Pet sestankov kulturnih delavcev pov. UJU. Sestanek propagatorjev delovne šole v Ljubljani. — Ustanovitev odseka za reformo šole pri pov. UJU. — Sestanek učiteljic za gospodinjsko nadaljevalno šolstvo v Celju in Mariboru. — Enaka posebna sestanka za kmetijsko nadaljevalno šolstvo v Celju in Mariboru. — Ustanovitev odseka za nadaljevalno šolstvo v Celju in Mariboru. SESTANEK PROPAGATORJEV DELOV* NE ŠOLE. Poverjeništvo UJU je sklicalo za dan 4. februarja t. \. ob 9. uri dopoldne v Ljub,' ljani sestanck namenjen predvsem razgo* voru propagatorjev delovne šole v svrho idejnega zedinjenja in organizacije dela za reformo šole v ljulbljanski oblasti, kakor je to že organizirano za mariborsko oblast. Ker se je prijavilo preveč udeležencev za zborovalni prostor v Učiteljski tiSkarni, se je vršil sestanek na državnem moškem učiteljišču. Udeležilo se ga je 58 učiteljev in učiteljic. Sestanek jc otvoril s strani poverjeni* štva, kcr je bil pov. A. Skulj zadržan na se= stanku v Mariboru, strokovni tajnik tov. Jos. Kobal, na-kar je naprosil sreskega nad= zornika tov. Amdreja Rapeta, da ga vodi, za kar ga je poverjcništvo žc prej pismeno na* prosiio. Sreski nadzornik tov. A. Rape pozdravi navzoče, povdarja potrebo enotno usmerje* nega dela učiteljstva v smeri reforme šole tcr predlaga, naj ibi se najprej razgovorili o orga^ nizaciji dela, na to naj sledita referata tov. Dolgana in Pibrovca ter predlogi. Sledil je njegov projekt organizacije dela za šolsko reformo. Vse de!o naj vodi centralni odsek za šolsko reformo pri pov. UJU ki ima svoje odseke tudi drugje in razširi delovanje tudi na draštva in krožke. Razvil je tudi načrt notranje organizacije odsekovega poslovanja. Centralni ped. krožek bi imel rednc seje. Centralni odsek zibira gradivo novega po kreta. Materijal porabi za brošure o delovni šoli, ki bi jih naj izdajalo poverjeništvo. Ozi* rati bi se bilo na dvoje vrste šol, na mestne in podeželske. Brošure naj bi podajale prin= cipe delovne šdle v teoTetičnem delu ter prak= tična navodila. Misliti bi bilo tudi na »Šol&ki list« delovne šole. Krožki naj bi prirejali tudi praktične nastopc in hospitacije pouka po pirincipih delovne šole. V večjih mestih naj bi se prirejali enkrat v mesecu večerni raz« govori o pouku in vzgoji v zmislu ddovntšole. V debati so se oglasili tov. Hreščak, iki je očrtal pomcn centralnega odseka pri pov. UJU, orisal delo odseka v mariborski oblasti, ki je prircdil par tečajev, ni pa organiziral pcdagoškega dela po krožidh. — Tov. Pibro= vec povdarja, da naj bo odsek lc nekaj pro^ vizornega, neko žarišče za novo delo mora biti in tcga smo pogrešali dosedaj, treba bo v to žarišče ljudi, ki imajo že izkušnje. — Tov. Jurančič omenja, da delovanje ne sme biti prevcč birdkratizirano, delo ne sme po» stati šalblona, pustiti je svobodo, da nastanc več struj, ki v mariborski otblasti že ofostos jajo. Delovna šola je proti formi. Ustvariti je delovnc zajednicc. — Tov. Dolgan govori o dnevnem redu, da bi bilo vendar doibro ugotoviti najprej ibistvo in na to govoriti o organizaciji. Fiksirati se ne da ničcsar, ker bi bilo škodljivo, da si takoj v začetku žu postavimo kake dogmc. Pokret za ddlovno šolo je nckaj duševnega, zato se dela ne bo dalo uniformirati. Na širših sestankih se ne da mnogo doseči za propagando delovne šole. Najlažje se pogovorita o tem tovariš s tova^ rišem ali tovarišico na izprehodu ali v manj* ših krožkih. — Tov. Stegovec ponuja svoj refcrat, s katcrim smatra, da bi bil rešen pro* blcm delovne šo!e in samoizobrazlbe. Pred« sednik Rape reagira na izvajanja predgovor^ nikov in izpremeni dnevni red, ker vidi, da vcčina želi čuti prej referate. Tov. Dolgan govori o idejni osnovi de= lovne šole. Rokatvorni pomk ni delovna šola. Delovna šola je aktivna šola, aktualna šola, ki je v ozki zvezi z življenjem in okolico. Predpogoj za razumevanje delovne šole je iu lozofska in družboslovna podlaga, ki ustvarja svetovni nazor. Dinamizcm, da jc vse v razs voju in se izpreminja, je temeljni princip v delovni šoli. Govori o relativizmu, statičnosti in absolutizmu. Kaj je aktivnost? Reforma šole mora biti cdvisna od potreb naroda. Razlika med staro in novo šolo. Otroci so v delovni šoli srečni in ipozabljajo na vse, uči^ telji ne morejo nehati o tem govoriti, če se znajdejo na skupnem torišču tega dela. Oseb^ nosti v delovni šoli so otroci in učitelji. Bo= jazen z anarhijo m izgubo discipline je ne> opravičena. Ves formalizem mora odpasti. Tudi če ni izprva vse formalno pravilno, sa* mo da.je strcmljenje pravilno. Učitelj delov^ ne šole mora imcti vcliko inteligenco. Vzbu« jati mora probleme in zanimanje za proble= ii>e. Kaj jc ipotrebno z czirom na ofcolico in kaj zanima otroka, je dvoje temeljnih vprašanj v delovni išoli. Poznanje otroka je predpogoj. Respektiranje otroka jc prvo. V delovni šoli mora vladati notranje prepriča^ nje najširšega demokratizma. Pouk mora biti priložnosten. Ne ra/bimo »reformistične šole«, ki bo le na pol reformirala šolo! Kompleksni pouk podreja tehničnc predmete. Mnogo stvari naj vidi otrok, a naj nc analizira na dolgo in široko. Urniki so odveč in nepo* trebni. Razvijati je čustvovanje otro^k s prav» ljicami, umetnostjo, glasbo, kar se je zanc marjalo. Razvijati jc voljo in delo. Volja v sedanji šoli ne bazira na notranjosti. Roko= tvorni pouk je potreben posebno za mestne otroke, za izražanje dušcvne notranjosti. Z igračkanjem se spozna estetičnost in smisel za praktičnost. Posebej opozarja referent na kmečkega otroka. Duševno življenje se pri« čne v družini. Bazira na rcligijoznosti, ki je ne smemo vzeti. Obzorje je trelba razširiti. Ob sklepu je referent pcmovno podčrtal, da v delovni šoli ni fiksiranih načel. Referent tov. Leo Pibrovec oičrta delov^ no šolo v I. razredu. Opiše dosedanji pouk po formalnih stopnjah. Kafco je bil prisiljen zavreči vse to v p.raksi. Vprašanjc je v tem, če je učitelj tako močan, da preobrazi živ« ljenje, ali ga lahko šola preo.brazi? Opisuje razmere v drugih državah: V Italiji vlada v šoli še »hurajski« duh, Francozi polagajo važnost na jezik in tclovadbo, Angleži na praktičen poklic, Rusi so s šolo vzgajali ko= munizem, Nemčija hoče s šolo ipreobraziti nov rcnd za dvig države, v Jugoslaviji se po« laga veliko važnost na zgodovino vseh treh plemen in drugo harmonično vzgojo ter etič= na načela. Le delovna šola lahiko precVbrazi razmcre. Prvi pogoj pa je podroben študij otroka. Govori podrdbno o postopku v I. razredu po principih delovne šole. Opisujc obsirno metodo v vseh prcdmetih v svo* jem razredu na Jesenicah. V debati amenja tov. Bregant, da ima knjigo o delgvni šoli žc gotovo. Tov. Juran= čič omenja, da se moramo ogibati polovičar^ skega reformizma. Tov. Pibrovec povdarja, da je postopek, ki ga on uporaiblja, preiz^ kušen že v Nemčiji ter izkristaliziran. On gre vsako leto v Nemčijo, da proštudira tio> va izkustva tam. Tov. Bregant zagovarja kompleksni pouk. Predscdnilk tov. Rape po= vdarja, da je žariščc delovne šole otrok. Po kratkem odmoru govorita predsedni(k in tov. Dolgan o organizaciji odseka za šal= sko reformo pri pov. UJU. Odsek je potre* foen. Agilno je delo v Marrboru. Za delo naj se uporabljajo krožki po društvih in »Popot* nik«. Misliti bo na centralno Iknjižnico tudi v Ljubljani. Po okrajih bo trdba organizirati referente. Naloga odseka je, dajati inicijati« vo po krožkih in dobivati od njih poročila. Ugotoviti je treba metodo dela. Nujno potrebna bi bila knjiga. Najbolje bi ibilo, da se zibirajo enakomisleči v delovne zajcdnice, ki streme za skupnimi ¦smotri. Ravnatelj No« vak je omenil, da namerava prirediti P. R. K. o počitnicah tečaj za rokotvorni pouk, ki bo združen s tearetičnim razmotrivanjcm des lovne šole. Tega tečaja naj >bi se udeležili vsi rcformatorji šole. Delovno šolo je treba propagirati po krožkdh, da prodre smisel za njo do učitelja v zadnjo vas. V odsek za reformo šole pri pov. UJU so bili izvoljeni za ljubljansko oblast: tov. Pibrovec (Jesenice), tov. Bregant (Blanea), tov. Hrovat (Ihan), tov. Dolgan (Nova vas) in tov. Vodetova (iz Lju'bljane). PopoMne so imeli zastopniki delovne šolu scstanek, na katerem so razmotrivali vprašanje ustanovitve in urejevanja posdb* nega šolskega lista v zmislu delovne šole, poleg sedanjih čitank in o organizaciji pos čitniškega tečaja, ki ga priredi P. R. K. Lep korak naprej je s tem sestankom zopet napravilo pov. UJU z dvigom novih kulturnih delovnih sil za procvit naroda in kulturnega dela našega stanu. SESTANEK UCITELJIC V CELJU. Na poziv odseka pov. UJU za nadaljcvalno šolstvo.so se zibrale tovarišice dne 3. februarja v mestni osnovni šoli, da se raz» govorijo o organizaciji gospodinjskih nadas ljevalnih šol in izobrazibi učiteljic za pouk na teh šolah. Vseh udeleženk je bilo 34. ve* čina iz oddaljenejših krajev. Zastopana sta bila celo slovenjgraški in kozjanski okraj. Sestandk jje vodila tovarišica Zupanči« čeva iz Celja, referirala sta tov. Mencin in tovarišica Pleškova. Prvi je v uvodnih bese* dah pojasnjeval nujnost solidarnega nastopa in 'skupne izgradnje podrobnega programa za 'nadaljevalpo šolstvo in govoril nato o nae logah, organizaciji in vzdrževanju gospodinj* skih nadaljcvalnih šol, tov. Pleškova pa je razipravljala o notranji uredbi, o učnem in vzgojnem postopku in izfoiri učne snovi. Ddbate, ki se je vnšila po določenem sporedu, so se udcležile sledeče tovarišice: Jankovičeva, Ahtikova, Vošnjakova, 2agar= jeva, Schreinerjeva, Pleškova, Stegenškova, Illerjeva, Simoniškova, Lapajnejeva in Piv* čeva. Ddbatiralo sc je o učnem načrtu, o šte= vilu in starosti udeleženk, o učnem času, vzdrževanju šdle, zlasti pa o usposalbljanju učiteljic za pcrnlk na teh šolah. Mnenje je bilo izraženo, da bi za silo zadostovali tudi krajši 3—4 tedonski tečaji, ako bi vanje spre= jemali le v ipraktičnem gcspodinjstvu že iz« vežbane učiteljice, ki poznajo razmere na kmetih. Soglasje je vladalo v tem pogledu, da našemu namenu ne morejo služiti gospo* dinjski tečaji, prikrojeni potrelbam meščan* skih družin. Stavljeni so bili predlogi glede kraja, kjer bi se naj tečaj vršil. Zaključen je bil sestandk z zahvalo predsednice leferentoma in s sprejetjem sle= deče resolucije: Sritatramo poklicno izobrazbo one naše ženske mladine, ki nima prilike se drugod izobraziti za gospodinjski pokffic, kot svojo zadevo in smo pripravljene sodelovati pri organizaciji gospodinjskih nadaljevalnih šol ter prevzeti pouk na njih, pričakujemo pa od oblastnega odbora, da prevzame vzdrže= vanje tega šolstva in mu zajamči na ta način neovirn razvoj in razmah. Celjski sestanek je nov dokaz, da tova* rišice ne zaostajajo za tovariši v resnem pojs movanju velikih nalog, ki nam jih stavlja čas in nova smer organizacije. USTANOVITEV ODSEKA ZA NADA= LJEVALNO ŠOLSTVO V CELJU. Na vabilo v »Učit. Tovarišu« so se 3. fe= bruarja popoldne sestali nekateri tovariši iz celjskega lokraja V mestni osnovni šloili >v Celju na pomcnek o perečih proiblemih nas daljevalnega šolstva. Poverjeništvo je zasto« pal tov. Mencin, ki je kratko očrtal naloge, ki jih naj celjski odsek sporazumno ¦/. osreds njim odsekom rešuje. V razgovoru se je do« seglo soglasje v vseh važnejših aktualnih vprašanjih nadaljevailnega šoflstva. Tovariš Gosak se je dotaknil ,našega razmerja do kmetijsikih strokovnjakov in odločno zavra^ čal domnevo, da je naše giibanje naperjeno proti njim. Obširno je pojasnjeval, da ne gre za zgolj strdkovno zadevo in za vprašas nje zgolj teoretskc strokovnc izabrazibe uči= teljev na nadaljevalnih šolah. Naloge nadas Ijevalne šole so čisto posebnc, ker ona ni nobena slaba kopija kmetijskih strokovnih šol. Učitelj mora z oizirom na krajevne raz« mere in potrebe ter na prcdizobrazbo učen^ cev svobodno izibirati učno snov, se izogniti vsakcmu teoretiziranju, mora pičli učni čas cim spretneje izrabiti, ves pouk praktično usmeriti in dati učencem čim več pobude za življenje, mora biti hkrati praktik, metodik in pedagog. Na tc njcgove naloge sc je tres 'ba ozirati tudi pri organiziranju tečajcv za učitelje nadaljevalnih šol. Tov. Petrak je podčrtal etično=vzgojne naloge nadaljeva>lne šole. Obširneje sc je tudi razpravljalo o vzdržavanju nadaljevalnega šolstva in olb* lastni poslancc tov. Levstik nam je dal v tem pogledu nekatere dragocene miiglljaje.. Kot člani celjskega odseka so se določili tov. Jankovič, Gosak in Petrak. Odsek se še spopolni z zastopnicami učiteljic. Prepričani smo, da nam bo ta odsek močna opora ip-ri organizaciji nadaljevalnega šolstva in pri propagandi zanj. (Poročilo o mariborskih sest. prihodnjič.)