili vzporedno valuto \ ne... Nejasnosti lahko samo še povečujejo finančno in poslovno* disciplino: neplačevanje blaga in storitev, neizpolnjevanje fina^ in drugih obveznosti. . Spremembe, kijih prinaša slovenska osamosvojitev, so tO t spodarstvo vsekakor šok. Vse gospodarstvo je v nekakšnem pr&\ vanju, kaj se bo v praksi dogajalo po osamosvojitvi. Tuji partner]1 še posebej pozorni na spremembe pri nas, negativno so reagirO'1, odpovedali nekatera naročila (tudi v radovljiški občini) že ob pre\ sih v Krajini, kije sicer od Slovenije precej oddaljena; bati pa s^ tega, da bi bilo takšnih odpovedi še nekaj. Tudi v tujini čakajo razplet, čakajo, kaj bo, šele potem se bodo odločali, ali naročiti go pri nas ali ne. , Nova slovenska država bo kar precej draga, veliko pa bo l' sno tudi od razpleta oz. od tega, ali bo treba namenjati velikosr stev tudi za vojsko in policijo. Gospodarstvo bo treba oživiti ^ j razbremeniti: šeststo tisoč zaposlenih v neposredni proizvodnji n paj s proizvodno režijo) ne more preživeti ostalega prebivalstva, j dostiti vsem domačim potrebam in del nameniti še za poplačilo j goslovanske dote". I Kar zadeva Kovinsko Bled, ima to prednost, da že doslej H gom ni poslovala in da okrog 40 odstotkov proizvodnje neposrCn ali posredno proda v tujino. Če bo nova slovenska država res rrt01] spodbujala izvoz, kot napoveduje finančni minister Dušan Se\ potem se tudi izvozno usmerjenemu radovljiškemu gospodam vendarle obetajo boljši časi." Andrej Cufer, obrtnik iz Lesc: "Osamosvojitev, za katero upam, da bo potekala mirno, Slovenijo nov izziv; izziv, ki ga je v nedavnem televizijskem o"1 j zelo dobro označil direktor Gorenja, ko je dejal nekako takott'^ slej smo imeli dvajset milijonov kupcev, odslej pa jih bomo "'" imeti dvesto milijonov. Povedano drugače - to pomeni, da je biw\ slej vse, kar smo naredili, dobro in da smo lahko na jugosUA skem trgu prodajali tudi izdelke slabše kakovosti, odslej pa In iskali kupce po vsem evropskem in svetovnem trgu in jim lahk<>\ nujali in prodajali le kakovostne izdelke. Če si priznamo ali goslovanski trg je bil za slovenskega ob vsem dobrem venclarh 'J kakšna potuha, ki nas je uspavala ali vsaj premalo spodbur boljšemu delu. J V prehodnem obdobju, ko se bo Slovenija še razdruže^) Jugoslavijo, pričakujem še nekaj težav, potem pa bo bolje. Nw bo zaživel turizem, turisti, ki se nas leto močno izogibajo, bodo j začeli prihajati k nam; turizem pa bo spodbudil tudi druge 8^ darske dejavnosti - industrijo, obrt... Spodbudno je, da se politični prepiri povsod vendarle ni*"') nesli na gospodarsko področje in da so nekatere gospodarske P) zave med Slovenijo in jugom ostale. Naše izkušnje kažejo, da jeA s Srbi mogoče gospodarsko dobro sodelovati in delati." • O *l Petek, 28. junija 1991 KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 21. STRAN @®SSMqU©)MGLAS Anton Dolenc, dobitnik priznanja Zadružne zveze Slovenije Največja zaostalost slovenskega kmetijstva je v majhnosti kmetij MEŠETAR Ameriški kmet ima povprečno 169 hektarjev slovenski (obdelovalnih) le nekaj več kot tri Vrhnje, 25. junija - Dolenčeva kmetija v Vrbnjah pri Radovljici je na Gorenjskem in v Sloveniji nekaj posebnega: ne samo po velikosti in opremljenosti, ampak tudi po strokovnosti kmetovanje, količini prirejenega mleka, po povprečni letni mlečnosti... Dovolj razlogov, da je Zadružna zveza Jugoslavije letos podelila eno od priznanj gospodarju - kmetu in strokovnjaku mag. Antonu Dolencu. "Ker v starih gospodarskih objektih v Gorici nismo več mogli povečevati prireje mleka, smo se pred sedmimi oz. osmimi leti odločili za gradnjo novega poslopja in hiše na lokaciji v Vrbnjah. Z dokupom, predvsem pa z najemom smo obseg zemljišč povečali trikratno, tako da imamo zdaj vse skupaj več kot trideset hektarjev obdelovalnih zemljišč, na katerih pasemo živino in pridelujemo krmne rastline - travo, koruzo za zrnje, krmni ohrovt, žitarice... Z osnovno krmo dosegamo prirejo 5600 do 6000 litrov mleka na kravo, za večjo prirejo pa moramo dodajati primerno količino krmil," je v pogovoru dejal Anton Dolenc. Kolikšno mlečnost dosegate? "To je odvisno predvsem od ekonomike oz. od ekonomskih kmetijskih zemljišč, nemški sedemnajst, hektarje... smo sicer že naročili, vendar ga zaradi deviznih zapletov ne moremo vplačati. Računalniško krmiljeni krmilniki bi nam omogočili večkratno dodajanje manjših količin krmil in tudi pogojev. Lani, ko so bile dobre bolj racionalno porabo: več bi možnosti za prirejo mleka, smo jih dobile tiste krave, ki dajejo dosegli tudi razmeroma visoko mlečnost - več kot devet tisoč litrov na kravo, dobro vsebnost maščobe (3,85 odstotka) in beljakovin (3,20 odstotka). Letos so pogoji za prirejo mleka bistveno slabši kot lani: zaradi inflacijskega vala in porušene ekonomike dodajamo le 70 odstotkov lanskih količin krmil in če bodo takšni pogoji ostali do konca leta, bomo namolzli tretjino mleka manj kot lani." Je bilo lanska "letina" doslej rekordna? "Lani smo namolzli okrog 427 tisoč litrov mleka, kar je sicer največ doslej, vendar pa smo lansko mlečnost dosegli tudi že nekaj let prej. Letos nam ekonomika preprečuje tolikšno mlečnqst na kravo: stroški prireje litra mleka so devet do deset dinarjev, kakovostno mleko pa nam plačajo po ceni nekaj več kot šest dinarjev. Če bo takšen razkorak med izdatki >n odkupno ceno ostal ali se še povečal, se oo prireja mleka na splošno znižala, verjetno pa tudi prireja mesa." V inflacijskih časih je bilo za kmeta vedno slabo. Bo tako tudi tokrat? "Cene umetnih gnojil, zaščitnih sredstev, elektrike, goriva in drugih kmetijskih materialov, ki vplivajo na ceno mleko, so v enem letu bistveno bolj "poskočile", kot se je povečala odkupna cena mleka. Samo umetna gnojila so se, na primer, v enem letu podražila trikratno. Pravite, da politiki vedo, kaj delajo? "V razmerah, ko so delavske Plače na splošno skromne, skuša oblast tudi z zadrževanjem cene mleka vzdrževati življenjski standard prebivalstva; kljub temu pa bi bilo treba razmisliti o tem, kolikšno breme (razliko med stroški prireje in odkupno ceno, ki jo določa država) lahko nosijo kmetje in kolikšno tudi drugi sloji prebivalstva." več mleka, tiste z nižjo mlečnostjo pa nekoliko manj. Ker je na kmetiji veliko raznovrstnih potreb, smo doslej sredstva vlagali predvsem v nabavo potrebne mehanizacije z večjo zmogljivostjo za spravilo krme." Nekaj zemljišč imate v najemu od zadruge. Je kaj nevarnosti, da hi jih z denacionalizijo izgubili? "Zdi se mi, da zemljišča niso v nevarnosti; lahko pa so tudi. Vse je odvisno od tega, kakšen zakon o denacionalizaciji bo sprejela slovenska skupščina in kako bodo potekali dena-cionalizacijski postopki. Menim pa, da se nekdanji lastniki zemljišč, ki zdaj niso kmetje, niso sposobni v kratkem času organizirati, se usposobiti in opremiti za kmetijsko obdelavo." "Pri nas so spremembe, ki bi prispevale k večanju kmetij, počasne in počasnejše kot v sosednji Avstriji, kjer so že v Rožni dolini kmetije, ki obdelujejo 150 hektarjev zemljišče in pridelujejo tudi žito." In druga nevarnost - avtomobilska cesta! Ali morda že veste, kje bo potekala? "Med različnimi variantami bi morali izbrati tisto, ki bi bila ekološko in gospodarsko najboljša. Kar pa zadeva vpliv ceste na okolje, bi bila še najboljša rešitev, da bi cesto podobno, kot to delajo v nekaterih zahodnih državah, vkopali v zemljo. Sicer pa me najbolj moti naša nenačrtnost: v tujini najmanj 15 do 20 let pred začetkom gradnje ceste že vedo, kje bo potekala, pri nas pa že delamo, a še vedno ne vemo, Če je trasa prava ali ne. Tudi to je eden od razlogov, da so grad- Koliko krmil dodajate k osnovni nje zelo drage in da je med krmi? ljudmi precej nejevolje." "En kilogram dodatkov (od Ali bi za vašo kmetijo že lahko navadnih krmil, pesnih rezan- rekli, da je družinska? cev do pšeničnih otrobov) na "Kmetija je resda tako veli- sest do sedem litrov mleka. Vse ko, da v normalnih gospodar- Rrave ne dobijo enako, ampak skih razmerah zagotavlja soci- °dvisno od dnevne prireje mle- alno varnost vsej družini, ven- a- dar pa sama velikost in stro- Je to dodajanje krmil že računal- kovnost kmetovanja ne pome- niško krmiljeno? nita veliko, če so cenovna raz- "Za zdaj sem v vlogi raču- merja porušena in če nastanejo nalnika kar jaz. Računalnik preveliki razkoraki med stroški in odkupno ceno. Na kmetiji sta "zaposleni" dobri dve delovni sili; če pa bi kmetijo nekoliko posodobili, pa bi bilo fizičnega dela še manj." Pravite, da kmetija tehnološko ni nikoli urejena. Kateri koraki bi bili najnujnejši? "Prvo je računalniško krmiljeno dodajanje krmil in drugih dodatkov, drugo je robotizacija molže, ki jo je treba vestno opraviti večkrat na dan v točno določenem času. V svetu se je molža z roboti že dobro razvila, vse je avtomatizirano, tako da je molžo mogoče spremljati le preko televizijskega ekrana in da je treba v hlev le tedaj, ko se kaj zaplete. Čeprav je pri nas malo kmetij, ki bi lahko uvedle takšno sodobno tehnologijo, pa je zanesljivo, da se bo proces robotizacije začel tudi pri nas." Kako boste poslovali - prek zadruge, kot podjetje ali kako drugače? "Pri nas pogrešam sodobne organizacijske povezave pridelave, predelave in trgovine. V razvitem svetu je tako, da imajo kmetje v lasti tudi večino predelave in trgovine, zato lahko vplivajo na količino prireje, na odkupno in tudi na prodajno ceno. Naš kmetje precej na slabšem: ima zelo malo vpliva na odkupno ceno, še manj pa na prodajno in na cene reprodukcijskega materiala. Mlekarne bolj malo zanima, kaj se do-gajaja s kmetovim mlekom, ampak predvsem to, kakšen bo zaslužek." "V svetu se je molža z roboti že dobro razvila, vse je avtomatizirano, tako da je molžo mogoče spremljati le prek televizijskega ekrana, v hlev pa je treba le tedaj, ko se kaj zaplete." "Stroški prireje litra mleka so devet do deset dinarjev, mleko pa nam plačajo po ceni nekaj več kot šest dinarjev. " Znanje, ki ga imate kot živino-zdravnik, strokovnjak, pa izkušnje, ki ste si jih pridobili z delom na farmi Poljče, so verjetno koristne tudi za kmetijo. "Ukvarjam se predvsem s fiziologijo in patofiziologijo prehrane. Znanja o tem so bolj ozka, specialna, a vendarle za intenzivno prirejo mleka pomembna predvsem zaradi čim-boljšega izkoriščanja genetskega potenciala. Pri nas pogrešam svetovalno službo, ki bi bila sposobna celovito reševati probleme živinorejcev, pridelovalcev krompirja, žitaric, tistih, ki se ukvarjajo s prirejo mleka... Ko določamo kriterij za plačevanje mleka, postavljamo tudi takšne, na katere kmet s svojim delom in znanjem nima vpliva in so tudi povsem skregani z znanstveno logiko. Od rejcev bi, na primer, lahko zahtevali določen delež beljakovin v mleku šele potem, ko bi svoje delo opravila selekcijska in za njo še svetovalna služba." Kaj pomeni slovenska osamosvojitev za kmetijstvo? "Upam, da se bomo sami lažje dogovorili za pametno dolgoročno kmetijsko politiko, in da bomo v določenem času dosegli raven kmetijsko razvitih držav. Če po posestni sestavi zdaj zaostajamo 30 do 50 let, lahko dokaj kmalu s pametno politiko zaostanek zmanjšamo na 15 do 20 let." Obhodili ste že precej sveta, bili ste tudi na našem jugu... Kje je po vaši oceni mesto slovenskega kmetijstva? "Tehnološko smo kar precej pred ostalim jugoslovanskim kmetijstvom, po velikosti kmetij pa se bistveno ne razlikujemo. Prav v majhnosti kmetij je v primerjavi z evropskim in ameriškim največja zaostalost slovenskega in jugoslovanskega kmetijstva. Ameriški kmet konkurira evropskemu predvsem s tem, da ima več zemljišč. Ameriški jih ima povprečno 169 hektarjev, nemški sedemnajst, slovenski (obdelovalnih) le nekaj več kot tri hektarje... Naša najpomembnejša naloga je povečanje kmetij." O tem, kako povečati velikost kmetij, je veliko različnih mnenj, stališč. "Do večjih kmetij vodi ena sam pot: pametna zemljiška in kmetijska politika. Treba bi bilo spremeniti zakon o dedovanju kmečkih gospodarstev in ga potem tudi dosledno spoštovati, omogočiti kmetijam nakup zemlje in dolgoročni zakup, tudi za sto let... Pogoj, da se bo proces koncentracije zemljišč začel, pa je urejeno gospodarstvo in zaslužki, ki bodo tudi sedanjim malim kmetom brez popoldanskega dela na kmetiji omogočili dostojno preživljanje." • C. Za-plotnik ISKRA INSTRUMENTI OTOČE, d. o. o. Otoče 5 a 64224 Podnart Objavljamo prosto delovno mesto na področju RAČUNOVODSTVA IN ANALIZ Poleg splošnih, želimo da kandidat izpolnjuje še naslednje pogoje: - da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri - da ima delovne izkušnje na področju računovodstva in analiz - da pri delu zna uporabljati računalnik Prijavijo se lahko tudi začetniki, ki imajo ustrezno izobrazbo. S kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dni na naslov Iskra Instrumenti Otoče, kadrovska služba, Otoče 5 a, 64224 Podnart. Kandidate bomo o izbiru obvestili v 30 dneh od objave. Republika Slovenija namenja letos z odlokom o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva nekaj denarja tudi za konjerejo in ovčjerejo. S finančno podporo za razvoj reje konj za meso naj bi spodbudila povečanje tržne prireje, usmeritev v moderno tehnologijo reje ter večjo produktivnost in ekonomičnost. Podprla naj bi vlaganja v novogradnjo in obnovo hlevov, v novogradnjo .spremljevalnih objektov ter za nakup in montažo opreme, in sicer le za hleve z najmanj petimi stojišči za kobile slovenske hladnokrvne in haflinške pasme in s pripadajočimi stojišči za ostale kategorije živali ter za ureditev boksov in izpustov za plemenske žrebce slovenske hladnokrvne in haflinške pasme. Pri vlaganjih v povečanje obstoječih zmogljivosti mora biti povečanje, merjeno v številu stojišč, najmanj 20-odstotno, pri vlaganjih v obnovo hlevov pa povečanje proizvodnje, merjeno v kilogramih žive teže, najmanj 10-odstotno, pri vlaganjih v ureditev boksov in izpustov samo za licencirane žrebce pa povečanje ni potrebno. In kakšna je višina podpore? Za novogradnjo hlevov za plemenske kobile je 5.000 dinarjev na stojišče, za obnovo hlevov pa 1.500 dinarjev. Za ureditev boksov za žrebce je 6.000 dinarjev na boks, za izpuste pa 1.000 dinarjev. Višina podpore za spremljevalne objekte (silose, gnojišča, jame za gnojevko, senike ter izpuste za plemenske kobile in žrebce) ter za nabavo opreme in naprav je do 20 odstotkov povprečne predračunske vrednosti. • • • Za rejo drobnice sta predvideni dve finančni intervenciji - regres za plemenske živali in nepovratna sredstva za razvoj mlečne in mesne reje. Z regresom za plemenske živali naj bi pospešili rejo drobnice v območjih, ki so za to primerna, in zagotovili zadostno prirejo mladih živali za obnovo osnovne črede. Sredstva so namenjena premiranju plemenskih samic in samcev, ovac in koz. Regres se izplača za vsako plemensko ovco oz. kozo, ki pomeni povečanje ali zamenjavo staleža osnovnega tropa, ter za vsakega plemenskega samca. Pasme živali morajo biti skladne s tistimi, ki jih določajo srednjeročni dokumenti razvoja reje drobnice; za kozjerejo pa velja, da morajo biti živali sanskega ali srnatega tipa. Plemenska samica sme biti stara največ štiri leta, plemenjaki morajo biti znanega porekla, minimalni stalež plemenskih samic v tropu je deset (na dan 1.1.1991), koristnik sredstev najmanj pet let ne sme zmanjšati staleža živali, najmanjše število plemenskih samic, ki upra-vičuje uveljavljanje regresa za nabavo plemenskega samca, je dvajset. Za samice je predviden regres 720 dinarjev, za samce pa 2.700. Z nepovratnimi sredstvi za razvoj mlečne in mesne reje drobnice naj bi spodbudili povečanje tržne prireje mesa in mleka drobnice, oživljanje in ohranitev reje drobnice v hribovitih in gorskih območjih, ureditev in izrabo zaraščajočih površin ter uvedbo moderne tehnologije reje. Denar naj bi namenili za novogradnje in rekonstrukcije hlevov za mesno in mlečno ovčerejo ter za ureditev kombiniranih hlevov (reja ovc in koz) pa tudi za novogradnjo spremljevalnih objektov (za silose, senike, gnojišča, izmolzišča, prostore za odstavo mleka in širjenje ter za sortiranje in shranjevanje volne, za zorilnice in skladišče sira) ter za nakup in montažo naprav in opreme. Pomemben pogoj za pridobitev sredstev je novogradnja ali obnova hlevov z zadostnim številom stojišč. :y Agromehanika Hrastje 52 a ^ 064/324-033, 324-034 v sodelovanju s PLENIT d. o. o. Vas vabi na presentacijo parfuma VAN DERBI LT 4 RAZKRIJTE LEPOTO, KI JE SKRITA V VAS od 30. 6.-15. 7. vas pričakujemo v Drogeriji AB na Planini! r GLAS 22. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Petek, 28. junija 1991 Stražišče, 26. junija - V sredo zvečer so na stadionu Športnega društva Sava v Stražišču slavnostno odprli novo pridobitev - štiri teniška igrišča. Kot je povedal predsednik ŠD Sava, Vule Cicmil, so nova igrišča plod sodelovanja s Športplanom iz Ljubljane, ki so mu dali v najem prostor za demonstracijske teniške poligone. Igrišča so iz umetne trave, te dni pa urejajo še razsvetljavo, tako da bo moč igrati tenis tudi ponoči. V Spornem društvu Sava so ponosni na ureditev svojega športnega parka, saj so lani naredili novo dvostezno balinišče, ki poleg pomožnega in glavnega nogometnega igrišča, rokometnega igrišča in kolesarske steze, dopolnjuje možnosti za rekreacijo in tekmovanja. V sredo pa so bili ponosni tudi zato, ker so dobili nova igrišča prav na prvi dan slovenske samostojnosti. Foto: V. Stanovnik Zamejski športniki v Kranju Kranj, 23. junija - Na Pokljuki in v Kranju so se srečali funkcionarji in športniki iz obmejnih dežel. Gostitelj že XV. srečanja je ibla kranjska ZTKO pod pokroviteljstvom Skupščine občine Kranj in Športne zveze Slovenije. Po izrečenih pohvalah sodeč, so gostitelji prekosili samega sebe. Razveseljivo je tudi dejstvo, daje bilo to doslej eno najkvalitetnejših srečanj, saj se ga je udeležil minister za šolstvo in šport dr. Peter Vencelj, ki je na skupnem posvetu vsem zamejskim športnikom v mejah možnosti obljubil pomoč tudi v prihodnje. V športnem srečanju pa so se mladi pomerili v nogometu, košarki, namiznem tenisu, rokometu in odbojki. Srečanja so bila zanimiva. V nogometu so bili prvi Kranjčani, prav tako v rokometu in namiznem tenisu, ekipa Združenja slovenskih športnih društev iz Italije pa je prvi mesti osvojila v košarki in odbojki. Izidi: nogomet (mladinci): Kranj : Porabje 2 : 0 (1:0), SŠZ : ZSŠDI 0:1 (0:0), tekma za tretje mesto: Porabje : SŠZ 0:1 (0:1), tekma za 1. mesto: Kranj : ZSŠDI 2:0 (1:0); končni vrstni red: 1. Kranj, 2. ZSŠDI (Italija), 3. SŠZ (Koroška - Avstrija), 4. Porabje (Madžarska); namizni tenis - mladinke: Kranj : ZSŠDI 5:3, ZSŠDI : SŠZ 5:2, Kranj : SŠZ 5.2; končni vrstni red: I. Kranj, 2. ZSŠDI, 3. SŠZ; mladinci: Kranj : ZSŠDI 5:1, Porabje : SŠZ 0:5, ZSŠDI : Porabje 5:2, Kranj : SŠZ 5:1, SŠZ : ZSŠDI 5:4, končni vrstni red: 1. Kranj, 2 SŠZ, 3. ZSŠDI, 4. Porabje'odbojka - mladinke: Kranj : ZSŠDI 0:2, končni vrstni red: 1. ZSSDI, 2. Kranj; rokomet - mladinci: Kranj : Porabje 30:19 (13:6), končni vrstni red: 1. Kranj, 2. Porabje košarka - mladinci: Kranj : SŠZ 90:22 (46:9), Kranj : ZSŠDI 48:49 (34:33), SŠZ : ZSŠDI 20:69 (8:22), končni vrstni red: 1. ZSŠDI, 2. Kranj, 3. SŠZ. Zaključek je bil v športnem parku, kjer so najboljšim podeljevali priznanja: Slavko Brinovec - predsednik ZTKO Kranj, Sašo Govekar - podpredsednik IS SO Kranj, Marjan Jemec - sekretar Športne zveze Slovenije, Borut Farčnik - vodja ZTKO Kranj. Gostitelj, ZTKO Kranj, pa je posebna priznanja dodelil: Združenju slovenskih športnih društev v Italiji, Slovenski športni zvezi na Koroškem ter Zvezi Slovencev iz Porabja. Priznanja pa so prejeli tudi posamezniki, in sicer Marjan Jemec ter člana mednarodne komisije Zoran Naprudnik in Vili Sekereš. Milan Čadež Vandalizem, požig garderobe Godešič, junija - Ko so pred dnevi prišli igralci nogometnega kluba Kondor iz Godešiča na trening, so bili nemalo presenečeni in ogorčeni, saj jim je nekdo do tal požgal leseno garderobo, ki so jo s trudom postavili pred tremi leti. Za storilcem v društvu Kondor poizvedujejo, obenem pa se že pripravljajo na postavitev nove, kar pa je nedvomno povezano z denarjem. V upanju, da ga bodo nekaj dobili pri podjetjih in občinski telesnokulturni skupnosti, bodo s svojim delom pri gradnji le uspeli in do jeseni, ko bodo začetek nove nogometne sezone garderobo predali svojemu namenu. J. Starman Šahovski turnir Dobrča, 23. junija - Prizadevni člani Športnega društva Brezje pri Tržiču so pripravili v Kostanjevčcvi koči na Dobrči tradicionalni hitropotezni šahovski turnir za Pokal Dobrče. Zanimanje za to tekmovanje je iz leta v leto večje, tako da je letos nastopilo že 24 šahistov. Največjih je bilo iz kranjske občine, sicer pa so prišli iz vse Gorenjske. Tudi kvaliteta turnirja je bila zagotovljena, saj je nastopilo sedem mojstrskih kandidatov, štirje prvo in sedem dru-gokategornikov. Po zagrizenih in izenačenih bojih je zmagal Matjaž Šlibar z 20 točkami pred dvakratnim zmagovalcem Dušanom Zorkom 19,5 in Marjanom Butalo 18,5 - vsi Kranj. Turnir je bil Vzorno organiziran in izpeljan, za kar so se potrudili člani ŠD Brezje na čelu s predsednikom Mihom Zupanom, za vse navzoče pa so lepo poskrbeli tudi v koči na Dobrči, posebej še oskrbnik gospod Teran. J. Kikel TENIS V PODVINU Julija organiziram deseturne teniške tečaje za odrasle in mladino. Po dogovoru tudi dopoldne. Tel.: 064/75-789 Tel.: 064/216-692 KDO? Športno društvo TRBOJE KAJ? velika vrtna veselica KDAJ? nedelja, 30. junija 1991, od 16. ure naprej KJE? rokometno igrišče v Trbo-jah KAKO? z ansamblom Lipa, sre-čelovom (gorsko kolo in ogromno drugih dobitkov) in z zabavnim programom ZAKAJ? za razvoj športa in delo ŠD Trboje Predevropsko prvenstvo v letenju z jadralnimi padali Naši tekmovalci se lahko merijo z najboljšimi Od sobote, 29. junija, do sobote, 6. junija, se bodo v Preddvoru zbrali jadralni padalci na generalki pred evropskim prvenstvom, ki bo pri nas naslednje leto. Preddvor, 25. junija - V Preddvoru in na okoliških hribih bo te dni moč opazovati najboljše evropske jadralne padalce. Ta atraktivni šport je zadnja leta vse bolj popularen tudi pri nas, saj imamo v Slovenji štirinajst klubov jadralnih padalcev. Organizirana je tudi liga in letos so imeli že pet tekem. Tako je v Sloveniji že več kot dvajset jadralnih padalcev, ki bi lahko tekmovali na evropskem prvenstvu. Vseh jadralnih padalcev pa je v Sloveniji že več kot tisoč. "Prvenstvo se bo začelo v so- ure. Tekmovalci bodo nastopali v boto, 29. junija, z otvoritvijo v dveh disciplinah. Ena so preleti Preddvoru. Prvi tekmovalni dan bo nedelja, nato pa bomo skušali v enem tednu izpeljati najmanj štiri tekmovalne dni - odvisno od vremena. Starti bodo največ na Kriški gori in Krvavcu ter Veliki planini - pristanki bodo različni, odvisno od vremenskih razmer, največkrat pa bodo tekmovalci pristajali v Preddvoru. Start bo navadno, tudi odvisno od vremena, odprt okoli trinajste ure. Za gledalce bo tako najzanimivejše spremljanje prvenstva od trinajste ure pa nekje do osemnajste Na letošnjih tekmovanjih je minulo nedeljo Domen Slana dosegel rekord v letenju pri nas. Poletel je iz Kriške gore na Kališče (obratna točka) in v Rateče. To pa je izreden rezultat tudi za najboljše tekmovalce v Evropi. brez povratka (naprimer prelet na razdalji Krvavec - Rateče). Tisti, ki leti najdlje in ki prileti tja najhitreje, je najboljši. Druga disciplina je prelet z obratnimi točkami in pristanek na cilj (naprimer start je na Krvavcu, obratna točka na Dobrči - kjer je treba slikati kočo - pristanek pa je v Preddvoru, kjer je črta, ki jo je treba preleteti na določeni višini, tam pa se meri čas). Obstaja še disciplina trikotnik, ki pa je na tem prvenstvu ne bo. Trikotnik pomeni, da morajo biti tri obratne točke," pravi pred tekmovanjem Srečo Meglic, predsednik kranjskega kluba Orli in član naše reprezentance. Poleg njega so v naši reprezentanci za predevropsko prvenstvo še: Domen Slana (LET, Škofja Loka), Bojan Mar-Čič (Maribor), Maks Humar (Lesce) in Klemen Kobal (Orli, Kranj). Poleg njih bo nastopilo še okoli dvajset naših tekmovalcev, ter tuji V soboto bo spet kolesarski praznik 10. kolesarski maraton Franja Škofja Loka, 26. junija - To soboto bo za ljubitelje kolesarstva spet velik praznik. Priljubljeni maraton Franja, ki se ga vsako leto udeleži nad 1500 kolesarjev, bo letos namesto konec julija že 29. junija.E Maraton Franja poteka pod pokroviteljstvom Republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV, Tovarne dvokoles ROG in Nedeljskega dnevnika, generalni pokrovitelj prireditve pa je mednarodno podjetje Slovenijales. Start maratona bo ob 8. uri na športnem igrišču IC ONZ -Tacen, cilj pa na istem mestu do 16. ure. Proga maratona poteka iz Tacna, prek Ljubljane, Vrhnike, Logatca, Idrije, Cerkna, Škofje Loke in Vodic v Tacen. Kolesarski maraton bo izveden v normalnem prometu, udeleženci vozijo v skadu s cestnoprometnimi predpisi in na lastno odgovornost. Organizacijski odbor bo zagotovil zavarovanje udeležencev, službo prve pomoči in servisno službo podjetja Rog. Na progi bodo zagotovljene brezplačne okrepčevalnice v Idriji (Kolinska), v Cerknem (Radenska), Na Kladju (Droga), v Gorenji vasi (Krka), v Škofji Loki (Podravka) in Jeprci (Fructal). Kolesarji, ki bodo v določenem času uspešno prevozili progo, prejmejo na cilju medaljo in bilten, zmagovalci v posameznih kategorijah pa tudi pokale. Pokale dobi tudi pet najštevilčnejših sindikalnih organizacij ali organiziranih skupin z največjo udeležbo. Tudi letos bo sestavni del prireditve Maraton Franja za paraplegike, ki bo potekal v Tacnu na progah dolgih deset in dva kilometra. • V. S. CHD Janez Pintar odlično V Banjaluki je bila druga dirka za državno prvenstvo motociklistov, na kateri sta sodelovala gorenjska tekmovalca Darko Katrašnik iz Radovljice, član AMD Tržič, ki je osvojil 9. mesto v kategoriji SUPER BIKE. V isti kategoriji je nastopil tudi Brane Lipnik iz Most pri Žirovnici član AMD Domžale, dirko je končal na 10. mestu. Povedati moramo, da je med dirko močno deževalo, kar je verjetno vplivalo njuni slabši uvrstitvi. Naslednja dirka za državno prvenstvo bo v soboto, 13. julija, na dirkališču Grobnik pri Reki. Dirke za državno prvenstvo v Banjaluki pa se ni udeležil Janez Pintar iz Kranja član AMD Domžale, saj se je v istem terminu odločil za mednarodno dirko v Češkoslovaškem mestu Horice. Med 40 tekmovalci na startu iz Bolgarije, Madžarske, Avstrije, Italije, Nemčije in domačih tekmovalcev iz Češkoslovaške, je v kategoriji do 125 ccm dosegel odlično 2. mesto, na motorju znamke Honda. Zmagal je tekmovalec iz Madžarske Janos Toth. Pintar se je udeležil tudi dirke za svetovno prvenstvo, ki je bilo v Salzburgringu v Avstriji, venar se ni uspel uvrstiti v finalno dirko. Matevž Jenkole Začetek mednarodnega prvenstva v Kranju Kranj - Več kot sto tekmoval' cev iz 13 slovenskih klubom dveh iz sosednje Hrvaške, |Z Bonna (Nemčija), Spittala (Av: strija) ter Romunije in Madžaj ske se bo danes ob 10. uri dopol"' ne začelo potegovati za naslovi na 1. odprtem mednarodnem P'' venstvu Slovenije v plavanju "a letnem bazenu v Kranju. Prve"' stvo bo trajalo do nedelje s tej da bodo vsak dan ob 10. uri pre*' tekmovanja, ob 18. uri pa finali1 tekme. Za tekmovalce je priprJ vljenih petdeset praktičnih $ grad, med njimi nekaj prav lep1 - na primer kolo, sesalec za pra ipd. Za najboljšega plavalca plavalko sta pripravljeni tudi if narni nagradi; dobila bosta, ve1* dar pod pogojem, da preseže'1 800 točk, vsak po tisoč DEM Ker gre tudi za uradno slovensk" prvenstvo, nastopa poleg PK % glav kot soorganizator tudi " Slovenije. Mednarodno prvenstvo Sk>vf nije so denarno podprla razlik podjetja, med tistim, ki so f. maknili največ, pa so trbovelj5' Rudis, LB - Gorenjska banfl Iskra servis in drugi. Ilija Breg' Motokros V Radencih je bila druga di» za republiško prvenstvo pioflj jev v motokrosu. Edini gore" ski tekmovalec je bil Aleš Rj}! man iz Tržiča, član AMD ' žič, ki je v kategoriji do 80 c< z menjalnikom osvojil 6. " sto. • M. J. Štartna številka 1, Janez Pintar iz Kranja. Foto: M. Jenkole Tekmovanje z jadralnimi padali je zanimivo tudi za gledalce. tekmovalci. "Zaenkrat so prijavljene ekipe petih najboljših tekmovalcev iz Anglije, Francije, Nemčije, Avstrije, Švice, morda pa še ekipi Italije in Češke in še kdo, saj zaradi političnih razmer nekateri zadnji hip pridejo ali ne, mi pa prav zato nismo vztrajali na vnaprejšnjih prijavah in plačilu," je povedal Srečo Meglic. • V. Stanovnik Vabila, prireditve Triiško prvenstvo v tenisu - Komisija za športno rekreacijo Športni zvezi Tržič in Teniški klub Tržič pripravljata v sobo 29. junija, ob 8. uri na teniških igriščih v Križah, občinsko prv< stvo tržiških delavcev v tenisu. Udeleženci bodd' razdeljeni v dem starostnih kategorij, pet moških in dve ženski. Prijave je P' trebno posredovati do petka, 28. junija, do 14. ure v pisa^t Športne zveze, Bračičeva 4, Tržič - Janezu Brzinu (tel. 50-766)j pol ure pred žrebanjem v Prostorih Teniškega kluba v Križj Žrebanje bo v petek, 28. junija, ob 19. uri. Prijavnina znaša 50 narjev. Za najboljše so pripravljena častna priznanja, vsem pa11 tekmovanje veljalo za točke v Delavskih športnih igrah. Tradicionalni turnir športnega društva Brezje pri Tržiču - Dom3 Športno društvo vabi vse prijatelje malega nogometa na tradtf nalni turnir za pokal Športnega društva Brezje pri Tržiču, kiJ na igrišču na Ježah v nedeljo, 30. junija, z začetkom ob 9. uri.' javnina znaša 200 dinarjev, prijave ekip pa bodo zbirali pred i četkom turnirja. Vabljene ekipe od vsepovsod. Turnir v malem nogometu - Ekipa Mafije iz Selc prireja to soboj 29. junija, ob 14. uri na igrišču Dašnjica, turnir v malem nogov tu. Ekipe bodo prejele nagrade in pokale. Rekreacija za mlade na Pristavi - Med poletnimi počitnicam^ mlade Jeseničane pripravljajo nekaj rekreativnega razvedrila. ' ko bo to nedeljo, 30. junija, ob 14. uri kros. Start bo pred dom« Pristava, mladi pa bodo razdeljeni v dve skupini - do 10 in f{ 10 let. Najboljšim bodo podelili medalje. Nogometni turnir v Radovljici - Člani Nogometnega kluba Ma^ ca Radovljica bodo v nedeljo, 30. junija, ob 8. uri na igrišču v nata v Radovljici organizirali turnir, na katerem bodo nastop številne ekipe. Prijave sprejemajo v poslovalnici Barve - laK Radovljici. Svečano odpiranje posodobljene Koče pri Savici - Začetek letos planinske sezone se bo v Bohinju začel to soboto, 29. junija, 11. uri s svečanim odpiranjem posodobljene postojanke - K^ — 6 14 ali 20-dnevm najem plovil Pasara + Tomos 4.5, Elan 495 + Mercury 50 po zelo ugodnih cenah ' — OTROŠKI ŠPORTNI PROGRAM 5 dni (ponedeljek - petek) z odhodi vsak dan v Gozd Martuljek (tenis gorska kolesa kopanje nogomet košarka odbojka izleti) Informacije ZIMA SPORT. 061/331-358 331-941 ^ •V»-,' .'* POČITNICE 91 - TUJINA ŠPANIJA - Palma de Mallbrca, Jbiza GRČIJA - Kri, Kreta, Rodos, Santorin TUNIS - Hamrnamet, Nabel, Ojerba CIPER * Larnaca, Limassol FRANCIJA - Ažurna obala ALŽIRIJA • Tlpaza ... zmrnu i I KOMPASOV AS za otroke do 70 % ceneje KOMPASOV SUPER AS - PALMA DE MAL£WM&::-odhod 4 7., hotel B Vat., 7 polp.: 7.900 din • PROGRAMI ZA OTROKE, UČENCE IN ŠTUDENTE Z LETALOM V PULO, 27. 6 odhod 4., 11. 7.. hotelska veriga Sel, 7 pofp ; 8.800din ŠTEVILO MEST OMEJENO' odhodi z letališča Brnik __PLAČILO NA OBROKE! •OGRADA ZA LEPO SPRIČEVALO - m TEČAJI TUJIH JEZIKOV (ANGLIJA. ZDA, ZR NEMČIJA, FRANCIJA, ITALIJA, AVSTRIJA/ŠPANIJA, JAPONSKA) ZAHTEVAJTE KATALOG V VSEK KOMPASOVIH POSLOVALNICAH )N POOBLAŠČENIH AGENCIJAH '::Wir- -v.?«*, - -»g?«* t _ ......i' TRGOVINA IN GOSTINSTVO KRANJ, NAKUPOVALNI CENTER _ * o . DRUL0VKA * vas vabi na PRODAJNI DAN PRIPRAVILI SMO VAM DEGUSTACIJE IN PRODAJO IZDELKOV ZNANIH PROIZVAJALCEV PO ZELO UGODNIH CENAH (JATA, FRUCTAL, UNION, MIP,...) POPOLDNE OB 16. URI NASTOP TRIO 3 OB 1 7. URI NAGRADNO ŽREBANJE OB 1 7. URI NASTOP NAJMLAJŠE SLOVENSKE ^m*L. POPULARNE PEVKE HEIDI IZ CELJA M m^k z znanimi uspešnicami: Naš kuža, Nore počitnice. BRAMAC VSE ZA STREHO Strehe ščitijo zgradbe pred padavinami, dežjem, snegom, vetrovi in sončno pripeko. Prav tako ščitijo zgradbe pred preveliko izgubo toplote. Strešna oblika in kritina se prilagajata okolju, v katerem stoji hiša. Prilagaja se pokrajinskemu načinu gradnje. Strehe so z ozirom na obliko: eno-, dvo-, tro-, štiri-in večkapnice. Z ozirom na nagib imamo položne in strme strešine. Strešna kritina mora biti take vrste, da voda hitro odteče s strešine. BRAMAC ima tako kritino! BRAMACOVA strešna kritina je izdelana iz naravnih surovin, peska, vode, cementa in barvnih pigmentov na železooksidni osnovi. Z namenom slediti najnovejšim smernicam harmoničnega vključevanja strehe v naravo, nudi BRAMAC najnovejšo rešitev kritine. Dva modela strešne kritine (klasični in donavski strešniki) v opečni rdeči, rdeče rjavi, temno rjavi in črni barvi. Ta paleta tradicionalnih strešnih barv in oblik BRAMAC v zadnjem času na našem tržišču prispeva predvsem k preoblikovanju streh, BRAMA-COVI izdelki so polni sprememb, so lepi in individualno prilagojeni željam potrošnika - gradbinca. Lepi in obstojni strehi pa pripada še več, namreč najboljše rešitve za vse strehe. Zato ponuja BRAMAC tudi dodatni program specialnih izdelkov za vse detalje, od kapi do slemena, v obliki in barvi prilagojene na izbrani model strešne kritine. Vsi posamezni deli se harmonično vklapljajo v površino strehe. Hitro in preprosto pokrivanje s strešniki BRAMAC z vsemi dodatnimi specialnimi izdelki je osnova za dolgotrajno zanesljivost, estetski videz in gospodarno rešitev strehe. 30 let garancije = vaša varnost KUPON ^ Prosim, pošljite mi brezplačno in neobvezno predloge, prospekte, cene in kupoprodajne pogoje IME IN PRIIMEK: ................................... POKLIC: .......................................... NASLOV: .......................................... Če potrebujete nasvete, pokličite naš tehnično informativni oddelek po telefonu: 068/22-016 in 0602/85-074. BRAMAC- Bramac d o o Skoqan - vse za streho Sedež in tovarna I 68275 Škocian. Dobruška vas 45. Tel 068-22-016. Telex: 35827. Fax 068-76290 Tovarna II 62375 Šent|anz. Otiški vrh - Dravograd. Tei 0602-85074, Fax 0602-85318 Petek, 28. junija 1991 MALI OGLASI, OGLASI 25. STRAN ©®Ig@Kyj©IESGLAS hermann fritz CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE 232, Tel. 9943-463-282710 • VELIKA IZBIRA GUM VSEH DIMENZIJ • ALUMINIJASTA PLATIŠČA ZA VSAK OKUS • SONČNE STREHE Z MONTAŽO • NAJKVALITETNEJŠA KAROSERIJSKA POPRAVILA i.'.iM'idiL'i BJSg5SHGB3*raig" ... IN DRUGE IZBERIT IV/I MERCATOR - IZBIRA ZBIRO MALI OGLASI ^217-960 Cesta JLfl 16 APARATI STROJI Polindustrijski cik-cak ŠIVALNI STROJ Singer, prodam. & 218-563_9156 IŠTRUMENT za merjenje satelit-skih signalov Kathrein - MSK 10, nov, ugodno prodam. ^ 42-338 __9263 Samonakladalno PRIKOLICO za seno, 14 kubična in SILOREZNI-CO, z nizkim in dvižnim koritom, z elektromotorjem, prodam. ^ 061/375-168_9326 Prodam PEČ za etažno centralno ogrevanje, 23.000 kalorij in nov ŠIVALNI STROJ Viktorija, 23 programov. Cena po dogovoru. ® 70-368 9331 ""^V ROBINSON *J club TRŽIČ \ DETELJICA -J tel.:52-266 v petek, 28. 6. 91 ob 20.30 uri nastopa na prostem folklorna skupina KARAVANKE Gost večera v klubu skupina OBVEZNA SMER KRANJ Kdaj Trgovsko podjetje, d o. o. KRANJ y V poslovalnici l v Hrastju ■A Te dni Kako?: Po tovarniških cenah r strešna kritina "Bramac" I • peči TVT, Feromoto, ITPP Ribnica • cisterne ITPP Ribnica • radiatorji Jugoterm • prodaja zaloge polken, roletnih omaric, balkonskih vrat, oken Inles in Lesna s še dodatnim 20 % popustom na tovarniške cene. Po konkurenčnih cenah prodajamo tudi bakrene cevi za instalacije, betonske mešalce po 10.493,30 din ter kmetijske samokolnice po 840,50 din V Hrastju oddajamo v najem skladiščne prostore IZBERITE IZBIRO! Prodam OBRAČALNIK za seno -za traktor. Zg. Veterno 1, Križe _9345 Prodam ŠIVALNI STROJ Pfaff za usnje - levoročni in PORKERT za šivanje bombaža. ® 311-833 9356 Ugodno prodam nov PUHALNIK za seno in 3 m CEVI. Češnjevek 25, Cerklje, <® 42-392 9357 Prodam bočno KOSILNICO Ideal 120, za traktor Tomo Vinkovič. Pi-panova 22, Šenčur 9361 Prodam dobro ohranjen PRALNI STROJ in SESALEC za prah. Gra-hek,* 325-150 9365 Prodam POMIVALNI STROJ Can-dy, rabljen, brezhiben. Cena 200 DEM v dinarski protivrednosti. ^ 78-667_9382 Prodam TRAKTOR Ferguson 35. g 632-878_9392 OVERLOCK Pfaff, 4-nitni, 2-igelni, nov, nerabljen, z 1-letno garancijo, ugodno prodam. U 215-650 9401 Ugodno prodam mizarsko KOMBI-NIRKO Mio Standard. * 82-037 Prodam 74-916 traktorske VILE. MIKROVALOVNO PEČICO Gore-nje, zadnji model, kombinirana, ugodno prodam. Plačilo po dogovoru. 77-077, od 15. ure dalje Prodam 45-520 TRAKTOR Fahr. ZA PRIJETEN IN UGODEN NAKUP al IM «1 II t*"*1 ,!: 1 II II !i i! 1 II II Ii|i1i.ii|P CELOVEC HEILIGENGEISTRPLATZ 4 UNIVERSUM AVT0RADI0 UKW/MW, 24 fiksnih postaj, prometne informacije, izhodna moč 50 Wat0V neto 1.410. ATS UNIVERSUM CD - Portable komplet z radijskim delom, s slušalkami in torbo 1.660, neto DOBRODOŠLI PRI ATS PRIVILEG VARČEVALNA FRITEZA 1800 VVatov, 25% prihranek energije, za 1,2 litra olja neto 1.249 ATS PHILIPS AVTOMAT ZA SLADOLED 0,75 litra, s hladilnim akumulatorjem neto 666.- ATS KENVVOOD KUHINJSKI STROJ 160 VVatov, s stoječim mešalcem, z dodatkom za mesiti in mešati neto 743.- ATS KOMPLETEN SERVIS za 6 oseb, 100 delov po izredni ceni neto 1.249.- ATS Quell VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA Prodam PRALNA STROJA Gorenje in Candy ter barvni TV Grun-dig. -g 326-681_9486 Prodam PRIKOLICO za motokulti-vator. "g 79-772_9512 Poceni prodam starejši barvni TV Gorenje, ekran 67 cm. flp 75-595 _9517 Telefonska tajnica Codde-a-phone 1620, z daljinskim upravljalcem (biperjem), A test ZJPTT. Cena 2.900 din plus PD. Naročila sprejemamo po telefonu 323-050, 323-530 in 327-419 ali z naročilnico na naslov LE TEHNIKA KRANJ, HRASTJE 75, KRANJ_9533 Mizarji in drugi! Prodam STROJ za vgrajevanje gumijastih tesnil, v že obstoječa okna in vrata ter samo-stoječo kombinirano ŽAGO, znamke ELU. Bavdkova 4, Kranj - Stra-žišče, g 311-841_9547 KMETOVALCI! Trgovina "Agroiz-bira" vas obvešča, da je prejela iz uvoza dovolj REZERVNIH DELOV za Traktor Univerzal in Kosilnico BCS. Na zalogi REZERVNI DELI za Traktorje Tomo Vinkovič, Ursus, Zetor, SIP itd. Izkoristite ugodno prodajo AKUMULATORJEV Vesna, z 2 letno garancijo: 12 V, 97 ah, 1.698,00 din, 12 V, 135 ah, 2.311,00 din, 12 V, 140 ah, 2.300,00 din. Se priporoča: "Agroizbira", Slavko Prosen, Smledniška c. 17, Kranj, 57-695 ali 57-727 9446 PODJETJA IN OBRTNIKI! • Urejenost poslovnih knjig je odraz urejenosti vašega poslovanja! • Edini vas v popolnosti rešimo papirnate vojne! • Več kot le ugodne cene! • Pojem kvalitete v računovodstvu : £xpIeo G&ft računovodski servis • POZOR III Odslej je naš računovodski servis prisoten v vseh gorenjskih občinah. Kjerkoli na Gorenjskem se nahajate, mi smo poleg vas!!! Vse informacije dobite po tel. 214-971 ali C. St. Žagana 39, Kranj od 9. - 12. in od 16. - 19. ure. • IŠČETE ZAPOSLITEV? 1. Če vas veseli delo agenta zaposredovanje nepremičnin, ste komunikativni, urejeni, imate lasten prevoz in dovolj časa, bomo veseli vaše pisne prijave na naš naslov! 2. Enkratna priložnost! Želite postati ekskluzivni območni zastopnik za sklepanje vseh vrst zavarovanj? Pokličite nas! @®]MSSJqU©3E2GLAS 26. STRAN MALI OGLASI, OGLASI Petek, 28. junija 19fi KDOR HOČE, DA SE MU ČEVLJI PODAJO KOT "VLITI", NAJ PRIDE K NAM! Schuhaus KEILER CELOVEC - KARFREITSTRASSE 7 (CENTER) GOVORIMO SLOVENSKO ROLETE: imate stare lesene, obledele, plastične in želite nove "čokolada barve", aluminij vodila, naročite na « 75-610. Cena zelo ugodna! 9477 OSTALO Prodam ČOLN Maestral 9 S, z motorjem T 4.« 311-420_9277 Prodam jadralno DESKO S-2, dolž. 4 m, z novim jadrom. Cena 500 DEM, « 326-408, popoldan 9341 Prodam STOLČEK Chicco in NA-HRBTNIK. Informacije na « 620-312_9350 Prodam nove DELOVNE MIZE s predali, na vrhu plohi, dim. 200 x 60 x 90 cm ali 150 x 60 x 90 cm. « 81-307_93JM Prodam KNJIGE za I. letnik Srednje strojne ali metalurške šole. Langus, Črnivec 6, Brezje, « 79-018_9405 Prodam otroško POSTELJICO z novim jogijem ter STAJICO. « 325-815_9453 Počitniško PRIKOLICO Adria 550, zamenjam za ohranjen osebni avto. Hudokmet, Prešernova 45/a, Bled_9454 Prodam dobro ohranjeno POVI-JALNO MIZO in italijanski športni VOZIČEK Chicco. g 215-991 9457 ŠOTOR za 4 osebe, Induplati, prodam. « 211-200_9490 Oddam SOBO, sečnjo TRAVE, prodam domač KIS in kupim PSA čuvaja. Višelnica 15, Zg. Gorje Nimate roke za rože, pa bi vseeno radi, da bi vam vsaj enkrat na leto lepo cvetelo v sobi, na okenski polici. Omislite si kaktus! Pri Dolenčevih na Orehku pri Kranju, Zevni-kova 5, jih dobite poceni; na ogled je okrog štiristo vrst, izbirate pa lahko med okrog sto vrstami mladih kaktusov. TAPISERIJI - "Zadnja večerja" in "Šavrinke" ter kolekcijo TAPISERIJ "Geometria Tarot", prodam. « 310-588 9510 Ugodno prodam HIŠO na Bledu z vrtom in slaščičarsko delavnico. Prešernova 58, Bled 9374 Ugodno prodam HIŠO na Bledu, z vrtom in SLAŠČIČARSKO DELAV-NICO. Prešernova 58, Bled 9387 Poceni prodam ali oddam v najem enonadstropno HIŠO. Stojan Kon-dič, Sp. Duplje 74_9395 NaŠoredu nad Izolo, prodam 1.000 kvad. m. ZEMLJE, z lepim razgledom na morje. Informacije na « 066/22-000, v petek med 18. in 20. uro in v soboto, dopoldan _ 9435 Prodam zazidljivo PARCELO, na območju pod Krvavcem - Cerkljanska Dobrava. Informacije na « 631 -082_9488 PARCELO, 500 kvad. m., nezazidlji-va, na relaciji Kranj - Kokrica -Golnik, prodam za 10.000 DEM. Možnost priključka vode in elektri-ke. Šifra: VODA - ELEKTRIKA 9502 Prodam dve PARCELI, na Mlaki pri Kranju. « 218-357 9505 GARAŽO, v Kranju de, prodam. « 216-010 Cena Ul. Moša Pija-po dogovoru. 9569 PRIDELKI Prodam kvalitetno SENO iz kozolca. «216-877 9558 POSESTI KMETIJO ali manjše POSESTVO, v okolici Škofje Loke ali Poljanski dolini, kupim. « 622-135 9187 Na Golniku prodam polovico GOSPODARSKEGA POSLOPJA, 13 x 9 m, z 150 kvad. m. zemljišča. Ce-na 16.000 DEM« 215-842 9327 Prodam GARAŽO na Zlatem polju. Feratovič, Gosposvetska 13, Kranj PRIREDITVE Gasilsko društvo Bitnje pri kranju prireja v nedeljo, 30. junija 1991, s pričetkom ob 16. uri, tradicionalno veliko VRTNO VESELICO. Prireditev bo v gozdu nasproti bifeja "Zora". Za ples in razvedrilo bo igral ansambel "BLEGOŠ" iz Gorenje vasi. V primeru slabega vremena bo prireditev v nedeljo, 7. julija 1991. Vabijo gasilci!_9165 Gaislko društvo Preddvor vas v soboto, 29. 6. 1991, ob 20. uri VABI NA VEČER narodno - zabavne glasbe z ansamblom "Lojzeta Slaka". Vstopnine ni! Na prijetno zabavo vas vabijo preddvorski gasilci!_ 9420 RAZNO PRODAM Prodam trajnožarečo PEČ Stadler, 33 kW, po tovarniški ceni in BIKCA simentalca, star 4 tedne. Zg. Du-plje 40, « 48-533_92CH BRAKO PRIKOLICO in betonski MEŠALEC, prodam. « 42-201, dopoldan_9272 Prodam AGREGAT, 2.5 kW, R 4, le-tnik 1978 in DJUBOXE. Podbrezje 46, Duplje_9359 Prodam STROJA za kopiranje načrtov, na amoniak in bele KOZE. « 310-636_9439 Prodam nova VRATA Jelovica ter-mopan, dim. 80 x 220 cm in OKNO, dim. 180 x 120 cm ter vgradni ŠTEDILNIK rostfrei in novo plinsko PEČ.« 632-480 9466 ZASTAVA AVTO po. LJUBLJANA, Celovška 150 CESTA JLA 10 PRIPELJITE AVTO- 064/211-553, 216-563 PRODALI GA BOMO (KQ)M1 GLAS - - - <3pr*Z _ KUPON za brezplačen mali oglas v Gorenjskem glasu Naročniška številka:!_I I I I__J Priimek in ime: Naslov: Besedilo za objavo: J_L J_L Želeni datum objave:........................................................................... Kupon izrežite in pošljite na ČP GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ Opomba: za brezplačno objavo malega oglasa je lahko besedilo v obsegu do 50 znakov. Vljudno prosimo, da pišete z velikimi tiskanimi črkami. Mali oglas v obsegu nad 50 znakov zaračunamo po ceniku. Prodam strešno OPEKO, hraste PLOHE in DSKE, smrekove DESKE, deb. 3 cm, novo SPALNICO Arbor, 30 odstotkov ceneje. Ogled v soboto in nedeljo. Belehar, Bele-harjeva 18, Šenčur 9481 Prodam balkonska VRATA z roleto in ČRPALKO za vodo, z elektromotorjem« 215-142_9498 Ugodno prodam dve KOZI, dobri mlekarici in KOSILNICO Tomos. « 51-667 9568 STAN. OPREMA ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK GORE-NJE, nov še zapakiran, prodam za 8.000 din« 212-409_9375 Prodam usnjeno SEDEŽNO GARNITURO. Cena 1.000 DEM. « 311-874_9380 Ugodno prodam dobro ohranjen REGAL in MIZICO za dnevno sobo. Hlebce 23/a, Lesce,« 73-226 _ 9388 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO - kotna. « 325-193 9426 Ugodno prodam KAVČ dvosed z ležiščem. « 324-585 9541 Prodam GOLF, letnik 1982, zelo ohranjen, 55.000 km. Cena 7.000 DEM. « 327-729_9346 Prodam JUGO 45, letnik 1984, registriran do novembra 1991. Kuz-ma, Jegorovo predmestje 32, Škofja Loka 9358 Prodam CITROEN AX 14 TRE, le-tnik 1987, 40.000 km. Cena po dogovoru. Ivan Marjan, Gorenjskega odr. 16, Kranj_9360 Prodam oziroma zamenjam z doplačilom Z 750, letnik 1982, za Z 101 ali Jugo 45, isti letnik. « 59-109, do 13. o 14. ure_9362 Prodam 126 P BIS 700, star 3 mesece. « 801-565 9363 Prodam Z 101 GTL 55, « 632-987 letnik 1986. 9444 Prodam 75-135 126 P, letnik 1987. 9364 Prodam GOLF diesel, letnik 1987 ali zamenjam za 1 leto staro škodo Favorit ali Jugo 55. « 42-325 __9366 Prodam osebna avtomobila Z 750, letnik 1976 in letnik 1978, obnovljena in registrirana celo leto. « 49-379_9367 Prodam ALFA ROMEO Alfeta 2000, za 2000 DEM, neregistriran in v voznem stanju ter Z 101 GTL 55, letnik 1985. Cena po dogovoru. Spodnje gorje 18, Zg. gorje 9370 Prodam Z 750, letnik 1978, za rezervne dele. KPerko, Ul. Vinka Rjca 13, Naklo 9371 Prodam JUGO 45, letnik 1985, registriran do junija 1992.« 41-543 _9450 Prodam JUGO 45 Koral, letnik 1989, registriran do junija 1992. « 323-704, sobota_9451 Prodam dobro ohranjen JUGO 45, letnik 1985. Cena 3.800 DEM. « 215-991_9456 Prodam JUGO 45 AX, letnik sep-tember 1987. « 49-219 9458 Prodam BMVV 316 A, 1.800 ccm, letnik 1983. Cena 14.500 DEM. « 48-038_9459 GOLF diesel, letnik maj 1989, metalne barve, 5 vrat, 21.000 km, odlično ohranjen, garažiran, prodam. Štrukelj, Zg. Duplje 96, « 70-713, v večernih urah 9462 ALPETOUR REMONT KRANJ ima v Avtosalonu na Laborah na voljo še nekaj vozil ŠKODA FAVORIT po stari ceni, s takojšnjo dobavo. Telefon: 223-276. Prodam R 4 TL, letnik 1986, r«r striran do maja 1992. « 70-084^ rtf I Prodam Z 101 GTL 55, registrirana celo leto. DEM.« 392-728 letnik 1986, Cena 4.400 9376 Prodam VVARTBURG 1990.« 77-927 1.3, letnik 9377 Po ugodni ceni prodam z 750 tnik 1980, registrirana do ju1 1992.« 328-010 Prodam BMVV 316, letnik 1979, bro ohranjen, garažiran. ] 802-626 _jj Prodam Z 101, po delih, zlit" platišči. Ivan Žvan, Mencingerja 18, Boh. Bistrica,« 721-665 j? Prodam OPEL KADETT 1.3 LSJ tnik 1987. Cena po dogovoru, jj stan, Pajerjeva 10, Šenčur j; RE, letniki Prodam VISO 11 prevoženih 55.000 Kovor 70, Tržič km. Valjav« R 5 Campus, nov, metalne barve, temna stekla, ugodno prodam. « 061/223-056, dopoldan ali 061/59-559, popoldan 9378 Samostojna Slovenija R 19, letnik 1989, metalno srebrj barve, prodam. Konc, Poljšic8J Podnart,« 70-122_9[ Prodam GOLF diesel, letnik it Cena ugodna.« 70-016 jjj Prodam Z 128, letnik 1985, regjfj rana do junija 1992. Katarina tj Valjavčeva 6, Kranj Z 128, letnik 1989, registrirana marca 1992, prodam. Ogled v tek popoldan in v soboto. Lavf Na kresu 21, Železniki, « 66-8I" CELOVEC, ROSENTALERSTR. 205 Tel. 9943-463-281913 • NADOMESTNI DELI • SERVIS • DODATNA OPREMA • VELIKA IZBIRA VOZIL SUPER NETO CENE ZA AX bencinar in diesel, BX DIESEL!!! VVIESNER STANOVANJA Zamenjam družbeno 1-sobno STANOVANJE na Planini, za več-je. Nagrada!« 325-193 9200 V Radovljici ali okolici kupim 1-sobno STANOVANJE ali GARSONJERO. Plačilo takoj v gotovi-ni. « 78-472_9325 GARSONJERO v Kranju - na Planini, oddam v najem. « 324-669, v soboto dopoldan 9333 Zamenjam družbeno 2-sobno STANOVANJE s kabinetom, 70.8 kvad. m., na Planini III. za dve manjši stanovanji, eno po možnosti na Planini II. ali III. « 324-387 _9334 V najem oddam lastniško 2-sobno STANOVANJE, 80 kvad. m., na Planini v Kranju. « 633-696, popoldan 9389 V najem vzamem manjše opremljeno STANOVANJE, v Kranju ali bližnji okolici. « 061/50-367 ali 063/713-345_9402 V najem oddam vseljivo GARSONJERO v Kranju. Šifra: PREDPLAČILO^_9433 Na Bledu oddam v podnajem opremljeno STANOVANJE. Interesenti brez otrok, dobijo informaci-je na « 77-455_9520 Prodam dvoinpol sobno STANOVANJE, v Kranju, na Tavčarjevi ulici, po izredno ugodni ceni. « 78-472_9552 Najamemo STANOVANJE za določen čas. Predplačilol« 213-210 9557 Prodam CITROEN GS 1.3 Super, letnik 1980. Cena 3.500 DEM. « 217-030_9379 Prodam Z 750, letnik 1981, dobro ohranjena. « 51-579_9384 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987. Grmičeva 13, Kranj 9385 Prodam OPEL KADETT 1.6 D, le-tnik 1983, garažiran, dodatno opremljen.« 45-376_9390 R 30, letnik 1980, registriran do novembra 1991, prodam za 5.500 DEM in VVARTBURG karavan, letnik 1980, prodam za 1.400 DEM; oba tehnično brezhibna. Zorč, Be-tonova 22, Kranj - Kokrica, « 215-047_9393 Prodam ohranjen JUGO 45, letnik 1981.« 328-758_9394 Prodam CITROEN AX 11 TRE, na novo registriran, letnik 1987. « 325-554 _9399 Prodam ŠKODO 110 L, letnik 1973, 87.000 km, garažirana, prvi lastnik. Cena po dogovoru.« 327-124 JUGO 45 A, letnik julij 1987, pro-dam. Mareš, Rožna dolina 13, Lesce 9403 Prodam Z 101 GT 55, letnik november 1983. Zvonko Patljak, Begunje 161,« 73-013_9463 Prodam JUGO 55 Skala, letnik 1989, rdeče barve. « 632-155 _9464 Prodam GOLF, letnik 1977. Globo-čnik, Šempeterska 35, Kranj 9465 JUGO 55, letnik 1989, prodam za 5.500 DEM. Hudobivnik, Hotemaže 51, Preddvor_9467 Ugodno prodam ŠKODO 120 L le-tnik 1978. Vončina, Šutna 84, Zab-nica_9469 Prodam Z 101 GTL, letnik 1983 ter 126 P, celega ali po delih. « 42-343_947JI Prodam VW 1200, letnik 1976, registriran do 20. 5. 1992 in PLETILNI STROJ Pfaff, z motorjem. « 218-023, popoldan_9473 Prodam OPEL KADETT, registriran. Radončič, Zl. polje 2/b, Kranj _9476 R 4, letnik september 1988, 52.000 km, garažiran, zaščiten, prodam. « 217-842 9478 JUGO 55 E. letnik april 1987, rj striran do maja 1992, prevoz^ 46.000 km, z dodatno opremo, f( dam.« 217-308__9> Prodam OPEL KADETT, I«*. 1975. •» 48-034 ._ $ Prodam SPAČKA, letnik It"' Mravlja Marko, Starahinj 72, W Prodam Z 750, 49-548, po 15 uri letnik 1979. Prodam CITROEN AX 11 vrat, nov.« 214-540 TGE, 5 9406 Prodam 622-581 Z 850, letnik 1985. « 9482 VOZILA x Ugodno prodam JUGO 55 AX, star 2 leti. Sp. Gorje 65_9244 Prodam Z 101 SC, letnik 1979. Tomaž Javornik, Struževo 14, Kranj ____9252 Prodam VVARTBURG karavan, star 1 leto in pol, 7.800 km. Cena 9.500 DEM. « 632-572_9293 Z 101, letnik 1984, redno vzdrževana, garažirana, 75.000 km, prodam za 3.500 DEM. « 218-732 9329 Prodam 1989.« LADO Riva 214-117 1300, letnik 9330 Prodajam Z 101, letnik 1977. Močnik, Ul. Ivana Hribarja 29, Cerklje 9332 Prodam GOLF J, 1980.« 215-753 letnik december 9335 Prodam TOVORNI AVTO Z 35.8, dodatno obremenjen, vozen z B kategorijo, nosilnost 1.500 kg, le-tnik 1988.« 324-613_9339 Prodam dobro ohranjeno LADO 1600, letnik 1979. « 633-529 9340 R 4, letnik 1977, registriran do 16. 6. 1992, prodam za 1.600 DEM. Hu-dovernik, Hrastje 133, Kranj, « 327-223 9344 Prodam Z 101, letnik 1976, dobro ohranjena. « 213-748, po 14. uri _9408 HONDO Civic 1.6 I, Sedan, 116 KM, stara 18 mesecev, dodatno opremljena, prodam.« 74-363 Prodam FIAT 850 E, letnik 1982 in MOTOR Tori. Majda Mohorič, Tr-boje 119, Kranj_9413 Prodam VVV hrošč, letnik 1976, registriran do aprila 1992. « 802-232_9415 Prodam R 4, letnik 1977, vozen, registriran do novembra 1991, možna prodaja po delih.« 217-506 _9419 Prodam dobro ohranjen JUGO 45 E, registriran do 25. 3. 1992. « 74-088_9421^ Prodam R 4 GTL, letnik maj 1983 ter STROJ za izdelovanje stropnih in stenskih oblog. Ogled: Kokra 23/a, Zg. Jezersko, « 45-601 9422 Prodam mnogo REZERVNIH DELOV za Z 750 in FORD Escort. « 70-728, popoldan_9424 Prodam JUGO 45 AX, letnik november 1987. Struževo 59, Kranj _ 9429 Prodam JUGO 45 AX, letnik september 1987. Jesih, Pokopališka 2, Naklo_ 9430 JUGO 45 A, letnik 1987, registriran do februarja 1992. « 45-081 9431 WV JETTA, letnik 1987, prodam ali zamenjam za R 4. « 81-424 ali 77-909_9432 Prodam JUGO 45, letnik 1987. Praše 26, Mavčiče 9436 Prodam VW hrošč, letnik 1969. « 631-164, Škofja Loka 9437 126 P, letnik 1989, registriran do aprila 1992, prevoženih 8.000 km, zelen, prodam za 4.000 DEM v dinarski protivrednosti.« 311 -888 Ugodno prodam dobro ohranjen FJAT 126 P, letnik november 1988. Informacije na « 40-358, popoldan_9484 Prodam GOLF J, letnik december 1980. C. na Rupo 21, Kranj 9485 Prodam R 4, letnik 1988, prevoženih 45.000 km, registriran do decembra 1991. Cena 6.000 DEM. In-formacije na « 324-694 9487 Prodam CITROEN BX 16 TRS, le-tnik junij 1989. « 312-492 9489 FIAT Typo, star 5 mesecev, katalizator IE, ugodno naprodaj. « 42-491 ali 042/813-537_94SM Prodam JUGO 45 AX, letnik november 1987. « 221-321, int. 24-73, dopoldan_9492 Zelo ugodno prodam z 101, letnik 1987 in JUGO 45, letnik 1989. « 329-143 9493 Prodam Z 101 GH, letnik 1* ugodno.« 328-057 popoldne j Ugodno prodam R 4, letnik! cember 1986.« 218-243 JI Prodajamo TRAKTORJE TOH DO, UNIVERZAL, URSUS in 5] JER. Lahko tudi na obroke. Kmj sko podjetje Gabrijel, Zg. Piri 124 a, Medvode_f Prodam GOLF Diesel, letnik^* Koželj Marjan, Hotemaže 72, Pj vor_9; Proda Z 128, letnik 1988. Breg«] Savi 69, Mavčiče,« 40-325 Jj Prodam OPEL ASCONO, leni oktober 1980. HAfner Anton,! Bitnje 91.« 312-306 ^ Prodam Z 128, letnik decernj 1986.« 47-714__J R 4 GTL, letnik 1984, garaži}' odlično ohranjen, ugodno prod', « 81-615_J Prodam Z 101, letnik 1978, rdi barve in KOMBI IMV 1600, karj boliran, letnik 1976, motor 52J km. Bavdkova 4, Kranj - Straži* « 311-841 A Prodam Z 101 Skala, letnik novj ber1988.« 51-877_J Ugodno prodam JUGO 55 W nov, neregistriran. « 46-405,,' 15. uri___2 JUGO 45, letnik 1986 in FIATH letnik 1985, prodam j DA 45 S 74-107 4 R 18, letnik 1980, prodam za 3] DEM.« 323-910_jj Prodam SIMCO, letnik 1979. $ Pot na kolodvor 1, Kranj _J[ Prodam Z 101, letnik 1983. % 3.500 DEM.« 632-229 I 0 EUROMETALL - SATURl EXPORT - IMPORT CESTA DOLOMITSKEGA ODREDA 151, 61000 LJUBLJANA, tel.: 061/271-786 PRODAJA NOVIH REGISTRIRANIH VOZIL: Nudimo vam osebna vozila za dobavo 1-2 dneh FORD Escort 1,4 i, 1,6 i, Ghia Diesel in Sierra; Tovota Tercel 1,5 i W\ Mazda 323 HB 1,6 i, OPEL VECTRA in kombi Ford ter VVV. \ Vsa vozila so s katalizatorjem. i Petek, 28. junija 1991 MALI OGLASI, OGLASI 27. STRAN @©m@^©IEEGLAS sovina, U)ČKA Kranj, Titov trg 1 TAHEEBO ORIGINALNI ČAJ, UVOZ ZDA, Z DEKLARACIJO Prodam Z 101, letnik 1982. Britof 52, Kranj_9565 Prodam PEUGEOT 104, letnik 1975, registriran do oktobra 1991. Jožo lljanić, Planina 30, Kranj 9566 Ugodno prodam AUDI 80, letnik 1979 in FIAT 126 P, letnik 1985. ® 691 -661, int. 19, dopoldan 9570 ZAPOSLITVE KV KUHARICA dobi zaposlitev. Gostilna "Bizjak" - Bela. « 45-017 _9355 Iščem ŠIVILJO za delo na domu, zaželjen Overloock.« 47-083 _ 9369 Iskoristite svoj prosti čas in postanite zastopnik DSS. Pohitite z odločitvijo, ne bo vam žal. « 622-343, v petek od 15.-17. ure _9372 Nudimo zaposlitev, če vas veseli DELO ekskluzivnega območnega ZASTOPNIKA na Gorenjskem, za sklepanje vseh vrst zavarovanj. « 214-971, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure 9440 Gorenjska dekleta so najboljša dekleta, trdijo fantje in jih vabijo v AFRODITO, ženitno posredovalnico v Kranj v Poslovni center na Planini 3 od 8. do 14. ure, četrtek in petek od 14. do 19. ure, tel.: 324-258, da se spoznajo! ŽIVALI Mesarija Kalan, Stražišče, Gasilska 3 zaposli mlajšega kvalificiranega mesarja in mladega delavca za priučitev. Pisne ponudbe pošljite na gornji naslov. JARKICE, rjave, različnih starosti, prodam. Fujan, Hraše 5, Smlednik __8628 Prodam KOZO, srnaste pasme. « 66-797__9278 Zelo lepo črno PSIČKO, manjše ra-sti, oddamo dobrosrčnim ljudem; oddamo tudi MLADIČE; stare 8 tednov. Boris Noč, Kočna 38, BI. Dobrava - Poljane 9337 Prodam TELIČKO simentalko, sta-ra 6 tednov. Sp. Besnica 151 9351 Prodam PUJSKE, težki 30 kg in 1 teden dni starega BIKCA simental-ca. Sp. Brnik 60, Cerklje 9368 Prodam KRAVO po izbiri. Breg 5, Komenda_9383 Prodam 1 teden dni staro TELIČKO simentalko. Sp. Duplje 71 9396 Prodam mlado KOZO z mlekom in KOZLIČA; dobi pa se tudi KOZJE MLEKO. Virlog 22, Škofja Loka, « 620-981__9397 Prodam KOKOŠI. Cena 40,00 din za kos. «• 64-226 9507 Oddam PSA.® 326-617 9508 Prodam 74-400 KRAVE po izbiri. *S? 9514 Iščemo dekle za STREŽBO. Informacije na g» 46-307_9495 Vse dela voljne vabim, da se mi javite, kjer se boste lahko kot PREDSTAVNIKI podjetja z uvoznimi artikli, preizkusili sami sebe. Delo je na domu. Skladišča so po celi Jugoslaviji. Ne odlašajte! «• 061/453-498, zvečer, do 21. ure _9497 Iščem redno in resno DELO, za ne-dnlričftn čas. Sem pošten človek in rad bi delal! Po poklicu sem ŠOFER, s 15-letno prakso. Šifra: SAMO RESNI PONUDNIKI 9522 Prodam KONJA shetland pony. Olševk 22, Preddvor 9515 Prodam mlado KRAVO, dobra mlekarica, z 1 mesec starim teletom ali brez. Strahinj 18, Naklo _9516 Prodam rodovniške KOKERŠPA-NJELE. Černilec, Strahinj 111, Naklo,« 48-567 9518 Prodam PRAŠIČE, težki od 30 do 80 kg. Kokrški log 10, Kranj - Prim- skovo__ 9530 Prodam KRAVO simentalko, z 10 dni sidru teličko. Gonjo Franc, Rl Dobrava 87_9550 Prodam 1 teden dni starega BIKCA frizijca. Resman, Gorice 9, Radovljica 9556 Domačija TRGOVINA s kmetijskim blagom GLOBOKO 2 a, RADOVLJICA IVANKA PETERNEL 064/79-037 V prodaji imamo piščance brojlerje, grahaste petelinčke (1 kg, 1/2 kg), jarčke ISA BROVVN - 18-tedenske (cepljene), 35 dni stare purane. Pri nas lahko tudi kupite krmila, žita, orodja, kmetijske stroje in ostale artikle za potrebe vrtičkarjev in kmetov. ZAPOSLIMO, honorarno, prodajalko za štiri ure na dan. Možnost poznejše redne zaposlitve. Zaželeno je poznavanje knjigovodstva. Ponudbe pošljite na naslov »FIN-EST d. o. o., J. Puclja 9, Kranj«. Informacije po telefonu 329-714. Prodam dve KOZI, dobri mlekarici. <8> 47-282 9410 Iščem popoldansko ZAPOSLITEV - trgovka. Šifra: HITRO 9523 Novo ustanovljena Avtošola zaposli rednega INŠTRUKTORJA, za nedoločen čas. Prijave s kratkim življenjepisom, pošljite na naslov: Viktor VVeiss, C. 1. maja 3, Kranj _9529 Nudimo zaposlitev strojnim ključavničarjem, varilcem, strugarjem, orodjarjem. Pogoj vsaj več letne delovne izkušnje na omenjenih delih. Ostale informacije osebno v podjetju Hribar Blesk, Planina 3, Kranj 9535 Poceni prodam KOZE mlekarice, z mladiče. ■» 329-500_9418 Prodam KRAVO po izbiri. Angela Zavrl, Verje 46, Medvode 9427 Prodam TELICO v 7. mesecu bre-josti in 10 dni starega TELETA. Podbrezje 14, Duplje, « 70-327 _ 9441 Prodam 10 mesecev staro TELIČ-KO simentalko. Lahovče 26, Cer- klje_ 9442 Prodam 10 dni staro TELIČKO. Si-frer, Žabnica 41 9445 Prodam KRAVO z mlekom, po dru-gem teletu. Mirko Tavčar, Vrba 31, Žirovnica_9455 Oddam mlade MUCKE. Snedec, Sr. Bela 55, Preddvor,« 45-256 _9460 Prodam 10 dni starega črno-bele-ga BIKCA. Visoko 71, Šenčur 9499 Mlade perzijske MUCKE, poceni prodam.« 47-492 9506 GRADBENI MATERIAL Ugodno prodam PLOHE in COLA-RICE - smreka, bor. ® 47-717 _9336 Poceni prodam rabljeno strešno OPEKO.« 217-253, popoldan __9342 Prodam suhe smrekove OBLOGE (opaž), za oblaganje stropov, sten ali zunanjega napušča ter vseh vrst rezan LES, kot so deske za šolanje, za streho, letve za streho in podobno.« 64-103 9349 Oddamo rabljeno strešno OPEKO, Kikinda. Suhodolnik, Staretova 31, Kranj,« 327-295 9373 Prodam suhe smrekove DESKE in PLOHE. Sp. otok 24, Radovljica _9404 Prodam 2.5 kub. m. smrekovih in macesnovih PLOHOV ter 25 kosov GAJBIC. Poženik 36, Cerklje 9434 SZ D. d. o. NUDI Ugoden nakup REGISTRSKIH blagajn ter elektronskih šefov na 2 obroka. Za gotovinsko plačilo 10% popusta. Tel.: 064/632-165 Ugodno prodam kvaliteten smrekov OPAŽ.« 46-404 9560 Prodam nove RADIATORJE Jugo-term - 2 kosa, dim. 520 x 1.200 mm; 1 kos, dim. 520 x 1.000 mm, 1 kos, dim. 520 x 600 mm in 1 kos, dim. 520 x 400 mm. « 45-688 9480 Prodam strešno OPEKO špičak. Cena 1,00 din za kos. Lahovče 52, Cerklje 9472 Poceni prodam GRADBENO BA-RAKO. « 222-241, int. 495, vsak dan, od 7. do 11. ure 9479 RADIATORJI JUG0TERM 48 o ZNIŽANJE KIKA ŽIRI 064/692-036 ISKRA - SREDNJA ŠOLA KRANJ Kidričeva cesta 55 64000 Kranj razpisuje po sklepu komisije za delovna razmerja delavcev naslednja prosta dela in naloge v srednjem izobraževanju L UČITELJA MATEMATIKE 2. UČITELJA ELEKTROTEHNIŠKE USMERITVE - elektronika 3. UČITELJA STROJNE USMERITVE 4. 3 UČITELJE PRAKTIČNEGA POUKA ELEKTROTEHNIŠKE USMERITVE - elektronika 5. UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA STROJNE USMERITVE Pogoji: pod tč. 1 - izobrazba ustrezne smeri in izpolnjevanje pogojev po ZUI (Ur. list SRS 11/80) pod tč. 2 - diplomirani inženir elektrotehnike - elektronika pod tč. 3 - diplomirani inženir strojništva pod tč. 4 - inženir elektrotehnike s predhodnim poklicem (en učitelj z znanjem na področju RTV) - ■- . .., , ■ pod tč. 5 - inženir strojništva s predhodnim poklicem (zaželeno obvladanje dela na obdelovalnih strojih) Za razpisana dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Nastop dela z 2. 9. 1991. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov Iskra - Srednja šola Kranj, Kidričeva cesta 55. Kandidate bomo obvestili o izboru v 30 dneh od izteka roka za vložitev prijav. Kot veter v vrhu trepetlike, tako si v mojem srcu Ti: ves gaj molči, le v nji šumi in duša, polna Tvoje dike, trepetajoča Te slavi. (O. Župančič) Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil STANE ŠULIGOJ upokojenec Od njega smo se poslovili v družinskem krogu na pokopališču v Kranju. Za njim žalujejo: žena Marija, hčerke Joži, Milena, Majda in Ida z družinami ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, očeta in starega ata JANEZA MRAVLJA Mestni trg 3, Škofja Loka dimnikarski mojster v pokoju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedu, znancem ter sodelavcem BGP Kranj za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljen obred, društvu invalidov ter društvu upokojencev za zapete žalostinke. Vsem, ki ste ga poznali in imeli radi ter z nami sočutvujete, iskrena hvala! Žena in otroci z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in tete MARIJE MIHELIČ iz Kranja se najlepše zahvaljujem sorodnikom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Zahvaljujem se osebju Doma upokojencev Kranj in osebju internega oddelka 600 bolnice Golnik. Zahvala velja tudi g. kaplanu za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste jo imeli radi, z nami sočustvovali in jo pospremili na zadnji poti. Vsem skupaj in vsakemu posebej, še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: sin Franci z družino in ostalo sorodstvo Kranj, 19. junija 1991 ZAHVALA Ob zadnjem slovesu naše drage žene, mamice, sestre in tete MARICE PIPAN se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali tako številno cvetje in nam pisno ali ustno izrazili sožalje. Posebna zahvala velja dr. Oriani Verdikon Janša, ter Jožici in Tonetu Štefe za nesebično pomoč in uteho. Zahvala velja tudi njenim bivšim sodelavcem Komunalnega in obrtnega podjetja Kranj ter članom kolektiva Alpetour — Potovalna agencija Kranj. Iskrena zahvala za poslovilne besede govornikoma ter pevcem za lepo zapete žalostinke. ŽALUJOČI: Vsi njeni Kranj, 19. junija 1991 V SPOMIN Smrt je neskončen svet tišine; za sabo pušča strta srca in lepe spomine. 26. junija je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš oče DANIJEL ŠPAROVEC Vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, iskrena hvala! Hčerka Danila z možem Tomom in sinom Danilom KRANJ, CANKARJEVA 4 prodajalna Pehar živila za zdravo prehrano, makrobiotiko, bio kozmetika delovni čas od 9. ■ 12. ure, od 15. • 18.30 ure, sobota od 8. -12. ure Poljanska 1 ŠKOFJA LOKA V SPOMIN 1. julija mineva dve leti, odkar so zvonovi oznanili žalostno vest, da žene, mame, stare mame, tašče, prababice HELENE BAMBIČ ni več. Odšla si daleč v tisti kraj, od koder vrnitve ni več nazaj. Težka je ločitev, a lepša bo združitev! VSI NJENI ZAHVALA Ob izgubi naše dobre mame ANGELE HAFNAR Podvizove mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, dr. Ivanu Hriberniku, ki ji je vsa leta stal ob strani, g. župniku Cirilu Brglezu za obiske na domu in zadnje slovo ob grobu, Slavki Kustrle in Mari Knapič, ki sta pomagali v težkih trenutkih, pevcem za prelepo petje in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k počitku in jo obsuli s tako lepim cvetjem. Vsem prisrčna hvala! Žalujoča hčerka Mila z družino Kranj, 26. junija 1991 NOVICE IN DOGODKI POLETNA AKCIJA GORENJSKEGA GLASA! Z Gorenjskim glasom bo letošnje poletje še lepše, kajti z njim bo v vročih dneh bolj prijetno. In poceni. Kaj smo pripravili tokrat? Za vse naročnike poltednika Gorenjski glas bomo na mednarodnem Gorenjskem sejmu v mesecu avgustu v Kranju pripravili super presenečenje. Ko druge cene divjajo, je poletje z Gorenjskim glasom cenejše in Vam daje več. Če še niste redni naročnik Gorenjskega glasa, pohitite: z izpolnjeno naročilnico pridobite veliko: dvakrat tedensko dober časopis + cenejše male oglase + sodelovanje v nagradnih igrah + še in še (vsak torek in petek nekaj!). Odločite se in nam pošljite Vašo naročilnico čimprej. Naročilnica Nepreklicno naročam GORENJSKI GLAS za najmanj eno leto Ime in priimek. Točen naslov _ Pošta (štev.). Osebna izkaznica štev. Datum: Podpis Naročilnico pošljite na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj Mobilizacija Teritorialne obrambe Kranj, 27. junija ob 12. uri 30 minut - V pogovoru s komanda-tom Teritorialne obrambe Gorenjske Petrom Zupanom smo izvedeli, da je mobilizacija enot TO v teku in teče postopoma, že zbrane enote pa so na položajih zlasti na letališču Brnik in mejnih prehodih. Enote so že dobile ukaz o uporabi orožja v primeru napada enot armade, sicer pa je v teku pasivno oviranje premikov enot armade in varovanje pomembnejših infrastrukturnih objektov. Izrazil je svoje presenečenje nad raz-vojim dogodkov, zlasti ostrino nastopa armade ter obžalovanje nad dejstvom, da bo vse kaže nujno potrebno uporabiti orožje in tako kmalu po rojstvu slovenskih oboroženih sil začeti s ognjenim krstom. Na obveznike, ki bodo v teku mobilizacije vpoklicani apelira, da se pozivom čimprej odzovejo. Prebivalstvu svetuje, da se ne izpostavlja grobi sili armade, manife-stativno izražanje svojega odnosa, pa bo v moralno oporo. Armada, ki z orožjem nastopi proti lastnem ljudstvu ni več ljudska in je s tem pogazila vsa načela razglašana v preteklih 40 letih. • S. Ž. Vsesplošna napetost, ki vlada med prebivalci Slovenije, se odraža tudi v trgovinah z najnujnejšimi prehrambenimi izdelki, kjer je že v dopoldanskih urah zmanjkalo kruha, kvasa in drugih pomembnih živil. Ljudje so se "vrgli" v masovno nakupovanje zalog in s tem napravili precejšnjo zmešnjavo in tako rekoč i/ropali trgovine. Na sliki: prazne police tam, kjer bi moral biti svež kruh. Trgovina z živli na Žagarjevi cesti. M. P., foto: Preizkušanje trdnosti živcev vojske Tanki okrog letališča Brnik, 27. junija - Z obeh strani brniške ceste si od ranega jutra zrejo prek puškinih cevi nasproti pripadniki armade in slovenske vojske. Za 9. uro dopoldne je bila napovedana vojaška zasedba letališča, vendar je do 13. ure in 30 minut, ko to poročamo, še vladalo zatišje na obeh straneh. Žal pa je čutiti napetost med ljudmi v uniformah na obeh straneh. Včeraj popoldne, ko so zaprli promet na brniškem letališču, je tam še vladal vrvež. Mnogi potniki, ki niso mogli poleteti z letali odtod proti svojemu cilju, so čakali na prevoz z avtobusi do zagrebškega letališča. Takrat smo še upali, da bo danes na letališču spet vsakdanja podoba. Zal se to ni uresničilo. Naša ekipa, dva novinarja in fotoreporter, se je le s težavo pripeljala iz Kranja mimo cestnih barikad do letališke stavbe, katere notranjost je bila videti povsem opuščena. Zato pa je bilo veliko ljudi po raznih opravilih okrog letališča. Na pristajalni stezi so postavili vozila in druge ovire, ki bi preprečile pristanek vojaških letal. Miličniki so se razmestili na vseh pristopih k letališču in k stavbam. Ob cesti proti Zgornjemu Brniku in Cerkljam pa je bilo moč opaziti med drevjem pripadnike armade na eni strani in vojake slovenske vojske na drugi strani. Kot je povedal starešina teritorialne obrambe Neven Šoič, je njihova enota prvič zasedla položaje okrog 4. ure zjutraj, se nato umaknila in se okrog 8. ure ponovno vrnila. S starešino armade je dosegel dogovor, da vsak ostane na svoji strani, o vsakem premiku pa »c medsebojno obveščata. Obenem sta si obljubila, da nihče ne začne streljati prvi. Tudi starešina Viljem Pečnik in njegov pomočnik pri puškomitraljezu Igor Tič, ki sta od ponedeljka v eno- ti, sta priznala, da si ni prijetno gledati prek puškinih cevi drug drugemu nasproti. Izrazila sta željo po mirni rešitvi zapleta. Za 9. uro je bil napovedan vojaški napad na letališče. Na srečo do tega ni prišlo, opaziti pa je bilo nestrpnost na strani armade. Vojaška letala in helikopterji so dopoldan večkrat preleteli letališče in okolico, v gozdu ob brniški cesti pa so tanki uperili cevi proti letališkim stavbam. Za njihovimi gosenicami so ostajale vidne sledi na cesti in sredi polj. Tam bo škoda velika, vendar je še večja škoda, ki ni opazna na prvi pogled. V notranjost ljudi v uniformah se je zajedla globoka razpoka, saj morajo tako eni kot drugi izpolnjevati le svoje naloge. Po 10. uri se ni bilo moč več svobodno gibati po cesti od letališča proti Cerkljam. Zato smo se po gozdni in poljski cesti prebili na drugo stran, kjer sta drug ob drugem stala starešina JLA in starešina TO. Oba sta priznala, da sta vznemirjena zaradi takega poteka dogodkov, vendar še vedno upata na Čimprejšnji ukaz za umik svojih enot. Ko smo se okrog 13. ure vračali proti Kranju, smo pozdravili še voznike 15 tovornjakov \l KianjsKega Uradbinca in cestnega podjetja, ki so pri blokadi ceste vztrajali že od 5. ure. Zagotovili so, da mimo njihovih vozil iz kranjske smeri ne bo pripeljal nihče. • Stojan Saje Vojaki jugoslovanske in slovenske vojske si gledajo nasp puškinih cevi. Zračni prostor nadzirajo letalske enote armade Tankovske cevi so uperjene v letališke zgradbe. Foto: G. Šinik, Jure Cigler, Aleš Gorišek, Stojan Saje Cestne zapore - že od jutranjih ur v četrtek postavljajo na g gorenjskih cestah ovire s tovornjaki in težko mehanizacijo; jo tudi mostove, zaprti pa so tudi mejni prehodi. Najhuje je zerskem, kjer malo pred 15. uro armada obkolila mejno post zahtevala umik milice. Nadzorujejo tudi karavanški predor, se je spustilo okrog 60 pripadnikov armade. Kolone vozil na bencinskih črpalkah so tudi ena izmed podob prvega dne v novi, slovenski državi. Grožnja JLA hromi občane, ki si v slabih slutnjah skušajo priskrbeti najnujnejše gorivo. M. P., foto: Ni vode in toka za vojsko Kranj, 27. junija - Današnji dogodki so povzročili tudi nekaj neljubih ukrepov, s katerimi bi otežili delo znotraj vojašnic. Tudi na Gorenjskem so večini vojaških objektov ustavili dobavo električnega toka in vode. • S. S. Helikopterji na Brniku Brnik, 27. junija - Malo po 15. uri smo izvedeli, da transportni helikopterji JLA pristali na brniškem letališču enega so se izkrcali vojaki, ki šo se usmerili proti helikopt bazi. Dostop v njihovo bližino ni mogoč. To je zadnji po tek pred zaključkom redakcije petkove številke danes ob uri. • S. S.