katedra
MARIBORSKIH ŠTUDENTOV
»KATEDRO« mariborskih Sta. dcntov izdaja Zveza Studenov Jugoslavije Odbor mariborskih visokoSoiskih zavodov 9 Urejuje uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Feri Horvat 9 Katedra izhaja vsako drugo sredo 9 Naslov uredništva je: Maribor, Gregorčičeva ulica 30, telefon 35-96 9 Tekoči račun: 604-13-608-70 (za Katedro) 9 Tiska Časopisno podjetje »Mariborski tisk« 9 Cena 30 din.
MARIBOR 30. APRILA 1963 ŠTEVILKA 15-16 III. LETNIK
TA MAJI
So dnevi in obdobja, ko radi pozabljamo nekatere velike stvari, ker bi bil spomin na njih trpek, ali pa se nam ne zdi dovolj velik, da bi lahko izpodrival sodobnost. So pa tudi dnevi in spomini, ki jih ni mogoče zabrisati v koledarju spominov in spoštovanja, ker so v nas sleherni dan prisotni. Delo ie ustvarilo človeka, svoj praznik pa je dobilo tako, tako pozno. Morda je ta praznik ravno zato tako lep. ker je še mlad.
Ne bi pa bilo tako, če se ne bi pretepali delavci v Chicagu z oblastmi, če ne bi bilo odločnih šlezijskih tkalcev - in če ne bi naposled dozoreli naši ljudje.
Ce ne bi bilb trboveljskih rudarjev, če ne bi bilo zaloških železničarjev, če ne bi bilo tržaških delavcev ,..
... /n de ne bi bilo mnogo takih ljudi, ki jim pravimo mali in ki nosijo v sebi polno drobnih želja, tistih, ki se z njimi vežejo veliki kamni V zidove
Zdaj, ko zorimo njihovi sinovi in zorijo hčere, ko se prpd nami odpira pot, ki jo nadaljujemo kot dediščino, še ne moremo zagotovo povedati, kaj nas navdaja v teh dneh. Ne moremo povedati, kakor ni znal nikdar nihče točno izreči svojega zadovoljstva nad tem, da mu je lepo in kakor ne govorijo tisti, ki jim je hudo.
Toda ta maj!
To je vznemirljiva beseda.- To je mnogokrat tudi upanje, pričakovanje. Rahlo božajoča beseda za vse. Zelen žamet, cvetoči nasadi, sonce od jutra 'do mraka kakor smo navajeni misliti mladi ljudje.
Morda je to vznemirljivo pričakovanje že od nekdaj budilo v ljudeh želje, da si iz prepolnega delavnika iztrgajo dan, ki bo samo njihov, ko bo sijalo sonce in ko bo zrak sinje moder od letanja in prepevanja ptic. Morda. Kajti zima je bila dolga, mraz nadležen in dolge noči. Človek pa je hotel svetlobe, topline. Maj mu to lahko da.
In tako danes praznujemo. Sami ne vemo kako. a praznujemo. V senci vseh tistih dogodkov, ki so bili tudi krvavi in ki si jih nikoli več ne želimo. Noben mlad človek. Mi praznujemo zmago dela in svetlobe. Zato je ta praznik toliko lepši.
Zopet bomo stmili naša pričakovanja v nekaj brezskrbnih dni. Tone ima motor in se bo odpeljal, toda prišla bo Irena ali Ivo ali Marijana. Ce bo tudi te zalotil na poti nemir in se bodo oddaljili od svojega cilja (ker je v teh dneh vse tako vznemirljivo privlačno), bom srečal še koga, ki bi lahko nadomestil njihovo malo neresnost.
In ti in ona in on - in vsi mi.
V teh dneh si ne bomo ničesar očitali, se ne bomo jezili. Tega je čisto dovolj, sedaj si podajmo roke in se prav po otročje izklepečimo, vležimo sc v mehko travo in pripovedujmo zvezdam in vsakomur, ki ie morda sklonil nad nami obraz, ker smo mu dragi.
Nekdo me ie dregnil, ker sem se nehal spominjati. Misli na čase, ko ni bilo teh lepih večerov, ko so se mladi j in stari borili.	•
jezen sem. Saj so takšni dnevi še danes, zakaj bi morali misliti nazaj. Tudi danes se borimo, toda z dr ti-girh nasprotnikom. Morda z delom, ker delo osvobaja in se hočemo prek njega osvoboditi. Zdaj nam puške niso več. potrebne. To je bilo včasih, zdaj pa je potrebno tisto spreminjati. Patetično izživljanje nad preteklostjo za vrzimo, kajti to je nemoč. Preteklost je nas le omogočila, mi pa oblikujemo sedanjost, prihodnost. In verjemite, to ni majhna naloga. Potrebna ie energija, iznajdljivost, ki jo vsak po svoje izkazuje. Kmečki sin, delavec, študent in pisatelj - tudi tisti, ki lih včasih še radi spregledamo.
Toda praznik je za male in velike. In ta praznik ie zdaj delo.
Zato ga praznujemo1 Ta maji
M. PRASNICKI
Posnetka:
D. Modrinjak
Nikar n« Urad besede tal Molči, ta |>ro*4m. P««M m< tarifa, nat aaina sbsč*.
S sedme konference mladine mariborskega okra(a
Mladina se uveljavlja
Delovne organizacije bi morale izdelati perspektivni plan kadrov, na osnovi katerega bi lahko ustrezno štipendirale bodoče strokovnjake — V bodoče kakovostnejša vsebina idejno - vzgojnega dela
Sedma okrajna konferenca mladine mariborskega okraja, ki je bila 24 in 25. aprila v domu JLA v Mariboru in katere so se kot gostje udeležili tudi predsednik okrajnega odbora SZDL Maribor Zvone Cajnko in člana predsedstva CK ZMS Mitja Stupan ter Franček Hudej, je opozorila na vrsto problemov, ki jih bo morala mladina v naslednjem obdobju ustrezno rešiti.
2e v referatu je predsednik okrajnega komiteja ZMS Maribor Slavko Ožbolt govoril o nekaterih problemih izobraževanja in štipendiranja. Med drugim je menil, da bi morali uvesti desetletno obvezno šolanje. S tem bi tudi rešili problem mladine med 14. in 16. letom, ki po zakonu
še ne more dobiti zaposlitve. Ko je govoril o'uveljavljanju diplomantov
I.	stopnje višjega šolstva v delovnih organizacijah, je poudaril, da imajo le-ti ponekod precej težko stališče in jih v podjetjih postavljajo na neustrezna delovna ngfsta. Slavko Ožbolt je sodil, da Že nimamo za štipendiranje ustreznih kriterijev, kdo naj dobi štipendijo. Menil je, da je za podeljevanje štipendije eden najvažnejših pogojev učni uspeh. Slavko Ožbolt je v svojem referatu še povedal, da se mladina ponekod v organih samoupravljanja še ni uveljavila, kljub temu da bi morala biti pri reševanju posameznih problemov med najaktivnejšimi čini tel ji.
POMANJKLJIVOSTI JE TREBA ODPRAVITI
V razpravi so delegati iz delovnih organizacij opozorili, da mora mladina v bodoče bolj povečati prizadevanja za dvig produktivnosti in ureditvi notranjih odnosov v delov-
nih organizacijah. Mladinci so na konferenci povedali, da ppnekod odnosi med ekonomskimi enotami v posameznih delovnih kolektivih niso prav nič tovariški in celo vplivajo na slabe proizvodne rezultate celotnega podjetja. Te napake bo treba vsekakor takoj odpraviti, zlasti pa bo morala biti vzgoja mladih članov v samoupravnih organih popolnejša in konkretnejša. Delegati mladine mariborskega okraja so v razpravi mimo tega še menili, da so v delovnih organizacijah dali doslej vse premalo poudarka etičnemu vrednotenju dela in pomenu dela pri oblikovanju osebnosti mladega delavca.
Prvi dan konference sta bili zelo zanimivi razpravi Marice Domanjko in Ivana Nerata. Marica Domanjko je menila, da bi morali statuti delovnih organizacij največ pozornosti posvetiti pravilnemu odnosu med ekonomskimi enotami in kadrovski politiki v podjetju. Ze v statutih delovnih organizacij bi morali predvideti, koliko kvalificiranih delavcev, tehnikov, ekonomistov in drugih kadrov bo podjetje v prihodnje potrebovalo. To bi bilo zlasti pomembno za nadaljnji razvoj šolstva, saj bi se mladi ljudje laže odločali za posamezne poklice. Ivan Nerat pa
je ocenil negativne posledice pre-uranjene Integracije med TOBI in HIMO. Menil je, da za integracijo ni bilo popolne ekonomske analize. To je ilustriral tudi s podatki. Tako se je med drugim v združenem podjetju zmanjšala proizvodnja kom-presorskih hladilnikov, doslej je pri proizvodnji hladilnikov nastala že stomilijonska škoda, znatno se je povečala administracija (v podjetju je sedaj 14 raznih direktorjev), v obratih se je zmanjšala samoinicia-tiva itd.
KONFERENCA JE USPELA
V razpravi je sodeloval tudi predsednik okrajnega odbora SZDL Zvone Cajnko. Povedal je, da je VII. okrajna konferenca ZMS zelo uspela in da je danes mladina mariborskega okraja že tako politično zrela, da lahko sodeluje enakopravno z vsemi v razpravah o vseh problemih v industriji, šolstvu, na vasi itd. Menil je, da je mladina danes tista družbena sila, na kateri sloni napredek na vseh področjih.
Na konferenci je 148 delegatov izvolilo nov 29-čl'anski okrajni komite. Ta je na prvi seji izvolil za predsednika Janeza Kučana, za sekretarko pa Marijo Medved.
M. MERSNIK
Namesto uvodnika
2j. aprila je bila v Ljubljani II. republiška konferenca Zveze študentov. Predstavniki ljubljanske univerze, mariborskih višjih šol in višje pomorske šole v Piranu so razpravljali o skupnih vprašanjih, posebno pa o vprašanju idejne vzgoje. Lanska konferenca je delala v Mariboru in je obravnavala v prvi vrsti študijska in socialno ekonomska vprašanja. V zadnjih dveh letih je opaziti v vsej državi močno težnjo po oblikovanju skupnih stališč in skupnemu reševanju aktualnih vprašanj, ki se istočasno pojavljajo na vseh fakultetah in višjih šolah. Tako, so doslej imeli v vseh republikah republiške konference ZS in večkratne sestan ke posameznih univerzitetnih odborov OzirOma odborov ZS na višjih šolah. V vseh republikah sta dve kategoriji višješolskega študija, fakultete in višje oziroma visoke šole. Na iej relaciji se poleg splošnih študentskih vprašanj (v prvi vrsti vprašanje materialne oskrbe študentov, študijske literature, dela študentske organizacije ipd.) pojavljajo iz dneva v dan mnoga protislovja, ki rezu hirajo iz nevsklajenosti študija na višji h šolah in prvih stopnjah fakultet. lani se je to vprašanje reševalo skupaj z vprašanjem nazivov diplomantov višjih šol in prve stopnje fakultet, letos lahko smatramo vprašanje nazivov za rešeno (razen mogoče za Višjo stomatološko šolo), kako se bodo vprašanja v razmerju višja iola - prva stopnja fakultete obravnavala v bodoče, pa zarisi od skupne iniciative štu-'en tov in uprav šol.
— VID BUDNA. -
Razgovor z novim predsednikom ZŠ MUZ
Tovariš Vid Budna, študent Višje stomatološke šole iz Maribora, je prevzel dolžnost predsednika odbora ZS MVZ.
V razgovoru nam je povedal:
»Eden najvažnejših problemov je, da so programi dela dobro pripravljeni, vendar ni prav, da se stihijsko izvajajo. Ce upoštevamo, da je Maribor mlad višješolski center* in da družba ta center priznava, je slabo, da delo študentske organizacije nekoliko zaostaja. Letos je bila angažiranost študentov precejšnja In bi zato tudi uspeh moral biti večji. Naloga Odbora pa ni samo iskanje oblik dela na Odboru samem, temveč predvsem na šolah. Govorimo o slabi dejavnosti na šolah, vendar se jim ne znamo vedno približati. Prevečkrat se posvetujemo s predsedniki in funkcionarji s posameznih šol na Odboru, tako da le-ti sčasoma izgubijo vsako samoiniciativnost. Prav to je vzrok, da gremo z zamudo naprej in da se nam kopičijo tekoče zadeve ter rešujemo samo najbolj pereče. To ni kritika aktivistov, niti Odbora kot celote, temu je kriva premajhna aktivnost vseh študentov.
V dani situaciji presojati nezainteresiranosti mariborskih študentov za dejavnost izven študija bi bilo neumestno, ker določene oblike nean-gažiranosti In nezanimanja študentov pri dobro priprav--ljenih akcijah vidimo. Ljudje Iščejo pestrih in zanimivih oblik dela. Zato moramo študente pridobiti samo z dobro in skrbno pripravljenimi akcijami in propagando.
Glede aktivnosti študentov v raznih družbenih organizacijah mislim, da je težko zahtevati od študentov, da poleg študija delujejo po vseh svojih močeh, ker vemo, da je aktivistov malo z ozirom na veliko število študentov, In še
tisti, so že prišli kot aktivisti v Maribor.
Kadrovska politika zveze študentov se bo morala spremeniti toliko, da bo ZS sama vzgajala aktiviste, po drugi strani pa se bo morala povezati z ZMJ, da pridemo v stik z aktivisti s srednjih šol, ki mislijo študirati na naših višjih šolah. S tem nam bodo zagotovljeni kvalitetni kadri..
Dotaknil bi se tudi problema prostorov za družabno življenje študentov v Mariboru in prostorov za inštitucije odbora ZSJ, »Katedre« in študentske zadruge. Potrebni so nam prostori za klubsko življenje, telesno kulturo, predvsem pa študentski dom. kjer bi se študentje organizirano vključevali v družbeno aktivnost in uvideli svojo tesno povezavo z današnjim družbenim dogajanjem
Naš program za naprej Je dokaj jasen! V odboru ja komisija za študijska vprašanja in komisija za družbeno samoupravljanje. Vprašanja, ki zadevajo ti dve komisiji, za sedaj preveč prepuščamo upravam šol, četudi bi se moral odbor ZSJ pri tem angažirati, ker je uspeh ln osip na šolah najvažnejše vprašanje organizacije Zveze študentov.«
Darko Pašek
Na večini srednjih šol so se že pričele zbirati prve prijave za mladinske delovne brigade. Tako se je na ESS prijavilo za prvo srednješolsko izmeno 16 brigadirjev, za drugo pa 10. Delovne akcije se bodo lahko udeležili samo dobri dijaki. Razen zbiranja prijav za brigade pa je Zveza mladine na šoli organizirala predavanja šole za življenje v okviru mladinskih ur.	|
DRUGA REPUBLIŠKA KONFERENCA ZVEZE ŠTUDENTOV
25. aprila je bila v Ljubljani druga republiška konferenca ZS, kateri je prisostvovalo 80 študentov. Konference so s« tudi udeleiill dr. Jože Vilfan, podpredsednik IS Slovenje, Franc Popit, član CK KZS, Marija Vilfan, predsed-nlea ideološke komisije pri GO SZDL Slovenije, prof. dr. Makso Snuderl, rektor ljubljanske univerze Novica Pri-blčevlč, predsednik CO ZSJ in zastopniki raznih političnih in družbenih organizacij.
V referatu in obeh korefe-ratih so bile podane pomanjkljivosti idejnega usmerjanja študentov ter problemi boljše povezave med posameznimi univerzami in s študenti izven meja. ki so bile vzrok organizacijskih slabosti. Iste slabosti je v diskusijah nakazalo vseh 21 diskutantov.
O vsebinskem delu in o zaključkih konference vas bomo seznanili v prihodnji številki.
Številko so uredili:
Glavni in odgovorni urednik:
Feri Horvat Tehnični urednik:
Peter Kancler
RUBRIKE:
Notranja: A. Golčman Kultura: I. Herga Film: V. Štrukelj d A. Košak Srednješolci: S. Pukl Šport: P. Kancler Humor: J. Nemec D. Vrtovec
MLADINA JUGOSLAVIJE,
SOCIALIZEM JE TVOJA SEDANJOST IN PRIHODNOST. EDINO V SOCIALISTIČNIH ODNOSIH ČLOVEŠKE SOLIDARNOSTI IN HUMANOSTI, V VISOKO RAZVITI SOCIALISTIČNI DRUŽBI JE SMISEL TVOJE BORBE IN ŽIVLJENJA. ZATO SE UČI, USTVARJAJ, BODI NEUMORNI GRADITELJ SOCIALIZMA IN ZVESTA IDEALOM BORCEV REVOLUCIJE.
(Iz predvolilnega razglasa SZDL narodom Jugoslavije)
FRANC CILENŠEK
Volili bomo najboljše
V ČAS DVF.II DESETLETIJ, KI OZNAČUJETA DVE DESETLETJI NAPOROV IN BORBE, KI SO JO VODILI VELIKANI, SINOVI IN IIČF.RE TE NAŠE ZEMLJE, SE JE NEOPAZNO VRINILO ROJSTVO MLADE GENERACIJE - 1,407.788 DEKLET IN FANTOV.
Razposajeno otroštvo, kakšno pa bi sploh moglo biti otroštvo, če ne bi bilo polno sonca, radosti, življenja, je minilo v igri, videli smo te iste mlade ljudi, ko so stopili v šole. Ta se je zanimal za tehniko, oni za umetnost, tretji je sanjal, da bo postal pilot. Nismo ni*i opazili, kdaj so otroci prerastli v odrasle mlade ljudi s polno odgovornostjo, z vsemi dolžnostmi.
Rojeni so med 1941. in 1945. letom, med vstajo in osvoboditvijo. Okrog 750.000 izmed njih bo slavilo letos nov življenjski praznik, ki pa jim je že dolgo znan po svoji
vsebini, od nekdaj tako drag vsem generacijam, ko prehajajo preko njega v nov del življenja. Postali bodo polnoletni. In tako bo ta dan, poleg mnogih velikih dni, poleg začetka zaključnih del na avtomobilski cesti Bratstva in eno(nosti, poleg Titove štafete in Dneva mladosti, velikih in malih uspehov v šoli, na delu, obogatil njihovo mladost za novo doživetje.
Letos bodo imeli priložnost potrditi svojo polnoletnost 'in opravičiti zaupanje, ki ga posveča naša družba mladi generaciji tudi z^ dejanjem. Pripadniki te generacije bo-
Razgovor s študenti-volilci
V avli študijske knjižnice sem v pavzi poprosil tri kolege za bežen razgovor.
Predstavljamo vam LEONA MI-KBKA, študenta prvega letnika Višje tehniške šole, oddelka za kemijo. Rodil se je 1943. leta, letos je torej prvič vpisan v volilni imenik.
• Kaj vse si predstavljaš kot predvolilno aktivnost?
— O predvolilni aktivnosti sem že
do skupaj s starejšimi odšli na volišča, prvič v življenju bodo lahko izkoristili svoje državljanske pravice, da volijo in da so voljeni.
Mnogi iz te generacije ali nekaj let starejši tovariši, najboljši pri delu in po doseženih rezultatih, po tem, kako so dajali in kako so sprejemali, bodo kandidati za občinske, republiške in Zvezno skupščino. Njihova vrednost in moč ni samo v velikem številu, ampak je vidna v šolah, napisana na šolskih tablah, v tovarnah, na poljih, vsebovana je v rezultatih dela družbeno-politič-nih organizacij.
Študentje smo del te generacije, katere naloga je, da se uči, vsestransko izgrajuje, da ohranja revolucionarnost, od nekdaj značilno za ljudi, ki živijo in delajo v novi Jugoslaviji.
LEON MIKEK
mnogo prebral v dnevnem časopisju. Moje mnenje je, da je predvolilna aktivnost priložnost in čas, ko se moramo kritično ozreti na dosedanjo graditev, analizirali uspehe in neuspehe, poiskati tiste, ki so se najbolj izkazali — ti naj bodo naši bodoči predstavniki. Predvolilna aktivnost nas študentov naj bo usmerjena k analizi naših študijskih uspehov, učnih programov, uspehov in neuspehov v formiranju koncepta našega'visokega šolstva.
• Ali ti Je znano, kdo postavlja kandidate za ljudske poslance?
— O tem sem bral v Predosnutku nove ustave in v dnevnem časopisju. Kandidate postavlja zbor volivcev, predlagati pa sme kandidata tudi skupina 200 volivcev, vpisanih v volilni imenik v istem volilnem okrožju.
• Na kaj misliš, ko govorimo o novih oblikah politično-ldeološkega dela mladine, posebno še študentov?
— Cim širšo aktivnost, neposrednost v politično ideološkem delu, vsaka družbena aktivnost je politično ideološko delo. Kar sem dejal tako nasplošno, to mora veljati tudi za delo študentske organizacije.
• Kdaj nameravaš diplomirati?
— Na to vprašanje raje ne bi odgovoril, ker sem šele v prvem let-
LJUBA ŠUMAK
niku, sicer pa — verjetno po treh letih študija. Po končani VTŠ nameravam nadaljevati študij. Ce bi hotel diplomirati v dveh letih, bi bilo potrebno mnogo truda, moral bi se posvetiti izključno študiju.
LJUBA ŠUMAK, študentka III. letnika Višje stomatološke je bila pripravljena, da se s kratkim razgovorom predstavi.
— »Veš,« mi je zaupala kar ‘v začetku, »zame volitve niso nekaj novega, sem že volila.«
• Katera družbeno-politična orga-
mzacija je d. aprua teios izdala predvolilni razglas?
— SZDL.
• Ali si že kdaj sodelovala na mladinski delovni akciji?
— Želela sem sodelovati, pa mi je bilo to iz zdravstvenih razlogov onemogočeno. Brigadirsko življenje mora biti prav gotovo nekaj izrednega.
• Kakšno pot bi morale po tvojem ubrati gospodarsko organizacije, da bi se izpopolnil sistem štipendiranja in tako aagotovlla materialna oskrba študentov.
— Mislim, da bi bilo treba gospodarske organizaeije prepričati ali s radikalnimi ukrepi primorati, da vodijo pravilno kadrovsko politiko, se pravi, da pravočasno predvidijo svoje potrebe po kadrih in da jih toliko štipendirajo. Bolj bi bilo treba upoštevati dvig življenjskih stroškov in sorazmerno tudi zviševati štipendije. Uvajanje študijskega kredita bi bilo tudi pri nas zaželeno, ne bi pa smelo povsem izriniti štipendiranja; kreditiranje naj bi bilo samo dopolnilo.
• Kateri izmed izpitov na ViSji stomatološki šoli se ti je zdel najtežji, mislim na tiste, ki si jih že opravila.
— Normalna morfologija v prvem letniku, verjetno tudi zato, ker je to bilo pač v prvem letu študija.
• Ali si sodelovala v razpravah o predosnutku ustave?
— Udeležila sem se sestanka na šoli, kjer smo o predosnutku razpravljali.
• Vem, da te prav tako, kakor naa vse, čas preganja. Verjetno pa obstaja tudi sate čas, ko se rada od-počiješ in razvedriš. Kaj delaš na primer v soboto zvečer?
— Največkrat sem kar doma, sicer pa hodim v gledališče, kino. Lepo bi bilo, ko bi imeli študentje svoj lastni ples, mogoče klub, potem bi bila naša zabava nedvomno bogatejša.
FRANC CILENŠEK, slušatelj П. letnika Višje agronomske šole, poljedelskega odseka, ima volilno pravico že vrsto let. Volil je v svojem domačem kraju, v Braslovčah v Savinjski dolinL
• AH si prebral predosnutek ustave?
— Sem, vendar bolj preletel kot preštudiral. Bolj natančno bom pregledal novo ustavo, ko bo izšla z vsemi dopolnili in popravki.
• V kakšno lzvenštudijsko aktivnost si se na šoli vključil?
— V delo študentske organizacije nisem bil neposredno vključen kot funkcionar, pač pa sem pomagal pri nekaterih prireditvah.
• Imaš kakšne pripombe k organizaciji našfega visokega šolstva ali posebej mariborskih višjih šol?
— Študij je intenziven ...
• Kakšen velik ukrep, bolje, kakšen velik korak bi bilo treba storiti v mednarodni politiki, da bi se lahko tudi dejansko, v najširših merilih pričela uveljavljati politika miru in mirne koeksistence?
— Predvsem bi bilo treba prekiniti s tekmo v oboroževanju, ukiniti kolonializem in uveljaviti demokracijo v nekaterih državah, kjer vlada teror, na primer v Španiji in Portugalski.
Raziskovanje vesolja bi moralo temeljiti na bazi skupnih naporov v dobroto vsega človeštva, ne pa. da ostaja v mejah tekmovanja vzhodnega in zahodnega bloka.	-iv
Koraki v neznano
Nikar nc mislite, da se nameravam kmalu poročili. Ne. Niti drugih ne mislim napeljati na to. To, kar pišem, je rezultat mojih pogovorov s kolegi (imena, ki se jih tu poslužujem, so izmišljena), ki jih srečujemo na predavanjih, na ulici in povsod tam, kjer^ se pac študentje srečujemo. Smo skoraj enake starosti, podobne so nase vsakdanje skrbi in cilji, med katerimi je diploma in še kaj. Toda čeprav smo enako stari in nam je na videz skupna mladostna brezbrižnost in mnoga ne-slutena pričakovanja, se prav tu razlikujemo od teh kolegov. Oni so prav tako polni mladosti, a brezbrižnosti in neslutenega je v njih manj, zakaj naredili so odločen korak v življenju: stopili so v zakonski stan...
V
Študent
v zakonskem
veda sem ga razumel, saj ni bil edini.
»Tu je najin življenjski prostor«
S temi besedami me je sprejel Jože, ko sem stopil v izredno domiselno urejeno stanovanje, napolnjeno s prijetno domačnostjo in mladostjo, ki ji daje poseben prizvok smeh nekaj mesecev starega sina. To je eden izmed srečnih zakonov. V hiši staršev imata precej prostorno stanovanje, ki ga od začetka skromno, toda iz dneva v dan bolj lično in bogato opremljata. Jože je absolvent in je v službi, žena, ki je iz zdravstvenih razlogov za nekaj, časa morala prekinili študij, pa skrbi za dom in otroka. Tudi Jože posveča sinu precejšnjo pozornost in, kakor mi je rekla Marija, jo včasih kar dobro nadomešča.
»Edina večja težava, ki jo imava, je zdravje.« »Katera pa je vajina največja želja?« sem prekinil Jožeta.
»Da bi me oprostili vojaščine,« je odgovoril pol zares, pol v šali. (Toda mislil je nedvomno popolnoma resno.) Toda v vseh zakonih ni tako malo težav kot v Jožetovem. Janezu je prav stanovanje največji problem. Tudi Adi in Boris, ki sta za zdaj z družinami pri starših, si želita ustreznih stanovanj.
Za Borisa je še toliko., laže, da je že absolvent in se je tudi honorarno zaposlil (in tudi žena je šla v službo). Adi preživlja sebe in ženo s priložnostnimi honorarnimi zaslužki. Edini Janezov dohodek je štipendija. Mladi zakonci so v dokajšnji meri še deležni pomoči staršev. Zlasti še Olga in Mitja, ki ju vzdržujejo kar >tarši. »
Zakon in študij
Družina vpliva različno na študij, odvisno od življenjskih pogojev. Na
Jožeta, ki ima dobro urejene razmere, vpliva dobro, ker mu za mnoge drobne in vsakdanje stvari ni treba skrbeti in poleg tega ga žena še priganja k študiju. Nasprotno je pri Janezu, ki ga vsakdanje skrbi ovirajo. Tudi Borisu ostane za študij malo časa, ker se mora na eni strani posvečati ženi, na drugi strani pa delati, da prisluži potrebna sredstva, medtem ko pravi Adi, da ga zakon pri študiju ne moti, ker je zelo malo doma in ne študira doma.
Vsakemu od intervjuvancev sem postavil vprašanje: »Ce bi bil še enkrat neporočen, ali bi se poročil? Z istim partnerjem?« Olga in Jože sta
—-gj------------------
mi brez premisleka odvrnila, da bi se in z istimi partnerji. Zlasti Jože je bil prepričljiv, ko mi je rekel, da se je poročil po petletnem spoznavanju in skupnih izkušnjah. Tudi Boris je pritrdilno odgovoril. (Sicer je res, da se je poročil pred tremi tedni.) Janez bi se sicer, če bi še moral enkrat izbirati, odločil za isto
Komu zvoni...
partnerko, vendar se ne bi poročil pred tridesetim letom (ob poroki jih je imel 23). Adi pa je okleval.
Nekatere misli študentov-zakoncev
»Kaj je po tvojem osnova za srečen zakon?«	•
Jože: »Zlasti v današnjem času se mi zdi bistveno, da imata zakonca dovolj časa, da lahko živita drug za drugega in tako ustvarita pravo zakonsko življenje. Tudi objektivna osnova je važna, bolj pomembni pa sta duševna povezanost in razumevanje.«
Boris: »Primarni so subjektivni faktorji, ker če le-ti ne ustrezajo zahtevam srečnega zakonskega življenja, tudi materialne osnove zakona ni mogoče ustvariti.«
»Kaj meniš o poroki pred dokončanim Stadijem?«
Jože: »Tu je treba, ločiti absolvente od študentov, ki so na začetku, in upoštevati, ali lahko nekdo študira poleg službe ali pa je popolnoma odvisen od staršev in s tem pride tudi zakon na njihovo breme. Bistveno važna sta splošna življenjska zrelost in samostojnost, ki sta v zakonu nujni.«
Janez: »Boljše je imeti prej poklic.«
Boris: »Mislim, da se poročiš takrat, ko srečaš dekle, ki ti ustreza in se ni mogoče ozirati samo na objektivne okoliščine, ker je vsako lepo doživetje nadomestilo za marsikaj, kar bi dosegel z boljšimi materialnimi pogoji. To je odvisno od tega, kaj človek zahteva od življenja.«
Olga:	»Nemogoče	je postavljati
mejo. Vendar je zaradi materialne odvisnosti in nesamostojnosti zakon bolj odprt navzven in zakonca premalo živita drug za drugega. Nevarni so tudi zunanji vplivi v takih primerih.«
Na vprašanje, kaj menijo o nabiranju »izkušenj« pred zakonom, so bili odgovori različni.
Jože: »To je odvisno od človeka, če je bolj zaprt vase ali navajen na flirt, če je trezen in zrel, ali pride pri njem pogosto do trenutne zaljubljenosti, ki je lahko posledica fizične privlačnosti, kar za trajno skupno življenje ni dovolj.
Janez: »Ni priporočljivo, poročiti se s prvim dekletom, ki ga spoznaš.«
Adi: »Potrebno je, da se oba pred vstopom v zakon ,iznorit?‘, sicer pride do tega pozneje.«
Olga: »Tisti, ki ga lomi v mladosti, ga navadno tudi pozneje. Seveda se tudi popolnoma neizkušen ne smeš poročiti.«
Nasvet tistim, ki mislijo na poroko
Janez:	»Temeljito	premislite in
spoznajte partnerja. In to ni lahko, ker se značaj v popolnosti pokaže šele v tesnejšem skupnem življenju — v zakonu.«
Boris: »Ne smete se poročiti v na- ' letu zaljubljenosti.«
Adi: »Ce nočete obžalovati, dvakrat premislite.«
Olga: »Imeti je treba veliko poguma, pozneje pa potrpežljivosti.«
Jože: »Ce se prehitro poročite, boste rabili dovolj časa, da dosežete harmonijo in bogato vsebino, nujno za srečno zakonsko življenje. Imeti morate veliko potrpežljivosti in sposobnosti za premagovanje mladostne zaletavosti. Prepričani morate biti v enakopravnost obeh partnerjev tako glede odgovornosti kot glede pravic. Potrebna je tudi čimprejšnja perspektiva za vaš študij in delovno usmerjenost.«
FERI HORVAT
Ne zamerite mi radovednosti ali ponekod celo indiskretnosti. Moj namen je, da vas pobliže seznanim z nekaterimi značilnostmi študentskih zakonov, s težavami in željami mladih zakonov in predvsem z njihovimi pogledi na to, kaj zahteva od mladega človeka ta pomembni življenjski korak.
Povprečni zakonski staž: 1 leto
Kolegi, s katerimi sem govoril, so povprečno poročeni eno leto. Dva sta poročena že dve leti in eden se je poročil pred tremi tedni. Eden izmed študentskih zakonskih parov, ki sem jih spoznal, je še brez otroka, pri enem ga pričakuje, medtem ko so ostali že preskrbljeni. In sicer prevladujejo dečki. Povprečna starost ob poroki je bila pri moških 21,6 in pri ženskah 19,3 leta. Najbolj zgodaj sta se vzela Olga in Mitja in sicer je biler njej 18, njemu pa 20 let.
»Spoznala sva se...«
»Spoznala sva se štiri leta pred poroko na počitnicah na morju,« mi je pripovedoval Jože. »To se pravi, da sva se v tem času zelo dobro spoznala in je bila poroka dejansko samo formalni prehod v skupno življenje.« Tudi Janez je spoznal ženo, ki ni študentka, že precej časa pred
Absolvent«...
poroko, na plesih. Boris je spoznal Marijo na praznovanju rojstnega dne in sta potem hodila skupaj eno leto. Olga in Mitja sta se spoznala na ekskurziji ob Dravi nekega septembrskega dne in se poročila v istem mesecu — čez dve leti.
»Boris, a je bila res med teboj in 'Alenko prava ljubezen?« sem vprašal. »Res je in spoznal sem jo na nekem hausbalu. Imela sva se rada dve leti do poroke, do katere morda še ne bi prišlo, če...« Namesto da bi zaključil, sc je nasmehnil in se-
PREDSTAVLJAMO VAM UNIVERZITETNA MESTA IN ŠTUDIJSKE POGOJE V NJIH
Zagreb 1
Kako rešujejo šrfudentfje finančna vprašanja?
Število diplomantov na zagrebški Univerzi se od leta do leta veča, vendar s tem porastom niso zadovoljni, ker je delno rezultat večjega števila vpisanih študentov. V študijskem letu 1959/60 je diplomiralo 2212 študentov, v študijskem letu 1960/61 že 2489, a 1961/62 2939 študentov.
• V izgraditev študentskega doma je vloženo 700 milijonov dinarjev.
• Najsiromašncjši študentje, ki imajo dober uspeh v študiju, dobivajo socialno pomoč, ki znaša 120 milijonov dinarjev letno.
• Vsak četrti študent prejema povprečno 11.500 dinarjev štipendije.
• Da bi se izboljšali študijski pogoji, so zgrajene ali se grade nove fakultete, filozofske, tehnološka, elektrotehniška in strojno ladjedel-niška ter visoke šole: Visoka tehniška šola.
Štipendije
Navzlic vloženim družbenim sredstvom je med zagrebškimi študenti še vedno del študentov s slabimi ekonomskimi pogoji, kar jim onemogoča normalen študij. 8500 študentov je zaradi težkih socialnih razmer .zaprosilo za sprejem v študentske domove, "katerih kapaciteta* znaša 4036 ležišč. Povprečna stanarina v teh domovih znaša 2100 din. Ostalih 4464 študentov stanuje v privatnih sobah, njihovi mesečni stroški za stanarino znašajo 6000 din. Tu ni všteto 4500 študentov, ki ne stanujejo v' Zagrebu, pa niso zaprosili za sprejem v študentske domove.
Problem finančnih možnosti
Problem finančnih možnosti zagrebških študentov, ki vpliva, da v Zagrebu še vedno ni štiriletnega študija, čeprav je zakonsko določen, je eden izmed najpogostnejših problemov, ki ga rešujejo pri skoraj vseh razpravah na Univerzi. Trudijo se, da bi način štipendiranja in kreditiranja vskladili z vsakodnevnimi potrebami tako, da bi bil študijski uspeh čim večji. Izdvajam nekatere stroške, ki jih ima zagrebški študent za stanovanje, hrano in ostale nujne potrebe. Tu niso všteti stroški prevozov, stroški za oblačenje, za cigarete ipd.
• Povprečni stroški prehrane v študentskem centru znašajo 8490 din mesečno. (Kosila in večerje 6690, zajtrki 1800 din.)
• Povprečni stroški za študijske pripomočke znašajo 1000 din.
• Stroški na fakultetah za vpis semestrov in prijave izpitov, razne takse 1000 din.
• Stroški kulturno zabavnega življenja 2200 din. Tu sta predvideni dve gledališki predstavi, enkrat na teden kino, ena koncertna predstava mesečno, štiri plesne prireditve in nakup dnevnega in tedenskega tiska.
• Stroški osebne higiene — 1500 din mesečno.
Ce sedaj rekapituliramo vse izdatke, vidimo, da znašajo mesečno 18.250 dinarjev, kljub temu da so tu naštete samo najosnovnejše potrebe, od katerih se ne more odstopati.
Sedaj pa poglejmot kako si zagrebški študent priskrbi najosnovnejša sredstva za eksistenco. Osnovni prihodi so v glavnem štipendije,
socialne pomoči, otroški dodatki, pomoč staršev in lastni zaslužki, največkrat v študentskem servisu.
• Vsak tretji študent prejema povprečno 3000 din otroškega dodatka. -
• V tem študijskem letu bo podeljenih 13,990.000 din v obliki dotacije vsem fakultetam in višjim šolam. 6995 študentov bo prejelo povprečno 2000 din.
• V prejšnjem študijskem letu je 3500 študentov bilo primoranih, da si z delom preko študentskega servisa omogoča normalne življenjske pogoje. Teh 3500 študentov zasluži mesečno povprečno po 3700 din. Skupno so zaslužili 317 milijonov dinarjev, tako da na
. vsakega posameznika odpade 37 tisoč dinarjev letno.
0 delu posredniškega servisa
Sedaj pa nekaj besed o delu posredniškega študentskega servisa. Osnovanje te študentske ustanove so študentje pozdravili, kajti z njenim posredovanjem si lahko pri-skrbe dodatna sredstva za življenje. Vendar to delo skriva v sebi nekatere škodljive posledice širšega družbenega značaja:
• Do pet dni je izgubilo zaradi dela v študentskem servisu 8126 študentov.
• Od pet do deset dni 4243 študentov.
• Od deset do dvajset dni 2861 študentov.
• Od dvajset do trideset dni — 3330 študentov.
• Več kot 30 študijskih dni so izgubili 1103 študenti.
Ti podatki govore, da je za velik del študentov delo v študentskem servisu stalen vir dohodkov. Ce izdvojimo samo navedene 1103 študente, ki so delali več kot trideset dni v servisu, in da pri tem ne štejemo še zamujenega časa ob raznih čakanjih pri šalterjih, vidimo, da je ta zamujeni čas še večji.
Ni treba posebej poudariti, da študij za ta del študentov ni lahek, še manj enostaven, saj vsklajujejo borbo z nepoloženimi izpiti in borbo za materialna sredstva. In če tu dodamo še pogoje štiriletnega študija, postaja ta problem še težji, saj lahko potegne za sabo izgubo študijskega leta.
Štipendije so, dokler ni začel delovati kreditni fond, morale pokrivati največji del stroškov. Dejstvo je, da so štipendije majhne, da je njihova vel' ost odvisna od sposobnosti štipenditorja, a ni redek niti primer, ko na dodeljevanje štipendij vplivajo subjektivni faktorji, kot so: večja in manjša jinteresiranost ipd. Velike razlike v velikosti štipendij delujejo nestimulativno in to predvsem zato, ker te razlike vplivajo na študentovo marljivost. Najrealnejši način štipendiranja bi bil, da bi imele štipendije stalni in variabilni del. Variabilni del bi naj vplival na število opravljenih izpitov v enem izpitnem roku in na povprečno oceno. Štipendije bi se naj odrejale po vsakem izpitnem roku, stalni del štipendij bi se naj gibal tako: prvo leto 10.000 din, drugo leto 9000 din, tretje leto 10.000 din, četrto leto
11.000 din in peto leto 12.000 din. Variabilni del se naj ne bi dodeljeval v prvem letu, kajti takrat ni izpitov. V drugem bi naj bila njegova višina 3000 din, v tretjem 3500, v četrtem 4000 in v petem letu 4500 dinarjev.
V letošnjem študijskem letu so opazna občutna znižanja štipendij, ki so negativno vplivala na materialno stanje študentov. Število štipendij je hitro naraščalo do lanskega študijskega leta, daleč hitreje v odnosu na porast števila študentov. Tako je v šolskem letu 1956/57 na 14.358 študentov odpadlo 2573 štipendij, medtem ko je v letu 1960/61 bilo že 19.639 študentov in 5921 štipendij. V istem času se je povečalo število štipendij od 5155 v študijskem letu 1956/57 na 7334 v študijskem letu 1961/62.
Na zagrebški univerzi sprejema vsak četrti študent povprečno U.500
dinarjev štipendije. Če primerjamo število štipendij in število rednih študentov od lanskega leta do letos, vidimo očiten padec. V letu 1961/62 je na 22.909 študentov bilo skupno 7658 štipendistov, letos pa na 19.234 študentov vsega samo 4699 štipendistov. Navzlic temu, da se je število študentov' zmanjšalo za 3675, se je skupno število štipendij zmanjšalo za 2959. Iz tega izhaja, da se v ne-zavidnem položaju nahaja nekaj fakultet kot npr.: na strojno-ladjedel-niški fakulteti je bil porast študentov za dvajset, ukinjenih štipendij pa 177! Vzrokov je več, med drugim zmanjšanje fondov za štipendiranje v podjetjih. Drugi vzrok je slab učni uspeh štipendistov. Najbistvenejši problem je verjetno v uvedbi študentskega kreditnega fonda. V mnogih proizvodnih organizacijah je zmanjšan fond za štipendiranje. Tak razvoj je negativen, kajti kreditni sklad bi moral biti le dopolnilo.
Kreditni fond
Ze dalj časa, predvsem pa zadnja leta si naša družba trudi izboljšati materialni položaj študentov. Eden izmed ukrepov je uvajanje kreditnih fondov, iz katerih bi si študentje lahko izposojali določene vsote za izboljšanje svojega materialnega položaja in si' s tem omogočili in ustvarili boljše študijske pogoje. Stališča nekaterih podjetij, ki so ob uvedbi 'kreditnega fonda ukinila štipendije, so negativno vplivala na razvoj kreditiranja in s tem onemogočila večje uspehe kreditiranja. Kajti bistvo kreditiranja ni v tem, da bi povsem zamenjalo štipendije, temveč da se z njihovo pomočjo normalizirajo materialni po-> goji študentov.
Ema Bursač: Belo mesto Zagreb (olje)
'DURJAVA | OfDžiem • eionomsti vidlh izobraževani
• Različna izobrazba -različni dohodki
Družbeno-ekonomski pomen izobraževanja, prav posebno pa še potreba po družbenem reguliranju tega procesa, je predmet zelo različnih, pogosto povsem prakticističnib in nenačelnih pojmovanj. Izobraževanje je družbeno-ekonomski pojav, ki je vključen v naš ekonomski sistem in ga je mogoče le kot takega povsem razumeti in pravilno tretirati. V razpravi izhajam iz socialističnega načela produktivnosi v nagrajevanju, ki diferencira osebne dohodke posameznih delovnih kolektivov in njihovih sodelavcev sorazmerno s količino in kvaliteto vloženega dela. To pomeni, da je treba večje ali manjše razpone v osebnih dohodkih vzgti kot normalno in nujno posledico socialističnega nagrajevanja, medtem ko je treba nasprotno težnjo k izenačevanju osebnih dohodkov (»uravnilovko«) označiti brez pridržkov kot deformacijo socializma oziroma socialističnih razvojnih sil. Razponi v osebnih dohodkih so neizpodbitno utemeljeni z obstoječimi razlikami delovnih sposobnosti (učinkovitosti) posameznikov (in posameznih delovnih kolektivov). Ce odmislimo prirodne sposobnosti kot del skupnih delovnih sposobnosti, moremo predpostaviti izobrazbo s posledično stopnjo delovne kvalifikacije (kvalitete dela) kot činitelj, ki edini vpliva na velikost delovne učinkovitosti in osebnega dohodka posameznika. Ta predpostava je potrebna zaradi problema izobraževanja, ki ga želim obdelati, dopustna pa zato, ker je stopnja delovne kvalifikacije tudi v resnici činitelj, ki je za velikost delovnega učinka (produktivnosti) in za velikost razponov v osebnem dohodku daleč najvažnejši.
V kolikor smo z lahkoto sprejeli nujnost razponov v osebnih dohodkih (o tem ni nobenih pomislekov), pa je vprašanje tendenčnega gibanja teh razponov v socializmu že mnogo bolj problematično in odprto. Konkretno gre za to, ali sc bodo razponi v osebnih dohodkih z gospodarskim in družbenim razvojem večali ali pa se bodo sorazmerno zoževali. Kaj nam napovedujejo objektivne sile tehničnega in ekonomskega razvoja sedaj in za krajše časovno razdobje, npr. desetih ali dvajsetih let? Vsakdo danes ve, da je osvajanje nove tehnike in moderne tehnologije povezano z naraščajočim pomenom konstrukcijskih, planskih, organizacijskih in nadzornih funkcij v podjetjih in znanstvenih zavodih. Podobno in nič manj ne narašča pomen vodenja drugih, predvsem gospodarskih služb v tovarnah in v družbi kot celoti. Vedno večja zapletenost in raznolikost gospodarskih in tehničnih problemov bo zahtevala tudi več specializiranih tehničnih in gospodarskih strokovnjakov in tudi vedno večjo kvaliteto njihovega dela in njihovih odločitev. Očitno je torej, da bo tehnični in gospodarski razvoj spremljalo veliko povpraševanje po visoko kvalificiranih strokovnjakih z najvišjo kvaliteto dela in da bo zato razpon v osebnih dohodkih med njimi in med kvalificiranimi delavci po načelu produktivnosti nujno v stalnem porastu. Morebitna intervencija znanstvenih
družbenih sil v nasprotni smeri bi lahko sicer zavrta to, na tehničnem in gospodarskem razvoju družbe, zasnovano objektivno težnjo, nikakor pa je ne bi mogla ukiniti, ker objektivnih ekonomskih zakonov, kakor vemo, ne moremo ukinjati.
* Reprodukcija dohodkovne diferenciacije
Na osnovi naših izvajanj pridemo do tega, da se morajo z družbenim razvojem naraščoje razlike v osebnih dohodkih nujno reproducirati. Toda problem, ki nastane, je v tem, da se z razlikami v osebnih dohodkih neizogibno reproducirajo tudi prav tako naraščajoče razlike med ljudmi v življenjskih pogojih in zato tudi v možnostih za pridobitev izobrazbe in kvalifikacije. Na ta način je očitno, da socialistično načelo produktivnosti v nagrajevanju dopušča oblikovanje monopola v izobraževanju in pridobivanju delovnih kvalifikacij s strani kvalificiranih delavcev in zlasti gospodarske in tehnične inteligence, medtem ko moramo predpostaviti, da bo tehnični in ekonomski razvoj zaradi razlik v dohodkih otroke nekvalificiranih delavcev od te možnosti bolj ali manj izključil. Reproduciranje naraščajočih razlik v življenjskih pogojih in nastanek monopola določenega sloja prebivalstva za izobrazbo in kvalifikacijo pa Je očitno pot, ki vodi v novo obliko socialne diferenciacije in v nobenem primeru ni sprejemljiva za socialistično družbo, ki se mora, kakor vemo, razvijati v smeri postopnega zmanjševanja razlik med ljudmi, dokler skozi daljše časovno razdobje ne odpravi vseh ostankov razredne diferenciacije.
Sile družbenega razvoja delujejo protislovno: po eni strani, kakor smo pojasnili, v smeri diferenciacije dohodkov in socialne diferenciacije prebivalstva, po drugi strani pa na daljši rok v smeri zoževanja in zmanjševanja razlik. Zato postavljamo vprašanje, kako se to protislovje skozi razvoj socialistične družbe konkretno razrešuje. Najprej Je treba sprejeti znano postavko iz politične ekonomije, da se objektivnih sil ekonomskega razvoja (ekonomskih zakonov) ne da prosto odpravljati in preusmerjati z administrativnimi ukrepi, razen morda na škodo samega družbenega razvoja. V tem smislu je treba »strah« pred razponi v osebnih dohodkih in politiko direktnega zniževanja razponov označiti kot zgrešeno in hkrati kot resno oviro na poti tehničnega in ekonomskega napredka družbe (s tem pa seveda ne odklanjam direktnih kratkoročnih ukrepov regulativ-nega značaja, ki usmerjajo morebitne tekoče odklone formiranih dohodkov od načela produktivnosti). Ni dvoma, da administrativno poseganje v dohodkovno diferenciacijo zmanjšuje interes in gospodarsko spodbudo za produktivnost in v tem okviru tudi interes za izobraževanje in pridobitev višjih stopenj delovnih kvalifikacij; obratno pa pomeni diferencirani dohodek močno gospodarsko spodbudo za splošni dvig kvalifikacijske ravni prebivalstva.
* Gospodarska rast in nivo izobrazbe
Ze v začetku te razprave sem ugotovil, da intenzivni družbeni razvoj neizogibno sprošča tudi intenzivno povpraševanje po kvalificiranih in visoko kvalificiranih strokovnjakih. K temu bi še dodal, da bosta na-dalnji tehnični in ekonomski razvoj — tu imam v mislih predvsem uporabo atomske energije in avtomatizacije — potencirala kadrovske zahteve tudi v širino, to je v smeri splošnega dviga izobrazbene in kvalifikacijske strukture prebivalstva. Avtomat bo namreč postopoma eliminiral človeka iz neposredne proizvodnje in s tem odpravljal potrebo po nekvalificirani, fizični delovni sili. Podobno so tudi problemi samoupravljanja in resnične osvoboditve dela rešljivi samo z znatnim dvigom izobrazbene ravni vseh sodelavcev v delovnih kolektivih. Tako zamišljeni splošni premik izobrazbene in kvalifikacijske ravni pa je mogoče doseči v pogojih blagovnega gospodarstva samo preko ekonomsko utemeljene spodbude, ki jo bo dajala dovolj široka dohodkovna diferenciacija sorazmerno z doseženo produktivnostjo, kakor tudi v skladu z družbenimi potrebami po različnih vrstah delovne sile. Dosedanje ugotovitve bi formuliral tako: objektivne sile družbenega razvoja in iz njih rastoče kadrovske potrebe je moč zagotoviti samo z 1. ustrezno diferenciacijo dohodkov tako, da bodo razponi v osebnih dohodkih v skladu s produktivnostjo; nadalje 1. Je dohodkovna diferenciacija nujen gospodarski stimulator za dvig izobrazbene in strokovne strukture vsega prebivalstva in bodo 3. le po poti začetne diferenciacije dohodkov in življenjskih pogojev ter z istočasnim postopnim dvigom izobrazbe izginjale v dohodkih in sploh razlike med ljudmi; končno odpravo vseh razlik med ljudmi si moremo zamišljati v pogojih visoko razvitih produktivnih sil, v katerih bo možna razdelitev potrošnega fonda po potrebah in v katerih bi bila diferenciacija v razdelitvi brez vsake potrebe in celo brez pomena: na tej perspektivni točki gospodarskega in družbenega razvoja začenja po Млгхи komunizem.
* Vloga zavestnih sil v izobraževanju
V kolikor delujejo objektivne sile tehničnega in ekonomskega razvoja družbe sprva s smeri naraščajoče dohodkovne diferenciacije in se šele kasneje, to je v daljšem časovnem razdobju, v pogojih višje razvite ravni produktivnih sil, sproščajo objektivne silnice za splošni dvig izobrazbe In strokovnosti v smeri zoževanja dohodkovne diferenciacije, nastane vprašanje: ali se more in ali se mora socialistična družba s svojo zavestno akcijo vključiti v ta objektivno pogojeni razvojni proces dolgoročnega zmanjševanja dohodkovnih in socialnih razlik? Načelno stališče sociologije in politične ekonomije glede vplivanja zavestnih družbenih sil na objektivne ekonomske zakone je tako: ko je družba spoznala ekonomske zakone, more nanje tudi vplivati in usmerjati njihovo delovanje, vendar ne direktno.
temveč le posredno, tako, da vpliva najprej na pogoje in šele prek zavestno spremenjenih splošnih pogojev dosega zaželene rezultate v delovanju ekonomskih zakonov. Konkretno menim, da mora socialistična družba prek svoje ekonomske in so-cialno-prosvetne politike posegati v preprečevanje monopola v izobraževanju in to že v razdobju hitre dohodkovne diferenciacije, da bi s tem fundirala in ustvarila ugodne družbene pogoje za hiter dvig splošne izobrazbe in strokovnosti prebivalstva kot celote; ta proces mora potekati vsekakor hitreje, kakor bi potekal stihijsko po poti normalnih in objektivno pogojenih gospodarskih stimulatorjev. To pomeni, da mora socialistična družba zagotoviti in stalno zagotavljati pogoje in sredstva za izobraževanje v takem obsegu, da bo načelno vsem, tudi otrokom nekvalificiranih delavcev, ki imajo željo in sposobnost, odprta pot do izobrazbe in kvalifikacije.
Splošni dvig Izobrazbene ravni 'vsega prebivalstva ni samo ekonomski, temveč tudi sociološki in moralni problem moderne, posebno pa problem socialistične družbe. Menim, da bi bilo potrebno prav o tem sociološkem in moralnem vidiku izobraževanja mnogo več razmišljati in pisati. Prihajajoče razdobje izdatno večjega prostega časa postavlja mnogo perečih vprašanj, ki so povezana z racionalnejšo porabo prostega časa. Menim, da sta vzgoja in izobraževanje ključ za reševanje tega vprašanja. Stihijska in prosta poraba prostega časa postaja že danes v svetu resen socialni problem. Tehnologija je vse bolj zapletena, ekonomika pa za povprečnega človeka nerazumljiva Človek, ki ne bo neprestano dopolnjeval svoje izobrazbe, bo vse manj razumeval svet, ki ga obdaja in se bo vedno težje aktivno vključeval v njegovo preobrazbo. Napovedano Marxovo »carstvo svobode« se mu bo na ta način izmikalo iz rok Obstaja resna nevarnost, da bo povprečni človek zaradi svoje intelektualne osamljenosti v preveliki meri uporabljal prosti čas v različnih oblikah »cenenih« zabav in užitkov in stopil s tem na pot svoje moralne in intelektualne degradacije ter propadanja Pred socialistično družbo je zato izredno odgovorna naloga široko zasnovane organizacije vzgojnega In izobraževalnega dela in to ne samo na rednem šolanju In Izobraževanju mladine, temveč tudi na dopolnilnem izobraževanju odraslih. Da bi postal človek v resnici sam svoj gospodar, da bi v resnici prek sistema družbenega samoupravljanja obvladoval pogoje svojega dela in življenja In da bi se aktivno in zavestno vključil v proces njihovega spreminjanja, sc bo moral oborožiti in se neprestano še nadalje oboroževati z močjo, ki ga daje znanje. Kako naj bi sicer izrabil možnosti za sodrlovanjc pri odločitvah v upravljanju s proizvodnjo in drugimi oblikami javnega življenja in preprečil svojo odtujitev od lastnih življenjskih in delovnih pogojev ter postal končno resnični sub'»kt oblasti in gospodar svoje usode
* štipendije
Na koncu želim, postaviti vprašanje. ali je naša družba vložila dovolj
(nadaljevanje na strani 7)
KAPITALISTIČNA DRUŽBA IN ŠTUDENTI
Položaj na Japonskem
Vprašanje o razmerju med kapitalistično družbo in naprednim študentskim gibanjem v tej družbi je v svojem bistvu le del, le specifični zorni kot problema bivanja in delovanja inteligence v kapitalistični družbeni ureditvi. V etičnem aspektu je to problem (ne)svobode intelektualnega dela in ustvarjanja. Kapitalizem omejuje svobodo intelektualnega dela: omejuje ga, ker sploš-nost intelektualnega življenje nenehno prerašča ozke okvire buržoaznega svetovnega nazora — še posebej družbenega. Družbeni nazori kapitalističnega razreda ne morejo zadovoljiti duhš sodobnega mladega intelektualca, niti tistega ne, ki ni komunistično usmerjen. Prav v tem je moč socializma (in komunizma) dandanes: le da je nekdo dosledno misleč, le da ni moralno pokvarjen — že je na poti, ki vede k socialističnim prepričanjem in njim ustrezajoči praksi, že je (zavedno ali nezavedno) na razrednih pozicijah proletariata. Intelektualno delo, če naj bo uspešno in perspektivno, mora biti svobodno; ali točneje: svoboda je predpogoj ustvarjalnemu intelektualnemu delu (tudi študiju). Zato ima intelektualno ustvarjanje svojo bodočnost le v socializmu: če v kapitalizmu po eni strani še vedno lahko hitro napredujejo prirodne znanosti in tehnika — drugo vprašanje je seveda, v koliki meri je kapitalizem sposoben in voljan zagotoviti humano uporabo in funkcionalnost tehnike — pa po drugi strani lahko ugotovimo katastrofalno stanje na področju družbenih ved; le-te se lahko razvijajo le na bazi historičnega materializma (to je splošna marksistično-
leninistična teorija družbenih ved), ta pa je za družbeno znanost z buržoazno partijnostjo nesprejemljiv, ker konsekventno dokazuje zgodovinsko brezperspektivnost kapitalizma. Zato morajo buržoazne vlade preprečevati svobodo znanstvenega dela, zato morajo uveljaviti tudi ustrezne inštrumente kontrole nad intelektualnim in še posebej nad političnim življenjem univerz; teoretično povedano: uveljaviti morajo inštrumente buržoazne demokracije, to je demokracije za sebe — za vladajoči razred. Tako se buržoazna svoboda zoperstavlja svobodi intelektualnega dela: nujnost dane druž-beno-politične ureditve se spopada z nujnostjo univerzalnega intelektualnega napredka.
Za ilustracijo takšnega stanja (ali bolje — protislovja: gre za realno protislovje v kapitalistični družbi) naj opišemo situacijo na Japonskem, v tako imenovani »azijski Nemčiji«, v državi s tradicijo imperialističnega razbojnika in s sedanjostjo izrazite »zahodne demokracije«.
Lani oktobra je bil objavljen načrt tako Imenovanega »Univerzitetnega kontrolnega zakona«, ki naj predstavlja temelj državni intervenciji na univerzah. S tem zakonom so dana ministrstvu za izobraževanje največja pooblastila, da nadzoruje študente in predavatelje pri vsej njihovi dejavnosti. »Avtonomijo univerze« — tako poveličevano vrednoto »zahodne demokracije«, »svobodnega sveta« itn. — je torej treba uničiti in razveljaviti; napadli pa so Jo prav tisti, ki so jo najbolj poveličevali in jo uporabljali kot eno izmed najbolj priljubljenih in najbolj
»prepričljivih« propagandnih gesel zoper komunistični svet, kjer »avtonomije« in »svobodnih univerz« ni. Vlada je tudi razložila motiv za svojo odločitev: ni mogoče dovoliti, da bi univerze postale kraj, kjer se pripravlja revolucija.
Seveda so študenti skupaj s profesorji in z ostalim univerzitetnim osebjem prešli v odločno in široko akcijo zoper ta nedemokratični in očitno reakcionarni akt. Predvsem se je angažirala v tem boju Nacionalna zveza študentov Japonske — ZENGAKUREN. V glavni stavki (30. novembra lani) Je sodelovalo 30 tisoč študentov iz tridesetih univerzitetnih središč. V mnogih mestih je prišlo do spopadov s policijo (samo pred poslopjem ministrstva za izobraževanje v Tokiju je sprejelo štu-dente-demonstrante 2000 pripadnikov
tako imenovane »posebne policije«) in do množičnih aretacij. Globlji vsebinski pomen te akcije nam še posebej jasno kaže študentska stavka V Osaki, ki je bila močno povezana s stavko delavcev.
Študentsko gibanje na Japonskem je pojav, ki ga moramo z navdušenjem pozdraviti — še posebej, ker se pogosto povezuje z aktivnostjo japonskega delavskega razreda. Mlada inteligenca vedno jasneje spoznava, kdo je resnični družbeni nosilec napredka; reakcionarna vlada ne bo mogla preprečiti tega procesa: univerze so vedno bolj »kraj, kjer se pripravlja revolucija«. Pretežne sve-tovno-nazorske prvine v zavesti japonskega človeka ne bodo nikoli več šintoizem, budizem in konfucioni-zem...	V.	S.
DRUŽBENO EKONOMSKI
(Nadaljevanje s šeste strani) naporov in sredstev v to izredno pomembno investicijo? Ce se omejim le na vprašanje štipendiranja, moram pri že selo površnem razmišljanju ugotoviti naslednje:
1.	Štipendiranje se mora po obsegu močneje razvijati v širino, tako, da bo načelno omogočen študij vsakemu, ki ima za to željo in sposobnost ter odstraniti gmotne pogoje kot oviro za izobraževanje mladine.
S. Višina štipendije mora zagotoviti eksistenčni minimum šti-pentista.
3.	Družba naj bi zagotovila »socialne« štipendije (če jih tako Imenujem), višina teh pa naj bi bila
VIDIK IZOBRAŽEVANJA
na ravni eksistečnega minimuma In močno diferencirana po gmotnem kriteriju.
4. Štipendije gospodarskih organizacij smatram kot dodatno štipendiranje, pri katerem mora o obsegu in višini štipendije odločati ekonomski kriterij, to je potreba podjetja po določeni vrsti delovne sile, ne pa socialno-gmotni faktor.
5. Odločno je treba zaostriti družbeno odgovornost štipendista nasproti štipenditorju in organizirati učinkovitejši sistem kontrole študija in sploh aktivnosti štipendistov. Le na ta način bodo družbena sredstva za štipendije uspešno in učinkovito naložena.
PODELJEVANJE SUBVENCIJ
Pomenek štirih
Socialna komisija pri odboru ZS MVZ nam je poslala obrazložitev podeljevanja subvencij študentom, ki vam jo bomo posredovali v nadaljevanjih.
Pomen pomoči socialno šibkim študentom je dvojen:
1. Socialno političen.
individualno subvencioniranje pomeni ustvaritev pogojev, ko postaja pravica do študija dejstvo (in ne »mrtva črka na papirju«), ker ustvarja realne pogoje in možnosti za uresničenje te pravice. Socialnopolitičen namen subvencioniranja je torej v tem, da izenačuje pogoje oziroma možnosti za študij brez kakršnihkoli obveznosti (materialnih), moralne obveznosti pa so same po sebi razumljive
2. Ekonomski pomen subvencioniranja.
Študij na visokih šolah stane našo družbo ogromna sredstva. Na nekaterih zavodih nič manj kot 500 000 na enega diplomanta Ce se kak študent zaradi pomanjkanja honorarno zaposli med študijem, ni dvoma, da na ta račun trpi študij Ce pa zaradi tega podaljša študij za eno leto, odpadejo vsi stroški podaljšanega Študija, ki so veliko; večji od honorarnega zasluška na breme skupnosti.
Način delitve subvencij.
Socialno-ekonomska komisija pri Odboru ZSJ je Izdelala pravilnik za dodelitev subvencij. ki izhaja iz samega namena subvencioniranja. Pravilnik je bil sprejet tudi z namenom, da se omeji vsaka samovolja pri delitvi pomoči — subvencij v času, ko socialnoekonomske komisije po šolah še niso pričele z delom, ter da sredstva dosežejo svoj pravi namen.
Pravico do pomoči Imajo vsi redni študentje, ki izpolnjujejo gotove dejanske (objektivne) in formalne pogoje. Objektivni pogoj je slaba socialna sltulranost študenta (pomanjkanje in v zvezi s tem potreba) Formalen pogoj je pismena prošnja, potrdilo o premoženjskem stanju in potrdilo o opravljenih izpitih
V začetnih mesecih, ko komisije po šolah še niso delovale, je igral glavno vlogo formalni pogoj, ker Je delo slonelo na osrednji komisiji Toda formalna dokumentacija ne pove dovolj, posebno pri študentu iz prvega letnika, ker ni mogoče ugotoviti študijske sposobnosti in vestnosti študenta Nujno se morajo upoštevati tudi ostali kriteriji, kot so: študijski uspeh, moralne kvalifikacije ipd Prav te kriterije pa smo doslej pre-
malo upoštevali, predvsem pri študentih prvega letnika. Razumljivo, saj je težko pri študentih prvega letnika oceniti te okoliščine.
Doslej smo subvencije delili po sledečem kriteriju: povprečnim dohodkom na enega družinskega člana se prište-jeta otroški dodatek in štipendija, kolikor jo študent prejema; subvencija se dodeli v višini razlike do 13.000 onim, ki žive v Mariboru pri starših, in za 15.000 onim, ki žive v Mariboru le začasno, v višini od 2000 do 6000. Prošnje so reševale komisije po šolah, višina se je pa dokončno določila v soglasju' s socialnoekonomsko komisijo na šoli in predsednikom osrednje komisije, ki je za vse odgovarjal. Subvencije so se delile poleg rednih mesečnih zneskov tudi v obliki enkratne bomoči kolikor so zato obstajali upra-vičjivi razlogi.
Na podlagi decembrskega zneska (600.000 din) je socialno-ekonomska komisija predvidela ob delno povečanih potrebah in ob povečanju števila prošenj za leto 1963 povprečni mesečni znesek 750.000 Po novem letu se je število prošenj zelo povečalo in s tem je tudi mesečni znesek zelo narasel in presegel predvidenega (900.000 din), skratka po-
večani povprečni mesečni zneski in njihov porast kažejo, da je individualni »ubvencio-da je individualno subvencioniranje preseglo predvidene meje.
Vse to nas sili k nekaterim nujnim ukrepom: k postro-žitvl kriterija subvencioniranja. kar bo žal prizadelo so-citlno šipke študente. V kolikor ne bi bilo mogoče dobiti dodatnih sredstev za subvencije, bomo morali mesečne zneske maksimirati V skladu s takimi pogoji je v proučevanju deloma spremenjen pravilnik delitve subvencij, po katerem bi subvencija obsega-
la: fiksni del in stimulativni del. Fiksni del bi se študentu dodelil na podlagi dejansko ugotovljenega socialnega stanja in iz priložene dokumentacije (formalnega pogoja). Stimulativni del pa bi določila socialno-ekonomska komisija ob presoji že omenjenih sekundarnih kriterijev (študijski uspeh, vestnost ter druge mo» ralne kvalifikacije).
Nadaljnji, gibčnejši in pra-< vičnejši način delitve subvencij bi nedvomno stimulativno vplival na duhovno in moralno rast in družbeno aktivnost študentov.
(Nadaljevanje sledi)
SREČANJE S POLJSKIMI ŠTODENTI
»Kako se zabava študent v tujini,« te navadno v mislih sprašujemo. »Ali tudi tam poznajo samo ples, kot edino zabavo in ali se konča tudi tam ples skoraj vedno s pretepom1« No, delen odgovor na vprašanja vam bom skušal posredovati v tem kratkem sestavku. Mogoče bo malce nepopoln, vendar, verjemite, toliko je zanimivega, da je težiio izbrati med tem najbolj zani-
ZSP - kulturna komisija - klub
Preden bi opisal posamezne panoge študentskega kulturnega življenja na Poljskem, bi nekaj povedal o njihovi študentski organizaciji. Poljaki izredno cenijo svojo študentsko organizacijo ZSP (Zrzeszenie študentov/ Polskich), saj ji gre v največji meri zahvala za vse tisto, kat ima poljski študent; za vso slavo, ki so jo ponesli študentski satirični teatri, klubi in jazz ansambli po sveta. Res, težko je najti študenta, ki še ni slišal za STS (študentski teater satiriczni) iz Varšave ali za študentski klub ZAK iz Gdanska. Poljaki dajejo študentom velika sredstva. Tako je na primer študentska organizacija v Glivicah prejela preteklo leto dvanajst-
krat več denarja kot Zveza študentov ljubljanske univerze. In še v ilustracijo: Gliv/ice so majhno študentsko mestece sredi industrijske Slezije, ki ima 4joo rednih in jjoo izrednih slušateljev, kar je precej manj od ljubljanske univerze. Zato ni čudno, da imajo svojo radijsko postajo, dva svoja kluba, kino in še in še. Velika je tudi volja študentov, ki delajo v študentskih organizacijah. Delajo v komisijah, podobnih našim, vendar večina njihovega udejstvovanja temelji na kulturni dejavnosti. Priča sem bil izredno razburljivi razpravi o moderni umetnosti v študentskem klubu Spirala. Študentje in gostje — najbolj znani poljski pisatelji, predstavniki upodabljajoče umetnosti in glasbeniki, so jasno izrazili svoja mišljenja, ki so bila popolnoma subjektivna, vendar so temeljila na logičnih in strokovni£ zaključkih. Nasploh so poljski študentje izredno razgledani. No, in zopet gre zahvala klubu, ki jim omogoča družabno življenje in izmenjavo mnenj.
Dnevni red
Kameni te konča t velikim plesom
Poljski študentje se kot drugi študentje po svetu delijo na dve vrsti: na sam sistem štipendiranja veže študente tiste, ki odhitijo zjutraj na predavanja, na hrano v menzi, ki je kar v klubu, in na tiste, ki izkoristijo jutro za spa- Klub razpolaga še z bifejem, tu se ob-nje in zajtrk za kosilo. Hranijo se vezno toči »heibata«-čaj in druge btez-predvsem v štitflentskih menzah, kajti alkoholne pijače. Dnevni klubski pro-
Višek je karneval. Tisoči prebivalcev občudujejo študente pri njihovih duhovitostih. Tudi dež ne more pregnati številnih
gledalcev, kajti dvoboj je le preveč zanlihlv
stori razpolagajo z revijami, študentskimi listi, raznimi brošurami in drugim »lahkim branjem«. Tudi študirajo tu, predvsem v skupinah, navadno ob pomoči svojih starejših, diplomiranih kolegov, sedaj asistentov, ki v svojem prostem času radi priskočijo na pomoč. Predavanja so prav tako kot pri nas dopoldne in popoldne, a večer je ves študentski. Redkokdaj vidiš študenta v kavami ali v drugem lokalu, kajti ti so predragi. Tako mora, če se hoče zabavati, iti v klub. Vendar to ni več razlog, da so klubi tako obiskani. Morda je bil v začetku, ko se je tak način študentskega življenja šele vpeljeval, toda sedaj vežejo študenta na klub popolnoma druge reči. Razlogov je več: v kabaretu ima priložnost videti svojega kolega, kako prepeva, recitira, pleše, a če ga ne zanima, ga lahko kritizira. Moram reči, da je kritika pri Poljakih zelo upoštevana. C-e ni kabareta, je jam-sassion, mladi jazzisti zabavajo ljubitelje te zvrsti umetnosti pozno v noč. Pozno1 Res, za Jugoslovana je deseta ura, takrat se študentski klub zapira, zgodnja. Razen torka, sobote in nedelje, ko je ples in so klubski prostori odprti do enajste. Sicer pa je za Poljsko značilno, da se lokali, tudi tisti, ki nosijo Ime »bar«, zaprejo ob enajstih ali dvanajstih. Redki so odprti do jutranjih ur. To velja tudi za Varšavo. Ni se mi še pripetilo, da bi videl, kako ljudje stojijo v vrsti in čakajo, kdaj bo kak gost zapustil lokal in se bo lahko vsedel na njegovo mesto.
STKAN*
KULTURA
Plesi in igre
Precej se je pisalo v dnevnem časopisju, kakor v študentskem tako tudi v neštudentskem, o plesih nasploh, a največ odstavkov je nedvomno padlo na račun študentovskih plesov. Dovolite mi, da vam opišem ples, kot sem ga videl na Poljskem. Zal sem se udeležil le študentskega in moje interpretiranje se bo nanašalo le na te. Torej obiskal sem nekaj študentskih klubov, kot na primer »Stodola»« v Varšavi, »Klub pod Jaszczurami« v Gdansku in kluba »Gwarek« in »Spirala« v Gliwi-cah in tako torej mnogokrat menjal okolje, v bistvu pa gledal enako sliko. Eno stvar so Poljaki opustili - alkohol. Govori 'se precej o huliganstvu,( vendar se to ne tiče študentov niti delavske mladine, ampak delomrznežev. V študentskih prostorih ne_ točijo alkohola. Od tod izvira tudi disciplina na plesih. Seveda pride tu ali tam do konflikta, o v zelo skromni obliki in ni niti omembe vreden. Kako plešejo Poljaki! Prav malo se ločijo od n asi Ple-
šejo vse, tudi twist in madison, malo drugače sicer, vendar pravijo, da je madison. Študentje sedijo okoli miz, na mizah so oraniade, pa to jih ne moti, kajti pijača za nje ni primarna. Mogoče ml boste očitali posploševanje, vendar to je dejstvo. Tudi rdeča luč med plesom jim ne pomeni nekaj nenormalnega, ker nimajo nemoralnih predsodkov. Sicer pa je dosti o plesu, rtapisal bi še nekaj vrstic o študentskem karnevalu, ki nosi ime »IGRY«. Študentski karneval »lgry« je na sporedu vsako leto ali vsako drugo leto spomladi, odvisno je od samega visokošolskega centra ter obsega vse vrste študentske zabave. Rektor da študentom tri proste dneve, a oni pripravijo program, ki »obme« vse mesto na glavo. Obredi, povorke po okrašenem mestu, šaljiva tekmovanja in ples so obvezne točke programa. V sporedu, ki ga sestavijo študentje, sodelujejo tudi profesorji in celo sam rektor. Karneval se konča s slavnostno večerjo, ki pa obsega poljske specialitete, ki so nam nekoliko tuje, npr. solata s sladko smetano.	Ivo Štrakl
Zvečer Je precej drugače. Knjige zamenja skodelica čaja ali oraniade, beseda pa teče o vsem drug im, le o študiju ne
Vsota
prizadevanj
slovenjsbe
dramatike
V dneh od 22. do 26. aprila teče v Celju teden sodobne slovenske dramatike. Njegov namen je, kompleksno prikazati slovensko dramatsko ustvarjalnost, jo pravilno osvetliti in obenem opozoriti na določene odlike ali pomanjkljivosti, ki so se v domači dramski umetnosti v zadnjem času pojavile.
Za začetek tedna bodo uprizorili sodobno dramo Janeza Žmavca »Jubilej«, ki ga ima letošnjo sezono na sporedu celjska gledališka hiša. Delo smo imeli priložnost videti tudi v Mariboru, saj so nam jo celjski umetniki pred štirinajstimi dnevi posredovali na našem odru. Drama je značilna za generacijo, ki je sodelovala v NOB in se nato
aktivno vključila v družbeno delo tet tudi dosegla določene uspehe, a kasneje, ko je postala družbena odgovornost večja, večinoma odpovedala.
V programu tedna slovenske dramatike so še naslednja dela: drama Primoža Kozaka: Dialogi, ki jo je naštudiral Ljubljanski oder 57, drama Branka Hofmana: Dan in vsi dnevi; sledita še deli mariborskega režiserja Frana Žižka, Otroci Apokalipse, in satirična komedija Miloša Mikelna: Administrativna balada. Vidimo torej, da si prireditelii prizadevajo pravilno osvetliti sodobno slovensko dramatiko, ki zlasti ' zadnji čas poskuša biti sodobna, objektivna in analitična.	I.	H.
—	d	H	TTt
	—1		
—		Z	
		X-	Ml j
			J	
•4	H	—s	nhHtl1 -
Iz poezife hrvatskega pesnika Slavka Mihaliča
Vojne	op
'Stekel je, na vsa okna so trkale njegove oči, razblinil se je
Okna so se trdneje zaprla, iz njega se je razsipalo kup nesmiselnih reči
Planil je drugi, do dna zemlje so odmevali
njegovi koraki, potonil je
Jaz pa sem vedno verjel, da je zemlja z nami
To je resen udarec našim reševalskim
namenom
Kaj hočemo, prepozno je za umik
Tretji je poskusil izza vogala in zašel med debli
ln tako se je počasi raztepla vsa naša četa
Tisti, ki so hoteli, so se lahko rešili Stoječ na istem mestu vse do sodnega dne Od zgoraj je sonce pljuskalo svetle ogabnosti Tuintam kakšna ženska z vlačugaisko nepripadnostjo
Prevedel: FRANC FORSTNERIČ
Nevihta se bliža
Poglej tiste oblake, Vera. zakaj molčiš Nisem, primojdunaj, Hval, toda glej det Kako hitro se je shladilo Daleč iz mesta sva
Prav, Vera, nikdar ne bom pozabil, kaj sl mi darovala
Midva sva zdaj eno, kaj bi govorila Rumeni pblaki navadno prinesejo točo Vse je že nemo, črički in žito
Ce ti želiš, lahko tudi ostaneva Bojim se za te, zame je vseeno Grmenje je na polju nevarno
Midva pa sva zdaj najvišja (in tako prekleto sami)
Marsikateri orač bo nocoj tarnal nad zrnjem osutim . iz klasja
Ne bi hotel biti tako odvisen od men
Ne joči, Vera, to so le živci Tudi tl slutijo nevihto
Rečem ti, življenje je sploh mnogo preprostejša No, prve kaplje so tu, zdaj bo začelo besneti Zapni si obleko, glej, tudi cvetje se zapira Ne bi si odpustil, če bi se ti kaj pripetilo
Ta kraj bo v mojem spominu, kajpak, ostal svet
Prosim te, stopi hitreje in nikar se ne oziraj
KULTURA
STKAN 9
marija vizjak
foccd&znot to&mtadi
'ЈГУ o sem letos prvič oblekla hlače,
/C	sedla na kolo in pristala ob vo-
.	di, sem se vrgla vznak v travo
in globoko vzdihnila od ugodja. Cez Čas sem si morala odkrito priznati, da še vedno malo mislim na Pena.
Spomin je moder cenzor. Od vseh stvari, hi smo jih kdaj doživeli, nam ohrani v zavesti le tiste, ki se jih radi spominjamo.
Peter je bil barva z najrazličnejšimi odtenki. Takrat, ko sem hodila z njim, za tem in celo pred tem, sem vedela, da je med nama tako malo skupnega, da se bo balonček helija razpočil zelo kmalu. In vendar je bilo nekaj v njem, v njegovem bronastem napetem telesu in toplem ozračju pomladi, kar me je napolnjevalo s prostostjo in breztežnostjo. Smeh je bil tisti njegov odtenek, smeh in enostavnost, ki mi je bil v tistem času nujno potreben in drag. Ne vem, na kakšen način mu je uspelo, a uspelo mn je: bila sem mu pokorna in majhna. Pa ni bila nikaka nedmoč v njem. Pokoravala sem se njegovi brezskrbnosti, njegovi veselosti in tisti čudoviti sposobnosti, s katero je najtežje stvari, ki so se v moji blodni domišljiji včasih razpasle v zloslutne prikazni .obrnil tako po svoje enostavno, jim odvzel vso navlako Iluzije in pretiranosti, da sem včasih rjovela v sebi od besa in vseeno čutila, da je zame zdravilo, čudovito zdravilo, potrebno, kot sonce zemlji v pomladi. V njem sem ljubila pomlad in notranjo čistost, predvsem pa sem bila mlada v njegovem naročju,.
Pomlad in ■ poletje. V pomladi in poletju je nosil moj mah zlati prstan
na mezincu. Potem ga je nekega dne, ko so prvi listi .rumeni in žalostni popadali z dreves v drevoredu ob vodi na kamne, vrgel skozi okno na mojo posteljo in vedela sem, da ne bo več prihajal. Tako sva se zmenila tisti prvi dan, ko sva se spoznala.
Tisti »prvi dan« je bil najlepši. Vse ostalo, kar mu je sledilo, je bilo tako zelo nepomembno, vse ostalo je bilo bledo in komajda resnično. Tisti »prvi dan« je sonce grelo posebno močno. Sedela sem ob vodi in namakala vanjo palce na nogah. Prvič sem odvrgla s tebe obleko. Razigrano, neumno, pobalinsko sem požvižgavala, v meni pa je vrelo hrepenenje po vodi. Nekaj nedoločno svetega me je vsako leto obšlo, kadar sem prvič sedla v čoln. Neka) takega, da bi odpihnila telo v zrak in ostala samo droben mehurček. Brez-
težnost. Dievesa na obeh straneh reke m curek vode, ki se zlije z lopatice vesla po hrbtu, mrzel, osvežujoč, ljubkovalen.
Takrat je prišel Peter. V beli srajci, črnolas in zelo velik.
»Me vzameš s seboj]«
»Si že vozil kdaj kanu!«
»Ne bodi domišljava.«
Puhnil je skozi nos, se nasmejal in skočil k meni v čoln.
Vozila sva tesno ob obali, da so se nama veje vrb kdaj pa kdaj nežno približale in se dotaknile najprej njegovih, potem mojih las. Sonce je bilo vedno više nad nama in Peter je slekel najprej srajco nato še hlače.
Pogovora se ne spomnim. Ni bil važen. O študiju, o plesu, pevcih in popevkah, o tem, kaj igra v kinu. Škropila sva se z vesli in se smejala, smejala Vozli na njegovem hrbtu pred mano so se krčili in raztezali v enakomernem ritmu, vozli na njegovem temnem, pietemnem hrbtu.
Majhen dotok sredi polja je vzbudil najino radovednost. Nad njim so drevesa splela zelen obod in tako ozek je bil, da sva s čolnom komaj mogla skozi. Bil je plitev in vedela sva, da prej ali slej ne bova mogla dalje. Zarila sva v blato in' obstala Sonce je peklo. Tam nekje daleč sredi polja sva videla majhno kmetijo in kozolec. Skrila sva čoln v grmovje, si naložila vesla na rame in se napotila tja. Čutila sem žejo, pekočo žejo brez slin.
Bilo je videti, da sva sama, povsem sama na sveta, na tem prostranem polju, ki je dišalo po vlagi in zemlji, po zemlji z razgaljenimi prsmi, v katero je človek zagnal novo seme z željo po plodu.
Peter se je lenobno zleknil na posušeno travo pod kozolcem. Zemlja je bila še prevlažna, da bi ležala na njej. Molčala sva in pila, hvaležflo pila sonce.
Žeja je naraščala. V kmetiji sem slutila neizčrpne zaloge vode, čiste, hladne kristalne vode. Pustila sem ga tam. Na obrazu so mu svetile drobne kapljice in imela sem občutek, da je v tem ugodju pozabil name.
Pred hišo sta za železnim zaslonom, ki ju je popolnoma skril, dva fantiča kuhala žganje. Imela sta velik star kotel in videti je bilo, da sta se še bolj prestrašila od presenečenja, ko sta me zagledala, kakor jaz.
»Dober dan. Umiram od žeje. Bi mi lahko prinesla zelo velik kozarec vodef«
Sedla sem k njima na polomljen zaboj in prekrižala noge. Se nikoli nisem videla, kako se kuha žganje, in počutila sem se prav imenitno. Ko sem popila vodo, sta me povabila na kozarček žganja. Spomnila sem se Petra.
»Tamle pri kozolcu imam nekoga, ki bi se vajine umetnije verjetno bolj razveselil.«
Pri kozolcu ga ni bilo. Zažvižgala sem:
»Hitro se prikaži, nekaj imenitnega zate sem odkrila.«
»Halol Si uppš priti gori« sem slišala od nekje njegov glas. Bilj je na vrhu kozolca.
»Splezati moraš po lestvi. Pazi, precej se maje.«
Prišla sem do polovice. Res se je nevarno majala.
»Ce nočeš, se vrnem sama tja. Dva fanta te vabita na kuhano žganje.«
V trenutku je bil spodaj. Pokazala sem mu zaslon.
»Tamle. Kdo bo prvi!« imel je daljše noge. Panta za zaslonom sta bila vesela, da sta dobila družbo. Žganje ni bilo močno. Spila sem dva kozarčka, potem sem bila pripravljena početi neumnosti. Nedaleč od nas je na kupu gnoja ležal preluk-
njan sod. Sedla sem nanj in se spomnila Diogenesa. Tu sredi polja, tako daleč od mesta in skrbi in civilizacije sem v trenutku postala odkrit pristaš njegove tisočletne filozofije.
Fanta za zaslonom sta naju s Petrom smatrala za par in sta se tudi temu primerno obnašala. Očividna je postajalo to Petru vedno bolj všeč, dokler se ni preselil k meni na moj preluknjani sod in me objel čez ramena. Od časa do časa me je skrivoma poljubil na uho. Izjavila sem, da ne bom ničesar več pila. Eden izmed fantov za zaslonom se je hudomušno namuznil in se skril v hišo.
»Prinesel sem ti malinovec.«
Hvaležno sem srknila dva globoka požirka. Pa ni bil malinovec. Začeli
smo prepevati. Smeh je bil vedncl glasnejši.
Ko se je sonce umilo v vodi, sva se s Petrom poslovila od fantov in jima obljubila, da bova še prišla.
Vesla sva prej pustila v kozolcu. Ko sva prispela do tja, je sonce utonilo v vodi in stresel me je lahen drget.
»Te zebe!« je vprašal in me objel čez ramena.
»Samo malo,« sem prikimala. Vedno tesneje me je privijal k sebi. Bilo je prijetno čutiti njegovo telo in roke. Poljubil me je.
»Modre oči imaš,« je zamrmral. »Ze dolgo te poznam z ulice. Pa nisem vedel, da imaš tako modre oči.«
Pokril me je s suho, dišečo travo in legel zraven mene. Poljubljal me je še in še z zaprtimi očmi. V meni pa se je nekaj premikalo, bučno in nežno, nekaj se je premikalo po dolgem časi. negibnosti, da bi jokala in tulila in se smejala, nekaj, kar nima besed.
Igral se je z mojo roko in mi snel prstan.
»Samo na mezinec ga lahko nataknem, poglej,« je dejal in skril prst v pest. Nisem želela, da bi mi ga vrnil, vsaj takoj ne. Všeč so mi bile njegove roke.
Toplo hrepenenje v meni je ujelo trenutek časa v negibno,«. Ustavil se je. Le sence dreves so postajale daljše in stvari so izgubljale svoje ostre obrise. Vse, polje in hiše, kozolec in midva, vse se je prelivalo v celoto negibnosti. Vtapljala sem se vanjo brez misli, brez telesa, brez preteklosti, brez bolečine slovesa. Peter pa je poljubljal in govoril in spet poljubljal in slutila sem, da tudi on včasih sanja z odprtimi očmi o stvareh, ki jih ne moreš zajeti v resničnost...
Tisti »prvi dan« sem želela, hotela, brez misli, brez strahu pred mojim neizbežnim odhodom in njegovim slovesom, brez misli.
Tisti dan je bila ljubezen.
Spomin je moder cenzor.
Posnetek: P. LeSnlk
VUKOTIČ:
Kako
nastajajo
moji
risani
fimi?
Vukotičeva delovna soba Ie običajna pisarna, posebno obeležje ji dajejo številne pohvale in nagrade, ki visijo po stenah. Vseh skupaj sem naštela okoli 35, vse niti nimajo dovolj prostora na steni. Spomnim se nekaterih njegovih filmov: Koncert za strojnico, Piccolo, Caw-boy Jimmy, Maščevalec, Krava na mesecuAbra Kadabra, Su-rogat in končno Igra. In kje vse je gostoval: Bergano, Melbourne, San Francisco, Berlin, Oberhausen in Pula. Največja nagrada — Oscat za Surogat.
»Kako pristopate k realizaciji filma!«
»Hkrati opravljam tri naloge: sem scenarist, glavni risar in režiser. Scenarij nastane na podlagi ideje, ki nudi možnost za obdelavo v specialnem tret-manu risanega filma. Nato se začne realizirati snemalna knjiga, v tej se z nizom risb ilustrira vsaka važna situacija
scenarija. Taka knjiga snemanja je podobna neki vrsti stripa. Sledi faza oživljanja risb -kot se temu strokovno reče -animacija. Sam rišem osnovne risbe — pravimo jim ekstremi. Le ti potem jasno prikazujejo vsak določen premik. Ostale risbe izmed ekstremov in animacijo izdelujejo animatorji in fazerji. Na primer za Surogat sem imel pet tisoč risb in od tpga sem jih sam napravil okoli eno tretjino - to so bili predvsem glavni ekstremi. Za fazo animacije sledi kopiranje risb na celuloidne folije, ki jih pozneje naknadno prebarvamo. V scenografskem oddelku se izdeluje scenografija oziroma potrebno okolje, v katerem se bodo gibali oživeli »junaki«. Vse te faze se spajajo na končni trak, ker se snema s posebno trik kamero. Tu se snema-risba za risbo. Vsako sekufido je potrebno izvršiti Štiriindvajset operacij snemanja.«
»Kako ste prišli sploh na misel, da ste začeli z delom pri fllmpl«
»Doštudiral sem arhitekturo, vzporedno na sem se ukvarjal z novinarsko karikaturo. To me je pripeljalo k filmu.«
»Kje dobite idejo za filmI«
»Od vseh idej, tujih ali svojih izberem tako, ki mi najbolj ustreza in pri kateri vidim, da mi nudi možnost za realizacijo. V vsaki ideji poskušam uveljaviti nekaj novega iti vsak izmed mojih filmov pomeni na neki način vedno novo iskanje. Ne zadovoljujem se z do-
V »Igri« je Vukotič prikazal odličen poizkus povezave igranega in risanega filma. Igra otrok, jim slike ožive, prikazuje, da so tudi otroci seznanjeni s problemi našega časa
ki
seženim rezultatom, ker si vedno želim obogatiti izraz animiranega filma.«
»Kako se počutite kot svetovno znani režiser!«
»To pne samo obvezuje, kajti vse velike nagrade in priznanja so obenem tudi obveznost za moje bodoče delo.«
»Kako izkoriščate prosti čast« »Večino časa prebijem v studiu. Živim sam v Zagrebu in ves prosti čas porabim za krat-
kometražni film ali pa prebiram literaturo o filmur«
»Kako vam pri delu pomaga ,Zagreb film'!«
»Studio ,Zagrela film' je eden največjih za risani film v Evropi. Filmi se realizirajo na najsodobnejši način, pri izdelavi sodeluje okoli tzo ljudi -risarji in sodelavci, ki so vezani na Zagreb film.«
»Jn vaši načrtit«
»Imam nekaj novih idej, a
so še vse v začetni fazi, tako da nobeni ne dajem prednosti.«
»Vaše mnenie o jugoslovanskem filmu l«
»Ves jugoslovanski film je pokazal vidne znake napredka, posebno pa njegovi vse večji posegi v sodobno življenje. To se nanaša na igrani, dokumentarni in kratkometraž-ni film.«
Vida Štrukelj
Jack Lemman v znanem filmu »Apartemann«
Srečnje
z
Wilderjem
Billyja VVilderja, ameriškega filmskega režiserja, poznamo že dalj časa. Spominjamo se ga kot tvorca naslednjih filmov:	Ljubezen
popoldne, Nekateri so za vroče, Apartman in Sabina.
Ce želimo nekoliko pobliže spoznati tega nekoliko svojevrstnega umetnika, sl oglejmo nekaj del, ki najbolj zgovorno pričajo o njegovem režiserskem ustvarjanju. Skoraj vsi njegovi filmi so komedije, toda komedije brez vzorov. Wil-
red jih je znal svojemu okusu primerno obarvati. Vendar Je zanj bolj kot za kateregakoli drugega režiserja značilno, da zna uspešno koketirati z občinstvom. V vsakem primeru, kjer se mu ponuja možnost kritične osvetlitve problemov, ubere drugo pot:	problem
rahlo sentimentalno začini in ga nato v zabavni, lahkotni In elegantni obliki posreduje občinstvu, ki sl pa večinoma prav tega želi. Pri tem mu pomaga ie rahlo šablonska obravnava scenarija in ustrezna glasbena spremljava, ki ima velikokrat prav pri Wilderju pomembno mesto v vsebini filma. Spomnimo se samo filma »Ljubezen popoldne«, kjer počasni valček »Fasclnation« pričara pri občinstvu primerno vzdušje. Podobno sl je re-
žiser pomagal tudi pri Sabrini, kjer glasbena spremljava prav tako nosi precejšnjo težo filma.
Pri tem pa mu nikakor ne smemo odrekati izrednih režijskih sposobnosti. Pomudimo se samo pri filmu, ki je žel v svetu izredno priznanje in naposled dobil kup Oscar-jev: pri »Apartmaju«. Film smo pred mesecem gledali tudi v Mariboru. V tem filmu se Wilder korenito izneveri svojemu staremu receptu: napraviti solidno filmsko komedijo brez večjih zahtev in ambicij glede na umetniško kakovost filma. Stopil je na pot kritičnega ocenjevalca razmer v neki določeni družbeni sredini, v tem primeru ameriški. Problema se je mojstrsko lotil ter ga sociološko in psihološko obdelal. Gledalcu ni pustil niti ene osebe, s katero bi na platnu v celoti simpatiziral.
Toda kljub temu filmu, ki je v Wilderjevem ustvarjalnem delu pravzaprav izjemen, ostaja za nag režiser duhovitih komedij, ki sl jih sleherno občinstvo želi.
I. Herga
Wiliamsova dela na filmskem platnu
Dela Tennesee Wiliamsa so bila že skoraj vsa posneta na filmu:	Tramvaj	poželenja,
Mačka na vroči pločevinasti strehi, Miss Stone in Tetovirana roža. Kakšen uspeh so imeli
ti filmi in kaj so pokazali igralci, o tem se je že mnogo pisalo. Vsi filmi so bili polni dinamike, ki so jo izžarevali igralci, saj jim je Wiliams dajal tako neobičajne podobe in značaje. Zato so njegova dela še vedno iskana. Eno njegovih zadnjih del, po katerem so film posneli, je komedija: Doba prilagojevanja.
■ Film je režiral Georg Roy-hall. Glavni igralci so Jane Fonda, Jimm Hutton, Antony Fransuais, Luy Nelton. Glavno
vlogo igra Jane Fonda, ena najbolj popularnih mladih igralk v Hollywoodu. Čeprav so vsi pričakovali, da bo uspela samo zato, ker je lepa in ker je hči Непгуа Fonde, je že v svojem rvem filma »Fantastična zgod-a« s Petkinsom pokazala svoj igralski talent. Igrala je le v kvalitetnih filmih, tistih, ki so ji igralsko odgovarjali. Zato je v treh letih posnela le nekaj filmov, v katerih je dokazala, da je dobra igralka kot njen oče.
Prvi Jugoslovan, ki je ponesel ime naše domovine v središče svetovnega športnega dogajmija, Leon Štukelj, govori za bralce »Katedre«
Dragoceni spomini na leta slave
Ustavim se pred hišo na Maistrovi ulici 23, napotim se v prvo nadstropje in pozvonim. Odpre mi soproga Leona Štuklja in mi pove, da moža ni doma, da ga pa lahko najdem na Gospodarski zbornici. Zato se poslovim in grem tja. Potrkam na vrata z napisom dipl. iur. Leon Štukelj, toda vrata so zaklenjena. In spet se vračam na stanovanje, kjer se po iskanju naposled vendarle najdeva. Sprejme me majhen, postaven mož. Vljudno nasmejan, po njegovih kretnjah, hitrih in gibčnih, ne morem verjeti, da je mož star že 65 let.
Sedeva in pričneva razgovor ...
mo poznavanje vrlin bilo večje. Vendar je odgovor na to vprašanje vsekakor zelo težak, glede na dobo, ki je bila takrat.
To so bile najine zadnje besede. Obema se je mudilo. Našemu dragemu in slavnemu Leonu Štuklju po opravkih, meni pa za pisalni stroj, da bo sesta-
vek pravočasno sestavljen in oddan v tisk.
Vendar bi rad za konec poudaril naslednje: vsi smo lahko srečni in ponosni, da imamo med nami večkratnega olimpijskega zmagovalca in najboljšega telovadca Jugoslavije vseh časov!
Boris Bergant
Leon Štukelj — spomin iz slavnih dni
0 Kdaj ste se začeli prvič zanimati za telovadbo in kdaj ste prvič stopili v telovadnico?
— Za telovadbo sem se začel zanimati že, ko sem imel 7 let. Vključil sem se v prvi naraščaj »Sokola« v Novem mestu. Toda tedaj še nismo vežbali na orodju. To je bilo nekoliko kasneje, leta 1910. Sprva smo vežbali le proste in razgibalne vaje. Svoj nagel vzpon sem dosegel že leta 1916, ko sem bil dijak gimnazije. Tedaj sem imel lepe uspehe. Pa je prišla prva vojna in sem moral kot vojak na fronto.
0 In zatem?
— Leta 1918 sem zopet stopil v telovadnico. Tedaj sem treniral zelo prizadevno. Dan za dnem, teden za tednom in mesec za mesecem, često tudi večkrat dnevno. Tako sem bil v prav dobri formi in leta 1922 prvič nastopil na mednarodnem tekmovanju. Bilo je to Mednarodno tekmovanje. FIGE (Mednarodna federacija za gimnastiko), ki je bilo organizirano v Ljubljani predvsem v priznanje naši telesnovzgojni organizaciji — »Sokolu«. Mnogo zaslug za to ima tudi še sedaj živeči dr. Murnik, ki je bil pravzaprav mentor vsega takratnega delovanja;
Za telovadbo so me navdušili predvsem takratni telovadci. Ba-vil sem se pa tudi z drugimi športi. Tako sem približno okoli leta 1912 igral tudi nogomet.
Slede leta moje slave. Po dolgotrajnih treningih olimpiada v Parizu leta 1824, kjer sem osvojil prvo mesto v ekipni konkurenci, pa svetovno prvenstvo v Lyonu leta 1926, olimpiada 1928 v Amsterdamu, kjer sem bil prav tako prvi, gimnastično prvenstvo v Luksemburgu leta 1930, pa Pariz 1931 — mednarodno tekmovanje ob 50-letnici FIGA in kot zaključek moje mednarodne slave in kariere — olimpijske igre leta 1936 v Berlinu.
Od tedaj naprej sem vedno redkeje prihajal v telovadnice. Medtem sem se poročil, doštudiral in pričele so se skrbi za vsakdanji kruh. Prišla je druga vojna, bil sem izseljen in ob tej priliki izgubil tudi mnogo dragocenosti, ki sem jih zbral med kariero.
0 Skratka, Vaša bilanca je naslednja: 3 zlate olimpijske medalje, 2 bronasti, 1 srebrna in za nameček še ena bronasta medalja za ekipno osvojeno 3. me-
sto na Amsterdamski prireditvi. Vaš delež pri slavi in ugledu Jugoslavije takrat in danes torej niti najmanj ni skromen.
Zanima me, kako Vi, kot strokovnjak, kot tekmovalec in zmagovalec, ocenjujete današnji telovadni naraščaj z Mirom Cerarjem na čelu. Ali je ta orodna vrsta boljša ali slabša, kot tista -v Vašem času, sestavljena iz nam mlajšim neznanih imen: Primožiča (tudi Mariborčan!), Derganca, Porenta, Hlastana, Poljšaka, Osvalda in Ziliča?
— Imamo odličen naraščaj. Cerar, ki je poseben pojem naše telovadbe, tvori po mojem mnenju s svojimi tovariši celo boljšo vrsto, kot je bila naša stara slavna ekipa. Pri nas je bila razlika med najboljšim in najslabšim precejšnja, medtem ko tega danes ni. Ekipa je skratka vredna, da brani barve naše države.
0 Ko smo ravno pri Cerarju, mi dovolite naslednje vmesno vprašanje: Kot je znano, bo letos v Beogradu evropsko prvenstvo v orodni telovadbi. Cerar je naš evropski prvak. Ali menite, da mu bo uspelo tudi letos osvojiti to laskavo priznanje?
— Po mojem mnenju mu bo to uspelo, čeprav ne poznam natančneje tudi ostalih nasprotnikov. Mislim, da je dovolj že to, da je to prvenstvo prav pri nas doma.
0 Tovariš Štukelj! Iz svojih dragocenih spominov na dežele, ki ste jih obiskali in na nekdanje prijatelje, ki jih imate, in tudi iz izkušenj bi lahko pravzaprav napisali svoje memoare, ki bi jih naša mladina prav gotovo z navdušenjem sprejela.
— Začel sem že pisati, toda kaj, ko ni časa. Tu je služba, tu so druge obveznosti. Imam tudi dragocene spomine, medalje, diplome, "fotografije, avtograme (med njimi tudi lastnoročen podpis ustanovitelja modernih olimpijskih iger Pierra de Cu-bertena!) in knjige, ki tudi niso še povsem urejene.
0 Za konec pa še kratko vprašanje: ali je bilo v časih, ko ste bili vi mladi, večje ali manjše zanimanje za telovadbo, kot je danes?
— Takrat ni bilo kina, ne televizije, ne drugih zabavnih prireditev. Prav vsak človek je tedaj najmanj enkrat poizkusil telovaditi. Tako je takrat tudi sa-
1952
1962
KATEDRA
KATEDRA
Franc červan — specialist za dolge proge
V tekih v svetovni areni!
Deset let je dolga doba v športu, saj se v tolikih letih marsikaj zgodi: nekateri si naberejo neovenljivo slavo, drugi jo spet izgube in utonejo v pozabi. Toda v tem primeru gre za posameznike, medtem ko je povsem nekaj drugega razvoj neke športne panoge. V tem primeru vsekakor pričakujemo določen razvoj, ki je bodisi hitrejši ali počasnejši, kakršni so pač pogoji, porast ali nazadovanje zanimanja in podobno.
Te dni nam je prišla v roke lista mariborskih atletskih rekordov iz leta 1952, ki nas je spomnila na davne dogodke v tej športni panogi, ki je v zadnjih letih dosegla tudi v našem mestu neslu-ten razvoj. Tako smo vsaj na prvi pogled ugotovili, ko smo rekorde pred desetimi leti primerjali s sedanjimi. Toda ali se nismo malce zmotili?
Natančen pregled je prvo navdušenje res spremenil v delno razočaranje! Najprej so na listi namreč navedeni rekordi v tekih in v teh so mariborski atleti v desetih letih res napravili ogromen skok od podeželskega nivoja v svetovno areno! Kar poglejmo: na lOOm od 11,2 na 10,6, na 800m od 2:02,3, kar je komaj še dovolj za ženske rekorde, na 1:53,3, na 5.000 m od 15:59,8 na 13:59,8 (torej točno za 2 minuti!) in na 10.000 m celo od 34:16,8 na 29:07,6 minut, kar je tudi fantastičen napredek.
1952
>
O
•s!
d <u
u
Iz bogate zbirke nedosegljivega mojstra: 3 zlate olimpijske medalje, I srebrna, 2 bronasti..,
g
100 m:	11,2	Starešina (Zel.)	10,6
200 m:	22,8	Kolarič (Zel.)	22,0
400 m:	51,6	Kolarič (Zel.)	51,0
800 m:	2:02,3	Šušteršič (Zel.)	1:53,3
1.500 m:	4:05,6	Male (Žel.)	3:54,6
5.000 m:	15:59,8	Šober (Zel.)	13:59,8
10.000 m:	34:16,8	Kangler (Maratcn)	29:07,6
110 m ov.:	16,8	Lončarič (Maraton)	15,1
400 m ov.:	59,2	Kabaj (Zel.)	56,2
4 X 100 m:	45,2	Železničar	44,0
4X 400 m:	3:33,2	Železničar	3:31,5
višina:	1,88	Cerpes (Zel.)	1,88
daljina:	6,86	Zorko (Zel.)	6,86
troskok:	13,03	Požar (Branik)	13,82
palica:	3,80	Cerpes (Zel.)	3,80
krogla:	13,46	Hlade (Zel.)	14,41
disk:	41,00	Lužnik (Maraton)	44,23
kopje:	54,72	Gregorovič (Zel.)	56,47
kladivo:	46,78	Gujznik (Zel.)	56,18
Navdušenje pa se ustavi že pri metih, kjer je napredek, z izjemo meta kladiva (skoraj za 10 m), neznaten, popolnoma pa splahni pri skokih, kjer najdemo celo pravo kurioziteto mariborske atletike: v skoku v daljino je rekorder še vedno Slavko Zorko,, ki je postavil rekord 6,86 m celo pred drugo svetovno vojno ali točneje leta 1940!!!
Ta kratka ocena rekordov zgovorno priča o neenakomernem razvoju mariborske atletike, predvsem o pičli skrbi za razvoj skokov, ki so pravi pastorek v primerjavi s teki. S tem se sami po sebi porodita dve vprašanji:
1. ali so morda mariborski atleti manj sposobni za skoke kot za teke, in
2. ali morda trenerji posvečajo tem disciplinam premalo pozornosti?
Odgovora kar tako mimogrede seveda ni mogoče najti, pač pa je problem tako pereč, da bi se morali z njim nujno »spoprijeti« tisti, ki delajo v tej športni panogi, ker bodo sicer zbledeli tudi uspehi v tekih. Problema pa se bo seveda treba lotiti načrtno, ker ga sicer še dolgo ne bo mogoče rešiti res temeljito!
Zdaj pa poglejmo, kako je z razvojem rekordov:
1962
Gluk (Branik)
Muc (Branik) Uranjek (Branik) in Fošnarič (Branik) Fošnarič (Branik) Červan (Maribor) Červan (Maribor) Červan (Maribor) Zunec (Branik) Uranjek (Branik) Branik Branik Cerpes (Zel.)
Zorko (Žel.)
Bole (Branik)
Cerpes (Zel.)
Krunič (Maribor) Markež (Branik) Arnejčič (Maribor) Markež (Branik)
NA ODPRTEM PRVENSTVU SREDNJIH IN VIŠJIH SOLv
Rokometaši TSŠ naj uspešne j ši
Športna komisija pri Zvezi mari borskih študentov je priredila na rokometnem igrišču »Partizana« odprto rokometno prvenstvo mariborskih višjih in srednjih šol. Prireditelju se Je prijavilo najprej devet ekip, tekmovalo pa jih je samo osem. Prikazan rokomet je bil zelo kvaliteten.
V prvem srečanju sta se pomerili ekipi TVS in VAŠ. Nihče ni pričakoval, da bi morda lahko slednja pripravila kakšno presenečenje proti ekipi VTS, ki so jo sestavljali znani rokometaši Branika in Kovinarja. Vendar so se morali tehniki lepo potruditi, da so premagali borbeno ekipo VAS. Končni rezultat je bil samo 3:0 za VTS.
Tekma med VEKS in SSTV Je bila samo formalnost, saj Je bilo vsem jasno, da komercialisti nimajo mnogo upanja proti zelo dobrim rokometašem SSTV.
II. gimnazija je zmagala proti IKS šele po streljanju sedemmetrovk. Ta srednja šola vsekakor nima več tiste ekipe, ki Je na podobnih turnirjih vedno zmagovala. Samo dva — vratar Tetičkovič ln pa odlični strelec Male pa tudi ne moreta zadržati vseh nasprotnikov, kar se je pokazalo v polfinalu med II. gimnazijo ln TSS.
POLFINALE JE BIL »PRAVI« FINALE
Prvo polfinalno srečanje je potekalo v pravem znamenju finalne borbe. Obe ekipi, VTS in SSTV, sta bili prepričani v svojo zmago, mogoče pa Je bila prva bolj samozavestna v svoj uspeh, saj so pri VTS igrali Vogrinec, Purkeljc, Vogme, Podgornik, Muc — torej sama znana imena odličnih mariborskih športnikov. Igra Je bila povsem enakovredna.
Ob burnem navijanju ženskega spola s SSTV so njihovi ljubljenci takoj močno pritisnili in ves čas tekme vodili z enim ali dvema goloma prednosti, vendar je VTS v zadnjih minutah le uspelo izenačiti, tako da se je tekma v regularnem času končala neodločeno. Sodnik Ogner je v tej tekmi oškodoval s svojim nekoliko čudnim sojenjem obe ekipi, saj je med drugim nepričakovano dosodil zadetek za SSTV, čeprav se je žoga odbila od vratnice v polje. Večkrat je tudi pošiljal igralce za dve minuti »na hladno«, Muc pa je moral zapustiti igrišče celo za pet minut. V takih okoliščinah je bila igra zelo napeta, nekoliko groba in predvsem živčna, zato ni čudno, če so bili nekoliko preglasni tudi gledalci, ki so sodniku celo grozili s fizičnim obračunavanjem. Po neodločenem rezul-
POKAL ZA ROKOMETAŠE TSS V finalu sta se tako sestali ekipi SSTV in TSS, potem ko je slednja brez večjih težav odpravila II. gimnazijo. Zadnja tekma je potekala popolnoma v redu. SSTV Je bila ves čas v vodstvu, v zadnjih minutah pa so popustili in tehniki so predvsem po zaslugi odličnega Jam-šeka najprej izenačili, nato pa z golom prednosti tudi zmagali.
Rezultati: VTS—VAS 3:0, SSTV— VEKS 15:9, II. gimnazija—IKS 11:10, TSS—I. gimnazija 18:3; polfinale: VTS—SSTV 14:14 (žrebl), TSS—II. gimnazija 11:9; finale: TSS—SSTV 10:9.
Prehodni pokal Zveze mariborskih študentov je tako že drugič osvojila odlična ekipa TSS.
KATERI SI ZASLUŽIJO PRIZDEVEK NAJ-?
Ce bi sestavili ekipo mariborskih študentov in dijakov, bi bila tale najboljša: Tetičkovič, Male (oba II. glmn.), Jamšek, Sajarič, Antolo-vič (vsi TSS), Vogrinec, Purkeljc, Vogme, Podgornik (vsi VTS), Kancler (VEKS) in Kukovec (SSTV).
Najuspešnejši strelec turnirja: Jamšek (TSS)
Najslabši sodnik: Ogner Največ minut »na hladnem«: Muc (VTS)
Najbolj športna ekipa: II. glmn. Najbolj groba tekma: VTS—SSTV Najglasnejši gledalci:	dijakinje
SSTV.	F,	Dežman
Slaba udeležba na odbojkarskem turnirju
Na odprtem odbojkarskem turnirju mariborskih višjih ln srednjih šol, ki ga je v soboto priredila športna komisija pri Zvezi mariborskih študentov, so sodelovale samo Tehnična srednja šola ter Višja tehniška in Agronomska šola.
V prvem srečanju sta se pomerili ekipi VTS ln TSS. Igra ni bila posebej zanimiva in odbojkarji TSS so zmagali s tesnim rezultatom 2:1. Tudi Anica Male, znana odbojkarica »Maribora« ni uspela preprečiti poraza svoje ekipe.
V drugem srečanju sta igrali VAS in TSS. Srednješolci so bili ponovno uspešnejši in zasluženo zmagali. Njihova premoč Je bila še posebej očitna v drugem setu, ki se je končal z rezultatom 15:2. V borbi za drugo mesto so Agronomi premagali Tehnike z 2:0.
$ v~*
Џ
* •«
Mladi Kukovec (SSTV) je bil mimo Jamška (TSS) najuspešnejši strelec prvenstva
tatu sta obe ekipi streljali po pet sedemmetrovk, vendar je bil rezultat ponovno neodločen 4:4. Zato so ponovno streljali po tri sedemmetrovke, rezultat pa je ostal ponovno nerešen za obe ekipi — 2:2. Po takšnikh dramatičnih dogodkih so gledalci vdrli na igrišče, vsi so pritiskali na sodnika z raznimi »pametnimi« nasveti, tako da se je ta že ves zbegan odločil za žreb, kf pa se še ni popolnoma izvršil, ko so rokometaši SSTV že skakali od veselja v zrak in kričali o svoji zmagi.
Izidi:	VTS-TSS	1:2	(8:15,	15:10,
11:15), VAS—TSS 0:2 (9:15, 2:15) in VAS—VTS 2:0 (15:10, 15:12). Končni vrstni red: 1. TSS, 2. VAS, 3. VTS. Vse tekme sta dobro dobila Marjan Golob ln Miro Jug.
Za zaključek lahko še zapišemo, da je odbojka med mariborskimi študenti in dijaki na mnogo nižji ravni kot rokomet. Morda ne bi bilo napak, če bi tej športni panogi posvetili nekoliko več pozornosti, posebej še, ker pri odbojki množičnost nasploh upada.	P.	D.
Pred X. študentsko šahovsko olimpiado
V organizaciji Zveze študentov Jugoslavije ter Univerzitetne zveze organizacij za telesno kulturo bo od 5. do 25. julija v Budvi X. šahovska olimpiada. To je že drugič, da bo največja manifestacija študentov-šahistov vsega sveta v naši državi, kar predstavlja veliko priznanje našemu šahu in ZSj. Razum-livo je, da zato organizatorji vlagajo velike napore, da bo tekmovanje dobro pripravljeno, da tako opravičijo zaupanje Mednarodne šahovske federacije. Za predsednika organizacijskega odbora je bil izbran Novak Pribičevič, predsednik COZŠJ, za podpredsednico Brana Jevremo-vič, predsednica SSJ.
Organizacijski odbor, ki ima sedišče v Beogradu, je na svojem prvem sestanku 22. februarja določil za zveznega kapetana naše reprezentance
Bora Ivkov
mednarodnega mojstra Nikolo Karaklajiča, medtem ko je za vrhovnega sodnika izbran Borislav Kažič, generalni sekretar SZJ in mednarodni sodnik, njegov pomočnik pa bo podpredsednik FIDE Saj-tar (ČSR).
Za X. šahovsko olimpiado je po svetu veliko zanimanje, prav posebno pa v Evropi. Organizacijski odbor pričakuje, da bo prireditvi prisostvovalo veliko število turistov in šahovskih entuziastov. Za njih bodo organizirali posebne avionske in ladijske linije. V Budvi pripravljajo prenočišča za vse, ki bi želeli prisostvovati tej manifestaciji študentskega šaha. V ta namen bodo organizirali bogat kulturno-zabavni program in mnoge izlete. Prav tako bo zanimiv turnir, na katerem bodo tekmovali sekundanti in kapitani nacionalnih ekip, med katerimi so mnogi znani šahisti. Za novinarje bo pripravljenih 120 te7 lefonov ter pet direktnih linij z Beogradom. Prav tako bo direkten televizijski prenos s te prireditve. Podjetje »Lov-čen film« pa bo o šahovski olimpiadi posnelo kratkome-tražni film.
\
mariborske razglednice
nost skovali pravo železno dodajale mučne stvari. Pred umetnino.	stoletji so tod obsojali čarov-
Naposled skozi mesarski pre- nice in jih nato sežigali na hod zavijem proti Dravi v stari mestu, kjer sedaj stoji kužno del mesta, ki živi svoje omrt- znamenje. Priča zaostalosti
K
'ratek reportažni zapis o za vzor. Zdaj sameva, pozab-mestu, ki ga ljubimo in l/en in neznan na zidu osem-
in
preziramo hkrati - o
itnestu, v katerem živimo in u posvečamo veliko svojega rostega časa — o mestu, za atero večkrat želimo, da bi *bilo lepše in imenitnejše, pri item pa sproti pozabljamo, da
L*u
ПШ
letke. Ljudje hitijo mimo nihče ga ne pogleda.
prav tukaj lepo število kulturnih spomenikov hj drugih
pUstanov, ki uspešno skrbijo za sloves našega mesta.
Mladinska ulica. Mimo trže ['avtomobili, na postajališču (pravkar ustavlja avtobus. Po (■pločniku se sprehajajo ljudje [in kotalkajo otroci. Sonce prijetno sije. Končno. Počasi stopam po ulici.
Iz osnovne šole Bojana Ilicha se vsiplje razposajena skupina i učencev. Veseli so,- pomlad jim jjfe vlila novih moči v mlada i telesa. Ozrem se po stari šol-'ski zgradbi, s katere prihaja takšen živahen vrišč. Lep čas že stoji tu. Dolgo je samevala, potem so se ji pridružili bloki j in stolpnice, ki zdaj tako veličastno kraljujejo tod okoli. Na
fasadi šole zagledam ostarele, Trušč je za mano. Oddaljil od dežja oprane freske: Ko-	sem se šole, mimogr&de po-
mensky, piše na eni. Nekoč je	gledal Schreineija in zavil pro-	napihnjenih.	Nekje	ser.
bilo v tej stavbi učiteljišče,	£J' Gosposki.	del	to	stopniščeAh,
sem zvedel kasneje, ko sem se Po krajšem času sem se zna-pozanimal za preteklost zg rad-	šel pred mariborskim gradom,
be. Vzgajala je slovenske peda-	Med starimi, debelimi in utr-
goge. Njihov predhodnik, slav-	jenimi zidovi ponosnega gradu
ni Ceh Komensky jim je bil	se skriva veliko dragocenosti.
Glavni trg — mojstrsko skovana ograja pred Alojzijevo cerkvijo
E
Ze dolga desetletja zbira mestni muzej starine iz cele Slovenije. Pred petimi, šestimi leti so odkrili v neposredni okolici Maribora ilirsko grobišče, ki je skrivalo v sebi bakren in bronast nakit umrlih mogotcev. Le katero dekle bi se hotelo okrasiti s tem lepotičjemi
Pod masivnim grajskim obokom stojijo mladi pari; čakajo na kino predstavo. Ni še pozno. Stopam proti visokim, kovanim muzejskim vratom. Le Koliko udarcev je bilo potrebnih zanjel Tudi pri Jurčičevem spomeniku, nekaj više od gradu, je vse živo. Dijaki posedajo na kameniti ograji, nikogar ne moti, da so glasni in razposajeni.
Vstopim v muzej z občutki pričakovanja. Pomislim, koliko gospodarjev je živelo v teh prostornih dvoranah, preden je bil ustanovljen muzej. Zdaj jih ni več, le grad, muzej je ostal — nema priča njihovega nekdanjega bivanja in moči.
Preseneti me svetlo, rokokoj-sko stopnišče s kopico angelčkov in drugih vedrih podob, in baročnemu slogu primerno sem že vi-spominjam se, v neki kulturno zgodovinski brošuri je bila objavljena njegova fotografija.
Ogledal sem si še ostale muzejske prostore: orožarno, viteško dvorano, grajsko kapelico, prirodoslovno zbirko itd. Le kdo bi si zapomnil in naštel vse razstavljene predmetel
Precej časa sem se mudil v muzeju. Ura me je priganjala naprej. Mimo Slomškovega trga - tam sem si ogledal stolno cerkev in poskusil razbrati nekaj latinskih napisov, kar pa mi ni uspelo. Pod arkadami Rotovškega trga sem prispel na Glavni trg. Kužno znamenje me je že v rotovškem hodniku pozdravljalo s svojo togostjo in mitom. Preteklost se je tudi tukaj neopazno vključila v tok sedanjosti. Nekoliko cerkev
velo, mračno življenje na bregu reke. Izza oblakov je pokukalo sonce in rumeno zlato obarvalo stare, sive zidove. Zares, v soncu so videti nekoliko večji in bolj veličastni. Pravzaprav bi moral tukaj začeti. Tu se je mesto najprej razvilo.
neusmiljenosti je ostala še danes v ljudskem pričevanju. Na poti proti glavnemu mestu zagledam staro, verjetno na/starejšo sinagogo v naši deželi. V zlati dobi židovske trgovine so jo imeli židovski trgovci za svoje svetišče. Zdaj tam nihče
Pod arkadami Rotovškega trga
z mestnim
mogli v mesto tujci ali sovraž niki.
Obrnem se proti toku reke. Na studenškem mostu so se pravkar prižgale prve luči. Po-naprej stoji Alojzijeva časi stopam proti sodnemu z znamenito ograjo - stolpu. Pred leti so ga obnovili, delom domačih kovačev, ki so Zakrpali so zidove in na novo s tenkim posluhom za umet- prekrili streho. V stolpu so se
Sodni stolp — prizorišče krutih obsodb lz prejšnjih stoletij
V daljavi zagledam vodne stol- več ne moli. Le vpitje otrok se pe, ki so bili nekoč povezani sliši okoli starih, polrazpadlih obzidjem, da niso zidov.
Mrači se, prvi zaljubljeni pari prihajajo po obrežju. Počasi odidem, saj vidim, da nimam več kaj iskati tu, kajti kadar se zaljubljenci začno sprehajati tod mimo, postane sleherni poskus kulturno zgodovinskega brskanja po našem mestu odveč	1. HERCA
LOJZE ZUPANC:
Lajnar svete družine
fcaložba »Obzorja«, Maribor, 1963
Mariborska Obzorja sodijo v ti-л aU> skupino redkih slovenskih za* OoŽb, pri katerih zavzemajo v {knjižnem programu dela domačih dkTtorjev prvo mesto. To je vsekakor pohvale vredno deistvo, eaj Obzorja s svojo založniško dejav-niostjo nedvomno mnogo prispevajo k dvigu kvalitete slovenske književnosti.
Zupančev »Lajnar svete družiine« »pomeni, skupno z »Mestom« Smiljana Rozmana, zanimivo tematsko uoviteto v naši literaturi. Gre za deset »slik iz predmeetia« (kot pra-ri avtor v podnaslova), povezanih r več ali manj sklenjeno pripovedjo celoto. Črtice, obarvane močno ivtobiografsko, nas povedejo v del ^ubljanskega predmestja Moste, v selo. Pisatelj razkriva pred bral-lem, v navidez svetlih barvah, živ-jenje delavske Ljubljane v letih ned obema vojnama. V bistvu pa e delo na^ralistično posnemanje •lesničnoefi, obsodba bede in praz-ine življenja predvojnega prole-nriata, mestoma pa se nam zdi kot arikaiura ali celo groteska te res-ičnosti.
Pred nami se zvrsti galerija najrazličnejših oseb in dogodkov, značilnih za tisti kraj m dobo. V prvih dveh črticah »Selo« in »Dvorišče« nas avtor seznani z osebami, ki jih bomo spoznali v ostalih
• • 'L
povestih. To eo navadni ljudje, prostodušni delavci v kemični tovarni, ki se zbudijo iz otopelosti le pod vplivom alkohola. Tedaj se spom-
mjo, da bi si pravzaprav zaslužili boljše življenje. Med nje so vpleteni razni posebneži, rentniki, ki so šilom razmer zašli v to predmestje; lukkoživke in končno premožen trgovec, ki hoče na račun teli ljudi obogateti, a mu to ne uspe. Njihova beda je namreč tolikšna, da še tako spreten trgovec ne uspe iztisniti iz njih dobička. Svoje skrbi utapljajo v pijači in zraven modru-
jejo o politiki in svojem težkem položaju (»Pri kurjem kašlju«). Njihovo edino zabavo, vsakoletno tekmovanje gasilskih čet, ki mu sledi veselica in seveda obvezen pretep, nam Zupanc z izredno barvitostjo in smislom za jezik prikaže v »Sveti kuzli«. Med vse te dogodke posegajo selski otroci, vedno lačni in kljun temu razposajeni, ki igrajo v vseh črticah pomembno vlogo.
Avtobiografski značaj povesti se najboli pokaže v »Ribji smrti«, ki je, poleg »Lajnarja svčte Dru-
žine«, pripovedno in stilno najizra zitejša črtica. Usodo predmestnega dekleta, ki sanja o ženinu iz »boljše družine«, a se končno poroči s sebi enakim delavcem, nam pisatelj predstavi v »Fini«. Lahkoživko, ki pravzaprav ne sodi v Selo, saj tukaj ljudje nimajo časa za zabavo, spoznamo v povesti »Frau Karbel«. V tej črtici ee še posebej izkaže Zupančev čut za naravno govorico, saj prav naturalistično posnema razne izraze in besede, značilne za selssko predmestje. Naturalistično najizrazitejša povest, kjer avtor brez
kakršnega koli prikrivanja slike bedo in nevzdržno družinsko živ? ljenje, je »Kuga«, Kolera, Lakota!* Zadnja črtica, edina, ki sega v olbj dobje okupacije, je »Putanelovq maščevanje«. Ta povest je sicer ne^ koliko neizrazita, a vendar zaživijd selski delavci, ki se prvič v življoj nju dvignejo v borbo za svoje pral vice, pred nami v pravi luči. j
Črtice, ki so vsaka zase sklenje'« na celota, so navidez čvrsfo pove-j zane. Toda če se bralec poglobi Ц delo, bo prav gotovo opazil, da sd nekateri opisi oseb in dejanj po« navijajo v različnih povestih po« vsem nespremenjeni. To ponavlja« nje kaže, da so črtice nas<ale vsa« ka zase in ne kot plod enkratnega pisateljskega izliva, kažejo pa tudi na pisateljevo kompozicijsko nedi« sciplino. Kljub vsemu pa bo knji« go, ki opisuje tako zanimivo snov« rade volje vzel v roke vsak, ki si želi ne preveč zahtevnega, pa vse« eno dobrega branja. Stilna dovrše« nost, izvirno posnemanje žargona! in verno slikanje, vse to odtehtd nekatere napake.
Pohvaliti je vredno tudi delo Ja« neza Vidica. Ta mariborski aka« demski slikar, ki je tudi sicer znan kot odličen ilustrator, v veliki me« ri pripomore, da Selo zaživi pred nami. Domiselne im preproste ilu« stracije poglavitnih likov in dogod« kov nam dajejo verno sliko živi je« nja v tem delavskem predmestju, ч Branko Maksimovič )
»RACO ROTAR: '
ODMEVI
Podgane
ljubijo življenje,
zato so predvsem previdne.
In imajo prav,
sicer bi lahko izgubile
smetišča, kleti,
odpadke in odtočne kanale.
dudje, ki tonejo v čas, »ostjo v sebi mir, repetanje zraka ti zvoke siren, rgtnjajo v megli, n ko Izginejo, stane dim i» valovi.
Krokar je ptič s kljunom in bodočnostjo, ker ni nikoli prezgodnji.
Važno je, ne biti prezgodnji, sicer vidiš agonijo in nehote
se vtisne v možgane.
Potem trgaš mrhovino s predsodki.
FRANČEK RUDOLF:
^ Veliho nebo
Hodi sem, hodi tja, saj nikamor ne prideš.
Hodi po rokah, obstani, teči, saj nikamor ne prideš.
Pojdi na levo, pojdi na desno, pojdi proti zvezdam, pojdi proti
zemlji,
saj nikdar ne zaideš.
Hodi sem, hodi tja, ne iznebiš se tega neba tega velikega neba, tega velikega neba.
VTIS
Drevesa se v večernem vetru na levo in desno ozirajo za ljudmi. Greva iz kina. Rad bi ti nekaj pomembnega povedal.
Luči so mirne, ljudi je mnogo in vsi gredo tako počasi.
Kako povsem razume njihove besede modrikasti asfalt.
Poljubi so cvetje,
toda nekateri so tudi uvelo cvetje
in gnilo cvetje.
4
Dekletca so kot potočki, toda nekateri potočki so blatni ali usahli.
Dnevi so prepredeni s soncem, nekateri pa tudi z jezo. Tako kot
danes,
ko si laževa v slovo.
Vladimir Gajšek:
METULJ
Ljubiva se sredi majskih dni ko s cvetjem je zasuta jama, veter ljubi drevje z nama drugače sama... sama
Tesno se k meni priviješ iz ust mi piješ vroče strasti.
Ljubiva se sredi majskih dni, glej, življenje je polno" sonca, ko večno zvestobo obljubljaš in se poljubljaš brez konca.
Vonj razkuštranih las odnaša veter v vas dreves — ljubimcev.
Ptice so umrle od petja.
Midva od cvetja.
In skozi les
šepeta začarani glas:
sama... čisto sama...
f ЈГ
h
Dya intervjuja
JlOUi JO SE ZHUH...
— To je nedvomno Petar	majo zadostne	vitalnosti ln
Spasov, ki je trenutno v	občutka za jazz.	Po drugi stra-
Ameriki. Dobil je namreč šti-	ni pa obstojajo	odlični samo-
pondijo znane bostonske »Jazz	ukl, ki ne vedo	mnogo o no-
Schoole«, kjer ima priložnost tah in podobni »navlaki« (tako slišati najboljše bobnarje vse- mislijo oni).
V okviru tradicionaineg a »Aprilskega študentskega tedna« je bil v sredini met eca organiziran zanimiv »Večer poezije in jazza«. V glasbenem delu programa je sodeloval jazz kvartet KllD Jože Hermanko. Mnogi poslušalci so bili presenečeni nad njegovo kvaliteto, saj je le 'malokdo vedej, da v Mariboru obstaja tak ansambel. Da bi ga predstavili tudi ostal Im bralcem Katedre, smo zaprosili dva člana tega ork estra, brata Kramer, da nam odgovorita na nekaj vpraš anj.
Vodjo sestava, ALBERTA KRAMERJA, smo vprašali, kako je sploh prišlo do ustanovitve kvarteta.
Jazz kvartet, ki je igral na omenjeni prireditvi, je bil pravzaprav sestavjen »ad hoc«, dalj časa pa že obstaja trio, v katerem Igrata razen mene še, brat Janko na bobnih in basist »Jumbo« Giber.
• Kako to, da ste v kvartet vključili ravno flavto, saj je to nekoliko nenavaden instrument za izvajanje jazza?
— Flavto smo vključili zato, ker je za tovrstno prireditev potrebna »intimna«, občutena glasba, flavta pa je s svojim nežnim	glasom	naravnost
idealna.
9 Kako Je pričel vaš orkester?
— Prvi nastopi tria segajo v leto 1960. Takrat smo nastopili na okrajni In nato na republiški reviji zabavnih in Jazz orkestrov. V Kopru, kjer je bil finale, smo dosegli velik uspeh in vsesplošno priznanje. Kasneje sva začela » bratom resneje študirati in *va zato glasbo pu3tila. Znova smo se zbrali ob lanskoletni »Katedri 62«.
9 Kaj misliš tl, kot izvajalec, o tej prireditvi?
— Na splošno je prireditev uspela, pomanjkljivi so bili le nekateri aranžmaji. Tak natečaj je vsekakor potreben, saj tvori presek skozi delo mariborskih glasbenikov.
9 Mnenja o mariborskem glasbenem življenju so si nasprotna! Kakšno je tvoje?
— V Mariboru delujejo samo zabavno glasbeni ansambli, saj je naš trio, oziroma kvartet, edini predstavnik jazza. Takšno stanje pomeni pravzaprav komercializiranje glasbe in se pozna tudi pri kvaliteti izvajanja. Prireditve, kjer sodelujejo orkestri, to so razni plesi, nimajo pogojev, da bi se glasbenik sprostil in zaigral kot čuti. Igrajo, ker pač morajo igrati, in le kadar Je razpoloženje posebno ugodno, pride do Izraza improviziranje, ki je podlaga kvaliteti.
• Ali lahko označiš katerega izmed pianistov za svojega vzornika?
— Ne bi mogel reči, da imam sploh kakšnega vzornika. Vsak pianist teži za tem, da bi odkril svoj lastni stil. Pač pa mi ugajajo Ahmed Gamal, Horres Silver in Dave Bru-beck.
• Kateri jugoslovanski jazz orkester meniš da je najboljši?
— Nedvomno Zagrebški jazz
Da se ne bi Albert ob množici vprašanj preveč utrudil, mu je na pomoč priskočil brat Janka, ki v triu igra bobne.
9 Kaj te Je privedlo do jazza?
— Z bobnanjem sem pričel pred kakšnimi petimi leti. Brat je namreč nekoga potreboval, da bi ga spremljal ob njegovem »jazziranju«. Tudi sam sem začutil veselje do jazza in še posebej do bobnanja.
9 Po katerem bobnarju se vzgleduješ?
— Najbolj me je navdušilo igranje Italijana Johna Mo-rella, ki je član znanega orkestra Dava Brubecka. Ob poslušanju tega odličnega glasbenika sem spoznal, da boben ni samo zato, da drži ritem, ampak ga lahko popolnoma enakopravno uporabljaš kot inštrument za Izražanje raznih idej in čustev, kot Je to pri ostalih inštrumentih.
9 Kdo je po tvojem mnenju najboljši jugoslovanski bobnar?
ga sveta, kar mu bo gotovo dosti koristilo.
9 Ali imaš o mariborskem jazzu enako mnenje kot tvoj brat?
— Da, podobno. Kvaliteta jazza se ne bo tako dolgo dvignila, dokler ne bo teoretično znanje o inštrumentih večje. Nesreča je namreč v tem, da tisti glasbeniki, ki imajo teoretično podlago, ni-
9 Ker si že oženjen, nam boš lahko odgovoril, v koliki meri vpliva družinsko življenje na glasbenikov razvoj?
— Ne bi mogel trditi, da družina vpliva na moj razvoj negativno, pač pa se pojavlja drug motiv, to je vprašanje časa. Glasbenik mora namreč čimveč vaditi in tudi družina zahteva dosti časa. Dvema gospodarjema pa je težko služiti.
Priljubljeni orkester Alberta Kramerja
IH NEZNANI
NK Branik je z uvedbo plesov V hali C nehote naredil uslugo tudi mariborski zaba vnl glasbi. Ta ples je namreč edina stalna prireditev v Mariboru, kjer imamo priložnost slišati mlade mariborske pe vke in pevce. Razen že priznanih pevcev, kot so Lidija Kodri č, Ervina Stelcl, Damjan Kata-linič, so se tukaj izkazali še nekateri mladi talenti kot: Kastelic, Petrovič, Jug, Rožman. Poiskali smo »Alfija« Nipiča, najperspektivnejšega med njimi, in mu zastavili nekaj vprašanj.
Kje se je začela tvoja' pot 9 Navadno ima vsak mlad
pevec svojega vzornika. Kdo je občinstvu tvoj vzornik?
Celentano. Sicer
kvartet. Ta ansambel je se-stavljen iz samih odličnih so-k zabavni glasbi, listov, ki so enako dobri tudi — Prvič sem se
v skupinskem igranju. Dobra predstavil v redni oddaji radia _ Adriano
igra v hali C. Voaeli me, da se pojavljajo ansambli z električnimi kitarami, toda morali bodo še dosti vaditi, da bodo uspeli.
9 Kateri izvajalci zabavno glasbe ti v jugoslovanskem merilu najbolj ugajajo?
— Od pevcev bi to bil Ivo Robič in kvartet 4 M, med orkestri pa so mi najljubši »Atomi« iijr »Bele strele«.
9 Kakor je znano, letos »Katedre 63«, natečaja za naj-
Nipič — pevec, ki sl hitre utira pot k uspehu
sta bila še dva zagrebška or- Maribor v nedeljskem feljtonu. pa prav rad poslušam tudi Pata boljšo popevko Maribora, ne kestra. Svarcev jazz orkester Nato sem odšel v brigado na Boona.
je bil pred leti eden najbolj- avtocesto v Srbijo, kjer sem pel џ Mnogi popevkarji radi polih v Jugoslaviji, podobno tudi brigadirjem in se tako tudi iz- jej0 tudi jazz (tako vsaj trdijo), orkester Dražena Boiča, le da popolnjeval. Kasneje sem na“ A1j ee tudi tl zanimal zanj? igra ta v zadnjem času samo stopal še v hotelu Triglav v _ prirnati m(>ram, da se z še zabavno glasbo.	K°P™ ln na raznih mladins jaMom še nlsem tako dobro se.
9 Do sedaj si igral le v ma- ^а|ег| dogodek je bil po znanil, zato tudi nimam poseb lih zasedbah Ali te ta zvrst |y	mnenju	naJodločilnejšl	“*“*	"	’
posebej privlačuje?	y tyoj, pevsk, karleri?
— Čutim, da se lahko po- _ Mislim, da je bilo to ta-polnoma sprostim ln igram kratj ko sem v Ljubljani na tako kot čutim, le v malih za-oddaji RTV Ljubljana zasedel sedbah. Tukaj pride tudi naj- prvo mesto. Takrat so m; na bolj do izraza sodelovanje rtV obljubili, da bom dobil šti-med inštrumenti, kar je v jaz- pendijo, in da se bom lahko zu zelo pomembno.	glasbeno izobrazil.
9 Ali meniš, da bi bili do- џ Cesa se ne spominjaš rad? volj sposobni za nastop na fe- _ v velik] zadregi sem bil, stivalu jazza na Bledu?	ko je bna v Mariboru prvič prl-
— Na ta festival Je bil naš rejena Sončna ura. Takrat bi trio že povabljen, toda pova-se naj predstavil mariborskemu bilu se nismo odzvali. Tak na- občinstvu, a sem bil na nesre-stop zahteva obširne priprave, čo močno prehlajen, tako da toliko časa pa zopet nimamo, sem deloma razočaral.
ne želje, da bi ga pel.
9 Ali si želiš postati poklicni pevec?	/
— Vsekakor. Mislim, da je to velika skrita želja vsakega popevkarja-amaterja.
9 Ce bi imel prosto Izbiro, katero pesem ln v čigavi spremljavi bi najraje zapel?
— Young ones s Shadovvsl.
9 Kaj misliš o mariborskih
zabavnih orkestrih?
— Orkestrov je zadosti, le njihova kvaliteta Je problema, tična. Mislim, da Je še najboljši Rodovškov orkester, ki
bo. Kakšno je tvoje mnenje o tem?
— Ta festival je bil potreben, zato mislim, da bi morali najti potrebna sredstva in ga kljub vsemu organizirati.
9 Cesa si najbolj želiš?
— Zelo rad bi se glasbeno izpopolnil in obiskoval glasbeno šolo. Hotel bi postati dober pevec in imeti hvaležno občinstvo.
9 Kaj misliš o mariborskem občinstvu?
— Mislim, da je najboljše v Sloveniji, saj se za glasbo it-rodno zanima, je glasbeno razgledano in ve, kaj je dobro in kaj ne.
9 Kje trenutno poješ?
— Za sedaj pojem na mladinskem plesu na II. gimnaziji in v kavarn! Astoriji.
Branko Maksimovič
V Umetnostni galeriji si lahko ogledate zanimivo razstavo treh slikark: Vesne Borčič, Eme Bursač in Milene Lah. Vse tri so študirale v Zagrebu in so že mnogo razstavljale pri nas in v inozemstvu, posebno Vesna Borčič.
Glavna značilnost slik vseh treh slikark je ženskost. Zadostuje, da stopiš v sosednji razstavni prostor in se ozreš po tam razstavljenih slikah iz stalne zbirke, ki so jih naslikali moški in že opaziš razliko. Na delih slikarjev so črte in barve razgibane v medsebojnem spopadu, pritegnejo nas tudi miselno in imam občutek, da slikarji sproti nekako dvomijo v to, kar izražajo. Slikarke pa dojemajo svet skladno. To, kar jih je prevzelo, sprejemajo z mirno vdanostjo kot nekaj, kar pač je. Vseeno, katera njihova dela gledaš: tople pokrajine Eme Bursač, na različne načine izraženo hrepenenje Milene Lah drobne barvne pravljice Vesne Borčič. Nikjer sledu kakšne besne Van Goghove dialektike. Vse je tako preprosto in
razumljivo. Medtem ko so moški iskalci, bojevniki, pogosto nasilni proti svetu in samemu sebi, dvomijo in omahujejo in v istem hipu gredo preko vseh čustev, samo da bi odkrili resnico, in potem so naenkrat zopet povsem nerazumni, imajo ženske to, kar čutijo, za del sebe. Ne dvomijo v svet, ki jih obdaja, niti ne prihajajo v resnejši konflikt z njim. Ne preobračajo ga po svoji volji in si ga ne skušajo prilagajati, temveč se mu same prilagajajo.
In tako moram, ko gledam razstavo treh slikark in potem še stalno zbirko ne glede na razlike v izbiri motivov in sloga, ne glede na vplive različnega okolja, predvsem poudariti razliko med spoloma. Slikarke so žene, matere, nezapletene po svojem ^ačinu dojemanja sveta, mirno čust-' ne, same v sebi zaokrožene kot »kapljice deževne« (če uporabim Glazerjev izraz).
Iskanje, boj, miselni spopad s svetom, ki daje moškemu življenju smisel, zamenja pri
ženskah tiho porajanje in oblikovanje. Tudi ko se Milena Lah, najpogumnejša izmed treh slikark, spusti s svojimi pticami v prostor, v vesolje, ji tega ne moremo čisto verjeti: preveč je zvezana s svetom in zato je to, kar pove, bolj podobno snu kot dejstvu.
EMA BURSAČ razstavlja olja. Njena priljubljena tema so pokrajine. Slike so zelo umirjene.
MILENA LAH je najpogumnejša, pa tudi najbolj patetična. Značilni so že naslovi:. Kovinska ptica, Skozi čas in prostor, Ob osvoboditvi Istre, Dekle in ptica itd. Razstavlja olja in grafike.
VESNA BORCIC pa se je lotila slikanja na abstrakten način. Mislim, da abstraktno slikarstvo njeni ženski naravi ne ustreza najbolj. Vse te njene slike so primer preprostega abstraktnega slikarstva. Ni kontrastov, ni gibanja, ki bi pri takem načinu moralo najbolj priti do izraza.
Franček Rudolf
Milena Lah: Pribežališče
Vizjak
Marija:
Korak pred odločitvijo
Zrelost — kompromis z mladostjo?
Kompromis je beseda, ki za -■•večino ljudi ne zveni privlačno. Za tiste, ki vstopajo v kompromise, pravimo običajno, da so slabiči. Toda kompromis iz ljubezni je vse nekaj drugega. To je spontan proces želja po priznavanju obveznosti do človeka, ki bi ga radi zadržali zase.
Dejali smo, da je danes intimen odnos med partnerjema, njuno medsebojno razumevanje in navezanost najmočnejša komponenta, ki lahko zagotovi stabilnost zakonske zveze. Zakonska zveza bi naj pomenila izpolnitev naših najglobljih potreb po občutku sreče. Ker pa je izbira neodvisna od pritiska od znnaj in pogojena samo po paših notranjih željah, predstavlja izbira zakonskega tovariša danes večji problem kot včasih. Večji ravno zaradi tega, ker se zavedamo, vsaj morali bi se povsem zavedati, da s samostojnostjo izbire nalagamo na svoja ramena tudi vso odgovornost in obveznosti, ki tej izbiri sledijo.
Iz vsakdanjih izkušenj vemo, da na ulici in kjerkoli srečujemo ljudi, ki nam lahko v trenutku vzbudijo željo po zbližanju. Bežno srečanje in trenuten zunanji stik z nekom nam običajno vzbuja občutke fizične privlačnosti. Največkrat pa se nam dogodi potem, da po kratkem pogovoru z izbranim bitjem, z zunanjo privlačnostjo, uvidimo, da se njegova notranjost še zdaleč ne ujema z zunanjostjo. Narava ustvarja ravnotežja in redko katero živo bitje obdari z navidezno popolnostjo. Ce zaradi tega, ket si nočemo nekaterih stvari pri-
znati, za katere vemo, da niso povsem v redu pri nekom, podležemo miku lepega obraza ali telesa in zanemarimo drugo nič manj važno plat te vezi, se nam zelo lahko pripeti, da obžalujemo svojo prisiljeno 'slepoto takrat, ko je že prepozno.
Razumljivo je in neobhodno potrebno, da je občutek telesne privlačnosti tisti osnovni impulz, ki nas vodi k zbližanju z nekom v želji po ljubezni. Toda pravo čustvo ljubezni vsebuje še veliko drugih elementov, kajti človek ni samo biološka zmes čutnosti telesa. Čustvo ljubezni nas plemeniti, vzbuja v nas občutke lepote, prijateljstva, občudovanje in spoštovanje partnerja, potrebo po priznavanju vrednosti nas samih, občutek zadovoljstva, kadar s svojimi dejanji osrečujemo, občutek posedovanja in želja po lastni pripadnosti itd. Čustvo ljubezni v vsej svoji popolnosti predstavlja hrano in moč za življenje, mora nas voditi preko vseh prijetnih in neprijetnih stvari, ki so s tem emocionalnim stanjem povezane in izvirajo iz okolja ali iz nas samih. Vse obljube in pričakovanja, ki jih ljubezen daje ali želi sprejeti, zahtevajo človeka, ki je z možen ustaljenega čustvovanja in ravnotežja, ustaljenega razpoloženja in trajne naklonjenosti. Samo fizična privlačnost ne mote med dvema človekoma nikoli ustvarjati trajne naklonjenosti. Koliko odvečnega časa ostane v enem samem dnevu tistim, ki niso iskali v ljubezni ničesar drugega, koliko neizpolnjenega časa v naveličanosti in dolgočasju, če ni med njimi besed ali skupnega iskanja v podobnih interesih ali nagnjenjih, skupnega pogleda na ne-
katere probleme in njih reševanje.
Imela sem priložnost opazo vati mlada človeka, ki sta sklenila zvezo nedavno. Dekle je bilo staro r8 let, on morda dve leti starejši. Zasledovala sem njuno ljubezen na plesih, v kavarnah in zopet na plesih. Potem se jima je rodil otrok. Zaradi njega sta sklenila zvezo in ljubezen, ki je bila poprej tako lepa in brezskrbna, se je začela krhati. Mladi oče se je naveličal otrokovega jokanja, vračal se je domov pozno ponoči in iskal družbo prijateljev. Imela sem občutek, da jim zavida brezskrbnost. Njegov notranji odpor proti obveznosti, ki si jo je naložil, je bil vedno večji, dokler ni samega sebe lažno prepričal, da pravzaprav nima nobenih obveznosti. To prepričanje je v veliki meri izviralo iz reakcij mlade žene,'ki je igrala navidezno indiferentnost do njegove trajne odsotnosti z željo, aa bi cenil njena upoštevanja, in mu je pustila prosto pot. Poiskala si. je sama izhoda na drug način in se zabavala v drugem okolju. Spet iz istega vzroka. Lovila sta se z zaprtimi očmi, premlada, da bi na razumen način spregovorila drug z drugim, si priznala, da kljub vsemu igrata in da si še vedno nekaj pomenita, odklanjala sta iz otroške trme vsakršno naklonjenost in se zazibala v prevaro, da sta drug drugemu dolgočasna- in nepomembna. Zdaj bežita vsaksebi, iščeta ljubezni drugod, vendar pa sta sama sebi odveč, ker nista iskrena. Kadar se potem odločita, da bosta preživela večer skupaj, se izgubita v družbi prijateljev, da v njej skrijeta svojo igro bojazen pred pogovorom in občutek krivde. Nju-
ne besede pristajajo v prikritih zbadanjih, namigovanjih in cinizmu, ki morda nehote, pa vendar vedno bolj veča fazda-ljo med njima.
In če se sedaj vprašamo, kaj je vzrok vsemu temu, ni tako težko najti odgovora. Osnova vsemu je nezrelost, mladost brez izkušenj, ki se upira nesvobodi. In to v večji meri pri fantu in v manjši meti pri dekletu. Materinstvo opravi pri dekletu-ženi odločilni preskok, tisto potrebno spremembo v pozitivnem smislu, pri kateri fant, če je tako mlad, ni skoraj nič udeležen, saj ima ves čas, čeprav tega noče nikoli priznati niti preti sabo,' kaj šele Pie d. drugimi, občutek, da je bil v nekaj prisiljen, zaradi časti, zaradi družbenih norm. Ni res;' da popolnoma umikam iz tega ljubezen. Ljubezen je obstajala in še obstaja, to je nedvomno, a znašla se je v neprijetnosti, v kletki, ki ji jemlje 6at.
Ničesar ne posplošujem. Rada bi povedala še samo to: preden storimo korak pred odločitvijo in sc vprašamo, ali smo v zadostni meri spoznali sebe in njega oziroma njo, ali se resnično zavedamo trajnosti svoje naklonjenosti, ali se 9, polni meri zavedamo kaj pričakujemo in kaj lahko pričakujemo od svoje odločitve -» kakšen odgovor lahko s sigurnostjo najdemo: da ali ne? Da in ne se prepletata, boste dejali, ker človek je živo bitje, dazin ne se prepletata zaradi ljubezni, ki ne pozna mateina-da in ne se preživimo sami, prav. Toda vprašamo s6 tudi ugotovimo lahko, kaj je močnejše. DA ali NE?
(Konec)
Ob razstavi v Umetnostni galeriji
Žene - slikar hc
>
K
H
o
Kdo pa je ta?
O.nič posebnega,osivel je zaradi prevelike družbene.aktivnost 11
Ul
H
STUT>€NTCKI FESTIHL
Kaj pa tukij obnavljaj«?
. Saj ne obnavljajo,aamo 1abstraktne slike ao odstranili!
Priporočilo bolečim organizatorjem študentskega festivala!
Iščemo konstruktivnih člankov!J
3
Ali ai ze slišal,da se je pri Odboru pokvaril telefon?!?
Več pozornosti štiidifu tii|ik jezikov
Zaskrbljujoče je dejstvo, da navzlic vse večji potrebi po ljev se uči angleški in nem-znanju tujih jezikov, bodisi zaradi študija tuje literature, ški jezik. Razen študentov neposrednih stikov s tujino ali splošne jezikovne razgleda-	študira	jezike okrog
nosti, ki je v veliki meri pokazatelj kulturnega nivoja ne- J*00 zunanjih slušateljev, in
kega naroda, med našo mladino ni dovolj zanimanja za s° *jah_ Razveseljivo Je d”j-učenje jezikov. Na višjih šolah se srečujemo s problemom, gtv0 da ge ziastj vefja po(j-ko se študentje ne morejo posluževati tuje literature prav jefja zavedajo nujnosti zna-zaradi neznanja jezikov. Prav zdaj se daje v študijskih pro- nja jezikov in tako pošiljajo gramih študiju jezikov največji pomen, ker to zahteva na tečaje cele grupe. Ko se praksa in tu se srečujemo s problemom nezadostne zainte- bodo tega zavedeli povsod in resiranosti, saj so redki študentje, ki se fakultativno ali sa- stimulirali učenje in znanje mostojno uče jezikov, in tudi znanje, ki ga imajo iz srednje jezikov, se bo interes za jezi-šole, ne ustreza.	ke nedvomno povečal.
Pri pouku tujih jezikov od- pri pouku tujega jezika po	MODERNE METODE
igrava najpomembnejšo vlo- tej ali oni metodi doseči za- so ei\a osnovnih značilnosti go Zavod za tuje jezike. Zato dovoljive rezultate, Če imamo P2 kovanju zavoda. Na r»ncrpHnif>mn	misli nrimpmp učbenike, dobre VEKS pievladuje le kombi-
Ob spomeniku na Rašici	J
TEDEN PRAVNIKOV
Na povabilo Zveze študentov ljubljanske Pravne fakul-* tete so predstavniki študentske organizacije VPS zadnja dva dni sodelovali na »Tednu pravnikov«. Program je obsegal športno tekmovanje in ogled prve požgane slovensko vasi — Rašice.
posredujemo nekatere misli direktorja tega zavoda, profesorja Antona Kolarja.
IZREDNO VAZNE SO METODE POCKA JEZIKOV
Metode poučevanja jezikov so odvisne od več faktorjev: od stopnje obvladanja jezi-
primerne učbenike, dobre	...	,
strokovne kadre, krog priza- n>rana klasično-avdiovizuel-devnih slušateljev in zadovo- pa, metode.. Klasična V do-ljivo število ur. Število dveh kajšnji meri zato, ker. pouk ali treh ur jezika na teden nima samo utilitarnega v ca. sedmih mesecih pouka obeležja, temveč ima namen, v enem študijskem letu je dat* študentu slrsi pogled v kajpada absolutno premalo, jezik s solidno slovstveno Ce k temu dodamo še pre- osnovo, medtem pa v inten-cejšnjo nezainteresiranost ne- zivnih te^aijh dosledno upo-katerih slušateljev, neredno rahljajo AV-sredstya, ker je obiskovanje predavanj itd., osnovni namen dati slušate-je nujna posledica nezadovo- 4cna potrebno vnanje za ljivo znanje. V ilustracijo ta- vsakdanjo prakso in jih zato kega odnosa samo en primer navajajo predvsem na pravi* z VEKS: minila je sedma ura *ea pogovorni jezik, zjutraj, prikupni razred ča- Za tak način pouka ima ka s svojo opremo, profesor- zavod na razpolago tudi vsa jem ali tehnikom slušatelje; razpoložljiva AV-sredstva, prideta dva, čez čas še dva skripta, originalno spikirane ali trije in tu se ustavi oziro- magnetofonske posnetke, dia-ma začne delo: ponavljanje pozitive in filme. Zavod ima te ali one partije na magne- na razpolago poseben foto-tofonskem traku oziroma s laboratorij, kjer slušatelji v slušalkami.	dobro akustično izoliranih
Kaj je torej storiti, kaj po- kabinah in ustreznem am-praviti na tem področju? Da- bientu Poslušajo, ponavljajo tl pouku tujih jezikov na ‘n memotirajo gradivo. Pred višji šoli mesto, ki jim gre, tem pa je važna obdelava si-povečati število ur, nenehno tuacij (lekcij), kjer se naj-Prof. Anton Kolar	izpopolnjevati metode in PreJ ?s kratkim uvodom
.	.	učna sredstva ter med sluša- ustvari ustrezna atmosfera,
ka, od vrste gradiva, ki se telji vzbuJat, lnteres ,n vzga_ nato se začne reprodukcija obravnava, od števila razpo- jat, Hst, od k, 5tudlj situacije Najprej vizualna s ložljivih ur, od števila s uša- tujih jezikov nuJno zahteva, f.lmom in diapozitivi in nato teljev, učitelja itd. Ce bi bili Prav gotovo „jjj uprave viš- v Intervalu nekaj sekund še na uporabo primerni učbeni- jih ш „ш njih siuSateIji ne zvočna reprodukcija. Profe-k. in ustrezajoča AV-sred- želijo, da bi se določena brez- sor daJe posamezne stavke
'	... perspektivnost na tem pod- oziroma miselne celote in še
ročju v bodočnosti mašče- potem po ponovni reproduk-vala.	ciji slušatelji ponavljajo z
USPEŠNO DELOVANJE imitacijo pravilne izreke in ZAVODA	intonacije. Tretje poslušanje
Zavod za tuje jezike je je je faza ponavljanja in me-ustanovila VEKS zaradi ve-
stva, zadovoljivo število tedenskih ur, bi se kazalo odločiti za intenzivno metodo. Le-ta goji predvsem pogovorni jezik — kolokvialni govor. Glede na cilj pouka tujih jezikov na višji šoli bi samo ta metoda morda ustre-
zala le na I. stopnji, ne pa likega pomena, ki se daje moriranja ter utrjevanja,
pozneje, ko je treba obrav- poučevanju jezikov na tej kjer profesor še posebej skrbi navati krajše in daljše se- šoli in na iniciativo Zavoda za pravilno izgovarjavo. Za stavke s terminologijo stro- SRS za tehnično sodelovanje tern s]edj dej0 v fonolabora-i._ 1.1 i- .1..«_._1Д1	s tujino. Ob začetku zimske- ,	'
ga semestra se je zavod po-	potem	profesor	me-
ke, ki jo slušatelji študirajo, Na tej stopnji se moramo za-
dovoljiti predvsem s tradi- polnoma osamosvojil in ima tode konverzacije v slikah cionalno ali kombinirano me- tudi lastne organe samo- (diafilmih) utrjuje in kontro-todo, pri kateri pa je treba v upravljanja in je finančno lira znanje obdelane situa-obliki dialogov aktivizirati popolnoma samostojen, saj ves kolektiv slušateljev. Mor- formira dohodek s svojo de- cl]e’
da bi bilo koristno uvesti v javnostjo, ki zajema v glav- Skrajni čas je, da se po-1 in 2. letniku dodatne obli- nem poučevanje jezikov na učevanje tujih jezikov na-ke študija v seminarskih va- VEKS in organizacijo števil- sp|ob na viSjih šolah bolj 'jah ali krožkih, kot se delo- nih tečajev za sodelavce iz	.	„
ma že izvaja na VEKS V teh podjetij, zlasti iz komercial- razžln' t0 pa bo uspe5no sf" dodatnih urah bi se utrjeva- nih in takih služb, kjer je veda le ob uporabi uspešnih, lo strokovno gradivo, deloma znanje tujih jezikov pri sodobnih metod in sredstev pa bi se gojil pogovorni je- vsakdanjem delu potrebno in ge že ugotavljamo da je zik po intenzivni AV-metodl Zavod poučuje glavne evrop-	tezikov Dotreb-
v predavalnici ali jezikov- ske jezike: angleščino, nem- J J J	P
nem laboratoriju Dejstvo pa ščino, francoščino, ruščino in no> Je treba tudi nujno žrtvo-je. da je moč na višji šoli italijanščino. Največ slušate- vati potrebna sredstva.
Študentje po svetu
• A I 2 I r:
Alžirsko ministrstvo za mladino in šport je organiziralo posebne tečaje za kadre v vodstvih mladinskih organizacij. Nekaj teh tečajev so vodili tudi jugoslovanski mladinci z namenom, da bi seznanili alžirsko mladino s prostovoljnimi delovnimi akcijami. Pobudnik za to je bil predsednik alžirske vlade Ben Bela.
V zvezi s tem je zaprosil list »El mudžahid« — organ političnega biroja FLN — našega ambasadorja v Alžiru tov. Nijazija Dizdarevida za kratek intervju, v katerem je tov. Dizdarovič prikazal delo prostovoljnih akcij mladine v Jugoslaviji od leta 1942 do danes,
• Beograd:
Te dni je bil na obisku v Jugoslaviji Jean Louis Roure, podpredsednik sindikalne komisije ENEF na Nacionalni šoli političnih ved v Parizu. Ob tej priliki je v razgovoru z našimi študenti podal svoje mišljenje o trenutno najaktualnejših vprašanjih iz življenja francoskih študentov. Na obisk v Jugoslavijo je prišel na povabilo UO ZS beograjskih univerz.
• Rimini:
Od 8. do 10. aprila je bil v Riminiju deseti jubilarni kongres Nacionalne unije študentov Italije. Kongresu Je prisostvoval Miodrag Orlič, član predsedstva CO ZŠJ. Študenti Jugoslavije in Italije že več let uspešno sodelujejo s seminarskim reševanjem skupnih vprašanj na kulturnem področju ter pri delovnih akcijah.
• Beograd:
25. marca je bila v Beogradu ustanovljena Konfederacija afriških študentov nacionalnih združenj v Jugoslaviji. Konfederacija združuje študente Združene arabske republike, Maroka, Tunisa, Malija, Toga, Gane, Nigerije, Severne in Južne Rodezije in Siera Leone. O ciljih in nalogah Konfederacije so govorili člani Izvršnega komiteja Leili Almed, predsednik (Maroko), Azuz Muhamed, sekretar za informacije (Tunis), Diara Fusein, generalni sekretar (Mali), Oliver Came (Rodezija) in El Habain (ZAR).
Na posnetku г leve proti desni: Oliver Cama. Leill Ahmed, Fusein Dlara in Azuz Muhamed
' ■■■ Ш	•	■/
'.h<*4ЛЛ»® • & 4?*
Mladinec na delovnem mestu
OB
ROBU
Vedno le govorimo o naših zabavah, »kulturnem izživljanju«, le redko kdaj pa pokažemo realne rešitve. Govoriti, da bi morali bolje organizirati prireditve, da bi morali skrbeti za kvalitetnejši program, da bi morali to in ono. Kolikokrat smo že rekli, da bi lahko na prste prešteli, koliko kvalitetnih zabavnih prireditev je bilo v zadnjem času v Mariboru. Tokrat bi spregovoril le o eni realni rešitvi - o mladinskem plesu. Trenutno imamo dva osrednja mladinska plesa (mladinska zato, ker so vsi obiskovalci mladi ljudje) in sicer v hali C in na drugi gimnaziji. Ne bi hotel razpravljati o tem. ali so ti plesi primerni ali ne. Tudi o tem smo že govorili in rekli, da bi moral mladinski ples izgledati drugače. Morali bi čutiti, da je res mladinski ples na dostojni ravni in ne (naj se izrazim z besedami profesorja ene izmed srednjih šol) lovišče najrazličnejših frajerjev, tistih v ozkih kavbojkah in tistih s črno obleko in malomarno zavezano kravato.
Mladinski ples naj ne bi bil samo ples, ampak bi moral imeti tudi primeren zabavni program. Ravno ta ugotovitev je rodila pred časom živahno polemiko. Zanimivo: vsi so bili za to, toda nihče ni vedel, kako bi se naj to izvedlo. Društvena komisija pri OK Z MS je v zimskem času poskušala organizirati takšne plese v domu JLA, vendar brez uspeha. Do plesa s programom sploh ni prišlo, ker je bilo še mladincev za ples premalo.
Vendar smo imeli primer, ki je pokazal in dokazal, da je mogoče mladinske plese v redu organizirati To je bil brigadirski večer, ki ga je ob koncu preteklega meseca organiziral občinski komite ZMS. Glavna točka večera je bil ples (razumljivo), toda pred plesom je bil izvajan zelo prijeten program. Sodelovali so mladinci iz večine mariborskih srednjih šol. Res je bil program malo daljši, toda nihče ni negodoval. Nasprotno, Ob koncu so se zbrali mladinci okrog odra in pridno sodelovali s kvartetom, ki je nastopal (program je pokazal, da imamo pri nas mnogo talentiranih pevcev, recitatorjev in igralcev, le poiskati jih je treba). Programu je sledil ples, tokrat res mladinski. Ni prišlo do nobenih izgredov, kljub temu da so točili alkoholne pijače v bifeju doma JLA. Po plesu sem se z mnogimi pogovarjal o tem večeru. Vsi so pritrdili, da doslej še niso bili na tako prijetni mladinski zabavi.
L. Kopus
pmzvaiiilcev
MARIBOR — V zadnjem 6asu so se V večjih tovarniških mladinskih aktivih vršile proizvodne konference. O namenu in delu teh konferenc smo se pogovorili s tov. Mazejem Gorazdom, predsednikom idejno-vzgojne komisije pri OK ZMS v Mariboru.
O Kakšen je namen proizvodnih konferenc?
— Da bi se mladi proizvajalci tesneje povezali s problemi na delovnem mestu, posebno sedaj, ko so aktualna vprašanja večje produktivnosti, odnosov v kolektivu
in delitev osebnega dohodka, smo sklenili, da se posebno posvetimo organiziranju proizvodnih konferenc..
• Kakšna je bila pri tem pomoč vaše komisije?
— Za sistematično delo proizvodnih konferenc, za njihov stalni napredek, da bi postale nekakšne tribune mladih proizvajalcev, skrbijo ideološke komisije. OK ZMS je do sedaj organiziral v šestih občinah posvetovanja. Ugotovili smo, da mladi proizvajalci pravilno pojmujejo vso težino problemov. Edina negativna stran je v tem, da
se mnoga stališča in sklepi ne prenašajo vedno na obravnavo v samoupravnih organih in forumih političnih organizacij.
• Kaj je osrednje vprašanje v razpravah?
— Razumljivo, da je eno poglavitnih vprašanj proizvodnja in vprašanje produktivnosti. Kar se tiče proizvodnje, je s tem ozko povezano tudi vprašanje izvoza in nabave produktivnega materiala.
Drugo osrednje vprašanje, s katerim se mladina srečuje, je delitev dohodka. Pri tem lahko ugotovimo, da je politična bitka na tem področju že dobljena. Gre le še samo za razna odstopanja od že sprejetih načel in to predvsem v manjših kolektivih, kjer še decentralizacija ni tako poglobljena.
Proizvodne konference so pokazale, da je te probleme potrebno reševati že v ekonomskih enotah, kjer se ta odstopanja jasneje odražajo v konkretni praksi. Uspeh bo dosežen samo takrat, če bodo mladi proizvajalci, člani samoupravnih organov, aktivneje prenašali določila, razna stališča in sklepe na samoupravne organe ter druge forume, kjer se ta problematika rešuje.
• Verjetno so razpravljali tudi o drugih vprašanjih, ki niso v direktni zvezi s proizvodnjo?
— Da. Poleg vprašanj proizvodnje se je mladina srečavala s vprašanji, ki zadevajo področja štipendiranja, delitve stanovanj, vprašanje letovanj, rekreacije in drugih odnosov v kolektivih.
Pri vprašanju delitve stanovanj je prišlo do izraza vprašanje, kako se ta stanovanja delijo in kriteriji za delitev stanovanj.
Kljub priporočilom najvišjih vodstev SZDL in ZMS, da se pri nadaljnji graditvi stanovanj oddvoji več sredstev za graditev samskih blokov, je to priporočilo naletelo na pravilen odziv v našem okraju le v Metalni, železarni na Ravnah, Konstruktorju in TAM. To so podjetja, ki velik del svojih sredstev oddvojilo za samska stanovanja.
V ostalih podjetjih ta priporočila še niso rodila rezultatov, v kriterijih pri delitvi
stanovanj pa se upošteva delovni staž in druga neobjektivna določila. Mladi proizvajalci upoštevajo konkretne možnosti podjetij, posebno manjših. Prišlo je do mnenja, naj, bi se manjša podjetja orientirala predvsem na to, da svoja finančna sredstva združujejo v skupne sklade in s skupnimi močmi rešujejo stanovanjsko. problematiko. ‘
• In politika štipendiranja?
— Pri obravnavanju tega problema je prišlo do izraza nerealno in nesistematično kadrovanje podjetij. Mladi proizvajalci, predvsem v večjih tovarnah, kot so MTT, TAM, Mura in Panonija, menijo, da je nujno, da pri nadaljnjem kadrovanju uporabimo večjo sistematičnost in da se na osnovi raznih analiz skuša vprašanje štipendiranja pravilno rešiti.
• Kakšen je bil dosedanji uspeh konferenc?
— Z ozirom, da so proizvodne konference za mnoge mladinske organizacije v gospodarstvu mariborskega okraja nova oblika delovanja, smatramo, da so prvi koraki na tem področju bili do sedaj še kar uspešni. Ti prvi koraki so storjeni predvsem v murskosoboški občini v Muri, Pomurki in Panoniji, medtem ko v TAM, MTT, EM in železarni na Ravnah ta oblika predstavlja eno glavnih področij, katerim so mladi proizvajalci do sedaj posvečali največ pozornosti.
Opaža se, da vodilni organi v ekonomskih enotah in podjetjih večinoma aktivneje sodelujejo pri razpravah.
• Kakšni so načrti za bodoče?
— Vse bolj prihaja do izraza potreba, da se ta oblika dela prenese na področje kmetijskih zadrug, kombinatov in gospodarstev. Predvsem zaradi tega, ker kmetijska proizvodnja dobiva vse bolj organizirane oblike in je tudi problematika v kmetijstvu ravno tako pereča kot v industriji. Mladina na kmetijskih podjetjih ima mnogokrat premalo besede pri odločanju in je skrajni čas, da dobijo ti mladi proizvajalci mesto, ki jim pripada. Začetni korak bodo proizvodne konference. Slavko Pukl
DOPISNIKI
Iz mariborskega okraja gre letos na zvezno delovno akcijo okrog 500 mladincev. Tako bodo šle tri srednješolske brigade in ena kmečko-de-lavska. O lokalnih delovnih akcijah vemo le malo. Mladina občine Center bo gradila cesto v Jakobskem dolu. Pri tej gradnji bo sodelovalo 60 mladincev. Mladina iz občine Maribor-Tabor pa se bo tudi letos udeležila akcije v Zemunu. Na tej akciji so sodelovali že lani in je bila njihova brigada »Pohorski bataljon« ena najboljših Brigadirji bodo delali na mno-
gih mesi**, glavna dela pa bodo na mestnem stadionu.
Na učiteljišču v Mariboru sta bila ustanovljena dva marksistična krožka. Mladinci so se zedinili, da bo krožek najbolje delal, če bodo ustanovili poseben krožek za višje in poseben za nižje letnike. Mentorstvo * nad krožkom je prevzel profesor filozofije. Nižji letniki so se lotili teme vse o religiji, višji pa predelave krajših spisov marksistov. V začetku ji bo v delo vpeljal mentor, in sicer tako, da bo prvič sam
pripravil predavanje, pozneje pa bodo to delali dijaki sami, mentor pa bo dopolnjeval in pojasnjeval vsa nerazumljiva vprašanja.
Tako sedaj v občini Center delajo trije marksistični krožki. Zanimivo bi bilo ugotoviti, zakaj je za to področje idejno-vzgojnega dela na drugih šolah tako majhno zanimanje.
Pred kratkim je bila v Ma-
riboru na obisku mladinska delegacija iz Zemuna. V našem mestu se je mudila kot gost občinskega komiteja ZMS Maribor-Tabor. Mladina občine Tabor sodeluje s svojimi vrstniki od , lanske delovne akcije, ki je bila v Zemunu. Gostje so si ogledali znamenitosti Maribora, Tovarno dušika v Rušah in Ptuj.
Srečal sem ga v vrsti v samopostrežnici.
• Kakor vem, si včasih hodil na gimnazijo. Katero Solo obiskuješ sedaj7
— Ker mi lansko leto v gimnaziji ni Slo najbolje, sem se vpisal na Elektrogospodarsko Solo. 2e od nekdaj sem se rad ukvarjal s to stroko in sam ne vem, zakaj sem silil v gimnazijo. Spoznal sem, da je
MIMOGREDE
moje mesto v praksi. Sicer pa Imam Se vedno možnost, da nadaljujem Šolanje na srednji tehnični šoli.
• Torej je na tej Soli veliko praktičnega pouka?
— Da, tri dni v tednu imamo prakso, in to v Šolski delavnici, hodimo pa tudi po> podjetjih, da spoznavamo delavsko samoupravljanje in da sl pridobimo čim več izkušenj.
• Se udejstvuješ v mladinski ali v kakšni drugi organizaciji?
— V Soli imam tunkcijo predsednika razredne skupnosti, delam pa tudi doma, v mladinskem klubu terena Ivan Cankar.
• Kako ste v šoli spremljali sprejetje nove ustave?
— Posvetili smo Ji nekaj mladinskih ur, na katerih smo. s pomočjo tov. Plešnar-
jeve, razpravljali o tem pomembnem dogodku.
9 Kako se zabavaš izven
šole?
— Najraje hodim v kino, poslušam dobre popevke, berem kakšno knjigo, redno pa prebiram Pavliho.
O Kateri film, popevka in vic so zate najboljši?
— Film »Košara«, popevka Pat Boona »Speedy Gonzales«, najbolj pa se zabavam ob Pavlihovem horoskopu.
• Kako si občutil, da je končno prišla pomlad?
— Prvič po tem, da ne rabim več nositi rokavic, najbolj pa sem sc prepričal, ko so začeli na veliko prekopavati ceste in pločnike.
Ali se ukvarjaš s špor-
tom?
avstr
Kaj bomo
študirali?
V tej naši stalni rubriki smo vas do sedaj seznanili z vsemi višjimi šolami v Mariboru. Sedaj bi lahko še enkrat kratko pregledali možnosti za študij v našem mestu. Najprej Višja ekonomsko komercialna šola. Ta ima oddelek za transport tn zavarovanje, ki Je namenjen šolanju strokovnjakov za gospodarske službe, s poudarkom na transportu, zavarovanju in špediciji. Ta oddelek ima dve smeri študija: železniško-kamionsko smer za tiste, ki se nameravajo specializirati na železniški in cestni transport, in pa špedicijsko smer.
Oddelek za gostinstvo in turizem je bil ustanovljen zaradi vedno večjih potreb po tem kadru. Sam študij Je precej zahteven, hkrati pa tudi zanimiv in pester.
Oddelek za zunanjo trgovino: Slušatelji, ki končajo študij v tem oddelku, dobijo po določenem stažu pravico opravljati zunanjetrgovinske posle. Program študija Je zahteven. Glavni poudarek je na specifičnih predmetih in na znanju tujih jezikov. Slušatelj se izobražuje na tem področju pri Zavodu za tuje jezike, ki ga Je ustanovila VEKS ln ki razpolaga z vsemi napravami za moderno in intenzivno poučevanje jezikov.
Oddelek za bančništvo:	Po
končanem študiju na tem oddelku Imajo diplomanti možnost zaposliti se na kateremkoli referentskem mestu v banki. Kljub specializaciji je diplomant usposobljen za različne posle v banki po krajšem priučevanju. Poleg splošnih ekonomskih predmetov ima oddelek seveda svoja specifična predavanja.
Oddelek za splošno komercialo vzgaja in izobražuje komercialiste za potrebe industrijskih ln trgovskih podjetij. Najvažnejši posli, ki jih opravlja komercialist, so: sklepanje pogodb o prodaji in nabavi blaga, pisarniško poslovanje, ekonomska propaganda itd. Z vsem tem se spozna bodoči komercialist na tem oddelku.
Višja tehnična šola ima naslednje smeri: oddelek za strojništvo — energetiki, tehnologi, oddelek za elektrotehniko — Jaki in šibki tok, oddelek za gradbeništvo — komunala, operativa, oddelek za tekstil, oddelek za kemijo.
Osnovni poudarek v dveh letih študija Je na matematiki, mehaniki, elektrotehniki ln kemiji (specifično za oddelke). Razumljivo je, da Je poleg veselja za študij potrebna tudi velika vztrajnost, saj Je treba v dveh letih opraviti okrog 25 Izpitov.
Višja stomatološka šola: To šolo bi priporočali vsem, ki se zanimajo za medicino in imajo veselje do bioloških predmetov. Študij je zelo obširen. V vseh semestrih je velik poudarek na praktičnih vajah. Diplomanti se lahko po končani prvi stopnji zaposlijo v zobozdravstvenih ustanovah ln ambulantah.
'Višja pravna šola: Sola Ima namen vzgojiti pravnike — praktike, ki so v praksi potrebni na delovnih mestih Pravne in komercialne službe.
Po opravljenih izpitih dobi študent diplomo (ni posebne diplomske naloge).
Pedagoška akademija ima naslednje oddelke: matematika — fizika, slovenščina — angleščina, tehnični pouk — osnove fizike,
zgodovina — zemljepis, razredni pouk.
Jeseni pa bo uvedena še nova skupina: biologija — kemija.
Višjo agronomska šola Je bita ustanovljena leta 1960. Stu-«U Je organiziran v treh odsekih:
poljedelskem, živinorejskem in sadjarsko-vinogradniškem.
etriatrim туц
mej*
^ev<- okrmjr** m*j* pet MVftnt
""
ттш"ши it*. 4*4
Pot štafete mladosti
Letos bo že sedemnajstič tekla po vseh krajih naše domovine štafeta mladosti. Vsako leto sodeluje tisoče mladincev *n mladjmk iz vse države. Letošnjo pot je začela štafeta v Jajcu, na kraju, kjer je
Štafeta £ ^kr*i*V’ kj“ “ № “»"J* P««—-* Mi.
--	• Pr,‘ orfia.111zaciji štafete ш proslav v našem okraju bodo udeležene vse družbeno-politične organiza-
cije m delovni kolektivi. Ге organizacije bodo pripravile proslave in pohode na kraje partizanskih bojev
^ ^ Sk°zi
PJ7 Zvefno. štafeto bomo 15. maja prevzeli od Celjanov na Pečici. Potem bo njena pot tekla preko Poljčan skozi Slovensko Bistrico v Maribor, kjer bo istega dne ob (8. uri na Trgu svobode svečan spre-
PM*' i nTlalje';ftl1a preko Pt,,'a' Ormoža, Ljutomera, Radenc in Radgone do Murske Sobote. Pot bo nadaljevala naslednji dan v smeri Beltinci - Lendava - Mursko Središče, kjer bo ob J. uri dopoldne predaja štafetne palice mladini republike Hrvatske.
loleg glavne zvezne štafete bosta skozi naš okraj potekali še dve republiški štafeti. Prva, ki ima start v Logarski dolini, pride v naš okraj 14. maja popoldne. Sprejeli jo bomo prav tako od Celjanov v štafeti Па	Po,t	bo nadaljevala preko Koroške po Dravski dolini, kjer se bo priključila Zvezni
Druga republiška štafeta ima svoj začetek v Bazi 20 v Kočevskem rogu. Tudi to bomo sprejeli od mladine celjskega okraja v Stopercah. Njena nadaljnja pot bo preko Majšperka — Ptujskega polja v 1 tuj, kjer se bo prav tako priključila Zvezni štafeti.
Skoei Maribor bo šla letos kakor vsako leto tudi brodarska štafeta, pri kateri bodo sodelovali mariborska športna društva. Poleg te bo organiziranih več manjših okrajnih štafet
— Aktivno gojim hojo na krajše prog* ln poleti plavanje, sicer pa navijam za NK »Maribor«.
• Sedaj povsod razpravljajo o tem, ali bo »Maribor« prišel v I. ligo ali ne. Kaj praviš o tem ti?
— Bolje, da ne pridejo, kajti boljše je biti med vrabci kralj, kakor med orli služabnik.
Sedaj naj ga še predstavim:
IRGOLIČ IGOR, 18 let, obiskuje Elektrogospodarsko šolo in Ima kodraste lase.
Branko
Taborniki odreda »Pohorski bataljon« so pred kratkim organizirali partizanski večer ob tabornem ognju v Stra-žunskem gozdu. Program je bil pester in so ga pripravili taborniki sami.
★
Okrajni odbor SZDL
Maribor
Okradli ljudski odbor
Maribor
Okraini komite ZKS
Maribor
Okrafni komite ZMS
Maribor
čestitajo k prazniku delovnega ljudstva, prvemu maju!
nillllllllltllllllltlllllll1IIUIUIIIIIUIUIttilHf1iliUllliMlilllilili:!iUII<IIIHIIIlllltlliillllllllliilllUllitillOUinilillll!!liltllllU
združenj:- visokošolskih zavodov V MARIBORU ZŠJ ODBOR VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV MARIBOR UPRAVA IN ZDRUŽENJE ŠTUDENTOV NA VIŠJI AGRONOMSKI ŠOLI VIŠJI EKONOMSKO KOMERCIALNI ŠOLI
« . _».
VIŠJI PRAVNI ŠOLI VIŠJI STOMATOLOŠKI ŠOLI VIŠJI TEHNIČNI ŠOLI PEDAGOŠKI AKADEMIJI V MARIBORU
CE8TITAJO VSEM ŠTUDENTOM IN DELOVNIM LJUDEM K PRVEMU MAJU!
Ljubljana
VSAK ŠTUDENT IMA SVOJ PISALNI STROJ
Končno ni več nobenih problemov za prepisovanje skript, predavanj, vaj, seminarskih del, programov in slično. Prav tako je postalo pisanje referatov, seznamov, prošenj in osebnih pisem lahko, ugodno in hitro.
To nam omogoča novi pisalni stroj tipa portable Tops-Ml, ki se že nahaja na tržišču. Konstruiran je po licenci znane tvrdke, tehnično zelo zadovoljive in kar je najvažnejše: ima dostopno ceno.
N1 več težav in napak pri nerazumljivem rokopisu, ni več problemov zaradi vzdržljivosti človeške roke. Hitro, a to pomeni ekonomično, čisto in pregledno, v nekaj primerih naenkrat, za kakršnokoli potrebo lahko z lahkoto pišete z vašim strojem TOPS-MI.
Za redne ali izredne študente vseh fakultet, akademij, visokih ali višjih šol je odobrena specialno znižana cena. Vsa potrebna pojasnila lahko dobite v vseh večjih papirnicah.
TOPS
Ljubljana
METALNA Maribor
POŠILJA ISKRENE POZDRAVE REPUBLIŠKI KONFERENCI ZVEZE ŠTUDENTOV IN ZELI, DA BI DOSEGLA PRI SVOJEM DELU KAR NAJBOLJŠE USPEHE. OBENEM ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K PRVEMU MAJU.
KOLEKTIV MARIBORSKE METALNE
Roiaiko
Republiški konferenci Zveze študentov z željo, da
di bosegla najboljše rezultate v nadaljnji izgradnji lika socialističnega strokovnjaka in s tem pripomogla hitrejšemu razvoju socialističnega strokovnjaka in s tem pripomogla hitrejšemu razvoju socialistične Jugoslavije. Obenem iskreno čestita vsem študentom in delovnim ljudem ob prazniku dela, prvem maju.
zdravilišče slatina
Veletrgovina
Prehrana
Maribor
pošilja tople pozdrave republiški konferenci Zveze študentov v SRS in želi, da bi dosegli čimboljši študijski uspeh in da bi se čimaktivneje vključili v našo družbeno dejavnost. Obenem čestita študentom in vsem delovnim ljudem k prazniku dela.
ivan cimerman
111 o j a
1
u
t k
a
T 7 cdno sem imel rad tihe ji glavo trikrat povečali. Obli-y in ljubke lutke, predrob- ka mehanizma za gibanje bi ne za resničnost. Sv o- tudi močno spremenila podobo bodno sem jim lahko spremi- celotnega lutkinega telesa, ki njal poteze obraza po čisti po- bi se tako moralo prilagoditi debi svoje davne boginje, zble- mehanskim oblikam — nikakor dele med kamni let. Samo ta- pa ne poeziji pravljice v nje-ko sem jo lahko oživel. In kar nem obrazu, ki ste ga izobilje čudno - nihče se mi ni po- kovali vi, novotar. Prav tako smehoval. Ljudje so vedeli, da bi mehanizem za premikanje je lutka, kakršno hočem, še nog dal popolnoma drugo obli-vedno le - lutka. Ustavljali so ko njenim, sedaj vitkim, balet-se, se nasmihali in z drobcem nim nožicam!« - Tako so de-otožnega obžalovanja vzdiho- jali in zapirali vrata za menoj, vali: »Svojo lutko izpopolnjuje
ure in ute. Ta čudak ni nikoli Nikoli ne bom mogel storiti zadovoljen s podobo, ki jo iz- nekaj sličnegal Hotel sem jo dela. Kot da bo doživel dve takšno, kakršno mi je končno stoletji, norček/« - Ko so tako uspelo narediti mojim trudnim stvari postavili na svoje mesto, rokam in opustil sem misel na so odšli po svojih temnih po- to, da bi se lutka gibala tet teh, zadovoljni, da jim obleka S°vorila. Odkril sem molčečno pokriva nagoto. Odločil sem se, skrivnost v njenih široko od-narediti lutko nenavadne lepo- Vttih, zvedavih očeh, našel sem ie, kakršne še svet ni videl; stoletno lepoto, ki jo poraja meni v rešitev, ljudem v zado- m°lk. voljstvo, čudenje ali zavist. ,	,	.	. .
Mnogokrat sem v nočeh pol-	J J J seboj na “u
sna premišljeval, kakšne pote- e div,e nebrzdane izlete ki
ze naj po svojem revnem zna-	П^°'
nju, ki je zgolj čut - a pol-	P™dvsem ukročene
nem srcu, ki je zgolj ovira -	к,-иТЈ^ ПаШв'
vdahnem rožnatemu obrazku uLffi , ? bež/uh,(?Pre.m' moje lutke jaz, ki nisem kipar.	T'	л
Hotel sem izoblikovati obraz, *,Z?h ZS -u °dvlatno izklesan v popolnosti lepote in nf,A	®	fS , SR
z nadihom tople razumnosti.	T	u	Z• i”02,	;	1
Obraz mora izpovedovati vsem	zat	°b!vl	n>ene
Hudem - vsakemu nekaj: ene-mu o Nežnosti, drugemu o Človečnosti, tretjemu - nasme-
večno nove oblek.ee, skrojene ob urah praznotnega dolgo-
janemu - o Bolečini živečih.	£	iif	M
Dolgo sem jo gladil s smirko- ZtJtnJftZ-' ПЈ % } vim papirjem, po zavihanem	!ST	u*	i. i u
nosku, po našobljenih ustnah,	°P	e	'	\ah'
po vratu - vse dokler nisem ,fj^omm, a ublažil potez okrutnosti. Po Santnl, Mo,a lutka ,e po-večtedenski večnosti mi je г/!,а1Р°^и,(0£' Г1? i ■ ne uspelo odstraniti iz tega oblič- It/ želi a. ki so vo-ja, ki je dobivalo vse bolj vzvi- b’adnej °dso,ne ffstxc: ka' šen in nezemeljski izraz, pote-	10	1	,n	oblačili,
ze sebičnosti in plahosti. Ni- Meni pa ni bilo všeč, da sem koli pa nisem uspel odstraniti kljub želji gledati jo skrivoma iz kotičkov usten in iz ognje- razodel vsem, kaj imam naj-vitega žarenja steklenih, črnih rajši - obesil sem jo ob avto-oči, pohlep po privatni lastnini mobilsko šipo, ker sem jo mo-- grmadi oblek, ki je lasten ral gledati. Nisem mogel trpeti vsem lutkam.	tega, da so se vse te roke do-
Dozdcvalo se nii je, da sem tikale moje čiste, blede lutke, tako v moji lutki združil vse vse te rr>ke, ki so v svojih gra-poglavitne poteze, katere naj berljivih življenjih stiskale to ima bitje, ki ga že tako dolgo \ike druge roke. odpenjale to in vsepovsod zaman iščem. To- ’^e g.umbe in pozlačene zada - žalostila me je njena ne- P°nke, nosile tolike prstane — gibnost. Da bi jo oživel, sem te neznane, vlažne roke tu-blodil od vrat do vrat vseh j*?1 SV£tov hotel sem, da bi elektronskih strokovnjakov, že- a lutka deležna samo mojih leč samo eno: dati Ii gibanja, uajskritejših misli, mojih naj-ki je življenje. Toda vsi so prozornejših naklonjenosti, mo-zmajali z učenimi glavami in № najbolj vročih poljubov, dejali; »Če hočete imeti lutko ^adar sem se vračal z drhte-takšno, kakršna je sedaj, ji ni ^imi rokami na volanu, zbe-pripotočljivo vgraditi nobenega Sarf od neskončne igre, ki ugo-mehanizma zaradi skladne le- nabija - sem ustavljal vozilo pote njenega nenavadnega obronkih zapuščenih cest obraza. fDragi mož,- ustvarili ,n livad, snemal DEJO ter jo ste drobcen čudež). Spregovo- poljubljal, poljubljal brezumno, rila. bj lahko samo tedaj, če bi žeIeč imeti vsai eno njenih bo
gastev, ki mi jih ni več mogoče doseči: Morda plahost ali zvestobo, ki sem jih čislal nekoč, davno - ko sem še ljubil, ne da bi vedel, da lahko človek ljubi tudi nepopolnost v mladeniškem zanasu prve rože.
Pripisovati sem ji začel neštete možnosti in dozdevne lastnosti. V mojih očeh je imela svoje tajinstveno notranje življenje — o čemer me je prepričal moj sluh. Ko sem se nedavno vračal z ene mojih poti, mračen, sem jo snel z okvirja šipe, kjer je brezvoljno bingljala, ter se ji približal z drhtečimi, vzkipelimi ustnicami. Zazdelo se ml je, da je bilo slišati v njeni notranjosti pritajen, rahel zvok, pridušeno, a vendar komaj zaznavno bitje, podobno utripanju človeškega srca. Prižel sem njeno leseno telesce k licu in dolgo napeto prisluškoval. Ničesar nisem mogel zaznati. Nato... nato se je oglasilo v njej kakor oddaljeno prebujanje, razločno in v presledkih ponavljajoče se pozvanjanje, globoko v njej, tam, kjer imajo običajni ljudje srce.
Spreletelo me je v silnem navalu radosti in vznemirljivega čakanja: »Moja lutka ima notranje iivljenjel Zna misliti, čustvuje. Dojemal Sklepa in preudarja. Ve vrednotiti stvari, kot preredka razumna bitja iz njenega olesenelega sveta mrtvih lutk.« Planil sem po* konci in v brezglavi radosti nisem več zaznaval svojega početja. »Torej ji lahko povem in zaupam vse, kar mi teži razum in dušo. Vse o svetu, sebi in ljudeh. Vse o neskončni vrsti ljudi, ki jih ljubim, o samoti človeškega bivanja, o mislih in slutnjah, o vseh strasteh, ki so prazne - a me vklepajo v svoje verige, o katerih me je sram vsakomur govoriti. Moja drobna lutka pa me je sposobna razumeti, ni plehka in vdana
v gonjo za užitki, zabavami in pozabo kot neskončna vrsta iz njenega otopelega sveta. Namenil sem ji vlogo, ki je tolike-rim živim lutkam pred njo bila pretežka: Premagala bo svojo breztežnost ter mi pomagala nositi svet. Toda - norček -ona je vendar samo lutka, ne stavi je previsokol Ali bo to zmoglal Da, da, človek ne more sam ostati nasproti vsemu. Mora imeti nekoga, ki ga na poti med peskom in okamene-limi podobami ljudi spremlja, vdano, vendar ne suženjsko in morda te zvečer pogleda z očmi, ne pa s spomeniki, ki se tolikokrat v gnezdijo pod obrvi, kadar oči pravtako oka-menijo.
Odslej sem jemal DEJO tudi v službo. Skrival sem jo, nihče ni tega izvedel. Znala je odgovore na premnoga vprašanja. pred katerimi sem nemočen obstal. Njena modrost se je dopolnjevala z mojo. Nikoli nisem slutil, da je lahko v njenem molku moja rešitev in trajnejše razumevanje, v njeni vdanosti pa tiha samoodpoved. Vse bolj in bolj sem verjel, da ima moja drobna lutka vse lastnosti, ki lahko osrečijo in da je njena negibnost odraz višje organiziranega duševnega življenja — »Da — njeno notranje življenje, redkost njenega rodu je dar, ki ga bom moral negovati in ljubosumno skrivati1«
Nekega dne sem dvignil svojo malo boginjo k sebi, da bi jo ljubkoval. In spet sem prisluhnil drobcenemu bitju njenega skritega življenja nekje
.!oboko v njej. V nespretni '.retnji - hotel sem jo pobožati po laseh — se mi je zmuznila iz tok in padla na tla tako trdo, da se je raztreščila na dvoje. Sklonil sem se in otrpnil od neme groze: Na levi strani, tam kjer imajo običajni ljudje srce, je zijal zaviti hod-nik, iz katerega je visel rumen, debelkast črv... Zdaj sem ve-, del. Vedeli — Skrivnostne zvoke v njeni notranjosti je povzročal On. Norčevske mišji in zanos nevedneža je pray, tako budil ON — sirotno zvit v svojih katakombah in smešno nebogljen — — — Jaz pa sem norec mislil, da so pritrjeni, rahli zvoki, ki jih je povzročal ta bedni plazilec, valovanje lutkinega notranjega, duhovnega življenja.
O, lutka! O, črvll
Od takrat imam raje velike, z mehanizirane košate lutke, ki gredo, če jih naviješ, in govore, kadar jih nihče ne spravlja ob glavo. Toda te kovinske, okretne, skladno grajene, bleščeče stvarce kaj kmalu porjave in obnemijo. Takrat si mi vsi, z običajnimi srci - kupimo nove. Svet lesenih in svet mehaniziranih lutk se približuje in spaja. Tako nastaja neki novi svet, ki mu tehnika še ni iznašla imena. Morda se bo oglasila medicina.
Kakorkoli že — nikjer ne najdem več lica, angelskega lica, kot ga je imela DEJA — moja čudna lutka, nenavadne lepote, ki sem jo ustvaril po enkratni notranji podobi hrepenenja po tihi ljubki lutki, predrobni za resničnost.
Kaj se razburjate, prijatelj? Pri tolikih padlih eden pač ne spremeni procenta...
(Vsaka podobnost z izpiti matematike na VEKS Je zgolj slučajna)
HUMOR
privržen-
KA DEMO. KRATI-ZMA
AVTOM
ZNAK
OKRAJA
KOPER
rimska
ENA
V' ' ' ‘,
V LJUDSKI PtSMl
OJAČITEV
Opre-
me
FRANCO-
SKI
KLAS.
CESNIK
VEORip
TEV
Bf JA OVAC Slavni ^б*
MOA^tAK
Cjames^
JEZERO
PRI
sj&o«
riti
OGLJIK
Staro-
grška
TKKMA
млЈмеч
COK
ORODjF
ZA
ОкОЛ\*
Mežica
DemokR.
Repusl.
(ORiC.1)
FRANC FIZIK (FQ AN’ QOiS)
dežela
BUŽNJD O A
VZHODA
ORANJE
Češki
SKLA-
DATELJ
;ANTON>
SPETI USTI
Skala
AMER.
moško
IMg
DAVEK
I D W -
LOZ.OF 3 (HI^OLTT^ OEVTERU
IME
FILMSKE
IGRALKE
SOMMER
»AO АЧЦЈ
MAJHNA
JADRNI«
 CA
STROKOV-
NJAKZA
MEHKUŽP
mo&tvo
K'StK-*
osli k a
POMOi*
NIKA
*m—»
FOSFOR
STRA-
VINSKI
NAPOrA,
areme
POTOČNA
ŽIVAL
KELTSKI
PEVCI
A_l. PO-LiTK _ cFcrhat:
totCLK
ZAČETEK
ASECEOE
ins*-*
POPRAVE
VRTANJE
DVA SOGLASNIKA
'nemTkT
FiZtOLOG
AnZ)
ALFRED
VCUMAMU
M6ST0
JUŽNI
ŠPANIJI
KAUJ
pre-
govor
KRETNJA
NAJVUJ
VQh v KALA SRIJI
DIA-
FRAGMA
* MODNOSTI RSKA REKA
TURČIJE
GRŠKA
BOGINJA
EPOSA
&OVOR=
NIK'
DlAKA,
KOCINA
KOZAŠKI
POGLAa
VAR
MESTO
BLJZU
Dublina
DLAKA« VOST NOVO = ROJENCA
IME
DV£4
CELIN
ZNAK
2LA
amper
MESTO NA FINSKEM
1.ИАЈ
V-
im
ŽALJIV
MAJNCN
ar
PREOL03 “URKU
PRESTOL-
vica sume«
RUSKEGA
KRALJESTVA
RuGLIFRO
LEONCA-
TALLO
Skandinavska križanka ima vse definicije vključene v sam lik križanke, kjer sta v enem polju dva opisa, je gornji za vodoravno, spodnji pa za navpično smer. Pomen slik, oziroma to, kar je z njimi v neposredni zvezi, vpišemo v smer, ki jo nakazujejo puščice.
MAfiRflDHfl MHDIHflMfl KRlŽflTIKfl
Uredništvo »Katedre« razpisuje tri nagrade:
I. nagrada
II. nagrada
III. nagrada
8.000 dinarjev,
6.000 dinarjev,
4.000 dinarjev.
Med reševalce, ki bodo do 15. maja poslali pravilne rešitve na naslov Uredništvo »Katedre« Maribor, Gregorčičeva 30, bo nagrade razdelil žreb.
DIVJA
ŽIVAL
AVT.
znak.
^NSTRl*
J6
VELIKAN
ORJAK
OGLJIK
MOŠKO
IME.
KALIJ
DUSlK
KLA0E ZA
SEKANJE
DRV
REŠITVE DO 15. MAJA • REŠITVE DO 15. MAJA • REŠITVE DO 15. MAJA • REŠITVE DO 15. MAJA • REŠITVE DO 15. MAJA • REŠITVE DO 15. MAJA •