Svatbine navade štajerskih Slovencov okoli Laškega. v (Konec.) Drogi dan na nerestlnem domo. ** Na vse zgodaj gredo godci v bližnje hiše, derva iz peČi krast, ki so bile poprejšni veČer med isteje naložene, da bi se lepo sušile ; če derv ne prinesó, jim kuharica zajterka ne skuha. Tudi jajca kradejo, če jih le zvohajo ; pa namesto derv in jajc prinese marsikdo izmed njih siv her- bet nazaj, če so ga na tatvini zasačile dekle ali druge domaČe ženske, ktere o takih jutrih navlaŠČ prav zgodaj vstajajo in pazijo na znane tatove. Okoli osmih zjutraj zagodejo godci ženinu in nevesti pred oknom, staraŠinetu in vsem ostalim svatom, in zapojó kako juterno pesem, (navadno 2. pesem iz Ahacelnove zbirke) ; potem gredo po' druge bližne svate, ki so Šli domu spat, da jih spremijo z muziko na neve­ stin dom. Na burklah prinesó klobas, svinjine in drugega več, tudi kruha in vina. Ko se to godi, vstanejo svati, ki so na nevestinem do­ mu spali, in se vsedejo k zajterku. Iz hiše vsakega nevestinega svata prinese kaka dekla ali odraŠČena hČer to jutro veliko „pogačo^ iz bele moke, katero godci hranijo. Okoli desetih pred poldnem, kedar so že vsi svati zopet okoli mize pri obedu, privleče izmed godcov eden, kateri prav smešne po­ vedati zna, hranjene pogače na prodajo. Starašina ga vpraša, kje da je ukradli tako blago, pa ves serdit se mu burklež zareži : Kaj f Ne ukradli, ampak pošteno sem ga zasluzil!'^ in začne prav debelo in smešno la­ gati, kakšne „ancZferÄe" da zna, kaj je kej delal in da j e] namesto dnar- jev, ker „mojstra" ni bilo domà^ od „mojsterce^ za svoje pridno delo do­ bil to pogačo za plačilo. Zdaj začneta s staraŠinetom „glihati^, in Če sta se za vsako pogačo po 2 ali 3 groše srebra pogodila, si prodajavec še kaj smešnega za sebe nazaj izgovori n. p. : Kar bo pri razrezovanju na vsak kraj noža padlo, ho še moje nazaj, kolikor pa ho nož naprej ril, ho vaše"' i. t. d. S tarašina vsako kupljeno pogačo precej razreze na 4 različne kose. Pervi kos, iz srede po dolgama izrezan, se imenuje „ladja" in gre godcom ; za vsakega iz med njih postavi starašina na ladjo eno kupico vina in jo godcom poda. „Kapellmajster" v njo vilice globoko zasadi in jo začne z mize vleči ; njegovi tovarši eden drugega po versti popri- mejo ter mu pomagajo. Pa dvakrat in trikrat se jim „tjeru" uterga, da se vsi po tleh zavalijo ; za zadnje jim vendar enkrat po sreči gre, da ladjo do peči spravijo, in tam se ž njo gostijo. Ta šala se tolikokrat ponavlja, kolikor je pogaČ prinesenih. Drugi kos, tudi iz srede vsake pogače, je za kuharico, ktera pa ue pride sama po njega. Tretji kos, kateri je, kakor tudi Šterti, veliko veksi od pervega in drugega, razreze starašina na toliko kosov, kolikor je svatov, da vsakteri en kos vsake pogače dobi. Starti kos je za hišnega gospodarja, kateri polovico tega kosa z deklo, ki je celo pogačo prinesla, na tisti dom nazaj pošlje, kjer je bila po­ gača spečena, da domaČi okusijo, ali je bila dobra, ali ne. Kar svati svojih kosov ne pojedo, tudi mesa, klobas itd., si na zad­ nje v robce zavežejo in s seboj domu odnesó. Med obedom ta dan nič kaj ne prejenjajo, preden se ne odpravijo ; le plesavci in plosavke grejo proti večeru za krrtek Čas v kako drugo hišo ali na pod (skedenj); vendar na kmetih že malo kdaj pri ženitvanju plešejo. Na večer, kedar se luČ na mizo prinose, vsi Čedno vstanejo, starašina začne na glas angelsko ČeŠČenje moliti, vsi nazoČi za njim, in na za­ dnje zapojejo godci zopet „Fecerm'co". Potem je larma za kuharico. En godec se prav gerdo v razcapane žensko oblačila obleče, zakliče možke svate na larmo, in starašina napove, koliko naj vsaki da; po 20 ali 30 kraje, srebra, kdor je „pes", kdor je pa 8 ,cugam'^^ pol veČ. Okoli desetih zvečer zaČne starašina slovo jemati od nevestinih star­ šev, od domaČih ljudi, od nazoČe žlahte in nevestinih svatov ; pijejo še Šentjanževec in „iovarš'^ dobi v pertič mernik pšenice iu hleb belega kruha , kar sam za nevesto nese, ali pa kakemu godcu na­ loži, pa ga mora za to posebej plačati. Nevestini svati ne gredo na ženinov dom, razun enega samega, in nobeden domaČih ljudi ne spremi neveste na ienlnoT dom. Kedar že blizo ženinovega doma pridejo, jim prinese hišna mati bo­ kal vina in na vilicah naboden hleb kruha naproti. Obodvoje poda nevesti, in nevesta ji da za to tri dvajsetice ali tudi sreberno krono, da se ji prikupi'', V hišo pridši, popijejo to vino na zdravje nove hišne gospodinje, katera nareže hleb kruba, ki gaje tovarš iz nevestinega doma v pertiČu za „len'* prinesel. Nekaj svatov se zdaj precej spat spravi, drugi pa, starašina, ženin in nevesta, tovarš in družica se za mizo vsedejo in spet do treh ali štireh zjutraj jejo in pijejo. Tudi ta veČer pride dosti „kobilČarjev" ali „voglarjev", da dobijo jesti in piti. Drugo jutro se tukaj na domu ženinovem vse ravno tako godi, kakor je bilo drugega dne na nevestinem domu : godci derva in jajca kradejo, pogače prodajajo, ladje vlečejo in imajo zopet larmo za sebe in za kuharico. Če je med drugimi jedili tudi svinska glava, kakor je navadno, k obedu pripravljena, jo godci na mizo nesejo; prej pa oblečejo svoje srajce črez hlače, kakor se Hrovati nosijo ; pervi ima bakulco (cajnco) s turšico v rokah in svinjo za seboj kliče: „Pnjs, na ! suga, na !" drugi za üjim nosi v skledi svinjsko glavo na mizo, vsi drugi pa za njim lajajo po* pasja in z velikim trušem svinjo gonijo. Kedar pa zajca na mizo dobijo, ali že pečenega pravega divjega^ zajca, ali tisti kos svinjskega mesa, ki se „zo/c" imenuje, takrat poč­ nejo godci y^divji lov^. Nekaj jih laja, kakor lovski psi; nekaj jih kriči, kakor lovski gonjači, in letajo narpoprej zvunaj hiše okoli voglov, potem pridivjajo v hišo, prevobajo vse kote, dokler da zajca na mizi psi zasledijo in to s strašnim lajanjem strelcu naznanijo. Ta zdaj ustreli ; treŠi namreč v hišne vrata kak star lonec, veržo pest graha na mizo, in pest pepela kviŠko, da se strel sliši in pokadi. Starašina pa mora zajca zlo braniti, da mu ga psi ne vzamejo in razterganega sami ne požrejo. V četertek pridejo včasi bližni sosedi ali bolj vbožna žlahta k ženinu, da tudi dobijo kako kupico vina ali žlico juhe. Svati se večidel še le v četertek veČer domu odpravijo, nekaj jih celo do petka zjutraj ostane, in dobijo k zajterku kakih postnih jedil in ^pelmovca^. StaraŠiua na zadnje ženinu in nevesti še kaj lepih nau­ kov da za slovo iu odide. Glasnik literarni. - Pretres „Slovenskega berila^ za sedmi gimnazijsTa razred. ,1 , (Dalje in konec.) ''^ Predlog ali menda lepše razmernik podsQ sklada samo s četrtim sklo4 nom in druživuikom, tedaj nikoli „dežele so se povrnile pod njih", temoč „pod nje"-, krivo je tudi 156. pred jezero let nam. leti. Predlog hoče, da ji, ja, je pred se postavlja n, tedaj k njim, ne k jim 103. Pokaj ptuj 22. nam. tuj ? Tuje imena in besede bi menda svobodno po svojem prikrožili, izvlasti glede na končnice, tedaj Karvilij, kaos, gimnazijski, ne pa Carvilius, gira- nazialni, chaos itd. — Pisava velikih črk ni sovsema dosledna : 22, Prvak puntarjev Dunajskih, 34. sv. pismo, 96. Sv. Pismo, 127. Carigradski, 55. kmalu se vrne na turško nazaj. 140Beli grad, vendar Carigrad, 8. Staro Me­ sto 7. pa dolnja Italija, lepše menda Staro mesto. Predostikrat se postavlja drugi sklon namesto prisvojivnega priloga : 13. na mejah Libije, 5. neizmerna širokost reke, 5. po Šegi Perzjanov, 1. boji Benečanov, 12 p\int kmetov, 20. zdravilna voda toplic, 34. dežela Egipčanov 54. s plenom Bosne, 86. kolo sreče, 155. v pasu Andromede, 157. na glavi laboda 160. ekvator zemlje 161. moČ stvarnika, 174. globočina morja itd. nam. na Libijskih mejah, neizmerno široka reka, na labodovoj glavi itd. 3. o času Priama je sovsema okroglo po nemškem nam. za Priama, 4. kot kakor— als wie 155. ko da — als wenn se ne prilega gladkoj slovenščini, zadosti bi menda bilo v oboju primeru kor hi ali kakor hi in da ne pomeni wenn 6. ki kri svojih podložnih varuje nam. podložnikov. Kder tujec prilog v samostavnikovem pomenu rabi, bi mi morali samo- stavnike iž njih napravljati, kdorkoli je moČi, tedaj tudi pravičnik, krivic- nik itd. 7. boj je . . . skoz celih 9 let trpel nam. celih 9 let. Lepo slovenski je: skoz platno vidim, pa nikoli : Bog skoz Marijo milosti deli, temoč po