Poštnina plačana v gotovini	Cona	2	Din
OPERA
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJAN11930/31
Cosi fan tutte
29. marca 1931
IZHAJA ZA VSAKO PREMUERO
UREDNIK: N. POLI«
KRASNE ZAVESE
v zalogi tvrdke A. & E. Skaberne, Ljubljana
SEZONA 1930/31
OPERA
ŠTEVILKA 9
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČAV LJUBLJANI
Izhaja za vsako premijero	29.	marca	1931
Wolfgang Amadee Mozart
Ob 175. obletnici rojstva in 140. obletnici smrti.
... in da zna mogočni Wolfgang, da povem na kratko, v svojem osmem letu vse, kar se more zahtevati od štiridesetletnega človeka . .. je pisal med drugim ponosno oče Leopold z drugega umetniškega potovanja, ki je peljalo malega Wolf-ganga s starejšo, dvanajstletno sestrico Nannerl, »eno najspret-nejših pianistk Evrope :, tja do Pariza, kjer so ju sprejeli kralj, kraljica in markiza de Pompadour ...
Bilo je to novembra 1763. V Parizu jih je podpira! znani enciklopedist baron Melkior Grimm, ki je z J. J. Rousseaujem in drugimi idejno pripravil veliko revolucijo. V onem času je pričel Gluck s svojim reformatorskim delom v operi (1762. »Orfeo ed Euridice< na Dunaju), a Haydn je nadaljeval v simfonični glasbi tam, kjer je nehal Steinitz (fl757.).
V	duši od prirode nenavadno nadarjenega dečka so našle vse te reformne ideje živahen odsev, da, še več, rezultati, do katerih so drugi prihajali po težkih duševnih naporih in bojih, so bili v njegovem mladem aii tako razvitem umu že gotovi.
čudovita nadarjenost, ki ga je usposobila, da je že v petem letu pisal korektne dvoglasne stavke, a v enajstem letu prvo opero (»La finta semplice ), mu je omogočila, da je v petintridesetih letih življenja dovršil nepregledno vrsto tvorb na vseh poljih glasbene umetnosti. Ta dela se nam danes, po poldrugem stoletju zde kot objave nadnaravnega bitja. Kdor kedaj čuje in umeje Mozarta, ta mora ljubiti ta neizčrpni vir lepote in čistosti.
Tem bolj se moramo čuditi, da so se našli ljudje, ki so mu skušali na vse načine zagreniti življenje in onemogočiti delovanje. Eni z odprtim sovraštvom, kakor nadškof Hijeronim de Colloredo v Salzburgu, ki ga je z neverjetnimi šikanami pregnal iz rojstnega mesta, drugi, posebno njegovi stanovski tovariši, pa z zakulisnimi intrigami (največ dvorni komponist Sa-lieri)^ ki so kulminirale v poskusu, da naj pevci pri premieri »Figarove svatbe krivo pojejo, da bi tako onemogočili to ne-
1
smrtno delo. Toda vse te nevšečnosti, ki so jih še povečale večne denarne težave in ne najsrečnejši zakon s Konstanco Weber, niso mogle vreči še tako rahle sence na njegovo umetniško ustvarjanje. Njegove melodije nam pojejo o božanski lepoti, o čisti ljubezni, o nepremagljivi želji življenja kot neusahljiv vrelec življenja in radosti. A vse to tako naravno in enostavno, da, celo naivno, da začudeni iščemo neiskrenosti pudrastega rokokoja, ki bi jih razni modreci radi pri njem zasledili.
Da, Mozart je predstavnik svojega časa, toda kot pobornik novih idej, ki so vzniknile pred veliko revolucijo, kot izvrševalec reform, ki so uslovljene v njegovi genijalni naivnosti. On sicer ne razbija forme kakor Beethoven, ki mu je bila preozka zs njegove misli; on se je poslužuje in jo s prirojeno lahkoto izpolnjuje, tako	da pove v dani	obliki	ravno	vse, kar je imel
povedati, ne da	bi poslušalec pri	tem občutil	kako prisiljenost
ali nelogičnost.
Mozart je bil rojen 27. januarja 1756. v Salzburgu, umrl je 5. decembra 1791. na Dunaju. Že v nežni mladosti je presenetil sodobnike s svojimi čudežnimi sposobnostmi. Učitelj mu je bil lastni oče, uvaževan muzik in vicekapelnik nadškofovske kapele v Salzburgu, ki je z vestnim delom znal razviti prirodni dar svojega sina.
Dramatični kompoziciji (o kateri edini nam je tukaj mogoče govoriti) se je	posvetil že kot	dete.	Razen prej omenjene
opere La finta	semplice (ki se	vsled	intrig	ni mogla vprizo-
riti) je leta 1768. napisal pastirsko igro >Bastien in Bastienna r, ki je bila vprizorjena v privatnem krogu. Na triumfalnem pohodu po Italiji (1769.—1770.) je napisal za Milan opero »Mitri-date, re di Pon to , ki so jo po vrsti obligatnih intrig dali 1770. leta z ogromnim uspehom. Leto dni pozneje premaga s teatralno serenado »Ascanio in Alba« slavnega Hasse-ja, ki izjavlja:	Ta deček nas bo vse vrgel v pozabo.«
Naglo se vrste »II sogno di Scipione (za instalacijo nadškofa Hijeronima v Salzburgu, 1772.), Lucio Sila« (za Milan, 1772.), ;La finta giardiniera (1775. v Miinchenu) in »II re pastore« (Salzburg 1775.). Na drugem potovanju v Pariz so ga zadeli prvi udarci usode. Mati, ki ga je to pot spremljala, mu je nenadno umrla 1778. v Parizu. Vrnil se je, ne da bi bil dosegel kak praktičen uspeh. Leta 1781. se je v Miinchenu vprizorila prva njegova opera iz tako zvane klasične periode »Ido-nieneo, re di Creta . Tega leta je prišlo do končnega preloma z nadškofom in do njegove preselitve na Dunaj. Tu je po naročilu Josipa II. napisal prvi nemški Singspiel »Beg iz seraja , ki je po mnogih intrigah bil vprizorjen šele na izrecen cesarjev ukaz. Dotlej je pisal po tedanji navadi svoje opere na italijanske tekste. Opere so se namreč po večini izvajale na italijanskih stagionah, ki so skoraj izključno gojile to vrsto umet-
2
nosti. Leta 1785. je Mozart dogotovil »Figarovo svatbo« (na italjanski tekst abbeja Da Ponte, ki mu je odslej pisal librete), leto dni pozneje pa »Don Giovanni«, ki ga je posvetil Pragi. To je storil v zahvalo za rehabilitacijo »Figarove svatbe«, ki je, kot omenjeno, na premieri na Dunaju vsled intrig skoraj propadla, [sta usoda je doletela na Dunaju tudi »Don Gio-vannija«, medtem ko je v Pragi in drugod slavil ž njim prave triumfe. Leta 1789. potuje Mozart v Berlin, kjer mu Friedrich VVilhelm II. ponudi mesto prvega kapelnika z letnim dohodkom 3000 tolarjev. No, Mozart se zadovoljuje z mestom cesarskega komornega komponista na Dunaju z dohodkom 800 forintov. Kot tak komponira na izrecno željo Josipa II. »Cosi fan tutte« (1790.). V poslednjem letu svojega življenja je še napisal »La clemenza di Tito« za Prago, a za Dunaj drugo nemško in svojo poslednjo opero »Čarobna piščak na tekst Schikanederjev). Poslednje njegovo delo je prekrasni Requi-em , ki ga je dovršil njegov verni dijak Šussmayer.
Mozartova umetnost je vedra in čista, brez vsake primesi sentimentalnosli in melanholije. Ona je zdrava in ozdravljuje. Tudi v dramatični kompoziciji ohranjuje iste lastnosti, pri tem pa vedno mojstrsko karakterizira vsako situacijo, najsibo duševna ali scenična. Šele v poslednjih delih, posebno v »Re-quiemu« in v istem letu nastalem »Ave verum«, občutimo nekako mistično razpoloženje, ki pa je po Mozartovsko idealizirano. Vendar občutimo, da ga mika reševanje metafizičnih problemov, v čemer lahko zaslutimo napoved Beethovna. Ta sprememba je nastala pod vplivom svobodnega zidarstva, s katerim se je v poslednjih letih, posebno po očetovi smrti (1787.), intenzivno bavil.
Njegova glasbena dela, ki jih je pisal iz resnične duševne potrebe (»Wenn man den Geist dazu bat, so driickfs und qualt’s einen: man mufi es machen und man maclifs auch und fragt nicht darum«), so absolutni umotvori, ki ne razkrivajo v kako žalostnih prilikah se je moral njihov ustvaritelj vleči skozi življenje. V njegovo srečo je to bilo razmeroma kratko, a nam, ki se čudimo onim, ki so dopustili, da se njegovo telo vrže v skupno grobišče, tako da niso njegovi zemeljski ostanki ohranjeni češčenju poznejših rodov, naj bodo Goethejeve besede v tolažbo:	Človek mora biti zopet uničen. Vsak izreden
človek ima posebno nalogo, ki jo mora izvršiti. Čim jo je izpolnil, ni v tej obliki več potreben, in previdnost ga spet uporabi za nekaj drugega. Ker pa se tu vse izvrši na naraven način, mu demoni podtaknejo tolikokrat nogo, dokler naposled ne podleže. Tako se je zgodilo Napoleonu in mnogim drugim; Mozart je umrl v svojem 36. letu, Rafael v isti dobi, Byron le nekaj starejši. Toda vsi so svojo misijo popolnoma izvršili, in bil je pač čas, da so šli, da bi preostalo na tej na dolgo dobo preračunjeni zemlji še drugim ljudem nekaj dela«.
*
3
Mozart in ljubljanska opera
Naša opera je v relativno kratkem času izvedla pet gledaliških del tega velikega mojstra, pet biserov, ki še danes tvorijo temelj smotrenega in sistematičnega dela vsakega resnega opernega zavoda.
Don Ju a n je prvi prispel na naš oder, in sicer 24. januarja 1925. pod taktirko N. Štritofa in v režiji prof. 0. Šesta. Izvajal se je v tej in naslednji sezoni vsega skupaj štirinajstkrat.
Drugo delo je bilo Figarovasvatba (premiera 17. junija 1926). Naštudirala sta ga dirigent N. Štritof in režiser Zd. Knitl. Glasbeno vodstvo je pozneje prevzel A. Balatka. Izvajalo se je v Ljubljani doslej v dveh sezonah dvanajstkrat in enkrat v Splitu (turneja).
Sledila je opera Cosi fan tutte« (premiera 25. decembra 1926). Dirigiral in režiral je M. Polič. Osnutke za inscenacijo je izdelal V. Skružny. Doslej je bilo v Ljubljani osem izvedb tega dela, na turneji pa tri (Osijek, Dubrovnik, Split).
22. decembra 1927. je bila premiera opere C a r o b n a piščal . Dirigiral in režiral je M. Polič. Inscenacijo je oskrbel arh. V. Rohrmann. Izvedb je bilo v Ljubljani enajst.
Končno je sledila opera B e g iz seraja (premiera 20. februarja 1929. takisto pod vodstvom M. Poliča). Dirigiranje je pozneje prevzel A. Neffat. Inscenacijo je oskrbel akademski slikar B. Jakac. Izvajala se je ta opera vsega skupaj petkrat.
Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: M. Polič. — Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani.
4
RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAHI
cAUErj/Mo /Tcrfrt*
POPRAVILO!
*
Pisalnih — Računskih strojev
JAMSTVO!
Prešernova ulita 44
Telefon intr. 2636
Ivan Legat, Ljubljana
Samoprodaja najboljšega pisalnega stroja
CONTI N E NTAL
(WANDERERWERKE)
(Vse so enake)
V. Majdičeva M. Kogejeva J. Gostič V. Janko Št. Poličeva J. Betetto k.
atetek ob 8
Blagajna se odpre ob pol 8<
Konec po 10
Lola S balkonske 1
Parter: Sedeži L vrste
.	II. - III. vrste
„	IV.. VI.	.
.	VII.-IX.	„
.	X.-XI.	.
Lote Lože v parterju .	.
» I. reda 1-5 . .
6-9 . .
VSTOPNICE s« dobivajo v predprodaji pri gledalllkl blagal*
Galerija: Sedeži I. vrste
Nadaljni ložni sedi* parterju ' *■ redu *** balkonu
Balkon t Sedeži 1. *
• ‘ .'	"	20	Stojišče .	...
•*	15	Dijaško stojišče . .
'Bernom gledallSiu od 10. do pol 1. In od 3. do
Predstava 137	V	nedeljo,	dne	19.	marca	1931	Znižane	cene	— Izven (74)
V proslavo 175. obletnice rojstva in 140. obletnice smrti W. A. Mozarta
osate
RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI
Ornimi
o /TOV'
CAttmj^to /rov'«1
Prv^£rostor
med najboljšimi in najcenejšimi dnevniki zavzema
Čitajo ga vsi in Se vedno poslužujejo njegovih
malih oglasov!
DOBRA MISEL!
ZAVARUJEM SI ŽIVLJENJE,
to je: ko pridem v leta, mi naj izplača banka „Slavija“ kapital, ki mi bo v gmotno, sedaj pa že v moralno oporo
Domača zavarovalnica:
Jugoslovanska zavarovalna banka „SlavijaM v Ljubljani
se priporoča za vse vrste zavarovanj
TELEFON ST. 2176!
Delniška družba pivovarne „UNION“
priporoča svoje izborno svetlo in UUBUANA - MARIBOR črno pivo v sodčkih in steklenicah Izdeluje tudi prvovrstni kvas in špirit
Brzojavni naslov: Pivovarna Union,
Ljubljana, Maribor Telefon: Ljubljana št. 2310, 2311 Maribor št. 2023
Po gledališču sestanek v
KAVARNI ..EMONA"
'KrMmmmmmmmmmmmmmtfrm
prvovrsten salonski in jazz orkester
V	restavraciji dnevno
PLES
Točna postrežba	Solidne	cene
Elitni kino Matica
Tel. 2124
Edini zvočni kino v Ljubljani
z najboljšo svetovno zvočno aparaturo
WESTERN ELECTRIC Dijak prosiak
Popularna Millockerjeva opereta z H. H. Bollmannom in Jarmilo Novotno v glavnih vlogah
Ljubavni ekspres
Izvrstna šaloigra s temperamentno Dinno Grallo v gl. vlogi
VelKanstvo ljubezen
Najlepši film te sezone. Film ljubavnega čara. Kathe v. Magy in Franc Lederer
Moja žena — Tvoja tena
Sijajna veseloigra Ufe z Liliano Harvey in Willyjem Fritschom v glavnih vlogah
Kralj jazza
Monstrefiim s Paulom Withemanom — kraljem jazz-muzike
Velika atrakcija
Velefilm s slovitim Richardom Tauberjem v gl. vlogi
Gospodična tajnica
Najzabavnejša veseloigra te sezone. V glavni vlogi Renate Miiller in Hermann Thimig
Pri treh mladenkah
Krasen film po znameniti popularni Schubertovi opereti. V gl. vlogah Greti Theimer, Lucie Englisch in komorni pevec Joken
Bratje Karamazovi
Velefilm po slovitem romanu Dostojevskega. V glavnih vlogah Fritz Kortner in Ana Sten
Naneta
Filmska opereta pravljičnega razkošja, lepote plesa, muzike in opajajočega petja