List 20. Tečaj XLI I «5» ti izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei j emane eelo leto 4 sold po pošti pa za eeio ieto 4 sold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold., pošiljane za četrt leta 1 gold. 30 kr. V Ljubljani 16. maja Obseg: Oklic Nekoliko besedi o napravi špargeijnovih gred O mlekarstvu ekaj Vojska bramorju. Teh- nično poročilo k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja. (Dalje.) Naše slovstvo. Naši dopisi. Novičar. » C. kr. kmetijska družba kranjska napravi o m 1 m 1 * priliki praznovanja šeststoletnic e združenja kranjske dežele z najvišjo Habsburško cesarsko rodbino, meseca t. 1 v Ljubljani raz stavo goved, kmetijskega orodja in manjših kmetijskih strojev (mašin) 9 P. n. kmetovalci in živinorejci domače dežele se s pričujočim vabijo vdeležiti se te raz stave goveje živine, pri kateri se bodo za • v živali darila 5 z govejo živino pripravna za javno razstavo K razstavi pripuste se samo biki i krave i telice m pitani ki voli čistega, mešanega in domačega plemena, kateri so najmanj hoče razstaviti. šest mesecev v posesti onega i ki jih Nadalje se uljudno vabijo izdelovalci kmetijskih strojev in orodja zgoraj omenjenih vrst i da bi svojih izdelkov prav mnogo v razstavo poslali i da jih potem v • nasi kmetovalci spoznaj o Živinske razstave se morejo in poljedelskega orodja pa se smejo tudi oni. vdeležiti samo posestniki kranjske dežele, razstave strojev vdeležiti izdelovalci (posestniki tovarn Avstrijsko-Ogerske) in ki imajo v Avstriji zaloge zgoraj omenjenih reci Bolj nadrobne določila gledé razstave sploh in pa še razstave goved bodo se razglasila nemudoma po zadobljenem potrjenji po tajnem svetniku, gospodu ministru poljedelstva m se zdaj se naznanja i da se morajo oglasila za razstavo poslati do dne 10 junija 1883 C. kr. kmetijski družbi v Ljubljani. K, ,V v vV b it Iv -.A • - S \ * S . -1 / r v ; V. ' • '. ' f h - .. y ^ - T W - »u, Glavni odbor kr kmetijske družbe kranjske Y Ljubljani dne 14. maja 1883. 154 (»ospodarske stvari. nastane, gremo in špargeljnovo cimo (štiblo) kakih 12 cm. (3 do do Nekoliko besedi palce) nad zemljo odrežemo ter potem napravi gred. špargeljnovih zimo pokrijemo celo gredo z dobro obdelanim in mastnim gnojem čez zimske vlage do korenine pridej da tako vse redivne snovi s pomočjo Gotovo nas je malo, katerim ne bi bili s p geljni kot jako okusna in zdrava jed, zavoljo tega bode gotovo marsikomu častitih bralcev „Novic" drago ako mu podamo kratek popis o pripravi zemlje za špar- » Spomladi moramo gredo zopet prekopati in zrahljati, samo moramo pri tem delu dobro paziti, da jim korenine krone ne ranimo. To gnojenje, ako ne gnojimo močno, moramo vsako jesen ponavljati ; ako pa gnojimo močno gelj Navadno njih oskrbovanji je dovoljno vsako drugo leto Zakaj da se pa mora želimo zeló debele taki niso najbolj okusni, ampak » ako pa hočemo lep mesnate, akoravno ednje debelosti špargeljnom na ta način gnojiti, je popolnoma lahko šparg okusne špargeljne pridelovati jim moramo zemljo pripraviti in obdelati, kar je največ razumeti, ako pomislimo, da se renine nad staro koreninsko krono rekoč nove korenine vedno na površj elj mogoče. Ker pa gnoj, špargelj sadike kakor tudi Kar smo uže redijo i silijo vse nove ko-> in da tako globoko prekopavanje (rigolanje) veliko denarja stane marsikdo dvakrat premisli, predno gre špargelj rastlina, ki dobro v slanih dobro storimo, ako meseca na početku omenili, da je špargelj emljah vspeva, mu posebno gusta ali septembra > grede napravit. Tu hočemo popisati, kako se more tudi sadîki nekoliko soli dodamo, ali pa je tudi to storiti brez velikih stroškov saki v jeseni na med gnoj pomešamo, kar ima posebno velik vpliv Znano je, da divji špargeljni dobro vspevajo ob .d?bro rast kakor tudi na dobroto špargeljnov. Špargelj_, kl.Jlh dob™ oskrbujemo, nam dajejo med 4. do 10. letom kaspiškem, črnem in drugih morjih ščena, rahla slana IUU1J1U, H.JCI je /Okrnijo, po- . , , J . «f—------"JVJv «uu J-V. Actum uže iz tega moremo sklepati, da naJv.eči dohodek, od 10. do 15. pa uže pešajo ter bolje emlj pe špargeljni zahtevajo, ako hočemo, da dobro napredujejo. storimo, da nove špargere naredimo dobro in rahlo zemljo. Ker pa špargelj in tudi več na enem in istem prostoru ostanejo ob sebi da jim moramo zemlj jako do 15 let , se samo globoko Mnogi imajo tudi navado, da vse špargeljne. ki iz prekopati kakor tudi prav dobro gnojiti, ravno tako mo rajo biti dotične grede vedno plevela čiste in zraven je še solnčna lega neobhodno potrebna za okusne in dobre špargeljne. ene korenine izrastejo, porežejo, kar pa ni dobro; vedno moramo gledati, da vsaj nazadnje po do kosa pu stimo, da gredo v seme, ker drugače nam utegne cela korenina izmreti ^ " Prvih pa ne smemo pustiti ti hrano porabili drugim, ki pozneje dorašajo ker Ko si mesto izberemo narediti, moramo ali. Pri porezovanji šparg elj mislimo novo špargero paziti, da koreninske krone z nožem 70 do 90 cm. globoko prekopati ako se to kakor navadno pravimo, rigolati; kadar je to pre kopanje gotovo, moramo na dno staviti najpreje 3 do 4 decimetre (1 palec) na debelo razsekanega vejevja, turščne slame, rožja od trt, listja, ivija, v pomanjkanji tega na pol strohnele dolgo časa rahla ostane. " Na "to píast se naloži kakih 25 do 30 cm. na debelo dobrega in mastnega govejega gnoja (ki je bolji kakor pa konjski) in na to še le pride rahla in dobra zemlja. Ka&or smo postopali s prvo gredo ravno tako delamo naprej pri vseh drugih. Najbolj moramo tudi vedno ne ranimo, ker # v nič. ečkrat dogaja, gre lahko cela korenina F r. Ž e p i č 7 - J 7 ' V ~---"J KM. VA,** j 1 l^V/j-jt* I1W (kompossa) itd., da tako zemlja mlekarstvu nekaj. Večkrat smo na tem mestu našim gospodarjem pri poročali živinorejo ? pred sem dr o ej goved i za to delo je v j vpliv storiti vso zemlj dobro i čas pozimi, da morejo zračni prešiniti in tako rodovitnejšo sklicaje se na to, da nam v vseh drugih strokah krne- , pri govedi pa in tijstva tuje dežele kazé ceno pridelkov, nas brani primerno visoka uvožnina po na izhodni strani pa celó prepoved uvažanja zarad eni strani varnosti kuge ne- Nekateri sadijo na tako pripravljeni svet špargelj-nove sadike précej spomladi, drugi pusté svet do prihodnje spomladi, da se že malo posede, ter med tem to nam je poroštvo, da bode nosti naši imela goveja dobro ceno. v bližnji prihod mesena in plemeskna Zato smo noveji čas našim živinorejcem svet ^porabij drugo zelenjavo, n. pr. za česen itd Spargeljneve grede naj imajo širokost kakih 60 do 80 cm., hodniki ali pota med gredami pa do 30 centi- vanJe večkrat priporočali večjo skrb pri obdelovanji travnikov Kdor je vsaj zadnji dve leti poslušal naše opominje j metrov palec) zboljšati gotovo mu je bilo uže mogoče travnike svoje in ta ima letos zadostenje, da se ravno Kadar vse dogotovimo, moramo skrbeti za dobre zdaJ travniki njegovilepo odlikujejo od druzih, za ka dveletne špargeljnove sadike (korenine), katere pa mo- tere skrbeti malomarni gospodarji prepuščajo ticam neba ramo dobro očistiti, kar kar pa je zdravega, pa ob lepem vremenu na gnjilega pa plesnjivega vse pustiti. Zdaj naredimo pričenj Gospodarjem zboljšanih, umno obdelovanih travnikov se vsaki gredi kakih 15 do 18 centimetrov ('/2 palca) globokih in do 30 cm. širokih. Jamica naj bo od jamice tudi kakih 30 do 35 cm. Zdaj primemo v levo roko lepo špargeljnovo sadiko in jo lepo stavimo v jamico, a z desno roko stavimo med vse koreninice prsti in tako pokrijemo do po dve vrsti jamic stva z mlekom z zeleno pičo krave čas bogat slušali naše ------ J_----- -v* - — c3 ' posebno ako so tudi nekoliko po krav ete: kako prirediti si samo bogato-mlečnih zato bode tudi na času in mestu ako karstvu v „Novicah" začnemo govoriti nekaj bolj v • mle-ob- sirno polovice jamo prstjo 5 drugo polovico pa še le v jeseni, umna vsakem gospodarstvu je mleko zeló imenitno, in da more tako lože zrak do koreninic dohajati in da se mleko tako na ta način uže prec v prvem letu dobro razvijejo dobra ospodinj obračati, da vé pri družini in otrocih to skoraj pol hrane, in go- X JL ------v * T *J VJ v« tU * V J V^ Uli KJ v Ko smo tako eno gredo nasadili precej močno, zalijemo skrbi za zdravj tovo je, da se z mlekom in kruhom dobro živi in bolj m potem gremo drugo kakor s kavo (kafetom) in z druzimi Med letom moramo skrbeti, da so špargeljnove grede moramo jih dobro pleti. Ko jesen znajdbami novejega časa, za katere gospodinje izdajajo vedno čiste to je dostikrat vse svoje denarje, m aKO je gospodar navajen večkrat obiskovati gostilnico zraven tega še ako se navadi žganja, — potem je pa uže naprej podpisan propad hiše. Vrnimo se toraj k mleku in držimo se ga! Največja težava je pri vsakem gospodarstvu, vse mleko, kar ga ostaja nad domačo potrebo, — dobro v denar spraviti. — Prvo je pri tem pač , mleko samo prodajati, ako je cena le primerna, kar je pa med Slovenci le redko kje, — morebiti v Trstu, deloma v Gorici. ali v nekaterih manjih pa bogato obljudenih krajih. Ljubljana večidel še plačuje mleko po stari meri in ceni, to je star bokal po 10 krajcarjev, Trst ima boljšo ceno kljub slabejega mleka in za nas je posebno važno, da se splač uje Lahom z Benečanskega dovažati frišno mleko v Trst po železnici, — pri tem se nam zdi, da bi se moralo tudi za nas splačevati vsaj s Kranjskega mleko pošiljati v Trst, — zdaj, ko se vožnina za kmetijske pridelke na železnicah sploh znižuje. — Dunaj nam bo za mleko preoddaljen, — tam velja liter frišnega neposnetega mleka poprek 16 krajcarjev. — Ako bi pa ne kazalo mleka pošiljati na Dunaj, — pa ni dvomiti, da bo kazalo tje pošiljati dobro izdelano surovo maslo. Tam ima surovo maslo sploh dobro ceno, — Dunaj pa ima tudi mnogo dobrih zvez z unaj-nimi, zapadnimi in izhodnimi trgi, kjer se tako blago za silo dobro ceno prodaja in v velikih množinah. Pisatelj teh vrst govoril je zadnje dni z večjim posestnikom Bukovincem, kateri mu je trdil, da na izhodno stran v Romunsko prodaja svoje surovo maslo sedaj po pet frankov (okroglo tri goldinarje) kilo. — Na Slovenskem pri nas ima surovo maslo navadno ceno 40 krajcarjev stari funt, ali malo nad 70 krajcarjev kilo. Ako se pa hoče misliti na kupčijo z mlekom ali mlečnimi izdelki, treba je umnega ravnanja — in to na vse strani ; — preskrbeti je treba dobre mlečne živine, dobre krme, treba je dobrozračnih, snažnih živinskih hlevov, umnega krmenja; v prvi vrsti je snažnost in red, to je podlaga zdrave živine in zdravega, dobrega mleka. — Pri mleku je zopet snažnost prva podlaga njegove dobrote, snažna mora biti dekla, katera molze, posoda, v katero molze, posoda, v katero se mleko pretaka in v kateri se spravlja, in snažna mora biti shramba, v kateri se mleko spravlja. Tudi le mala napaka pri eni teh reči kazi nam mleko, skazi nam smetano, surovo maslo itd. J Ravnanje z mlekom je tudi prav pomenljivo, posebno tedaj, ako se mleko frišno daleč pošilja na trg; — o tem spregovorimo pri drugi priliki. Mnogo škode provzročujejo navadno po vrtih in njivah tako zvani bramorji s tem, da zeliščem korenine spodjedajo. Marsikdo bi rad tem nadležnim in res škodljivim živalicam v okom prišel, bi jih zeló rad pregnal in pokončal. Res se jih je mnogo pokončalo po vrtih s tem, da so se nastavljale z vodo napolnjene posode, a vsakdo, ako jih je še tako vrlo s tem preganjal, sprevidel je hitro , da jim tako ne more kaj zeló v okom priti. TÙ pri nas pričeli so mnogi jih z zdrugim veliko boljim pomočkom pokončevati. V ta namen se vzame v steklenico polovico ribjega olja in drugo polovico navadne čiste mrzle vode, in to se toliko časa meša, da dobi popolno belo barvo, to je toliko časa, da se popolno vmeša voda med ribje olje. Ko se to stori, treba je, da se poišče bramorjevo stanovališče in to tako, da varno s prstom zasleduješ površno bramorjevo pot toliko časa, da se v zemljo spusti. Treba je tu luknjo s prstom vtrditi, cla se ne zasuje. Ko si to storil, vlij omenjene mešanice primeroma dve žlici v luknjo. Toda, akoravno si dobro premešal, predno si pričel rabiti, dobro storiš, ako pred vsakim prilivanjem še nekoliko pomešaš. Ko si tako luknjo zalil, pazi, v treh do petih minutah prikobaca ti neljubi gost iz svoje domačije. Toda zgubil je svojo lepo rumeno barvo in postal je skoraj popolnoma črn. Zdaj ga lahko opazuješ. Tako klaverno leze od luknje proč proti kakemu zatišju. Toda tudi, ako ga pustiš, da leze, in ob tem času svoje delo nadaljuješ, dobil ga boš gotovo v petih minutah najdalj čevelj od luknje poginjenega. Ako ga opazuješ, videl boš, kako nestanovitna in klaverna je hoja in kako že pojema. Izmed sto lukenj, kjer sem to delo opazoval, spravili smo jih ne manj ko 89 na dan. Drugi so bili preveč globoko v zemlji ali pa so bile luknje prazne. Bramor, ki smo ga v posodi opazovali, ako bi bil znabiti le omamljen, se najmanj tri dni ni premenil, tedaj gotovo znamenje, da je popolnoma poginil. Tedaj vi, ki vam ta mrčes po vrtih veliko škode provzročuje, poskusite s tem pomočkom, da se prepričate, da velja, in da se tega nadležnega mrčesa brzo in zeló cenó znebite. Vsekako ga pa ložej preganjati, ako zemlja še ni na novo zrahljana, ker tedaj pot ložej zasledujete. Poskusite in prepričajte se, poskušnja velja ! K—cev. Tehnično poročilo k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja. To poročilo je glavnemu odboru za obdelovanje močvirja predložil Ivan pl. Podhagsky, uradno pooblaščen civilen inženir. Iztrebljenje Ljubljanice. (Dalje.) Tudi se ne sme prezreti, da bode treba šotni svet še več let obdelovati ; ko bi se tedaj popolnoma izsušil, škodovalo bi se s tem le kmetijstvu in tudi iz teh vzrokov se priporoča, polagoma in ne hitro postopati. Mislim, da je to mnenje pravo, in vsled tega mi le še ostaje, da izpregovorim o potrebnih delih v Ljubljanici. Tu se mora ponižanje dovršiti v dveh ločenih oddelkih, kakor se je to zgodilo pri zadnjem iztrebljenji ; in sicer se mora trebiti od izliva mlinskega potoka Gradaščice navzgor proti Malemu grabnu, in navzdol do izliva Gruberjevega kanala. To ločitev tirjajo naravne razmere, ker je potrebno, da se bode zamogla voda mlinskega potoka Gradaščice odpeljati po Gruberjevem kanalu in drugič, da se bode zamogla Ljubljanica v primernih časih poplakniti. V ta namen je treba pod izlivom mlinskega potoka zatvornice zidati, ki bodo vodo zapirale in tej nalogi vstrezale. — Priloženi projekt kaže, kako naj se napravijo te zatvornice; pri tem pa si dovoljujem omeniti, da je konštrukcija tega objekta enaka oni, ki jo je gosp. c. kr. stavbeni svetovalec Hausner izumil in porabil pri zadnjem iztrebljenji. Ta zapiralna zatvornica mora se postaviti v profilu štev. 36. Dno glavnega praga naj se ji dene na kvoto 285,30, t. j. na tisto višino, v kateri sedanje najplitvejoe vode tekó. Ko bode poglobočenje Gruberjevega kanala že dovršeno, bode potem znižana najvišja voda segala blizo do kvote 287,35, stala bode tedaj še vedno okoli 1*58 metra pod sedanjo najvišjo vodo, ako bodo vzporne in zapiralne zatvornice odprte. Da bode mogoče te zatvornice zidati, treba bode pred njimi narediti čez Ljubljanico nasip, čegar vrh bi naj dosegal kvoto 288,30. Ako bode gradivo za zidanje pripravljeno na mestu in ako se bode porabil zidanju ugodni čas mesecev junija, julija in avgusta, v katerem * 156 je voda navadno srednje visoka, zamorejo se zatvornice dokončati v dveh mesecih. Ko bodo zapiralne zatvornice dovršene, mora se počezni nasip podreti in iztrebljenje Ljubljanice se potem pod zapiralnico koj lahko pričné ; se ve da se mora pričeti delati od spodej proti navzgor. Pri tem delu se morajo porabiti vse one naredbe previdnosti^ katere smo že kot potrebne omenili pri poglobočenji Gruberjevega kanala. V tej daljini ni potreba težavnejših objektov, razun zavarovanja dna struge pri Frančiškanskem mostu. Za varstvo tega mosta predlagam, da se naredite dve pilotiram stezi počez čez Ljubljanico in da se med nje položi 0'6 metra debela ploča iz betona. Tudi za to delo se mora izvoliti najbolj ugodni čas za zidanje, ko so večje vode redke, da ne pride do spodkopanja temeljev Frančiškanskega mosta. Kakor sem uže poprej omenil, zamore se med po-globočenjem tudi obrežno podzidje in druga morebiti potrebna dela v Lljubljanici z najmanjšimi stroški dovršiti; zato bi Ljubljanskemu mestu ne bilo v korist, ko bi te priložnosti ne porabili. Ko bode poglobočenje dovršeno, moral se bode tudi konečni objekt na mlinskem potoku Gradaščice narediti. V ta namen bo treba vodo Ljubljanice odpeljati po Gruberjevem kanalu, kar se bode zgodilo z odstranjenjem vloženih brunov ; vrh tega se bode moral mlinski potok Gradaščice zapreti z zatvornieami, ki se morajo popraviti pri jezu v Kozarjah, in vodo omenjenega potoka je treba speljati v Mali graben. Za čas teh del se mora dati, kar se razume samo ob sebi, primerna odškodnina lastnikom treh vodnih stavb, ki takrat ne bodo dajale nikakoršnega zaslužka. Dela pri stranskih pritokih. Iztrebljenje Gruberjevega kanala bode — kakor sem uže poprej omenil — najvišjo vodo Ljubljanice znižalo pri državnem Ljubljanskem vodomeru za blizo 1*65 metra. Ako naj kmetovalcem to ponižanje koristi, tedaj se morajo polagoma poglobočiti v razmeri z izkopanjem šote vsi glavni odtoki, ki se izlivajo v močvirje, in ravno tako tudi vsi stranski jarki, ki drže va-nje. V kaki meri da se to mora zgoditi, kažejo dotični podolžni profili. Pri tem pa je treba natanjko prevdariti, na kak način se morajo ta dela izvršiti, da se bodejo, sukce-sivnemu izkopanju šote primerno, jarki poniževali v ravno potrebni in pravi meri. Ker se po mojem mnenji ne more ponižanje koj dokončati z ozirom na gospodarstvene pogoje močvirskega sveta , zato se dela tudi ne smejo oddati posameznim podjetnikom, temuč po tem, kakeršna je stvar, morajo jih 1) deloma izvršiti posestniki, katere to zadeva (§§. 19, 20 in 33 deželnega zakona 23. avg. 1877), po sestavi podružnih odborov; 2) deloma jih mora odbor za obdelovanje močvirja upravnim potom preskrbeti, kakor bode ravno potreba nanesla; fondu za obdelovanje močvirja bi pripadle samo one stavbene naredbe, ki se tičejo celega močvirja ali vsaj velicega dela njegovega, ali pri katerih so stroški tako veliki, da jih dotični posestniki nikakor zmagati ne morejo. Pri posameznih stranskih pritokih potrebna dela hočem sedaj splošno nekoliko opisati in zraven pridjati, v kak razred bi po mojem mnenji spadala; pri tem se mi je primerno zdelo, v prvi vrsti našteti ona dela, ki se tičejo fonda za obdelovanje močvirja. Í. Dela} ki se tičejo fonda za obdelovanje močvirja. Taka dela so v prvi vrsti one spremembe, ki so potrebne vsled poprave ali odprave napačnih naredeb za zajezovanje vode. Za te odškodnine sem skrbel s primerno svoto v proračunih. Dalje menim, da mora vse iztrebljenje pod vodo, kar ga je treba Ižici in ki znaša 176.000 kub. metrov, v skrb biti fondu za obdelovanje močvirja; kajti ta potok je nekak glavni recipijent Želimljice, Strojanove vode in Skofeljice, konečno cele vrste izsuševalnih jarkov, tako da bi bilo težko najti pravično konkurenco za doneske, ki bi prišle na posestnike. To trebljenje pod vodo bi se pač najceneje izvršilo, ko bi fond za obdelovanje močvirja napravil si mal parni vodotrebnik (Dampfbagger) za plitvo vodo, ki bi se potem porabil za to sukcesivno ponižanje Ižice. kakor tudi pri trebljenji, ki bode potrebno v Ljubljanici in Gruberjevem kanalu. Tudi one stroške, ki so potrebni za zapor doline Iške in dolin stranskih vod Gradaščice, mora prevzeti fond za obdelovanje močvirja. ga bode imel cel okraj od teh zaporov dolin, je splošen, in se ne more razdeliti med posamezne kraje ; zato se priporoča ta način kot najbolj primeren. Na enak način in iz ravno tistih obzirov naj bi fond za obdelovanje močvirja prevzel reguliranje Malega grabna, Švice in Cornovega kanala; kajti Mali graben bode v prihodnje večino vode Gradaščice odvaževal in tako jemal nekaj bremena mlinskemu potoku Gradaščice; tudi se bode vsled reguliranja tega jarka in Švice zmanjšalo nakopičenje prodovja in konečno je Cornov kanal objekt, ki jemlje vodo vsemu levemu bregu Ljubljanice in ki veže posamezne odtoke. Kar se stavbenih del tiče, zamore se oddati podjetnikom samo reguliranje Švice, Malega grabna in naprava zaporov dolin, — dela, katerega bode treba koj dokončati; za Ižico pa je najbolje, če se upravnim potom z natanjčno inženirsko kontrolo toliko iztrebi, kolikor se bode smelo prepustiti; s tem delom se mora koj pričeti, kakor hitro bodo stavbe v Gruberjevem kanalu dovršene. Ponižanje Cornovega kanala pa mora napredovati z iztrebljenjem njegovih odtokov, to je v taki meri, kot bode dovršeno trebljenje Zornice, Bevškega in Loškega ter Goriškega kanala, Lukovšice, Drobentinke in konečno Radne. IL Dela. za katera naj bi se ustanovila posebna društva. Vsa druga dela zamorejo dokončati posamezna društva, ki bi se ustanovila za vsak kanal iz direktno deležnih posestnikov in ki bi delovala — kar se razume samo ob sebi — z nadzorništvom in kontrolo glavnega odbora za obdelovanje močvirja. Ker bode treba dokaj zemlje premakniti, tedaj ni težko spoznati, da pri sedanjem slabem obljudenji močvirja ni lahko mogoče, zvaliti ta dela na posestnike, temuč da se mora dovoliti z ozirom na korist deželne kulture izdatna podpora. V koliki meri naj bi se dala ta podpora, bodi si od države ali dežele ali od obeh skupaj, tega ne moreni določiti, kajti tu upliva toliko faktorjev, da mi jih ni moč pregledati. Pri nekaterih kanalih bode na pr. vsakoletno ponižanje dna popolnoma zadostovalo, da se bode enakomerno, kakor se bode šota izkopavala, tudi dosegla potrebna globočina kanala. Gotovo je, da naj bi se to delo, kakor izkopanje šote, kontroliralo in vselej naprej določilo. kako daleč sme segati. Ta dela pa zamorejo vsaj nekoliko posestniki sami prevzeti in ravno te meje, med pa tudi na druge evropske jezike. Le s tako razglednega katerimi je to mogoče, odtegnejo se popolnoma moji stališča je mogoče to imenitno prašanje rešiti, sodbi. Ce omenimo še, da je cena knjigi, ki obsega osem Pri druzih kanalih pa redko prebivalstvo teh del in pol pôle, samó 55 kr., priporočili smo jo dovolj našim ne more opraviti in zato bi bila tu podpora na pravem bralcem. Ugajala bode gotovo ne le učenem, ampak tudi mestu. drugim čitateljem, ki iščejo zgodovinskega pouka ali pa Zračunil sem tedaj množino prsti, oziroma šote, ki ga znova hočejo oživiti. Knjigo občinstvu priporočamo se mora izkopati, in tudi dotične stroške; a kak del po- tem bolj, ker nje spisatelj uže leta in leta neprestano slednjih naj bi se odkazal fondu za obdelovanje močvirja spisuje nam naučne knjige in jih tudi sam zalaga. In v podporo, to naj sodijo drugi bolj kompetentni faktorji, to zalaganje šolskih knjig je pri dosedanjih in naših Služba kulturnega inženirja razmerah skoro še veča zasluga nego njih spisovanje. Abecednik za slovenske sole, sestavil Andrej Pra- protnik, nadučitelj in ravnatelj Popis nalog, ki pripadajo odboru za obdelovanje redni deški ljudski šoli v Ljubljani mestni peteroraz-imenuje se ravno močvirja, kaže, da jih nismo v stanu korektno doseči kar na svitlo prišla šolska knjižica. Ime pisateljevo nam brez pomoči tehničnega organa. Kajti ne samo skrb za je uže dosti poroštva, da je knjižica dobra, ker zajemal dobro ohranjenje stavb pri obeh glavnih recipijentih je iz lastne priznano bogate skušnje. Bodi tedaj knjižica stranskih pritokih tirja izvedenega in zanesljivega inže- gorko priporočena vsem slovenskim ljudskim šolam. nirja, temuč treba ga je tudi, da čuva izkopanje šote in vreduje prihodnje stranske jarke. Vrh tega pač tudi ne bode mogoče brez pomoči tehničnih organov določiti posameznega konkurentnega ozemlja pri stranskih pritokih. Zato predlagam, da se za to službo nastavi pripraven inženir, ki ima potrebno znanje in potrebno skušnjo, da bode zamogel pri vseh tehničnih vprašanjih pomagati odboru za obdelovanje močvirja. Ta inženir naj bi se nastavil, če je le mogoče, uže v začetku del, ker bi se mu samo s tem priložnost ponudila, natanjko poznati vse objekte in tedaj vspešno jih čuvati. (Dalje prihodnjič.) Narodne biblioteke prišel je na svitlo v Novem mestu tretji snopič. Naši dopisi. Krems na Niže-Avstriiskem maja Resnično komaj se nekoliko oddahnem, ko mi doidejo novine iz moje ljube rojstne dežele. Kajti brez teh novin cepniti bi moral med tukaj izhajajočimi lažnjivimi nemško-židov-skimi časopisi. Pač v srečo si moram šteti, da me podpirajo izmed teh rogovilnih liturg naše dušne in v pravem pomenu besede odkritosrčne novine, kakor „SI. Narod u 1 » Soča u 1 v Mir u 5 » Kres" m u v Ljublj. Zvon a Zra Naše slovstvo. Nova šolska knjiga. Občna zgodovin del St se zove nova knjiga, ki jo je prot J e s enk ven teh prikupile so se mi brez prilizovanja naše obrt niške „Novice". Srce mi od radosti bije, kadar prebiram razna podučila o kmetijstvu v tem res vrlem listu pisana prav po domače. Akoravno na trdi nemški deželi. » se ravnokar poslal med svet; na čelu pravi sicer, da je drugi popravljeni natis, a ko smo knjigo nadrobneje pregledali, prepričali smo se, da jo je spisatelj vso pre-snoval in popravil. Ker se bode jeseni tudi v II. razredu naših gimnazijev jela zgodovina slovenski poučevati prišla je ta naučna knjiga » vendar upam Novicam" priporočati, da tudi tukaj imel je poduk po- tovalni učitelj sadjorejo g. Julij Jablanzy přetečeni mesec. Udeležili so se sleherni narodni učitelji tega šol skega okraja. Poduk g. Jablanzy-ja trajal je celih osem dni, obstoječ v sajenji, požlahtnenji, obrezovanji slovenski mladini ravno sanji in snaženji dreves, dopoludne teoretično , pre popolu o pravem času na svetlo. Učivo je v vsej knjigi jako pregledno razdeljeno, kar bode gotovo močno olajševalo nalogo učencem in učiteljem. Beseda jej je gladka dne praktično. Konečno dobil je vsaki teh učiteljev mno govrstnih žlahtnih di in spričevalo udeleževanja tega nauka. Tudi imajo tukajšni vinorejci šolo za vino povsodi lehkoumevna, mladini, ki si bode po tako da skoro zavidamo naši rejo. Uče se njih fantje pozimi v šolskem poslopji teore tej knjigi prisvajala zgodbe sta- tično a spomladi praktično zunaj na lepem vmorejskem s koliko težavo smo se mi vrtu (Weinbauschulgarten) rega veka, ko pomislimo sami o svojem času po nerazumljivih nemških knjigah po toliko suhoparnem Piïtzu učili občne zgodovine. Da spisatelj gledal pred vsem ravno na šolske potrebe tem vrtu vidijo se raz ? pričuj nam tudi pisava lastnih imen; piše namreč tuja lastna imena po tuj Od ene strani se nam zdi to na čelo prav naravno, ker se učenci v istem razredu uče latinščine ter v tej nahajajo lastna imena pisana po latinskem kopitu. Pouk v vseh predmetih se bi pač imel lična obdelovanja vinogradov. Tu so grede zasejanih zrn, tam posajene rogaši, zopet dalje presajene stare trte, da zamorejo vnovič poganjati, posajene so prav globoko. Zagledaš tudi razne brajde ali kolce prepeljane z debelim dratom, da se manj kolcev porabi. vinogradov, kakor tudi razne Razna so podzidovanj like vinskih hramov i. Vinograde tukaj ljudj jako vjerna ti tem smo zadeli na načelo, ki pri nas, v na težavno obdelujejo, ker leže po silno strmih gričih, ne po dobri poti, ampak po stezah čez skalovje nosijo po sem slovenskem slovstvu še nikakor ni rešeno. Tega trebni gnoj do svojih vinogradov jeseni si marsikdo rešenja pa nam je treba kot ribi ode Sapienti sat napolni svojo klet, prodá pa večinoma v trgatvi drožje Profesor Jesenko je v tej novi knjigi pisal tuja imena (tako imenovani • v 5? mais u kupcem, katerim je večina de po klasični obliki, narečivna imena („appellativa") pa nar dolžna. Proda se taki „maiš u za do Mnogim je s tem zadel pravo, zlasti pa vedro. Staro vino se prodaja tukaj po po domače. _ ■ onim. ki bi radi vsa tuja imena fonetično pisali gld. staro in 12 gld. St\ redna resnega prevdarka Večina se prepelje na Gornje-Avstrijsko, tudi na Ogersko, in dobro bi bilo, da bi ako je tam slabo obrodilo. Ob bregu Donave pri postajah jezikoslovci korenito jeli preiskavati treba nam parobroda prevožnega društva leži v jeseni sodo\ na je, da jo končno doženó. Pri tej pravdi, pri tem raz tisoč veder namenjenega za prevožnjo na razne kraj iskovanji se pa jezikoslovci ne smejo rati le na gornjega Avstrijskega. Tukaj je sjcer težavno pridelo latinščino in grščino, ampak na slovanske jezike > vanje toda v denar gre vse. Želim, da bi se tudi 158 na našem Belokranjskem napravile bolje ceste, najbolje lahko, da Lahi žeieznica, da bi se tudi tam blago ložje v denar sprav- voščili nadškofa bili rajši Trstu, nego Ljublj lj alo Jakšev Gorica 13. maja. Malokatero leto smo tako težko saj Želje - - Pr1- v Ljubljani izražene , so Lahi pričakovali gorkega vremena, kakor ravno letos. Pa tudi jesen slabo vreme čudo, ako pomislimo, da smo imeli vlani vso J — — , X viuv,, rvj^i ill 111 u g CI UUU^I dobre otave pod streho spraviti. Ravno mogel ubogi kmetičprav nič po svojih listih z zasmehovanjem in prav zaničljivo za vračali. Nekateri tukajšnji Slovenci so svoje separatistično mnenje izrazili, gotovo bolj iz bojazni, da bi se Slovencem primorskim še slabše ne godilo, in se jim torej nikakor ne more gola sebičnost ali omejenost po tudi tako veliko pomanjkanj avoljo tega je litičnega obzorja jemati v poštev. Prva želja in skrb naših tominskih hribih. Po dolgi suhi burji smo vendar za seno, posebno pa po naj Slovencem prek in prek ostane dobili gorak dež, po katerem so se vse trave detelj naslednike Slomšeku, Wolfu, Dobřili da dobijo vredne kakor tudi ozimina in jara žita zeló naglo opomogla ter so detelje uže za silo za košnjo. ~ češnjami smo letos Goričani tudi za cel mesec zadnji kakor želi tudi 55 Brencelj", potemv vse neprijetne razlike zlahka ugresimo za ta del Cast dr Gabrielčič > 5 zadej za prejšnjimi leti. Kakor zdaj kaže, jih bode obilo tudi druzega sadja, ako nas še kaka slaba ura ne obišče kar se nam ubogim kmetom zeló rado dogaja. Kakor sem iz gotovega vira slišal, je minuli teden gosp. dr. Lorenz, ministerijalni svetovalec in referent v kmetijskem ministerstvu, obiskal in ogledoval tukajšnje c. kr. svilorejno poskuševališče, kakor tudi deželno kmetijsko šolo. Na tej ogledal je natanko vso krasno novo poslopje, ki mu je bilo prav všeč. Potlej je ogledal vso postal je pravi vodja osrednjega semenišča v Gorici Na njegovo mesto kot Spiritual je imenovan J o r d bivši knezoškofijski tajnik Gosp And. Tomaž Quantschnigg (izgovarjaj : Klančnik) pride iz Trsta na tukajšnji pripravljalni razred živino in vinski klet vin najbolje všeč brdsk mu je bila izmed vseh raznih venščini er „drajsaio" dečke v nemščini, da jim je mcgoče prestopiti na srednje šole. katere, kakor je videti, ostanejo pri nas še na dalje popolnem nemške. Tolažba je za nas prav po ceni ; saj so tudi uradi, kjer ne nemški, pa italijanski , in motili se pri Vas, ko bi menili, da naši odvetniki poduču-jejo ljudstvo, naj zahteva od njih snutek tožbá v slo- b ulj dasi isti odvetniki dobro vedó TT , . , —......—»v>uv, da n. pr. vsaj Veselje bil po- okrajna sodnija goriška sprejemlje in rešuje slovenski sebno tudi krasnega polja, nogradov in obširne sadne drevesnice. Pri ogledovanji šole se je posebno zanimal za teoretični in praktični poduk to šolo zdaj hodi čez 40 učencev, kar mu je posebno ugajalo, ker je go slovenske vloge. Izj še ta par je bolj mlačen v tem pri nas v Gorici za vse slovensko ljudstvo dela samo par odvetnikov, pa pogledu. Drugače snujejo riška deželica mala in se moi iz tega sklepati da je vloge v sladki italijanščini sola na pravi podlagi urejena in da ima pri ljudstvu popolno zaupanje. Učiteljskemu osobju je pa za trud posebno pohvalo izrekel ter ga spodbujal, da naj tudi zanaprej tako vspešno deluje. vse tožbe in Italijanski duh se v našem mestu vedno bolj širi; to se razvidi tudi iz mlač-nosti naših „konservativnih" meščanov, ki se kar zganejo ne zdaj ob mestnih dopolnilnih volitvah v starešinstvo. Polovičarskim značajem, kakoršnih je le pre- Dne 12 veliko med meščani, ni verovati skušnj > koj m so bile tudi na tej šoli polletne pre- misliti, da na zunaj se prištevajo „starim so se, kakor po navadi, jako dobro vršile in človek je prisilj ? tihem pa se veselé, da „liberalni" element gospoduje, kakor njemu Dne 6. t. m. je bila, kakor po navadi, v Dornbergu drag°> če tlldi mestu v obče na veliko škodo. Slovenci vinorejska razstava, ki je jako dober vspeh pokazala pa od leta do leta več zakrivijo, da gledajo od strani akoravno je bila vlani jako slaba vinska letina. Letos ta laški svetu slovenskemu predobro znani „liberalizem" je izvoljen temu društvu predsednikom vodja g. Povšé, v katerega imamo vsi zaupanje, ter bode gotovo pod m tič 55 konservatizem poslednjem jih pa » ivatcicgči jiiiiimu vsi zaupanje, ter Docie gotovo pod čutijo, cla jim gre za kožo, drugače bi ne opc njegovimstrokovnjaškim vodstvom še v prihodnjič bolje mir?Jali po imenu Slovencev, naj bi se tudi oni bri j nekaj opo Moj pohlevna želja bi bila tudi ta, tako pravila prenarediti, da bi vspehe pokazalo da bi to društv se imenovalo „Vipavsko vinorejsko društvo" s sedežem v Dornbergu, ker je Dornbergtudi v pravem pomenu središče goriške-vipavske doline. Na ta način bi se lahko družbinski udje od 40 na 400 glav pomnožili, k bilo velikanskega pomena za to društvo * Gorice 14. maja. (Izv. dop.) Razmerno hladno gali za volitve v mestno starešinstvo. „L'Eco del Li torale", ki navadno mnogo zamolči o „liberalnem" gi banj 5 začenja spoznavati da ospodje „liberalci tudi katoliški stvari in njenim zastopnikom niso prijazni na pomoč v mestni zastop. Te zato kliče S i klica 55 pokli Slov ne Ena stran italijanskega „liberalizma imeli preslišati se kaže emon stracijah proti Avsti dežja smo imeli tudi ta mesec doslej obilo; lepe dneve imamo pa vsaj za Binkošti. Spomlad se je tudi pri nas zakasnila; toliko lepše se kaže, da bomo imeli v obče neke vrste mladina v Gorici takega duha se je že nalezla V goriškem gledišči so se take demonstrancije pred dobro letino razodevajo, da ni Otroci in stariši sosebno včeraj in d par tedni več večerov ponavljale, denčev demonstrantom s sikaniem kolačev", ker ni birme, in birma je prišlo nekega večer pred ker je nekaj mla- protovalo, je bilo lediščem do tepeža. Policija izostala, ker nimamo še višega duhovnega pastirja. Pra vijo pa, da škofa novega kmalo dobimo ; tudi hočejo kateri z razlo ne- trditi * '^b1 tlum, kdo da pride, tudi vino, pivo, žganje, sir klobase j salami imajo se razkazavati in prodajati za poskušnjo. Več o tem razglas kmetijske družbe v odlikoval; enako odličen sprejem imel je Waddington pri knezu Bismarku. Na zadnje bo vendar še res, da se tudi Francoska pridruži mirovni zvezi evropejski. današnjem listu „Novic". (.Močvirski odbor) zboroval je včeraj v prostorih kmetijske družbe. Na dnevnem redu bila je poleg druzih točk: volitev razsodnika za rešenje tirjatve gosp. Pod-hajske-ga za višje plačilo zarad večjih del pri izdelovanji načrta. (Današnja „Laibacher Zeitungu) objavlja imenik Angleška Na kaleclonski železnici pri Lockerby zadela sta se ponedeljek večer dva vlaka tako hudó, da je vlak za osebe ves ranjenih. droblj oseb mrtvih, več pa Pogovori vredniátva. Gospod J. Z. v P. p. Rib Za gati vélikih posestnikev za prihodnje volitve v deželni zbor zidanje peči, v katerih se ima apno Kranjski; obrok za pritožbe zoper imenik teče 14 dni Tom. Potreben v Zagorji pri Savi. Najbolj priporoča se nam pa bo ako od današnjega dne. XMestni zbor ljubljanski) zboroval je včeraj popolu Župan pozdravil je novoizvoljene ter izrekel za dne. hvalo odstopivšim. — V tajni seji obravnavalo se je o več dopisih zarad svečanosti pri prihodu cesarjevem. (Okrajni sodnik kočevski) g. W. Hoke umrl je zadnje dni, kakor poroča „L. Ztg. se sami potrudite v Zagorje, kjer imajo 10 takih apnenic s premogom kurjenih. u Žitna cena v Ljubljani 5. maja 1883. Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 64 kr banaške Novičar iz domačih in tujih dežel. 8 gold. 48 kr turšice 5 gold. 40 kr soršice 6 gold Dunaja. vseh krajev države doha 50 kr rži 6 gold. 20 kr ječmena 4 gold. 39 kr jajo izrazi radosti o veseli dogodbi katero pričakuje družina cesarska meseca avg. prosa 4 gold. 71 kr ajde 4 gold 39 kr ovsa 3 gold 25 kr Krompir 3 gold. 21 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Alojzij Majer. Tisk in založba: Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.