Poštnina pfcrih— v gotovini. Leto LXXHL, št. 202 Ljubljana, sreda 4* septembra I940 Cena D9n tohaja vsak dan popoMna ImvmuM nedelja ki p——, — Interna on 80 pettt Trst a Din 2, do 1O0 vrst & I>fn 2.60, od 1O0 do 3O0 vrst a Dto 2. večj toserati pettt Trsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« >elj& mesečno t Jugoslaviji Din X*—, za toosemstvo Din 18, . Rokopisi se na vračajo. UKEDBnBTVO W UFBATNISTTO LJUBLJANA, Knafljevm vAca 9t I 21-22, 21-23, 21-24, 21-29 ta 31-2« PođninU«: maribor, GrajiM trg t - novo mksto, LjnMjanaim c<\^.% telefon st. 26 — CKIJE, celjsko uredništvo: St^cNSsxxwayer)eva ulica 3_, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon SL 190 — JESEXIC£>: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ gradec, SlomSkov trg 6. — Postna hranilnica t LJubljani st. 10.350» eriška oporšča na angleških ofo Anglija je odstopila Zedinjenim državam vojaška oporišča na otokih zapadne poloble, v zameno pa dobi $0 rušilcev — Tesnejše vojaško sodelovanje Anglije in Amerike LONDON, 4. sept. s. (Reut.) Snoči je bil uradno objavljen sporazum med angleško in ameriško vlado, ki določa, da Zedinjene države takoj odstopijo Angliji 50 starih rušilcev, v zameno pa Anglija odstopi Zedinjenim državam za LV- let vrsto mornariških in letalskih oporišč v svojih kolonijah na zapadni polobli od Nove Fundlandije na severu ti o angleške Gvajane. Glavne točke sporazuma so naslednje: Zedinjene države odstopijo Angliji t; koj 50 starih rušilcev tipa po 1200 ton, Anglija pa odstopi Zedinjenim državam oporišča brez vsake pristojbine. Zedinjene države bodo plačale le odškodnino lastnikom privatnega imetja, na ksterih bodo ta oporišča. Točen obseg oporišč bo t najkrajšem času določila mešana ameriško-angleška komisija. V glavnih obrisih so meje oporišč naslednje: V Novi Fundlandiji na polotoku Ava- lcr- in ob južni obali. Na Bermudih ob vzhodni obali in ob Velikem zalivu. Na Bahamskem otočju ob zapadnih obalah. Na Jamaici oh južni obali. V Malih Antilih na zapadnih obalah oickov Antigua in St. Lucia. Na otoku Trinidad ob zapadni obali ob zalivu Parid. V angleški Gvajani 50 milj od glavnega mesta Georgtown. Sporazum je bil objavljen v obliki izmene pisem med angleškim velepo- .Ikom v Washingtonu lordom Lot! a-ncm in ameriškim zunanjim rninisltrom HuRom. Ameriški vojaški strokovnjaki na Jbermui&iii WASHlNGTON, 4. sept. s. (Reuter). 2e snoči so s posebnim letalom odpotovali na Bcimude ameriški vojaški strokovnjaki, da skupno z angleškimi izvedenci takoj določijo točne meje novih ameriških vojaških oporišč na otočju, kakor tudi vse druge podrobnosti v zvezi z ustanovitvijo novih uporišč. Ameriški rušiici na poti v Kanado NE\v 1'ORK, 4. sept. s. (Reuter). 12 ameriških rušiicev, ki bodo prepuščeni Angliji, je ze dospelo v Boston ter bodo v najkrajšem času odpluli dalje v Kanado. Do Kanadskih iuk bodo rushce prepeijaie ameriške posadke, nakar jih prevzame takoj angieska vojna mornarica. Mornariški krogi v Kanadi so že pripravili vse potrebno za prevzem rušilcev. Vsi rušiici, ki so jih Zedinjene države odstopile Angliji, so v popolnoma porab-nem stanju. Vsak ima po 1200 ton in vsak je oborožen s 4-palćnimi topovi in 21-paičmmi iansirnimi cevmi za torpede. G&mev v Ameriki VVASHiNGTON, 4. sept. s. (Keuter). V Zedmjenih državah je bil angieško-ameri-ški sporazum o odstopitvi starih rušilcev oziroma mornariških in letalskih oporišč v splošnem toplo pozdravljen, razen v krogih izoiacionistov. Republikanski kandidat za predsedniške volitve Wendell Willkie je izjavil, da bo ameriško prebivalstvo brez dvoma odobravalo odločitev vlade, pripomnil pa je, da bi moral preds. Roose-velt glede tega sporazuma vprašati najprej kongres za dovoljenje. Med demokratskimi člani kongresa se čujejo izključno pohvalne izjave o sporazumu. Nasprotno izražajo nekateri izolacio-nisti mnenje, da pomeni sklenjeni sporazum zopet nov korak Zedinjenih držav za vstop v vojno. Veliko zadovoljstvo v Angliji LONDON, 4. sept. s. (Reuter). Vsi današnji angleški listi toplo pozdravljajo an-gleško-amcri^ki sporazum o odstopitvi ameriških rušilcev Angliji in angleških mornariških in vojaških oporišč Zedinjenim državam. Listi naglasa j o predvsem, da ne pomeni ta sporazum samo važnega ojačenja pomorske sile Anglije, temveč je tudi zgovoren primer uspešnosti svobodnega in miroljubnega sodelovanja med Anglijo in Zedinjenimi državami. »Times« pravi, da je odstopitev ameriških rušilcev Angliji najzgovornejši dokaz želje Zedinjenih držav, da nudijo Angliji v okviru možnosti vso materialno pomoč v sedanji vojni. List pravi, da so odstopljeni rušiici sicer stari, toda nikakor ne zastareli. Doslej so igrali važno vlogo v ameriški vojni mornarici. S pomočjo ameriških rušilcev bo sedaj lahko Anglija izpolnila vrzeli, ki jih je povzročila kapitulacija Francije, ter bo lahko zopet uspešneje izvajala blokado Nemčije. Posebno uporabljivi pa bodo rušiici za spremstvo konvojev. List opozarja na drugi strani, da Anglija Zedinjenim državam samo posoja oporišča na zapadni polobli, nikakor pa jih ni prodala, prav tako pa tudi ne svojih državljanov v svojih ameriških kolonijah. List naglasa, da angleški imperij pač ni na prodaj. Tudi »Daily Telegraph« opozarja na važno vlogo, ki jo bodo imeli ameriški rušiici pri zožitvi blokade. Na drugi strani bodo sedaj Zedinjene države v ogromnem obsegu ojačile obrambo svoje atlantske obale in zlasti Panamskega prekopa. Anglija ni bila prav nič nevoljna, ko je odstopila Zedinjenim državam vrsto oporišč. List opozarja, da so bile lokalne oblasti na vseh otokih, na katerih je Anglija dovolila Zedinjenim državam oporišča, prej konzultirane ter so vse pristale na odstopitev oporišč. »Daily Mail« pravi, da je poročilo o an-gleško-ameriškem sporazumu važna novica ter spada med najugodnejše, kar jih je doslej prinesla vojna. List pravi, da se imajo Angleži prav za prav Nemčiji zahvaliti, ker se je sedaj ojačila angleško-ameriška zveza. LONDON, 4. sept. s. (Keuter). Mornariški minister Alexander je ob sklenitvi an- gleško-ameriškega sporazuma izrazil svoje veliko zadovoljstvo ter poudaril, da pred-] stavlja pridobitev 50 ameriških rušilcev neprecenljivo vrednost za angleško mornarico, zlasti za službo v konvojih. Obenem je bilo s sporazumom ojačeno dobro razmerje med Anglijo in Zedinjenimi državami. 14*0O0 letal za Anglijo NEW YORK, 4. sept. e. Po poročilih iz Washingtona sta ameriški odbor za narodno obrambo in komisija za dobavo ameriški vojski in vojni mornarici izdela- u Ril V Bukarešti in po drugih romunskih mestih so oborožene skupine ekstremistov skušale zasesti javne ustanove, kar pa so jim oblasti preprečile BUKAREŠTA, 4. sept. e. (Štefani), Včeraj okrog 16. so bile telefonske zveze z inozemstvom in nekaterimi deli države same nenadno prekinjene. V zvezi s tem so rumunske pristojne oblasti izdale naslednje obvestilo: V noči na 3. t. m. je prišlo do poizkusa, da se porušita red in mir v državi. Skupina mladeniiev v vojaških uniformah je vdrla v prostore radijske družbe, katere poslopje je v bližini prestolnice. Izjavili so, da so prišli za ojačenje straže. Člani te skupine so uničili več aparatov. Obenem je druga skupina uniformiranih mlati*, nu-ev skušala izvršiti nekaj podobnega tudi v centrali telefonske družbe v Bukarešti. Naposled je nekdo izsterlil pred kraljevskim dvorom več strelov iz samokre sa. Vsi mladeniči so bili takoj aretirani. Slični poizkusi, ki pa niso imeli posledic, so bili hkrati izvršeni tudi v Brašovu in Konstanci. Vsi udeleženci tega nasilja so bili takoj aretirani in je bila uvedena preiskava. Sličen komunike o rušenju javnega reda in varnosti je izdalo ob 1. ponoči tudi notranje ministrstvo. Komunike pravi, da so bili vsi krivci aretirani in da je načrt ekstremnih elementov propadel. Atentat na kralja Karola BUKAREŠTA, 4. sept. e. Snoči je bil poizkušen tudi atentat na kralja Karola, Nekdo je vdrl preko ograje kraljevskega dvorca ter oddal sedem strelov na razsvetljena okna palače. Po aretaciji Je izjavil, da je nameraval ubiti kralja. BUKAREŠTA. 4. sept. s. (Reuter). Preiskava o snočnjem atentatu na kralja Karola, kakor tudi o drugih incidentih, ki so se snoči pripetili, kaže, da je Železna garda pripravljala pravi državni prevrat v Rumuniji. Predvsem so ugotovili, da je atentator na kralja vodja Železne garde Horeon Širna, ki je bil še pred nekaj meseci kot zastopnik Železne garde imenovan za ministra, pa je bil pozneje pri rekonstrukciji vlade zopet izločen. Poleg atentata samega je bilo ugotovljenih še več drugih j poskusov zasesti kraljevo palačo. Kralj Karol se je v trenutku, ko so bili oddani streli, nahajal v palači. Oddelek upornikov je snoči poskusil zasesti tudi radijsko postajo in telefonsko centralo. Rumunski radio je za nekaj časa prekinil svojo oddajo in je bilo več tele-1 unskih kablov prerezanih. Zadnja poročila pravijo, da je imela Železna garda namen prisiliti kralja k odhodu v inozemstvo. Do uporov Železne garde je prišlo tudi v mestih Brašov, Konstanca in Beneasa. Ostavka dveh državnih pod tajnikov Bukarešta, 4. sept. AA. (DNB). Državna podtajnika Simonescu in Crebu, ki sta bila člana rumunske vlade kot predstavnika, »generacije iz 1. 1922« sta podala ostavko, ki je bila sprejeta. Simonescu je bil državni podtajnik ministrstva za ljudsko zdravje, Crebu pa državni podtajnik prosvetnega ministrstva. Spopad med romunskimi in madžarskimi vojaki . CLUJ, 4. sept. e, Z rumunske dobro obveščene strani se doznava, da je nastal preteklo noč blizu vasi Certoža pri Satu Mare spopad med rumunskimi in madžarskimi vojaki. Padlo je 80 Rumunov. Madžari pa so imeli okrog 100 mrtvih. Rumunske oblasti v Cluju izjavljajo, da je bil ta incident lokalnega pomena kot posledica napetosti, ki je vladala v Rumuniji zaradi arbitraže na Dunaju, vedno bolj pa se opaža, da postaja odpor z rumunske strani čim dalje manjsj, BUKAREŠTA, 4. sept. s. (Reuter). Nemiri na ozemlju, ki ga mora Rumunija odstopiti Madžarski, se nadaljujejo. V več mestih je prišlo do pleni te v. Maniu opustil odpor BUKAREŠTA, 4. sept. s. (Reuter). Vodja opozicije dr. Maniu je izjavil, da ne bo več organiziral odpora v onem ozemlju, ki ga je Rumunija odstopila Madžarski, pač pa bo še nadalje organiziral svojo stranko v onem delu TransUvanije, ki še ostane pod Rumunijo. BUKAREŠTA, 4. sept. e. Razburjenje in narodna žalost, ki sta prevzela rumnnski narod po dunajski arbitraži, sedaj polagoma pojenjujeta in se prebivalstvo polagoma pomirja. V vladnih krogih poudarjajo, da je bila ta rešitev logična poseldica politike, ki so jo vodile prejšnje vlade. 2,rtve Rumunije so res velike, vendar pa niso pretirane glede na dejstvo, da je Rumunija morala izbirati med mirom in vojno. Mnogo vpliva za pemirjenje prebivalstva upanje v možnost gospodarske obnove države in novega življenja na novi podlagi. Zato se polagoma otresa nervoze. Vesti iz Transilvanije ne zbujajo več velike zaskrbljenosti. Prepoved vseh demonstracij je strla odpor prebivalstva in mu vzela možnost, da se upre in se na ta način poruši mir v državi. Vlada v Bukarešti se zaveda, da je od lojalne izpolnitve dunajskih sklepov odvisen obstoj Rumunije. To je uvidel tudi šef rumunske kmečke stranke Maniu, ki se je vrnil v Cluj brez kakih posebnih političnih namenov. V nasprotju s prejšnjimi vestmi bo zastavil vso svojo avtoriteto, da se pomirijo strasti. V prestolnico Transilvanije je prispel zato, da uredi svoje osebne posle. Med- tem prevažajo iz Cluja in drugih transilvanskih mest vrednosti iz muzejev ter razne dokumente nacionalne in zgodovinske vrednosti. Univerza iz Cluja ne bo preseljena v Sibinj, kakor je bilo prvotno javljeno, temveč v Arad. Mnogi odlični erdeljski rumunski prvaki bodo ostali še nadalje v onem delu Transilvanije, ki bo pripadel Madžarski. Doznavajo, da bo tudi Vajda Voevod ostal v Cluju. Demanti o nemškem protestu BERLIN, 4. sept. e. Inozemski tisk objavlja vesti, po katerih je vlada poslala dve noti rumunski vladi zaradi demonstracij, ki sc nastale v Rumuniji. Z uradne nemške strani v Berlinu izjavljajo, da včeraj opoldne ni bilo ničesar znanega t teh ootah. Priprave za madžarsko okupacijo BUDIMPEŠTA, 4. sept. e. (TPC). Budimpeštanski listi objavljajo o velikih pripravah prebivalstva za sprejem madžarskih čet, ki bodo vkorakale v Veliki Va-radin. Mesena komisija, ki bo urejevala odnošaje med Madžarsko in Rumunijo, je dovolila madžarskim novinarjem, da so ob iskali Veliki Varadin. Novinarji javljajo, da se Rumuni umikajo v polnem redu. Policija je že odšla, varnostno službo pa je prevzeta meščanska zaščita, katere člani nosijo bele trakove na rokavih. Rumuni so s seboj odpeljali tudi spomenike, ki so bili svoj čas postavljeni v teh krajih. Pred nemškim konzulatom v Velikem Varadinu so bile navdušene ovacije. Z mnogih hiš v mestu že plapolajo madžarske zastave. Letalski boji nad Anglijo Trije večji napadi na okolico Londona LONDON, 4. sept. s. (Reuter). Po zadnjih podatkih letalskega ministrstva je bilo včeraj nad Anglijo sestreljenih skupno najmanj 25 nemških ietaL Angleži so izgubili v teku dneva 15 lovskih aparatov, vendar se je 8 pilotov rešilo. London je imel včeraj tri letalske alarme. V središču mesta ni bilo med nobenim alarmom opaziti nemških letal in tudi ni bilo čuti protiletalskega topništva. Zadnji alarm je bil zvečer. Nemci so v teku dneva podvzeli tri večje poskuse napadov na bližino Londona. Prvi napad so zjutraj izvršile istočasno tri formacije, ki so priletele nad Anglijo od jugovzhoda oziroma juga proti ust]u Temze. Na južno vzhodno Anglijo je bilo ob tej priliki vržeiuUti nekaj bomb, ki pa niso povzročile niti žrtev niti škode. Popoldne je bilo o oaz enih zopet več sovražnih formacij nad Kentom in Temzo. Le m^o nemških letal je preko neposredne bližine obale dospelo v notranjost dežele. Vrženih je bilo nekaj bomb, ki pa so povzročile le neznatno škodo. Glede tretjega napada uradni podatki še niso na razpolago. LONDON, 4. sept. AA. (Reuter). Prvi včerajšnji alarm je bil v Londonu v trenutku, ko so predsednik vlade Churchill, niinistri Halifax, Eden in Greenwood, kakor tudi ostali Člani kabineta prisostvovali službi božji v westminsterski opatiji o priliki obletnice vojne. L~ožja služba je bila zaradi alarma podaljšana. Prisostvoval ji je tudi poslanik Zedmjenih držav. Včeraj je bil London osrednja točka napadov iz zraka. Do 14.30 po Greenvvichu je bilo sestreljenih 23 nemških IetaL Ko je bil v Londonu ob 9.22 po Greenwichu prvi alarm, se je razvila ob jugovzhodni angleški obali huda letalska bitka. Najprej so angleška letala odvojila nemške lovce, ki so spremljali bombnike. Drugi znak za alarm je bil v Londonu potem, ko so se pojavila sovražna letala, ki so letela zelo visoko. Ob tej priliki so sovražna letala odvrgla na neko mesto v jugovzhodni Angliji nekaj bomb. Prav tako je padlo nekaj bomb v okolico tega mesta. Javljajo, da je izginilo 15 angleških lovskih letal, rešenih pa je osem pilotov. Angleško uradno poročilo LONDON, 4. sept. s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo sta objavili davi naslednji komunike: Sovražni letalski napadi na Anglijo preteklo noč niso imeli velikega obsega. Namenjeni so bili predvsem severozapadni Angliji in ozemlju ob Bristolskem kanalu. V obeh teh predelih je bilo vrženih na mesta več zažigalnih in eksplozivnih bomb. Požari so bili hitro pogašeni oziroma lokalizirani, toda nekaj hiš je bilo poškodovanih, med njimi nekatere močneje. V severovzhodni Angliji sta bili pri napadu uničeni dve stanovanjski hiši, več drugih pa je bilo poškodovanih. Človeške žrtve v severozapadni in severovzhodni Angliji niso bile mnogoštevilne, toda ob Bristolskem kanalu je bilo nekaj ljudi ubitih, Nemška letala so vrgla manjše število visokoeksplozivnih in zažigalnih bomb v teku noči tudi na več drugih predelov, predvsem na grofijo okoli Londona in na Škotsko. Človeških žrtev pri teh napadih ni bilo in povzročena škoda je majhna. Sodelovanje čeških letalcev LONDON, 4. sept. s. (Reuter). Pri včerajšnjih letalskih bitkah je z uspehom sodelovala tudi eskadriija čeških lovskih letal, ki je v teku dneva sestrelila 6 Messer-schmittov in 1 bombnik tipa Dornier. la skupen načrt s tvorničarji, po katerem bodo Angliji povprečno dobavljali po 700 ameriških bojnih letal v naslednjih dvanajstih mesecih. Dopisnik »New York Suna« dodaja, da pomeni to, da lahko Anglija prihodnje leto, če želi, kupi v Zedinjenih državah skupaj 14.000 letal vseh kategorij. Ameriški prostovoljci v kanadskem letalstvu Otta\va, 4. septembra, s. (Reuter). Po uradnih podatkih se je pretekli mesec prijavilo v kanadsko letalstvo nad 100 prostovoljcev iz Zedinjenih držav. Medtem so dospele že zopet nove prijave. Plebiscit na Martiniqueu New York, 4. sept. s. (Tass). Associa: ed Press javlja, da bo na francoskem otoku Martinique v zapadn! Indiji izvršen plebiscit, ki bo odločil, ali naj se otok postavi na stran vlade v Vichvju ali pa na stran generala de Gaullea. Skupno je ta eskadriija doslej sestrelila 18 nemških letal, izgubila pa je eneg^ Češkega pilota. Napad na nemško obalno topništvo London, 4. sept. s. (Reuter). Z južne angleške obale poročajo, da so preteklo noć čuli preko Kanala iz smeri od Calaisa in Boulognea eksplozije in streljanje protiletalskega topništva, ki je bilo nenavadno močno. Očividno so zopet angleški bombniki napadli postojanke nemških težkih topov ob francoski obali Kanala. Napad je trajal nad eno uro. Zopet napad na Berlin Nevv Vork, 4. sept. s. (Reuter). Po ameriških poročilih iz Berlina je bil preteklo noč kmalu po polnoči v nemški prestolnici letalski alarm, ki je trajal dve ln pol uri. V mestu so se Čule eksplozije. Angleška letala so bila opažena v veliki višini nad mestom. London, 4. sept. AA. (Reuter). Letalsko ministrstvo je izdalo poročilo, da so angleška letala v ponedeljek bombardirala vojaške objekte v Nemčiji in Italiji. V Nemčiji so letala bombardirala tovarne dinamita severovzhodno od Kolna, dočim so v Italiji bombardirala vojaške objekte v okolici Genove. V Nemčiji so letala bombardirala vojne objekte pri Frankfurtu, Stuttgartu in Dortmundu. Dve letali se nista vrnili. Razdelitev odlikovanj med alarmom London, 4. sept. s. (Reuter). Prvič v zgodovini se je včeraj v buckinghamski palači vršila svečana razdelitev odlikovanj med letalskim alarmom. Zaradi alarma ja kralj Jurij razdelil odlikovanja v protiletalskem zaklonišču v kleti palače, v svečani dvorani. Odlikovanih je bilo 330 vojakov, mornarjev in letalcev. Trije vojaki, in sicer po en pripadnik vsake vrste orožja, so prejeli najvišje angleško odlikovanje, V k tori j in križ. Norveška torpedovka sestrelila bombnik London, 4. sept. s. (Reuter), Neka norveška motorna torpedovka, ki je sedaj priključena angleški vejn: mornarici, je s protilei^skimi topovi sestrelila nemški bombnik, ko je skupina nemških letal v strmoglavem poletu napadla torpedovko in neko trgovinsko ladjo v bližini. Letalski napad na otroški transport Canbcrra, 4. sept. s. (Reuter). Uradno poročajo, da sta na vožnji iz Anglije v Avstralijo napadli angleško ladjo, ki je vozila evakuirane otroke, dve sovražni letali. Na ladji je bilo 500 otrok, toda nihče ni bil poškodovan. Bombe so padle tri metre od ladje, pa niso eksplodirale. Boli v Keniji Kairo, 4. sept. s. (Reuter). Uradno poročilo iz Nairobija v Keniji pravi, da so angleške čete izpraznile mesto Buna v Keniji že v četrtek zvečer. Evakuacija je bila potrebna, ker se pravkar začenja deževna doba in bi bili za dalje nemogoči vsi transporti na cesti Buna—Vaghir. Bombe na francosko mesto Vichv, 4. sept. j. (Havas). V noči od ponedeljka na torek je bilo bombardirano francosko mesto Digne, središče departe-menta Basses-Alpes. Na mesto je bilo vrženih približno 50 letal skli bomb. Nadaljnjih 20 bomb je padlo na višavje v mestni okolici. Težka bomba je udarila tudi neposredno za poslopjem prefekture. Več bomb je padlo na vrtove. OJ prebivalstva k sreči ni bil nihče ran 'en in tudi gmotna škoda je neznatna. Mesto Digne leži kakih 50 km oddaljeno cd fran-cosko-italijarkske meje. Sklepajo, da j2 angleško letalo, ki se je nahajr.lo na poletu preti Italiji, zašlo v stisko ter se je ba3 nad mestom osvobodilo svojega -i tovora. Na drobcu neke zažigalne bom* 'f> ugotovili napis, ki dopuSča nc vetr^no wJbo o narodnosti letala, ki ja L o m ■ r-d ral o mesto Digne. Stran 2 8tev. 202 V«e nafie naročnike ponovno opozarjamo, da smo bili zaradi splošne podražitve tl-skarnUkih potrebščin prisiljeni /\ ifiati naročnino na nai list, in sicer na 14 din mesečno Naročnike prosimo, da to pri nakazilu naročnine upoitevajo, ker zvišanje naročnine velja te od l. septembra 1940 i poleti preko Švice Bern, 4. sept. s. (Štefani). Zaradi po-novenega poleta angieških letai preko Švicarskega ozemlja so je včera predsednik zvezne republike dalje časa posvetoval s člani vlade. Iz dobro poučenih krogov se je zvedelo, da bo v primeru, če angleški od.jovor na zadnji Švicarski protest zaradi angieSkih poletov preko Švice ne bo zadovoljiv, švicarska vlada poklicala svojega poslanika v Londonu na poročanje v Sera. Bem, 4. sopt. br. (SDA). Vrhovno poveljstvo Švicarske vojske je včeraj dopoldne objavilo naslednji Komunike: Tuja letala so se v pretekli noči znova pojavila nad Švico. N"oc je bila Izredno jasna. Ugotovljeno Je bilo. da so priletela nad Švico sredi noči v smeri Eoncourt — 2eneva ter odletela iz Švice v smeri Ženeva — Chlasso, drugič pa priletela v smeri Slmplon — Lausanne in odletela iz Švice v smeri Delemont — Eoncourt. Letala so bila ves čas po 4000 do 5000 m vu-oko. Skupno jih je bilo približno 20. Na obmejnih postojankah jih je obstreljevalo protiletalsko tcpnišrtvo. Tudi na severni meji se je pojavilo nad švicarskim ozemljem neko zelo veliko tuje letalo. Kakor kn5e, je bilo na nemSki strani obstreljevano od protiletalskeg-a topništva. Glede na vse podane okoliščine je soditi, da so bila letala iz Anglije. Beg francoskih letal iz Maraka Madrid, 4. sept. s. (Reuter). Po informacijah iz Ahjecirasa je včeraj pribežalo iz Maroka v Gibraltar zopet 10 francoskih vojaških letal. Doslej je prispelo iz Ma-reka v Gibraltar skupno že 35 francoskih letal. Japonski ultimat Indokini Tokio. 4, sept. s. (Reuter). Uradnik japonskega zunanjegra ministrstva je izjavil inozemskim novinarjem, da ni zunanjemu ministrstvu ničesar znanega o japonskem ultimatu, ki naj bi bil izročen preteklo nedeljo francoski Indokini. Vest o ultimatu je bila uradno objavljena v prestolnici francoske Indokine Sai-gonu. še ena francoska kolonija London, 4. sept. s. (Reuter) General de Gaule je snoči objavil po radiu, da se je tudi francoska kolonija Tahiti na Tihem oceanu pridružila francoskemu narodnemu odboru v Londonu, Spremembe v nizozemski ▼lađi London, 4. sept. s. (Reuter). Predsednik nizozemske vlade v Londonu de Gecr je iz zdravstvenih razlojrov podal ostavko. Kraljica Viljemlna Je Imenovala dosedanjega justičnega ministra prof. Scherfran-deva za ministrskega predsednika. Istočasno je bila izvršena večja rekonstrukcija nizozemske vlade. Ruske vojaške vaje ob zapadni meji Moskva, 4. sept. s. (Tass). V vojaSkem okrožju ob zapadni sovjetski meji so bili včeraj zaključeni Studijski in taktični manevri pod osebnim votbrtvom vojnega ministra maršala Timoeenka, pod čegar vodstvom je bila Izvršena postavljena strateška naloga. Manevrom so prisostvovali tudi Sef generalnega štaba general MereSkov, poveljnik zapadnega posebnega vojaškega okrožja in poveljnik armade tankov general Pavlov ter član vojnega sveta zapadnoga okrožja Pomen je v. Smrt Puškinovega vnuka Moskva, 4. spet. s. (Tass). V nedeljo je umrl v Moskvi v starosti 71 let vnuk pesnika Puškina Grigorij Aleksandrovič Puškin. Rusko madžarski trgovinski dogovor Moskva, 4. sept. s. (Tass). Nova rusko-madžarska trgovinska pogodba določa izmenjavo blaga za prvo leto v vrednosti 3 in pol milijonov ameriških dolarjev za vsako stranko. Pogodba stopi v veljavo 15. septembra. irtve eksplozije v mnnicijski tovarni Rim, 4. sept. s. (Ass. Press). Po uradnih podatkih je bilo prt eksploziji, ki se je pred dnevi pripetila v municijskl tovarni v Boulognl ubitih 38 oseb !n ranjenih 174. Iz Kranja — Sokolska proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. bo danes zvečer ob 20.30 v telovadnici v Narodnem domu. Proslava je združena z slavnostnim zborom sokolskega članstva in telovadno akademijo, na kateri bodo nastopili vsi oddelki. Za sokolsko članstvo je udeležba obvezna, ostala javnost jc vljudno vabljena. Vstopnine ni. pač pa se hvaležno sprejemajo prostovoljni prispevki. — Dela na cesti skori Kranj sedaj hitro napredujejo, tako da bodo se ta teden položene kocke na Vidovdansk* cesti do križišča pred Staro pošto. Sedaj tlakujejo s kockami desno polovjco cestišča od Bek-selna proti križišču vrb Jelenovega klanca. Ko bo delo končano na obeh polovicah, bo takoj vzpostavljen normalen promet, ker je Blejska cesta od Bckrclna do pričetka betonskega cestišča že tlakovana. Tak^ bo preostal samo še Jelenov klanec, ki pa bo še ta mesec tlakovan. Glede na to, da povzročajo vozovi na koelanem cestišču prevelik ropot, bi priporočali občini, da po končanem tlakovanju zalije kocke s spra-meksom. Ker to o* piodvideno v načrtu oziroma v proračunu, bi morala občina pač sama nositi stroške. GRANDIOZNI — MONUMENTALNI RUSKI VELEFILM Mogotaa filmska epopeja o ustanovitelju velika mogočne Rusije, film o legendarnem carju graditelju nekdanje slavne prestolnice. — Sodelujejo največji umetniki hudoZeetvtniki N. Cerfcasov, N. Simonov, A. Tarasova. Kino Matica PO knjižnem delu A. Tolstoja. — ReiirsJ največji teL 23-41 mojster sedanjosti: Vlad. Petrov. — Ob 16., 10. in 21. PETER VELIKI Blizu S0*000 udeležencev velikih svečanosti ob odkritju spomenika kralju Aleksandru I. v Ljubljani — Do včeraj priglašenih 172 društev % 72 zastavami Ljubljana, 4. septembra Delovni odbor za odkritje spomenika kralju Aleksandru L v Liubljani je imel snoči pred odkritjem zadnjo plenarno sejo, na kateri 90 načelniki poidinih odsekov poročali o zadnjih pripravah za eno največjih svečanosti, kar jih jc kdaj doživela Ljubljana. Odbor je opravil ogromno organizacijsko delo. Časa je imel malo, vendar pa je vse o-ganizirano in pripravljeno tako, da bo svečanost tudi glede organizacije na višku. Do včeraj je bilo priglašenih 172 društev, ki jih bo zastopalo delegatov z 72 zastavami. Pripominiamo. da so to večinoma samo centralna društva. Poleg tega se je do včeraj prijavilo 155 sedanjih županov in 93 zastopnikov državnih uradov. Vsa. vabila so bila pravočasno razposlana. Na slavnostne prostoru bo vse točno razporejeno, vsaka deputacija bo imela svoj prostor. Vsi dohodi v Zvezdo se zapro v petek ob 8 po kordonih. Do včeraj je bilo razposlanih 13.777 Izkaznic. To so pa samo udeleženci svečanosti iz oddaljenih krajev. Iz bližnjih krajev udeleženci sp/!oh niso naročili izkaznic, ker se pripeljejo mnogi v Ljubljano z avtobusi, avtomobili, kolesi in vozovi. Tako lahko računamo, da bo prisostvovalo svečanemu odkritju spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandru T. v Ljubljani blizu 50 tisoč ljudi. Pri toliki množici bo treba seveda skrbeti za vzdrževanje roda. To delo je poverjeno rediteljskemu odseku, ki je zbral dovolj izkušenih roditeljev, da bo svoji nalogi kos. Dobro bo organizirana tudi zdravniška služba. Za vsak primer bodo pripravljene 4 ekipe samarijanov, ena bo v Bahovčevi lekarni, druga v vevj Kazine, tretja pred urširlinskim samostanom, Četrta pa v veži kina Matice. Dnnes dopoldne so kraljev lik za nekaj časa odkrili, da so ga mogli fotografirati Na dan svečanosti se bodo namreč prodajale rudi razglednice s kraljevim likom, na kar zlasti opozarjamo filateliste, ker bo pošta Ljubljana L žigosala v petek vso odposlano in sprejeto pošto s posebnim žigom. Občinstvo tud-* opozarjamo na spominske znake in Spominski zbornik, ki se dobe v trafikah v središču mesta. Navodila za potrjevanje izkaznic v Ljubljani Izkaznice se bodo žigosale na sledečih mestih: v petek v Udruženju rezervnih oficirjev, vestibul Zvezde, od 11. do 19. ure, poslovalnica Putnika, na Tvrsevi cesti, na kolodvoru Ljubljana gl.t v Mestnem domu na Krekovem trgu od 6.30 do 9 ure, na letnem telovadišču Sokola v Tivoliju od 6.30 do 9. ure, v vestibulu Jugoslovanske tiskarne od 6.30 do 9. ure; v soboto v pisarn' Udruženja rezervnih oficirjev (od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure) v Zvezdi. Kongresri trg I. poslovaJ-nica Putnika, na Tvrsevi cesti. v nedeljo v pisarni Udruženja rezervnih oficirjev v Zvezdi Kongresi trg 1 (od 8. do 12. ure). Cctrtinska vožnina velja samo na podlagi izkaznice (sivkaste barve) odbora za odkritje spomenika Viteškemu kralju v Ljubljani. Te izkaznice se dobe v občinskih pisarnah na deželi ter pri poslovalnicah Put-tika po coni 2 din. Pri nakupu voznih listkov zahtevajte pri potniških blagajnah obrazec K-14 rdeče barve za ceno 2 din. Udeležba se bo na že*, obrazcu K-14 potrjevala le ob istočasni predložitvi izkaznice odbora. Brez te sc nikomur ne bo žigosal žel. obrazec. Znto naj vsakdo pazi, da ne izgubi ene ah druge izkaznice, ker sicer se ne bo mogel okoristit' z brezplačno vožnjo ob povratku. Vsak udeleženec mora pred odhodom iz Ljubljane predložiti v žigosanje izkaznico in obrazec K-14 zaradi potrdila o udeležbi odboru za odkritje spomenika Viteškemu kralju v Ljubljani na zgoraj navedenih mestih Cetrtmska vožnja velja na potu v Ljubljano od 4. do 6. t. m., na povratku pa od 6. do 8. t m. za vse razrede in vse vlake razen ekspresnih. Odbor, — Rezervnim oficirjem. Za rezervne oficirje, ki so dolžni prisostvovati na rojstni dan kralja Petra II. službi božji in ki se pozneje udeleže odkritja spomenika blagopokojnomu kralju Aleksandru I. je predpisana službena uniforma, to je sapka ali kapa, sablja in e&arpa ali pa čajkaca z opasačem, oprtačem in nožem, sive rokavice tn eno (najvišje) odlikovanje. Kdor nima primerne uniforme naj pride v temni civilni obleki z znakom Udruženja. Znaki se dobe v pisarni pododbora Ljubljana, Kazina II- nadstropje. Odobrena je četrti nsk a voznina na železnicah. Izkaznice za znižano voznino dobe rezervni oficirji pri svojih Občinah ali v bfletarnicah Putnika. Zbor bo 6. septembra ob 8.30 pred spomenikom kralja Petra pred magistratom, kjer položi Udruženje rezervnih oficirjev venec, potem pa odkorakajo rezervni oficirji z zastavo udruženja na Kongresni trg-k odkritju kraljevega spomenika. Svečanosti se udeleži tudi predsednik Udruženje ing: Nikodije Bogdanovič z deputacijo. — Strelci ljubljanskega »treisfcega oKrož-Ja se obvesčaJot da Je zbirališče za udeležbo k slavnostnem odkritju spomenika kralju Aleksandru I, v petek 6. septembra 1940 od 8. đo pol 9. dopoldne, pred palačo >Grafjke< ob Masarvkovi cesti, od koder je Skupen odhod vsega, članstva, z zastavo, na slavnostni prostor. Opozarja se vse članstvo, da posameznikom dostop na slavnostni prostor ne bo dovoljen. Uprava. — Opozorilo vodstvom °*novnlht me*©an-skih tn srednjih gol. Ker je po zaključku svečanosti odkritja spomenika pričakovati gnečo ob spomeniku. Je potrebno, da se mladina ne Izpostavlja nevarnosti, da pride v gnečo. Zato se vodstva naprošajo, da upoštevajo navodila rediteljev, ki bodo po zaključeni svečanosti odredili predvsem odhod Šolske miadtoe 1 ilavnosti v urejecin vrstah v isto smer, iz katere so prišli. Mladini naj se naroči, da se dopoldne, ko bo domnevno trajal gneča, ne vraža pred spomenik. Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani priredi na predvečer odkritja kraljevega snemenika v opernem gledali-flču slavnostno akademijo. Akademijo otvori predsednik Sreske organizacije vojnih dobrovoljcev g. Josip Jeras s pozdravnim nagovorom. Nato zapoje gdč. Milica Polaj-narjeva Lajovčevo ^Begunka pri zibelki« In Pavfclčevo »Ka,j mi pravi ptiček ta?« Akademik Berger Marjan bo recitiral Župančičevo >11. oktobra 1934.« O liku kralja Aleksandra I. bo govoril predsednik Zveze vojn:' dobrovoljcev v Beogradu, pod-polkovnik-invalid Loijo Lovrič. Član drame Ivan Levar bo govoril besede o materi ix. Golieve igre s>Dobrudža 1916«. Odmor. Drugi, del sporeda: Operni orkester bo izvajal Rabaudovo simfonično sliko »Nočna procesija«. Operni pevec Fric Lupša zapoje arijo kneza Gremina iz ćajkovskega opere >Evgenij Onjegin« in Stanka Premrla ^Znamenje«. Nato bodo izvajali člani drame Cesa.r, Jan, Gregrorin in Potokar Pavlinov igrokaz iz življenja vojnih dobrovoljcev na solunski fronti »Tako je bilo«. Akademijo zaključi državna himna, ki jo izvaja operni orkester. Akademijo je zrežiral prof. O. Sest, pevske in orkestralne točke vodi operni kapelnik A. Neffat. Začetek ob pol 9. (v četrtek 5. t. m.) Cene od 24 din navzdol. Vabljeni so vsi brez izjeme. Pred prodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. Glasbena Matica v Ljubljani. Slavnostni koncert ob priliki odkritja spomenika kralja Aleksr.ndra I. v petek ob 16. pred poslopjem Glasbene Matice (Vegova ulica) v korist zimske pomoči ljubljanske mestne občina ima naslednji spored: 1) državna himna — pojo združeni mešani pev3ki zbori — dirigira Preme!'' Mirko. 2) Lee ko vic Bogo: Domovina — simfonična pesnitev za veliki orkester, nagrajena od kr. banske uprave 8 L nagrado, prva Izvedba. Dirigira Neffat Anton. 3)a Gotovac Jakov: Himna svobodi, pok) združeni mešani pevski zbori z orkestrom Ljubljanske filharmonije. Dirigira Neffat Anton, b) Vcr.tu-rini Fran: Kralj Matjaž — pojo združeni mešani pevski zbori s spremljevanjem godbe na pihala. Dirigira PremelČ Mirko. Odmor. 4) Bernn Emerik: Slavnostna koračnica, dirigira Svetel Heribert. 5) Jenko Davorin: Kosovo — dirigira v. k. Smre-kar Lojze, 6) Pešta Jan: Jugoslavija — svečana uvertura posvečena gen. Maistru dirigira v. v. k. Herzog Ferdo. Igrajo združene godbe: 40. pp. Triglavskega, godba »Sloge« in godba I. plan. polka v Škofji Loki. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. — Besede kralja Aleksandra I. Da se oddolžijo spominu svojega bivšega vrhovnega zapovednika Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja ob odkritju njegovega spomenika v Ljubljani, bodo izdan naši VOJnl dobrovoljci Zbirko prevedenih kraljevih zgodovinskm govorov, manifestov, pisem in izjav kot 3. zvezek svoje »Do-brovoljske knjižice« pod naslovom »Be»ede kralja Aleksandra I.«. Opozarjamo občinstvo na to zbirko, ki je doslej Slovenci še nismo imeli. Knjižica izroe v četrtek 5. t. m. v omejeni nakladi in se bo prodajala na dan odkritja spomenika in pozneje po ljudski ceni 10 din. Naroča se pri Rreski organizaciji vojnih dobrovoljcev v Ljubljani, Frančiškanska ul. 10. _ Poštni žig za 6. septembra. Ministrstvo poste je na prošnjo odbora za posta- vitev spomenika Viteškemu kralju Alek-sanuru I. Zedinitelju v LJubljani odobrilo spominski postni žig za dan svečanega odkritja spomenika 6. septembra 1040. žig bo uporabljala poŠta LJubljana I. za vso ta dan »prejeto in oddano pisemsko pofito ter za filatelistične namene. Edlnicam Zveze kulturnih društev! Predsedstvo ie v soorazumu z odborom za postavitev spomenika Viteškemu kraliu v Liubliani sklenilo, da bo le ono ooložilo venec za vse svoie članice. Zastooniki društev, ki so DriKlasili svojo udeležbo, razen sokolskih, se zbereio v tajništvu Zveze ob 8.30 (vhod skozi kavarno), odkoder odideio na zanie določeni orostrr. Vse članice vabimo, da se odkritia polnošte-vilno udeležijo. Vojnim dobrovoljcem I Zbor vo.jnih dobrovoljce \ za udeležbo pri odkritju spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Ze- činitelju v Ljubljani bo 6. t. m. ob tri četrt na 9. v Frančiškanski ulici 10 na dvorišču. Odhod ob 9. Pridite vsi, da se poklonimo pred veličastnim spomenikom svojega vrhovnega poveljnika in vojnega tovariša iz svetovne vojne. Slavnostna akademija bo v operi na predvečer 5. t. m. ob pol 21. Vsak si naj pravočasno preskrbi vstopnico. Na akademijo in k odkritju spomenika pride tudi predsednik Saveza vojnih dobrovoljcev, rx>dpolko\mik-invalid tovariš L u-jo LovriČ. — Uprava. — Prehrana; po današnjih prijavah bo cca 14.000 udeležencev. Delavni odbor za odkritje spomenika vabi in prosi ponovno vsa gostinska podjetja, da store in pripravijo vse potrebno, da ?e bo vsa ta množica dobro in poceni prehranila. Naprošajo se tudi mesarji in peki, da pripomorejo k izvedbi redne prehrane upoštevajoč nacionalen in manifestativen značaj svečanosti odkritja spomenika. Tudi vse udeležence te svečanosti ponovno naprošamo, da so ob navalu v gostinska podjetja potrpežljivi in strpni, da se tudi v tem pogledu vzdržuje prireditvi skladno razpoloženje. Obrtniki! Skupno združenie obrtnikov v Liubliani vabi vse svoie cenjene člane in ostric obrtnike, da se udeleže odkritja spomenika Viteškega kralia. Ker se bodo slovesnosti udeležili vsi sloii naroda in vse orcanizaciie. aoellramo tudi na naše obrtništvo, da sodelule pri tei veliki svečanosti in na ta način izkaže oieteo do blagoookojne^a Viteškega kralia. Zbirališče bo v petek ob pol 9. ored oljarno združenja na Gosposvetski cesti št. 12. nasproti evangeltski cerkvi, odkoder odidemo skupno na slavnostni prostor. Klub koroških Slovencev v Ljubljani vabi vse svoie članice in člane, da se v čim večiem števil'.1 udeleže slavnosti odkritia spc-menika. Z'MraliSče ob 9. na Trgu kralia Petra I pred Miklošičevim spomenikom. Venec položi osrednji odbor tudi za pododbore. Sokol II. noziva svoie članstvo, da se polnoštevilno udeleži odkritia spomenika blaeopokoineea kralia Aleksandra I. Ze-dinitelia dne 6. t, m. Člani in članice, ki imaio kroi moraio priti brezoogoino v kroiu. ostalo članstvo in naraščai v civilu. Zbor za vse bo ob 8. uri zjutrai na telovadišču L.iubl.ianskeea sokola v Tivoliiu. Isti dan ob pol 15. bo zbor vseh društvenih pripadnikov v civilu z znakom na telovadišču v Trnovem, odkoder gremo skuoaj pred kralievi spomenik. Bratie in sestre, bodile točno vsi na odrejenem mestu! Zdravo! Uprava. Enoletni trgovski tečsf v Novem mest« s pravico javnosti vpisuje dnevno. Šolnina din 180. Začetek pouka 9. sertembra ...................•..........»»♦»«•*••» MMf« 6. september v Radečah Radeče, 3. septembra Tukajšnje sokolstvo, ki je v nedeljo praznovalo 301ctnico svojega obstoia, se pripravlja, da dostojno proslavi rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra IT., staroste Sokola kraljevine Jugoslavije. 2e na predvečer rojstnega dne se bo mesto ovil« v državne trobojnice, ki bodo plapolale raz sleherno hišo. Sokoli bodo imeb v svojem novem domu pod vodstvom staroste br. Laznika svečano sejo. Vstop k svečanosti je brezplačen. Občinstvo se naproša, da v znak vdanosti kralju in njegovemu domu postavi kraljevo ali sliko kraljevega doma v izložbena in navadna okna, ki jih naj osvetljuje na predvečer sij lampiončkov. Na rojstni dan bo ob 9. ma^a ki jo bo bral tukajšnji župnik g. Anton Lovšin. Udeležili se je bodo poleg mladine in uči-teljstva tudi vsi državni uradrnKi ;n razna društva. Sokoli v krojih pa pohite ta dan k svečanemu odkritju spomenika kralja Aleksandra s pTvim vlakom v Ljubljano. Ker se bo te svečanosti udeležilo tudi številno učiteljstvo, se bo vršila šolska proslava že v četrtek zadnjo uro pouka. Premet z živimi parkljarji Ljubljana, 4. septembra Ban dravske banovine je izdal naslsed-njo naredbot Ker je slinavka in parkljevka v banovini Hrvatski in v dunavski, drinski in vrba-ški banovini že prenehala in ni več nevarnosti, da bi se v prometu z živimi parkljarji vna.Šala ta kužna bolezen iz navede-nin banovin v dravsko, ukinjam z današnjim dnem naredbo za preprečenja širjenja slinavke in parkljevke in odrejam: 1. Prepovedano je v trgovskem prometu goniti po javnih cestah goveda dalje kot 30 kilometrov. Svinje, ovce. koze in teleta pa je sploh prepovedano goniti v trgovskem prrmetu peš po javnih cestah ali poteh in se tudi ne »mejo prevažati na vo-ztiib z govejo vprego. Obenem je prepo- Malo pred to smrtno nesrečo je enaka usoda doletela šolarja KCnavsa Jožeta, učen-cs I. mzreda tuksjsnje šole. Nt Jsflnjcntci, kjer ima njegov oce posestvo in gostilno, so otroci skakali po sK'adcvnicah drv. Posebno drzen jc bil rm«! .ioiko, ki je sple-sal n« najvišji vrh, od koder je potem ple/M aropet na/aj. Težak tram p* se jo •kotajil nanj ter rja oplazil 2 vso silo po glavi, da sc je takoj onesvestil, h globo- kc zevajoče rane mu je curkom? lila kri. Poklicali so banovinskoga zdravnika g. dr. Karla Matka. ki pa je ugotovil samo »rnrt. Pokojni je bil nai'narljlvejš.' učenec v lansicem I. razredu. S starši ponesrečenih otrok globoko sočustviijc tud učiteljstvo r&do&kc ljudske Jclc. Naj počivata v miru! ettotca KOLEDAR Danes: Sreda, 4. septembra: Rozalija, Ida DANAŠNJE PRIREDIT \' F Kino Malica: Peter Veliki Kino Sloga: Prepovedana ljubezen Kino Inion: Towcr»Hi krvnik Kino Mrote: žena ustvarja zgodovino DE«URNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoll, Tvrševa cesta 6. Ho-čevpr. Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška ce3ta 47. vedano vsako obhodno trgovanje s temi živaim' od hiše do hise. 2. Hlevi trgovcev z živino in mesarjev morajo biti veterinarsko-redarstvenrm pred p i som primemo urejeni in oblastveno odobreni po občeupravnem oblastvu prve stofv-nje. Hlevi za trgovsko živino morajo biti popolnoma ločeni od h'evov za drugo domačo živino. Hlevi morajo biti razkuženi po vsakokratni odprodaji, najmanj pa vsak mesce enkrat. Izvršitev razkuževanja nadzoruje predvsem občinsko oblastvo. 3. Trgovci z živino morajo voditi seznam trgovske živine, v katerem morajo biti vpisani za vsako živa! prodajalec, ku- I pec, občina ter Številka živinskega potne-! ga lista. Seznam mora biti na razpolago vsak čas za vpogled oblastvenim organom. 4. Prevoz konj, goved, telet, ovac, koz in svinj po železnici se mora napotiti do one železniške postaje, ki je najbližja namembnemu kraju. Prevoz klavnih živali po železnici se mora napotit: do železniške postaje, kjer se bo klanje izvršilo, in samo v kraje, kjer je oblastveno odobrena klavnica. PrekrSsi gornjih odredb %o bodo kaznovali po SI 111 zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni v denarju do 900 dinarjev ah z zaporom do 30 dni. Ta naredba stopi v veljavo osmi dan po razglasitvi v »Službene mlistu kr. banske uprave dravske banovine«. Dve smrtni nesreči Radeč«, 3. septembra Močil no je mala zagorska vasica, uro hoda od Radeč. Tu so v zadnjem času pričeli lov na polhe, katerega se je udeležil tudi k>larček Gole Rafael, učenec II. razreda tukajšnje šol«. Urno jc plezal * bukve na bukev ter nastavljal pasti polhom. Po nesreči je deček padel z 18 m visoke bukve , ter se smrtno nevarno poškodoval. Ljud-I je in domači zdravnik so mu nudili prvo 1 pomoč. 2al pa je bil ves trud zaman. Siromak je imel počeno lobanjo in je v nezavesti kmalu izdihnil. Pokojni ie bil sin posestnika Goleta z Močilnega, kateremu je nedavno požar uničil skoro vso domačijo^ V sredo »o ga ! pokopali na tukajšnjem župnem pokopa- J 1 lišču. I Prijatelji tuje lastnine Ljubljana, 4 septembra Varnostne oblasti že nekaj dni zasledujejo 30!etnega hlapca Adalberta Hermavsc Iz Trbovelj. Hermavs jc zaradi tatvin že večkrat sedel v zaporu nedavno jc Se služil pri posestniku Martinu Zupančiču v Bukovici v občini Vače, kateremu je ukradel 11 tisočakov, potem pa poneanil. Med za njim je vodila do Zagreba in potem nazaj do Sevnice, od koder pa je izginil br,^ sledu. Po okolici Škofje Loke se je k!at-I bivši gostilničar Lovrenc Kumcr, ki je izvabfl na sleparski način od posestnice Antonijo Sifrcr več stotakov. Kumcr jc nadalje j val s sleparijami in prodal lesnemu trgovcu Pavlu Hafnerju v ?kofji Loki smreke, za katere je najprej zahtevali na račun 1000 din. po nokaj dneh pa še dva tisočaka, ki ju je tudi dobil. Pnxlal je seveda tujo smreke in se je Hafnerju predstavil kot posestnikov sin Ivan Zevnik iz Smlednika. Sleparja, ki je izginil, še niso mogli izslediti. Iz zapora okrožnega sodišča v Novem mestu jc te dni pobegnil 23!. t ni Anton Rodič iz Vel. Ciabra na Dolenjskem. Rodič je do'go skoro nemoteno kradel po san. -nih naseljih po Dolenjskem in so ga orožniki šele nedavno izsledili. Komaj pa so ga oddali sodišču v Novem mestu, je zlikovce že spet pobegnil. Zasledovani RoJič se je najbrž zatekel kam v skrito vasico, iz katere bo spet hodil krast po okolici. Bivša služkinja Ana Oblak iz Ljubljano je osleparila več strank v Ljubljani in ljubljanski okolici, kjer so jo stražniki in detektivi zaman iskali. Oblakova jc izginila na Štajersko, kjer sedaj slepari in krade po okolici Maribora in Celja. V Celju je oni dan ukradla Tereziji Pcstevšek 1500 din in spet pobegnila zasledovalcem. Iz Radeč — Kušim cenjenim ruročnikom. Te dni so dobili naši naročniki položnice. Naprošamo jih, da poravnajo naročnino za »Slovenski Narod« zlasti se oni. k so v zaostanku za več mesacev. Mesečno naročnino pa lahke plačajo tudi pri trgovcu g. Ontonu Kosu v Radečah št 33 G. Kos zbira naročnino v svoji trgovini do 8. vsakega meseca, nakar jo nakaže s skupno položnico upravništvu. Pri njem sc lahko zglase rudi novi naročniki. Nakažite mu samo 14 din, naslednji itan boste dobili »Slovenski Narod« dostavljen že na dom in to takoj v prvih popoldanskih urah. — Naročajte, Širite in čitajte »Slovenski Narod«, saj je to edini s'ovenskj popoldanski dnevnik, ki izhaja že nad 70 let ter priobčuje zanimive in najnovejše vesti xz zunanjega sveta z najaktualnejšimi poiU-fičnimi članki ter je poleg tega najbolje informiran list iz vsega Zasavja. Zato ne odlašajte in vplačajte še danes g. Kosu 14 din za naročnino. — Proinja CMD v Radečah. Kakor znano, je tajnik CMD v Radečah g. Robert Premerstein povodom smrti bivšega predaj ;:' k.i mestne občine g Antona Voh ca nabral pri njegovih številnih prijateljih 500 din, kateri znesek je CMD namenila radeškim siromašnim otrokom. Ker je beda nekaterih otrok res velika, zlasti v začetku šolskega leta, ko morajo nekateri starci kar po več otrok pošiljati v šnflo, prosimo, če bi podružnica CMD dala omenjeni znesek upravi ljudske Sole, ki bo z njim nakupila ?olske potrebščine za naj-siroma^nejso mladino. — Pomanjkanje učne moči Po premestitvi ge Arhar Valerije, ki je bila letošnjo pomlad na lastno prošnjo iz družinskih razlogov premeščena s tukajšnie ljudske šole v Dolenjo vas pri Ribnici, je nastala na šoli občutna vrzel. Sok&a oblast je za letošnje leto vnovič odobrila otvoritev sedmega oddelka, katerega pa ni možno vzpo&taviti, dokler ne bo namočena nova učna moč Zaradi tega morrjo biti II., III. in IV. razred višje ijudske šole združeni. Ker traia tako stanje na šoli zaradi bolezni in drugih nepnlik že od 1. oktobra 1. 1938. prosimo šolsk< oblast, da nam po možnosti čim prej pošlje novo učno moč. ^ — šolska \*est. Sredi avgusta se je poročil tukajšnji šolski upravitelj d. Adalbert Božič z gdč. Frančiško Kofaltovo. učite1 ji-co iz Svibncga. Takoj po poroki je bil poklican na orožne vaje. LTpravite'jske posle opravlja mesto njega najstarejša učna moč gdč. Mar i ca Grobcvšek. S tem se obveščajo vse stranke, da se v upraviteljskih poslih obračajo nanjo. Sorzna poročila Cl'RIH. 4. sept. Beograd 10.—, Pariz 10.—, London 17.625, New York 439.—, Milan 22.15, Madrid 40.—, Berlin 175.50. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Stran 3 SšJg1 Towerski krvnik S^'vT^SUTSS Karloff, Basil Rathboune, Barbara O' Neil. — Predstave ob 16., 19. In 21 uri' Blagajna odprta od 11. do 12. in od 3. uri dalje. KINO UNION — tel. 22-21 DANES PREMIERA velikega ljubavnega in borbenega filma kim.2^o<:a- prepovedana ljubezen V glavni vlogi ROBERT TAYLOR in MAUREEN SULLTVAN. Prodaja vstopnic od 11.30 do 12. in od 15. ure dalje. Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri. I I DNEVNE VESTI — Izprernemba pravilnika o plačevanju radijske naročnine. Poštno rnlnistrstvo je izdalo odlok o izpremembi in dopolnitvi prvega odstavka čl. 27 pravilnika o radijskih aparatih sa privatno porabo. Radijske naročnine so oproščeni razen po Čl. 27 naštetih Se referenti za radijsko službo računsko kontrolnega odseka poštnega ravnateljstva, Šefi računsko kontrolnega odseka poStnega. ravnateljstva, osebe poštno brzojavno telefonskega oddelka, poštnega ravnateljstva ter postni radijski referent in osebje vseh radijskih postaj. — Podražitev jugoslovanskega grozdja v Nemčiji. Pristojni urad v Berlinu je povišal ceno jugoslovenskega smederevskega namiznega grozdja od 24 na 36 mark za 100 kg franko jugoslevensko nemška meja odnosno 27.5 mark za 100 kg franco He-gveshalom. — Konferenca mlinske industrije. Danes se je pričela v Beogradu konferenca mlinske industrije. Prisostvujejo ji poleg zastopnikov mlinov iz vse države tudi zastopniki trgovinskega ministrstva, Prizada in Urada za kontrolo cen. Na konferenci se bo obravnavalo vprašanje zagotovitve prehrane prebivalstva. — Velika zamuda beograjskega brzo-vlaka. Današnji jutranji beograjski brzo-vlak je prispel v Ljubljano s triurno zamudo. Zamudo je povzročila manjša prometna nezgoda nekje med Vinkovci in Zagrebom. Na progi je ponoči iztirila lokomotiva nekega drugega vlaka, kar je povzročilo motnje v prometu iji s tem zamude osebnih in brzih vlakov. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovinec št. 71 z dne 4. t. m. objavlja ukazi o sprejetju ostavke gradbenega ministra dr. Mihe Kreka in imenovanju za ministra brez listnice ter o imenovanju Danila Vuloviča za gradbenega ministra, uredbo o kontroli cen na drobno, uredbo o izjemnem sprejemanju učencev v 5 razred učiteljišča in o skrajšanem trajanju šolskega leta 1940-41. za redne učence(ke) petega, razreda, odredbe o prevedbi slušateljev juridične fakultete v Ljubljani po uredbi z dne 20-12. 1930, od.očbo o odpremljanju pšenice in pšenične moke iz glavnega proizvajalnega okoliša, odločbo o pregledu sadja, namenjenega za inozemstvo, odločbo glede preskrbovanja prebivalstva s kruhom v dravski banovini, odredbe o prometu z živimi parkljarji, spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine in razne objave iz »Službenih novina. — Preskrbovanje prebivalstva dravsko banovine s kruhom. Banska uprava je Izdala odločbo, po kateri se preskrbovanje prebivalstva v vseh srezlh dravske banovine ter na območjih mestnih poglavar-stev v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju v smislu določbe 1, odst. čl. 2. uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojsk" s kruhom z dne 24. avgusta 1940. poveri Gospodarski zvezi v Ljubljani. Na njeno zahtevo in račun se v dravski banovini vrši prisilni odkup pšenice in pšenične moke po določbah navedene uredbe. Za poslovanje Gospod ar« k e zveze v tej zvezi izda banska uprava posebne odredbe. — Zdravniške vesti, v imenik zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino so bili vpisani zdravnika v Ljubljani dr. Kerbert Havlina in dr. Julij Matzelle, zdravnika v Mariboru dr. Julij Zgonik in dr. Karel Riko, zdravnik v Ribnici na Po- . ju, dr. Janko Držcčnik in zdravnik v Ikonici dr. Ljubinko Mijatovič. — Jubilejni zbornik °b dvajsetletnici Jugoslaviji, ki ga je izdala revija Misel in delo leta 1938, obsega obširno gradivo oa 370 straneh. Važni javni, kulturni delavci so prispevali tehtne zgodovinske razprave pod poglavjem Iz bojev za našo samostojnost ter kritični pregled našega državnega življenja v razpravah pod poglavjem ^Dvajset let v svobodi«. Od velike naklade je ostalo Še nekaj izvodov, katere zdaj nudimo v nakup po izjemni ceni: broširan izvod po 20 din. . zan izvod po 40 din. Naročila sprejema Uprava revije Misel ln delo v Ljubljani, GoFposvetska cesta 4-1. ter večje knjigarne. — Novi album planinskih slik je pravkar izdalo Slovensko planinsko društvo, osrednje društvo v Ljubi Jan?. Vsebuje 50 prvovrstnih posnetkov naših najboljših fo-to-amaterjev. Naročite album nemudoma v društveni nišami BPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-1. — Od Delavske zbornice smo prejeli: Glede na današnje razmere in želje delavstva, da bi mogli v Delavski zbornici opraviti posle tudi v popoldanskih urah, je upravni odbor Delavske zbornice na seji dne 31. avgusta t. 1. sklenil uvesti dežurno službo in je urad za stranke odprt dopoldne od 8. do 2. ure, popoldne pa od 4. do pol 7. zvečer. Nato se opozarjajo vsi. ki žele po opravkih priti v Delavsko zbornico v Ljubljani. * Poročila sta se 2. t. m. v trnovski cerkvi v Ljubljani g. inž. Ecli P e r n e, uradnik K. I. D. na Jesenicah ln gospodična Sonja P a v 11 č k o v a, hišna posestnica v Ljubljani, Tržaška cesta štev. 11. čestitamo: — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, nagnjenje h krajevnemu deževju. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Zagrebu. Beogradu in Splitu 2S, v Sarajevu. Visu, Rabu in Kumobru 26. v Ljubljani 25.8, v Dubrovniku 25, v Mariboru 22.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769.3, temperatura le znašala 15.3. — Nesreče. Na Figovčevem dvorišču je padel delavec Jože Kupljenik, zaposlen pri tvrdki Stupica, z nadzidka 7 m globoko in obležal ■ hudimi notranjimi poškodbami. — 391etni tesar Ivan Pire iz Kamnika je včeraj pri nekem kmetu v okolici popravljal streho, a katere pa je padel in se hudo poškodoval po vsem životu in po glavi. — Delavcu Marjanu Srakarju. zaposlenemu v papirnici v Vevčah, je padla na levo roko težka traverza in mu zmečkala prste. — Posestnik Gregor Sušnik iz Kamniške Bi- strice je včeraj za jahal doma konja, ki ga je pa vrgel raz sebe. Sušnik je obiežal z zlomljeno levo roko. — Trgovskemu vajencu Janezu škerjancu iz Lesc je padla na desno nogo vreča cementa in mu jo zlomila. — Triletna posestnJkova hčerka Angela Benda iz Zvirč je ponoči padla s postelje in si zlomila levo reko. — Čevljar Jože Zupan iz Tržiča pa je doma prekladal hlode, pa mu je eden padel na levo noge* in mu jo zlomil. — Trgovsko učilište »Christofov učni zavod« Ljubljana, Domobranska cesta 15. Ravnateljstvo razglaša: Redno vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj se vrši sedaj vsak dan dopoldne in popoldne. Pravica javnosti! (rojblnske doklade. vozne olajšave, veljavnost izpričeval). Podrobna pojasnila daje vodstvo osebno in pismeno. Na razpolago brezplačno novi ilustrirani prospekti. Največji trgov«ki učni zavod t« vrste! Lastno moderno novo šolsko poslopje. Šolnina zmerna. (—) —U Tatvine v mestu. Iz skladišča rm Linhartovi cesti 15. ie bilo ukradenega stavbniku M. Zupanu za 250 din stavbnega materiiala. — Oni dan ie bilo vlomljeno v barako na Jegličevi cesti, iz katere sta bik" ukradeni na škodo gasilske čete v Ljubljani od vodne cevi dve medeninasti spojki, težki okrog 10 kg in vredni 900 din. Tat ie pokvaril tudi cev in s tem po\-zročil 700 din škode. — Iz barake na glavnem kolodvoru ie nekdo odnesel Rudolfu Lav-riču dve ročni brizgalni ^ Škropljenje sadia in rekai drugega orodia. v skupni vrednosti 4 0 din. — Iz sta no van ia Franca Lukaea na Aleksandrovi cesti 4 ie neznan zdikovec ukradel dva moška suknjiča ter prometno knjižico. Lukač je oškodovan za 700 din. — Te dni ie bilo vlomljeno tudi v klet Stanka Hladnika v Langusovi ulici 22. Vlomilec je odnesel več steklenic mali novca, več kozarcev marmelade in neka i drugih predmetov v skupni vrdenost; 2000 din. —li Pogrešajo ga. Na izlet v plarino ie odšel že 27. rvgusta Slletni bivši avstrijski oficir Franc Preinfa'k. stanuio* v Liublia-ni. v Bohoričevi ulici 18. PrelnfMka so zadniič videli v koči na Vršiču, petem oa ie zmaniknla za nnm vsaka sled. zato menijo, da se ie ponesrečil. Ni tudi izključeno, da ie na nadalinii turi zašel in prekoračil mejo. Pogrešanec ie srednie. sloke rostave. črnih las, početnih nn orečo in je im**1 n«? sebi luiisluvstiu obleko. —li Xepar.fi na delu. Polieiin ie pred začetkom veleseima priroda veliko raciio in aretirala več sumljiv d tipov, posebno takih, o katerih i*» zr"no. da radi oosegaio v tule žepe. Zen rti pa so se snet kasn<~de natepli v Ljubic v in tako na velesej-mišcu, kakor i drugod že marsikoga olaišali za denarnico. Včerai ie bilo r-pet priiavlienih nek' .'♦'-"onih tatvin. V gostilni »Pri starem tišleriu« v Kolodvorski ulici li Celja V TEH SVEČANIH DNEH ko boste prišli v Ljubljano ne pozabite si nakupiti vse ono, kar ste se namenili. Krasno blago za damske plašče, kostime in obleke, kakor tudi blago za moške suknje, površnike in obleke, ter vso manufakturo sploh, dobite po reklamnih cenah in v ogromni izbiri v trgovini dobrega blaga RATA VLAJ, Wol5ova ulica 5 — Tatvine v okolici Kočevske Reke, V okolici Kočevske Reke so na delu tatovi, ki kradejo vse, kar jim pride pod roko. V vasi Inlauf so ukradli posestnici Ceciliji Pečaver 8 kg sladkorja, 2 pernati odeji, več ženske obleke, novo moško sivo obleko. 5 moških srajc, nekaj blaga za žensko obleko in nad 2000 din. Pečaverjevi so oškodovani za okrog 5000 din. V vasi Borovec so najbrž Isti tatovi ukradli Ivanu Vebru 1500 din obleke. posestniku Francu Pojetu pa 3 kg suhega mesa in nekaj slanine. — Tragedija mlade žene. V ponedeljek zvečer je umrla v Zagrebu tragične smrti soproga odvetniškega koncipienta Vera Ernst. Padla je s četrtega nadstropja in se ubila. Ni se znano ali gre za nesrečo ali samomor. Njen mož pravi, da ne ve, kako se je moglo to zgoditi. Poročena sta bila že dve leti in njun zakon je bil srečen. — 25 let noM ene opanke. V Slavonski vasi Jarugah živi kmet Ivo Živkovič. ki nosi ene opanke že 25 let. Mož je star 75 let in opanke je kupil v začetku svetovne vojne, ko mu je bilo 50 let. Nosi jih pa seveda samo ob velikih praznikih. — Velik požar na polotoku Pelje&cu. že teden dni divja na polotoku Pelješcu zapadno od mesta Vigalj požar, ki je zajel gozdove in ki se zaradi vetra naglo Širi. Ljdje ed zaman prizadevajo omejiti ga. V nevarnosti so vsi kraji od Vigalja do Ore-biča. Požar je bil podtaknjen. V sredo opoldne se je ustavila pod otokom Korčulo vigaljska barka. Ljudje so videli kako se je jelo kaditi na treh krajih. Nedavno je bil posekan gozd, kjer je nastal požar in to zemljišče je bilo oddano v najem. Iz Lfstblfasie —li Predsedneik vlade, g. Cvetković, ki je v torek obiskal Liublianski veleseiem, je na umetnostni razstavi odkupdl od akad. slikarja Saše Santla oljnato sliko »Metliko«. Na zobotehnični razstavi pa le ob prijaznem razgovoru z našimi dentisti zapisal v spominsko knjigo njihovega * društva vzpodbudne besede: »Borili ste se in zmagali ste«. —li Sejemske cigarete »Vardar« in »Drina« se dobe po navadi ceni samo v vele-sejemski trafiki, ki ie v drevoredu tik za bivšim češkim paviljonom, kjer je sedaj prirejena turistična razstava. —lj Za »Toti teater« vlada vedno večje zanimanje. Vse dosedanje predstave so bile razprodane. Ker ie v ori hodni :h dneh pričakovati še večji naval, smo se odločili prirediti še par dodatnih predstav s polnim sporedom. Tako bodo na praznik 6. t. m. in v nedeljo 8. t. m tri predstave: prva ob pol 4. uri pri znižanih cenah, ob pol 6. uri in ob ool 9. uri r>a večerni predstavi z običajno vstopnino. Popoldanska predstava z znižano vstopnino bo tudi še v soboto 7. t m. poleg večerne ob pol 9. uri. Blagaina poslu i e vsak dan od 3. ure dalie. Preskrbi te si pravočasno vstopnice. Telefonska naročila preiema veleseiemska pisarna. —li Upokojeno učiteljstvo bo imelo odšle i svoi družabni sestanek vsak prvi delovni četrtek v mesecu ob 16. pri Novem svetu. —lj Razstavo pasivne razHave v ve7e-sejamskem paviljonu »J* si je včerai popoldne ogledal tudi predsednik ministrskega sveta g. Cvetković in se o niei zelo laskavo izrazil. Tudi ostali obiskovalci veleseima si io pridno ogleduielo tako. da ie vedno polna ljudi vseh slojev in vseh starosti, ki ne moreio dovoli prehvaliti niene vzorne ureditve, preglednosti in poučnosti. Nič manjše ni bilo zanimanje za film o letalskih napadih, čigar krstna predstava ie bila napovedana že za soboto zvečer, pa ie morala biti zaradi nepredvidenih zaprek odložena za dva dni in povpraševania po niem ni bilo ne konca ne kraja. V ponedeljek zvečer pa ie bilo ustreženo številnim gostom veleseimskega prostora. Ob 20. so pred pa vil Ionom »K« prvič vrteli film o letalskih napadih, ki ffa ie izdelal vojni geografski institut v Beogradu. Ta film bodo oredvaiali vsa večer od 20 dalj-* in tonlo orir/oročarno. da si ga ogleda pač vsa&do. Vstopriine ni. je prisedel v Francu Hudoverniku mlaiši neznanec in mu neopaženo vzel iz notranjega žepa Ustnico s 600 din in raznimi dokumenti. — Delavki Minki Nahtigal je žepar izrnaknil v evli glavne pošte 600 din. — Jerica Šinkovec pa ie priiavila. da ii ie žepar ukradel denarnico s 60 din na Pogača r j evem trgu. —lj Združenje mesarjev in klohasičar-jv v Ljubljani obvešča cenjeno občinstvo, da bo v petek. 6. septembra mesni dan, zato pa bo brezmesni dan v ponedeljek 9. septembra, kar naj občinstvo pri nakupu mesa upošteva. 329—n —lj V Stritarjevi ulici št. 6 v Ljubljani pri frančiškanskem mostu se sedaj nahaja optik in urar 1 It. P. ZAJEC, torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika. 3. 1. —lj Gledališko občinstvo opozarjamo na razpis abonmaja za bodočo sezono. Narodno gledališče v Ljubljani je pripravilo tako v drami kakor v operi nad vso zanimiv repertoar. Poleg izvirnih starih in novih domačih ter slovanskih del obsega spored izbrana dela svetovnih klasikov in modernih dramatikov. Posebne ugodnosti pri izberi abonmajev se nanašajo na izbiro dni in cen, ki so dostopne vsem slojem občinstva. Lanskim abonentom bodo rezervirani njihovi sedeži do vštevši 11. t. m., od tega dne dalje pa bodo na razpolago novim reflektantom. Prijave za abonma se bodo sprejemale od danes dalje do srede 18. septembra v veži dramskega gledališča vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. —Ij Iz umobolnice je pobegnil. Iz bolnice za duševne bolne na Poljanskem nasipu je te dni pobegnil 371etni Jože Kukec, doma iz občine Rake na Dolenjskem. Kukec. ki je hudo duševno bolan, se je najbrž zatekel kam na deželo m tava okrog. sokol — Sokolsko društvo Ljubijana-Moste bo Imelo svoj letošnji telovadni nastop v nedeljo, dne 8. t. m. na letnem telovadišču. Pričetek ob 3. popoldne. Po telovadbi se vrši ljudska zabava s plesom in arečolo-vom. Vabimo k številni udeležbi. Zdravo! —c Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja. Mestno poglavarstvo v Celiu razglaša: V petek 6. t. m. bo obhajala Jugoslavija narodni in državni praznik roistnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Sole ta dan ne bodo imele Douka. uradi ne bodo poslovali, trgovinske in obrtne obratovalnice bodo zaprte. V cerkvah vseh veroizpovedi bodo slovesna cerkvena opravila. Na vseh državnih uradih kakor tudi zgradbah lavno pravnega značaia bodo razobešene državne zastave. Celjani so vabljeni, da na ta praznik okrasijo svoie domove z državnimi zastavami in se udeležijo cerkvenih slovesnosti. Z udeležbo bodo izkazali ljubezen in vdanost do lrubljenega kralia. —c Pododbor UROIR v CcUu r* živa rezervne oficirje, da se na rojstni dan Ni. Vel. kralja Petra II. v petek 6. • vi. uniformi ali v civilu udeležb službo bo .< . ki bo ob 8. v opatijski, ob p^l 9. v >;avo-slatni. ob 9. v evangeliski cerkvi. t*i> pol 10. pa v starokatoliški kapeli. —c Sokolska proslava kraljevega rojstnega dne. Sokolsko društvo Celje-mati a bo skupno s Sokolskim društvom Celjem I proslavilo rojstni dan Ni. Vel. kralia Petra II. s tem, da bo priredilo na predveč ar, v četrtek 5. t. m. ob 19.30 na dvori?Ču mestne osnovne sole poleg telovadnice slavnosten zbor. Na socredu sta dve godb eni točki, pozdrav državni zastav*, in slavnosten govor. Udeležba na zboru ie obvezna za pripadnike obeh društev, ki na i pride io tja v civilu z znakom. —c Brivski in frizerski saloni v Celiu bodo na roistni dan Ni. Vel. kralia Petra 11. v petek 6. t. m. ves dan zaprti. —c Iz maševalnosti je razrezal dve pnevmatiki, v noči na ponedeljek je 321etni Viljem E. razrezal dve pnevmatiki na tovornem avtomobilu nekega celjskega avto-prevoznika. Škoda znaša okrog 5.000 din. Storilca so kmalu izsledili in prijavili državnemu tožilstvu. Izjavil 1e, da ie izvršil deianie v vinienesti in iz sovraštva proti šoferju, ki ie zaposlen pri omen:enemu avtoizvozniku. kjer ie bil Viljem E. prej uslužben kot šofer. —c Razmere na delavnem trgu. Pri celjski borzi dela se ie od 21. do 31. avgusta na novo priiavilo 98 brezposelnih, delo je bilo ponujen^ 48 oseb, posredovani ie padel 301etnega ^apca Ivana iz Gornjih Zreč ter ga za bode' bilo t& odpotovalo ie 35, odoedlo pa 78 oseb. I »ne L t. m ie ostalo v evidenci 254 brezposelnih (105 moških in 149 žensk} naspro;. 282 (151 moškim in 131 ženskam) dne 20. avgusta. Delo dobi '25 cestnih delavcev, 17 rudniških kopačev, 10 čevljarskih pomočnikov. 6 hdancev. 21 služkinj« 16 privatnih kuharic ter po 1 hotelska kuharica, natakarica in kmečka dekla. —c Žrtev napadalca. V ponedeljek 1e neznan moški v neki gostilni v Zrečah na- Benedejčiča zabodel z nožen, v trebuh, prsi in levo roko. Težko poškedo-vanega hlarca so prepeljali v celjsko bolnico. —c Socialnemu skladu Matka gmdda pri Sokolskem društvu Celju-matici ie darovala tovarna »Polzela« oo bratu Dragu Sircu 500 din. enak znesek pa ie darovila socialnemu odseku starejših sester v Celju. Iskrena hvala! —c Tri nesreče. V nedelio ie padel 31-T?tni zidarski pomočnik Franc Srebočan * Trbovelj s kolesa ter se poškodoval po 4lavi in rebrih. V Vodicah ori Kalcbiu le mlatilnica v soboto zgrabila 261etnega dni-naria Antona Tovornika za levo roko in mu razmesarila prste. V nedelio si ie 45-letna Ceciliia Fidlerieva a Babnesa brda nri Smariu pri padcu s kolesa zlomila levo roko v zanesliu. Ponesrečenci se zdraviio v celjski bolnici. —c Sokolsko društvo CeUe-matiea. Na-čelništvo sporoča, da se prične redna telovadba vseh oddelkov v poncdeMek 16. t. m. po riosedaniem urniku. Vpisovanje ie vsak torek in petek od 15. do 18. za vse oddelke, razen za članstvo, in bo zaključeno 15. oktobra. Brate in sestre, obveme za obisk telovadbe, pozivamo, da se redno in točno udeloTuielo telovadbe in Privedejo s seboi ?e nove. Starše vabimo, da nano-tiio svoio deco v telovadnico priporočamo nadalle naSim trgovcem in moistrom. da omorročiio s^-oiim vnicne-om obisk sokolske telovadbo. Zdravo! — Načelstvo. PRED ROPIPPEM — Ali ste mu rekli v obraz, da je oael? Obto*fnec: Gospod sodnik, to som mu pa pozabil reči. PQM\GAJM(^ GRADITI PIVKOV SOKOLSKI DOM ZENE50LEUAHK0 IZGLEDAJO. KAKOR DA JIM JE 35 Sov dragocen ekstrakt kožnih celic — prav kakor vitalni elementi v koti zdravega, mladega dekleta. IznaSel ga je dermatolog svetovnega slovesa. Dobiva se !z skrbno odbranih mladih živali. Ta ekstrakt, i m en o v ar. »Biocelc, je vsebovan zdaj v rožnati hrani za kozo Tokedon. Uporabljajte io vsako noč. Medtem ko spite. VaSa koža sleherno sekundo absorbira te vitalne e'smente Veako jutro. ko se prebudite, je Vaša koža jasnej5a, g!aj-5a, bolj sveža — mlajša. Cez dan uporabljajte Kremo T okel on (bele barve, ne mastno). S to enostavno nego lahko vsaka žena doa-?e. da je videti 10 let mlajfia. Imejta rudi Vi udvno kožo in polt. s kakršno bi se lahko ponašalo vsako mlado deklet S hranami za kožo Tokalon so uspešni rezultati ▼ vsak »m pri meru zajamfenJ, sicer se Vam vrne denar MALI OGLASI Beseda 50 per, davek posebej. Preklici, urjave beseda din L.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Beaeda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din 50 mu*čU£crtr DPI ign.vok MIZARSKE STKOJE vseh vrst priznano prvovrstnih znamk »Teichert«, »Festo« itd., I kakor tudi kakovostno strojno , orodje, akbbeljne nože, krožne 1 ln gaterske liste naročite aj-I bolj ugodno na velesejmu. I Specialna trgovina DOV2AN i IVAN, Ljubljana, FranČiškan-| aka ul. 4, tel. 45-42. 38. L. TRAJNO ONDULACMO ( v vseh modemih frizurah proii i garanciji za ceno din 35 Vam I napravi salon »PIRC?, Ljub IJana, Florjanaka 6. Oglasu) • male o e; lase Slovenski Naroc ker so najcenejši! LEGITIMACUSKE SLIKE ta dijake izvršuje hitro in po-;eni Foto-atelje M A N CI N I* Ljubljana, Tržaška 83. 40. L. E VSAKO PRILIKO najboljša ln najcenejša oblačila • t nabavite pri PRESBEB Sv. Petra cesta 14 50 PAK ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7,— din iJulijana«, Gosposvetska c. 12 in Frančiškanska ul. 5. 4. L OROŽJE IN MUNICIJO lovsko-sportne potrebščin« i razne novosti, alarmno in zračno orožje brez dovoljenja pri-r>orov<* orožarna Pastuovič — 7agree, JuriSičeva ul. 1. Katalog din 5, priporočeno din 10. POHIŠTVO VSAKOVRSTNE KAUflE po naročilu najceneje, vsa popravila. ZORMAiN, Breg 14. 2063 la&io&ui Beseda 50 par. Davek posebej. NajmanjSi znesek 8.— din MEDICA barva ustne in lica! Dobite jo v MED AR XI Ljubljana, židovska ulica 6 ™ PITANO PERUTNINO najceneje nudi »NIKO«, št. Vid nad Ljubljano, tel. 749. Stojnica Vodnikov trg. 1985 GOSTILNO na periferiji Ljubljane, tik to-varen, preaam. — Naslov pove uprava 3>S1. Naroda«. 2060 Najmanjši znesek 8.— din Beseda 50 par. Davek posebej. GOZDOVE srednje in večje vseh vrst kupujemo. Poundbe sprejemamo samo od lastnika gozda. Dubravka, Zagreb, Ilica 11. 2061 POUK Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din NEMŠČINA, FRANCOŠČINA, KLAVIR Uspešni strokovni pouk od prvih začetkov do obvladanja (tudi pomožni pouk srednješolski mladini in priprava za izpite) ge nudi: Tržaška cesta l/I (križišče Aškerčeve in Groharjeve, podaljšek Blelwcisove ceste). Vpisovanje ob delavnikih od 10. do 16. ure, vrata št. 5. 2053 DIOIOIOIOIOIOIOIOBOIOIOIOHC Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda14 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. % Ilirija najboljši plavalni klub Jugoslavije V odločilni tekmi je snoči premagala nevarnega nasprotnika sušaško Viktorijo s 57 : 52 Ljubljana 4. septembra Ob ogromni udeležbi se je ob 20. začela borba med sušaško Viktorije m domačo Ilirijo za naslov najboljšega plavamega kluba v državL Naključje je naneslo, da sta si stala v finalni tekmi nasproti Ilirija, ki je prebolela eno najtežjih kriz v plavalni sekciji, in pa najmočnejši plavalni klub in tudi lanskoletni prvak sušaska Viktorija. Oba kluba sta se temeljito pripravila za to odločilno borno, kajti Ilirija si je z vztrajnostjo in borbenostjo priborila toliko uspehov v ligaškem tekmovanju, da se je že lahko potegovala za prvo mesto. Plavalna ekipa Viktorije je dospela že kar štiri dni pred tekmovanjem v Ljubljano, kar dokazuje, kako resno so naši dragi športni tovariši in vodstvo kluba Viktorijo vzeli to tekmovanje. Kopališče Ilirije je bilo zopet preurejeno. Nova ogromna tribuna je dala kopališču povsem novo lice. Kopališče Ilirije je bilo zasedeno do zadnjega kotička, saj so bili razprodani vsi sedeži že štiri dni pred tekmovanjem. Kot rečeno je bila udeležba tako velika, kakor še nikoli. Gledalcev je bilo okrog 3.500. Kopališka uprava je ob razumevanju prilik odnosno zanimanja občinstva za to lepo športno prireditev pokazala toliko smisla, da je riskirala še celo to, ca je priredila strehe od kopaliških zgradb za gledalce. Že zgodaj pred pri-četkom tekmovanja je bil ves prostor ob bazenu na strehah zgradb in na tribuni popolnoma zaseden. L>ohodi K tribunam so bili prav posrečeno že predčasno jasno označeni s situaeijski skico, razobešeno v veži kopališča tako. da je vsak pose t m k lahko že vnaprej vedel, kje in kako si mora izbrati pot do svojega mesta. To je močno olajšalo in pospešilo pretakanje velikih množic gledalcev in to ob prihodu in odhodu. Organizacija prireditve je bila na višku. 400 tn prosto gospodje S tem lahko preidemo na tekmovanje samo. ki se je začelo s 400 m prosto gospodje. Sodniškemu zboru, kateremu je načelo val kot vrhovni sodnik dr. Kordelič in sodnikom Seimigu, Megušarju, Pevaleku in Hribarju ter starterju Jesihu so se kot prvi javili za to točko Mihalek in Močan, Ilirija in Defilipis in Curtini. Viktorija. Start je bil brezhiben, prednjačili so Vik-terjaši. ki so bili tudi v obratih precej boljši od Iliiijanov. Zmagovalec Defilipis — Viktorija je vodil od začetka do konca. Njegovi obrati so idealni. On pridobi že samo pri njih vedno precej napram Ilirija-Doma. Stilno je brezhiben. Namestu Scar-pe. ki se je štedil za štafeto, je vstopil Močan, ki je bil prav dober. Borba ni bila zanimiva, ker se je zmaga Viktorije že vnaprej pričakovala. Izid je bil: 1. Defilipis (V) 5:22.8. 2. Curtini (V) 5:24.6. 3. Mihnlek melo biti' Krenem po bodočem podaljšku Metelkove ulice čez^ polje in že sem na še vedno razrvani Tržaški cesti Malo naprej ir. stojim pred mestnim vodovodom. To pot mc ?e njegova lega zanimala posebno glede na blžnje Pohorje in novejša naselja okoli in okoli vodovoda Iztakni-1 sem marsikaj zanimivega, kar bo dobrodošlo pri nadaljevanju razprave o bodoči usodi našega vodovoda. Že sem za tezenskim kolodvorom. Tu torej naj bo nekoč mariborski centralni kolodvor! Problrm. k; obeta ce'emu Mariboru popolnoma novo lice in ki naj dvigne našo do zdaj podcenjevano deželo De-sno-dravob rezano^- do prav*- veljave novega modernega jugoslov Maribora. S to bujno sliko lepše bodočnosti še ves prepojen, komaj opazim, da že stojim pred nesrečnim cerkvenim pokopališčem na Tez-nu. Tam me pozdravi domačin, oče Vihar, ki hrani tudi ključ od vrat do evangeljske-ga pokopališča, ki sc nahaja v bližini njegove hiše, a očem s Ptujske ceste prikritega z bujnim smrekovim goVdom. — Kako vse drugo sliko nudi naproti ležeče pokopališče nase stolne in mestne župnije! Se vedno se pasejo htW tudi med in po itak redkih grobovih In to naj bo bodoče centralno pokop 1tli e za mesto Maribor? Tam na sevr metu koncu tega pokopališča me že od daleč pozdravlja novogradnja naše rad ko -postaje. Glavno poslopje je že blizu dovršeno in So še pred zimo pod streho. Tudi to zida ljubljansko podjetje Gabrijclčič. Sonce je že nizko in jaz bi še tako rad vsaj bežno se seznanil s skkrivnostmi siovi-tega Stra/una fmel sem srečo Naletel sem tam daleč doli za Marijo Brezje na dva starejša domačina, ki sta mi toiik-- zanimivega povedala ket se živeči priči izginulega Stražunskega jezera da moram kar na tem mestu prekiniti svoj nedeljski sprehod po zgodovinsko zsnimh i deželi De-sno-dravobrežanov. Fr. Dolenjski Mariborsko gledališče pred novo sezono Za repertoar je že vse pripravljeno in bo slednji kmalu objavljen Maribor. 3. septembra Mariborsko gledališče ob?ta na nunai zelo veliko novega: stara podrtija dobi namreč novo lice. svežo bnrvo kar rx> celem poslopju, v kolikor spadn nod streho gledališča. Ta vest ie za to tako važna ker so Drvotno nameravali preboliti aH prebarvati samo del starega poslopja proti Slovenski ulici. Pa so v zadniem trenotku le x>rišli na to. da bi to kai čudno izgledalo, le ena stran nova. a druga še s staro, zamazano barvo. Nadzidava male hiše. v kateri se nahaia gledališka uprava, ie srečno nod streho, a mani posrečeni so novi prostori že za vhod. za dnevno blagajno, za tainištvo in dohod k upravniku, katerega »kabinet« se nahaia na starem mestu, le nreslflcaB so ga za silo. Sicer pa ie precei ' redu — razen seveda zaenkrat zo^ lonjenega po- viška drž. subvencije L. Jnie dni so se vrnili tudi zadnii počitničarii med niimi tudi naša diva zdaj že gospa Iglič-Cimerma-nova. ki ostane tudi v svojem srečnem zakonu še nadalje zvesta naši operi. Končno za danes, ker nekatere tako skrbi: tudi za repertoar za letošnjo sezono ie že vse pripravljeno in bo to veselo obvestilo v najkrajšem času tudi urbi et orbi objavljeno. Drugi dan šttEdenfovske borze študentovski sejmi so važen socialen, kulturen in moralen problem Maribor. 3. septembra Nele Ljubljana, marveč poleg drugih mest s srednjimi solarni, posebno Maribor slovi po tradicijah takozv. študentovskih sejmov. Res žal mi ie. da se nisem zanje že preie zanimal, razen le tako mimogrede. Pa kakor sem včerai na prvi dan kot začetek teh sejmov spoznal in doznal. so vsi ti dijaški sejmi veliko večji in za naše nad a lino usodo te generacije važnejši socijalni, kulturni, zlasti pa moralni problem, kakor se jih vobče presoja, ko se v tem r>oiavu gleda zgoli le stara tradicija in poseben privilegij dijaštvu za nekaj dni. a s posledicami, ki morda v večini slučajev na teh sejmih prodanih in razbaran-tanih in prebarantanih kniig trajajo preko celega šolskega leta. če ne (vsai nekateri) se dlie. Tu ie pač treba odločne, iskreno mišljene besede od neprizadete in torej nepristranske strani. S tem namenom sem danes nadaljeval svoia doznania na vseh treh naših seimih. Njih največji ie tu na Jugoslov. trsu pred drž. realno gimnazijo, drugi dosti manjši je oni v Krekovi ulici pred istim poslopjem, toda meščanske šole (tretji) pa se nahaja pred klasično gimnazijo v Maistrovi ulici. Danes, ko že pobližje poznam cel ustroj teh sejmov, se mi zdi. da se kupčija raz-vija boli stvarno in resno kot včerai k d je še vsai v prvi uri prevladalo veselje srečnega svidenja po končr :h DOCitrricab-Kar re tiče kupčij samih, je bilo včeraj Še bolj tipanje, poizvedovanje in Tiosk1'.Se- vanje za šele sledeče kupčije. Danes so tudi »poskusni zajcih — to so zač:tn;ki nižjih razredov — postali oprezneiši pri nakupu in izberi ponudb, kar se nekaterim kar vidi. da so bili med tem že kjerkoli poučeni in opozorjeni na razne trike ponudnikov — lovcev na take kaline. Cim bolj se vpogiabliam v to življenje prekipevajoče vrvenje, tem mlajšega sc počutim — jaz Metuzalem mad to mladino in zdi se nai celo. da ne bi bil še zdaj vkljub vsem ogromnim skladiščem moralitete tudi sam nič boljši, če ne še slabši kot so ti. ki jim je vse na tem, kako najbolj »ofrnažijo« magari svoieea brata, če se nahaja v nižjem razredu, pa nima dovoli uvidevne previdnosti, da loči zrnje od plev. In čim bolje se pomešam med to veselo vrvež, tem boli imam občutek, da celo najmlajši med ponudniki ooznaio več takozvane trgovske rutine, kakor sicer najboljši pomočnik v naših trgovinah. Pa vse to spada že v resume. v končno sodbo o vseh teh letošnjih dijaških sejmih, za katere pa velja pravilneiša ozračja »študen tovska borza«, na kar spomin i a že ves vnanii način teh kupčij. Kot rečeno, letos ie i -S . j / . pač prišla oblika da se o teh dijarkih sejmih ali o tej študent v-ski borzi spregovori iskreno mišljena, a odiočra beseda. In to — da rre-'časno ne izdamo "kakšnih trgovskih tamosti — še'e po zaključku »borze«. —rc. *',3s??k-**s!re \n efc?li$ke novice — Someščani! V petek. 6. f. m. stavimo rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. Ni g/ede na to, da je ta dan zapovedan državni praznik, pokažimo, da je tudi v naših srcih praznik/ Zato *-abim vse someščane, da v znak svoje vdanosti napram našemu kralju okrase svoje hiše z zastavami ter se udeleže cerkvenih slavnosti. Zupan: dr Juvan, s. r. — Ali bo cesta Maribor—Fram asfaltirana ali cementirana? Po tolikih letih diskusije o tej cesti smo zadnjič zvedeli iz /Slovencaa, da še vedno ni odločeno, ali bo cesta Maribor—Fram asfaltirana ali cementirana. To je vsekakor čudno. Kakor znano, sta bili pred davnimi meseci razpisani dve licitaciji za oddajo cestnih del. Ker se pa nihče izmed privatnih podjetnikov ni javil, da bi prevzel ta dela, se je odločila država, da bo cesto preuredila v lastni režiji. Ako so za oddajo cestnih del razpisali licitacijo, potem je vsekakor več ko verjetno, da je bilo že takrat odločeno, ali se bo cestišče cementiralo ali asfaltiralo, ker bi sicer licitacija ne bila mogoča. Ce se bo sedaj ponovno pričelo debatirati o tem, ali cement ali asfalt, potem s preureditvijo ceste še dolgo ne bo nič. Da stvar ne bo šla naglo od rok, kaže tudi dejstvo, da je po »Slovenčevem« poročilu za sedaj na razpolago samo dva milijona dinarjev kredita. Dva milijona dinarjev je skoraj premalo za zgraditev samo dveh kilometrov nove ceste. (Del. pol.) — Športno vesti. V nedeljo 8. septembra se bo odigralo drugo kolo tekem za prvenstvo Slovenske nogometne zveze. Spored je naslednji: V Maribor SK Kranj : ISSK Maribor, v Trbovljah SK Amater : SK Ljubljana, v Ljubljani SK železničar : SK Mars, na .Jesenicah pa SK Bratstvo : SK Olimp. — V smislu službene objave Zbora nogometnih sodnikov v Ljubljani pridejo po predlogih sekcij v Mariboru in v Ljubljani v pošte r za sojenje tekem slovenske lige naslednji sodniki: Deržaj. Macoratti. Lukežič, čamernik. inž. Mrdien. Veble, Ehrlich. Mehle, Presinger, Cimperman, Kopic, Konic in Bergant. Obveščajo se klu- bi, da bo ZNS upošteval sporazume samo na te sodnike. — V nedeljo 22. septembra t. 1. bodo na tezenskem dirkališču velike motociklistične in avtomobilske dirke, ki jih bo priredila motosekcija Slovenskega avtomobilskega kluba v Mariboru. — Mariborski teniški igralci, člani ISSK Maribora, se bodo udeležili tekmovanja za državno prvenstvo, ki bo konec tedna v Beogradu. — SK Železničar priredi v nedeljo 8. septembra na svojem igrišču medklub-ske lahkoatletske tekme, katerih se bodo udeležili najboljši atleti mariborskih klubov, nadalje iz Celja in Ljubljane. — Prokletstvo našega rodbinskega prava Naš prekrasni Sv. Urban je bil zadnjo avgustovo nedeljo priča, kako se maščuje prokletstvo našega nesrečnega rodbinskega prava odnosno ramerje otrok do posestva. Omenjeno nedeljo so prišli k Sv. Urbanu trije mlajši moški iz sosednjega Rošpoha. Bila sta to brata Ivan in Vinko Rumf ter njun svak Stanko Bajec, posestnik, tudi iz Rošpoha. Imenovana brata sta svojega svaka izvabila na ta izlet. Nič hudega sluteč, je Šel z njima. Ko pa so se okrepčali v Joštovi gostilni, sta oba Rumf a podivjala ln začela svaka obdelovati s pestmi. Bajca so komaj rešili drugi gostje. V jezi sta se spravila tudi še nad nje, tako da je bilo celo nedeljsko popoldne iprideno. Kakor se je ugotovilo, kuhata oba Rumpfa sovraštvo nad Bajcem; ker je on z zakonom njune sestre prevzel domačijo. Posledice za ta izlet k Sv. Urbanu šele pridejo. Bajec ima namreč razen telesnih poškodb tudi občutno škodo na svoji nedeljski obleki, ki sta mu jo raztrgala. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Remsova lekarna pri sv. Roku na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32, in Minarikova lekarna pri Orlu na Glavnem trgu 12, tel. 25-85. — Čigava je ura? Na Glavnem trgu je bila najdena moška zapestna ura. ki jo dobi lastnik na policiji. — Tujski promet v Mariboru. V preteklem mesecu je obiskalo nase mesto skupno 1785 turistov, ki so imeli 3911 nočnin. Naj. več je bilo naših državljanov, in sicer 1545, ki so imeli 3394 nočnin, nadalje 180 Nem- cev (384 nočnin). 15 Italijanov (25). 7 Bolgarov (21), 9 Madžarov (12), 3 Grki (6), 2 Švicarja (2), 2 Angleža (6) in po 1 Nizozemec (3), Norvežan (1), Sved (15), Poljak (3), Rumun (12) in Turk (5). — Vandalizpm. Preteklo noč no doslej še neznani storilci podrli lesen plct v Stritarjevi ulici, ki ie last lesnega trgovca Franca Vogrinca. Za zlikovci poizveduje policija. — Huda prometna nesreča se je pripetila na Koroški cesti. Neki kolesar je podrl 731etno zasebnico Marijo Krepek, sta-nujočo v Smetanovi ulici 50. ki je obležala s hudimi notranjimi poškodbami ter zlomljeno ievieo. Mariborski reševalci so Kre-pekovo odpremili v splošno bolnico. — Iz Sokola Maribor III. Na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II., v četrtek 5. septembra, bo Sokolsko društvo Maribor III, Krčevina-Košaki, zažgalo na Meljskem hribu kres ter poziva vse svoje članstvo in naraščaj, da se omenjenega dne zbere ob 19. uri na letnem telovadišču v Aškerčevi ulici, od koder bo skupen odhod na Meljski hrib. Bratje in sestre, bodite brezpogojno \si ob navedeni uri na letnem telovadišču. Zdravo! — Davica razsaja v nekaterih predelih Slovenskih goric, zlasti v okolici Polenša-ka in Sv. Andraža v Slovenskih goricah, kjer je nalezljiva bolezen zahtevala tudi več žrtev. — Usodna igra. 161etni vajenec Josip Krajne iz Hajdine se je igral s flobertovko ter pri tem tako nespretno ravnal, oa se orožje sprožilo in je izstrelek Krajncu prebil dlan na levici. Krajne se je zatekel v bolnico. — 701etnico življenja slavi danes v krogu dragih svojcev upokojeni podpolkovnik Franjo Cvirn iz Maribora. Slavljenec je bil po prevratu prvi mestni poveljnik v Mariboru. Slavljenec je še ves mladostno čil ter se udejstvuje v raznih gospodarskih in nacionalnih organizacijah. — Vse kradejo. V stanovanje Marije ČiČ v Sodni ulici 25 se je vtihotapil še neiz-sledeni zlikovec, ki je očividno stikal za denarjem, ki ga pa ni našel. Pač so mu padle v roke razne zlatnine v skupni vrednosti okoli 5000 din. aN Meljski cesti 23 je zginilo iz stanovanja hišnice Štefanije I ovačič denarnica, v kateri je bilo okoli 250 din gotovine. Tkalki Anastaziji Reberškovi, stanujoči v Tvomiški ulici 24 je neznan cat ukradel iz predsobe 600 din vreden površnik. Delavcu Ferdinandu Sijancu iz Poštelske ulice je izginila 300 din vredna moška žepna ura. 7-a tatinskimi srakami poizveduje policija. — Kronika nesreč. V Rušah je padla 9-letna delavčeva hčerka tako nesrečno z voza, da si "^e pri pdacu zlomila levico ln poškodovala glavo. V Hočah je pri podiranju dreves padla neka veja na glavo 38-letne delavke Helene Vistočnikove, ki je obležala nezavestna. S skednja je padel v Selnici ob Dravi 311etni delavec Maks Krampi, ki si je pri padcu zlomil desnico. Na Trgu svobode je neki kolesar podrl 67-letno viničarko Marjeto Kosovo iz Krčevine, ki je obležala s poškodbami na rokah in nogah. Vsi poškodovanci se zdravijo v mariborski splošni bolnici. f Towerski krvnik Angleški velefilm Karloff, Basil Rathboune, B Blagajna odprta od 11. do 12. irbara O* Neil. — in od 3. uri dalje. Misterij srednjeveške londonske trdnjave. V gl. vlogah: Boris Predstave ob 16., 19. in 21. uri! KINO UNION — tel. 22-21 DANES PREMIERA velikega ljubavnega in borbenega filma KINO SLOGA, tel. 27-30 PREPOVEDANA LJUBEZEN V glavni vlogi ROBERT TAYLOR in MAUREEN SULLFv AN. Prodaja vstopnic od 11.30 do 12. in od 15. ure dalje. Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri. — Trgovine na rojstni dan Nj. Vel. kralja 6. t. m. morajo biti ves dan zaprte. — Združenje trgovcev za mesto Maribor. — Eva ga je zapeljala po jabolka. Odkar je Maribor postal svetovno slaven po svojih jabolkih, je zaslovel tudi doma z najslabšim blagom v podrobni trgovini. V Ljubljani, sploh povsod tam, kjer nimajo sami tako dobrega sadja, se dobi lepše blago na živilskem trgu kakor pa v Mariboru. Zato pa je, če se v Mariboru vendar, le najdejo poštene izjeme, tako blago navadno hitro razprodano, četudi je dražje. To posebno lastnost mariborskega živilskega trga z jabolki dobro poznajo gotovi ^prijatelji« tajih sadnih ^rtov, ki se razumejo na kupčijo sadja tudi brez posebnega potrdila o Izviru ponujenega blaga. Na tako kupčijo sta mislila tudi Ivan V. in Ivana W. i z okolice Maribora. Oba sta bila zaposlena na posestvu z lepim sadovnjakom in vabečimi jabolki, želeč si še kaj posebej prislužiti, je Ivanka Ivana nagovorila, da preko noči natrga jabolk, ki naj jih zanese v mesto, pred določeno trgovino naj počaka nanjo, da jabolka, proda, izkupiček pa si bosta tovariško razdelita. R^s je Adam ubogal Evo — namreč gled^ jabolk — in vse je šlo po sreči. Krv pride stražnik že zgodaj zjutraj i" prav pred trgovino, kjer je Ivan že čakal z jabolki na Ivanko. — In mariborski živilski trg ni videl teh lepih jabolk, pač pa bosta nanje pomnila Ivan ln Ivanka. Eva in Adam. — Pekarne na državni praznik v petek 6. t. m. ne obratujejo in bodo tudi prodajalne kruha ves dan zaprte. Pekovski mojstri opozarjajo občinstvo, da si že prejšnji dan nabavijo potrebno količino kruha in peciva za praznik. Poziv mariborskemu sokolstvu *Maribor, 3. septembra Meddruštveni odbor mariborskih sokolskih društev poziva vse članstvo ter ves naraščaj sokolskih drvštev Miiribora-mati-ce in Maribora 111, da se zbere: 1. dne 5. septembra ob 5< uri zjutraj pred Narodnim domom polnoštcvilno in prisostvuje odhodu naše štafete, ki bo odnesla v Beograd vdanostne pozdrave in čestitke k rojstnemu dnevu Nj. Vel. kralja. Zbor za člane društvenih uprav jc v kroju, ostalega članstva v civilu z znakom; 2. pripadniki ostalih sokolskih edinic, t. j. Maribor I. Pqbrežje, Studenci in Te/no naj se ravnajo ta dan po navodilu svojih edinic; 3. dne 6. septembra je ob 11 uri v So-kolskcm domu svečana seja in slovesnost proslave rojstnega dneva Nj. Vel. kral;a za vse mariborske edinice skupaj. Sokolska in narodna dolžnost vsakega pripadnika je, da prisostvuje pri tej proslavi. Staroste, podstaro-ste. načelniki, podnačelniki, načelnice ter podnaeelnice in prosvetarji v kroju, ostalo članstvo ter deca in naraSčaj v civilu z znakom; 4. ono članstvo, ki sc udeleži odkritja spomenika kralja Aleksandra 1. Zedinite-Ija v Ljubljani, naj sc -avna po navodilih ljubljanske Sokolske župe. ŽENE 50 LET LAHKO IZGLEDAJO. KAKOR uAJIMje 35 Nov dragocen ekstrakt kožnih celic — prav kakor vitalni elementi v koži zdravega, mladega dekleta. Iznašel ga je dermatolog svetovnega slovesa. Dobiva se Iz skrbno odbranih mladih živali. Ta ekstrakt, lmenovar. »Biocel«, je vsebovan zdaj v rožnati hran: za koio Tokalon, Uporabljajte Jo vsako noč Medtem ko spite, Vaša koža sleherno sekunde absorbira te vitalne elemente Vsako iutro ^——a————M\ mm inoMia—M ko se prebudi:e, Je Vaša koža Jasnejša, slajše, bolj sveža — mlaJia. Cez dan uporabljajte seremo Tokalon (bele barve, ne mastno). S to enostavno nego lahko vsaka žena doseže, da le videti 10 let mlajša. Imejte rudd VI divno kožo in polt, s kakršno bi se lahko Dona*el< vsako mlado dekla S hre: ami za kolv Tokalon so uspešni rezultati v vsakem pri men zajamčeni, sicer se Vam vrne ienar MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici izjave oeaeda din 1*— davek poeebej. ča pismene odgovore glede malih ogiaeov je treba priložita znamko. — Popustov za male oglase ue priznamo. Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din 50..I a lAHMD BG£Z3«VEZN0 CMUMT1 001 IGN.VOKI UUBUAN*. TAVĆAAJCva 7 it MIZARSKE STROJE vseh vrst priznano prvovrstnih znamk »Teichert«, »Festo« itd., kakor tudi kakovostno strojno orodje,' skobeljne nože, krožne ln gaterske liste narocue najbolj ugodno na v e 1 e s e j m u. Specialna trgovina DOVŽAN IVAN, Ljubljana, Frančiškanska ul. 4, tel. 45-42 38. L. TRAJNO ONDULACIJO v vseh modernih frizurah proti garanciji za ceno din 35 Vam napravi salon »PIRC«, Ljubljana, Florjanska 6. 2055 Oglašuj male oglase Slovetask: Narot u a ker so iceoefšll LEGITIMACIJSKE SLIKE za dijake izvršuje hitro in poceni Foto-atelje M A N C I N I, Ljubljana, Tržaška 83. 40. L. ZA VSAKO PRILIKO najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri P R E S K E R Sv. Petra cesta 14 ~~~ 50 PAR EN TL AN JE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gum Dnic. — Velika zaloga perja po 7.— din »Julljana«, Gosposvetska c. 12 ta Frančiškanska ul. 3. 4. L. OROŽJE IN MTNICIJO j lovsko-sportne potrebščine in I razne novosti, alarmno in zrafi-j no orožje brez dovoljenja pri-. poroča orožarna Pastuović — I Zagreb, Jurlšičeva ul. 1. Kata- ilog din 5, priporočeno din 10. 2062 POHIŠTVO VSAKOVRSTNE KAUČE po naročilu najceneje, vsa popravila. ZORMAN, Breg 14. 2065 »1p Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din "~ MEDICA barva ustne in lica! Dobite jo v MED AR NI Ljubljana, židovska ulica 6 PITANO PERUTNINO najceneje nudi >NDCO«, St. Vid Ljubljano, tel. 749. Stoj- nad niča Vodnikov trg. 1965 GOSTILNO na periferiji Ljubljane, tik to- varen, prodam. — Naslov pove uprava »SL Naroda«. 2060 KUPIM Najmanjši znesek 8.— din Beseda 50 par. Dcvek posebej. GOZDOVE srednje in večje vseh vrst kupujemo. Poundbe sprejemamo samo od lastnika gozda. Dubravka, Zagreb, Ilica 11. 2061 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din NEMŠČINA, FRANCOŠČINA, KLAVIR Uspešni strokovni pouk od prvih začetkov do obvladanja (tudi pomožni pouk srednješolski mladini ln priprava za izpite) se nudi: Tržaška cesta l/I (križišče Aškerčeve ln Groharjeve, podaljšek Bleivveisove ceste). Vpisovanje ob delavnikih od 10. do 16. ure, vrata št. 5. 2053 :z> ■ cd ■ o ■ o ■ cz> ■ c3 ■ o m cd ■ c3 ■ cd ■ cd b a ■ cd ■ c Makulatura! pa«**? proda uprava ^Slovenskega Naroda*4 Ljubljana, Kna£ljeva ulica štev. £ DSOaOBOBCD«0«cdbcdbcdbcdbcdbcdicd3 5:27.8, 4. Močan (I) 5:37.4. TočKe: Viktorija 8, Ilirija S. lco m prosto dame Kot druga točka je bila 100 m prosto dame. Start vseh je bil dober. Draguša je bila že od vsega početka favoritka in ni imela konkurence. Zmagala je sigurno. Nepričakovano se je pa plasirala Kerža-nova na tretje mesto za Duničevo (Viktorija). Duničeva je zmagala z močnim finišem. Bila se je ostra borba med Kerža-novo in njo do konca. Na cilj so priplavale o sledečem vrstnem redu 1. Fine Draguša (I) 1:14.3 Z. Ehmić (V) 1:19.7. 3. Keržan (I) 1:21. — 4. Krmpotič (V) 1:23.1. Točke: Viktorija 12, iHriJa 10, 100 in hrbtno gospodje Kot tretja točka je sledila 100 m hrbtno gospodje. Pri tej točki se je moral start ponoviti radi Vidmarja — Viktorija ki je prezgodaj odrinil. Drugi start je bil odličen. Pelhan in Pestevšek, oba člana Ilirije, obrneta na 50 m kot prva, na kar se pni odtrga in sigurno zmaga. Izredno ostra borba se je pa bila med Pestevškom (Ilirija) in Vidmarjem (Viktorija). Zmagal je prvi. Pelhan postaja od tekme do tekme vidno boljši. Kljub temu, da je tako mlad plavač, se mu vidi, da ima že veliko plavalno rutino. Na cilj so dospeli kot prvi Pelhan (I) 1:15.6 2. Pestevšek (I) 1:16.6, 3. Vidmar (V) 1:16.6, 4. Potočnjak (V) 1:19.6. četrta točka je bila 200 m prsno dame. Točke: Viktorija 15, Ilirija 18. 20O ni prsno dame Vtej disciplini je zmagala sigurno Vikto-rijašica Boršič. Start se .je moral ponoviti, ker je startna pištola kakor že običajno odpovedala. Ponovitev istega je vzbudila med gledalci kakor tudi med sodniškim zborom veliko nevoljo. Pri drugem startu sta bih odlični Finčeva in Boršičeva, d očim so bile ostale vidno slabše, osobito Martinova. Nje odriv je bil preveč počasen, zato ne izdaten, že od početka vodi Borši- čeva in tudi sigurno zmaga. Doseženi časi so bili: 1. Boršić (V) 3:24.8, 2. Martin (I) 3:31..8, 3. Fine Saša (I) 3:46.9, 4. Cander-lić (V) 3:52.8. Točke: Viktorija 21, Ilirija 23. Dvoboj Marathon ; druga garnitura Ilirije Sledilo je nekaj točk dvoboja med Ma-rathonom iz Zagreba in drugo garnituro Ilirije Prva točka tega dvoboja je bila štafeta 4x50 m gospodje. Zmagala je Ilirija v postavi: Andoljšek. Loeser, Banda, Hudnik v času 2:03.6, druga točka Marathon v postavi šuljič, Rihter, Matic, Cucek v času 2:04. Plavači so biU precej izenačeni in je bila celo pot borba ostra. Točke Marathon 6, Ilirija O. 10. Kot druga, točka, dvoboja je bila. 10O m prsno gospodje. Nastopih so za Marathon L aš ker in in Kurelič za Ilirijo Tori in Ra-bič. ze od vsega početka je vodil in sigurno z velikim naskokom zmagal Laškerin (Marathon), ki je nedvomno za našim rekorderjem Cererjem najboljši prsni plavač. Njegova posebnost je, da ne odneha v tempu od početka do konca. Silno vztrajen in dober prsni plavač je. Za drugo mesto se je pa bila ostra borba med Torijem (Ilirija) in Kureličem (Marathon). Zmagal je zadnji zaradi boljšega finiša z enakim časom. Kot četrti pa je bil Rabič (Ilirija). Časi so bili: Laškarin (M) kot prvi 1:17.7, 2. Kurelič (M) 1:26, 3. Tori (I) 1:26. 4. Rabič (I) 1:34.4. Točke: Marathon 14, Ilirija II. 13. Tretja točka je bila 100 m hrbtno gospodje. Za Ilirijo sta nastopila Grašek in Banda, za Marathon pa šuljič ln Alaupovič Zmagala je sigurno Ilirija in je bil vrstni red: 1. Grašek (I). 2. Banda (I), 3. šuljič (M), 4. Alaupovič (M). Točke; Marathon 17, Ilirija IL 21. loo m prosto gospodje Po teh treh vmesnih točkah dvoboja Marathon a—Ilirije H. se je zopet nadaljevalo tekmovanje v ligi, in sicer v eni najzanimivejših točk 100 m prosto gospodje. Izid v tem tekmovanju je določil najhitrejšega plavača v državi. Bila se je najhujša borba v vsem tekmovanju. V tej točki nastopi prvič zopet dr. Draško Wil-fan, ki ga je občinstvo navdušeno pozdravilo, že doseženi časi sami nam dovolj jasno pričajo, kako težka borba se je bila za vsa mesta, osobito za prvo. Start ni bil dober in bi se moral prav za prav ponoviti, ker je bil Defilipis nekoliko prezgoden. Kot prvi obrne na 50 m Draško Wil-fan burno aklamiran po občinstvu v odličnem času 28.6, nato ga dohitita Defilipis in Pelhan, in se bije do konca najbolj srdita borba za prvo mesto, vendar dr. Wilfan kljub malemu naskoku omaga, ker nima dovolj treninga in prispe kot tretji na cilj. Prepričan sem pa, če bi bil start pri tej točki brezhiben, da bi bil skoraj sigurno ta odlični večkratni rekorder dospel kot prvi na cilj. Njegov stil je brezhiben. Sodniki na cilju so imeli pri tej točki kaj težko stališče, saj so bili skoraj vsi časi pr-vh treh popolnoma enaki. Vrstni red je bil: 1. Defilipis (V) 1:03.1, 2. Pelhan (I) 1:03.3, 3. dr. Wilfan (I) 1:03.3, 4. Curtini (V) 1:03.7. Točke Viktorija 27, IHriJa 28. loo m hrbtno dame Naslednja točka v liginem tekmovanju je bila 100 m hrbtno dame. Tudi ta točka je bila zelo zanimiva, saj se je bila ostra borba za prvo mesto med našo Dragušo in odlično plavačico Viktorije Wimerjevo. Start je bil zelo dober. Wimerjeva obrne kot prva na 50 m in prehiti Dragušo skoraj za en meter. Naša odlična Draguša je pa kakor običajno tudi to pot potegnila šele zadnjih 20 m in zmagala. Ta odlična plavačica ima navado, da vedno v zadnjem času silno potegne na mesto da bi že prej začela s finišem in ne tik pred ciljem. Ona ima zelo lep stil, le delovanje rok je nekoliko prepočasno. Naša neumorna Brada-čeva je zasedla to pot nepričakovano tretje mesto pred Krmpotičevo (Viktorija). Bila je zelo dobra. Na cilj so prispele v naslednjem vrstnem redu: 1. Fine Draguša (I) 1:30, 2. Wimer (V) 1:30.7, 3. Bradač (I) 1:36.3, 4. Krmpotič (V) 1:37.5. Točke Ilirija 35, Viktorija 3L Pri tej točki je bil vložen protest po Viktoriji, in sicer radi prvega mesta. Protest je bil zavrnjen kot neosnovan. Zastopnik Viktorije je celo zahteval pregled delovanja štoparic, kar se je tudi zgodilo. Razsodišče je po točnem pregledu in preizkušnji ugotovilo brezhibno delovanje istih. 20O m prsno gospodje Sledilo je 200 m prsno gosopdje: Start se je moral pri tej točki zopet ponoviti zaradi slabe pištole. Zopet je občinstvo odločno protestiralo. Ponovni start se je iz- vršil brezhibno in je na 50 m rekorder Cerer obrnil kot prvi ter vodil vse do konca, Grkinič in Herzog sta se precej dolgo držala skupaj, vendar je Grkinič zadnjega kmalu prehitel. Videč, da odličnemu Cerer j u ne bo kos, je Grkinič popustil in se štedil za štafeto, kar se je prav dobro opazilo. Vendar se mu je pa to maščevalo in ga je njegov klubski tovariš Kolar prehitel, tako da se je odlični Grkinič plasiral šele kot tretji. Vrstni red je bil: 1. Cerer (I) 2:48.5, 2. Kolar (V) 3:01.5, 3. Grkinič (V) 3:01.9, 4. Herzog (I) 3:17.7. Točke Ilirija 41, Viktorija 36. _ Nadaljevanje dvoboja Marathon: druga garnitura Ilirije Za to točko je vodstvo tekmovanja odredilo nadaljevanje tekmovanja v dvoboju med Marathonom iz Zargeba in drugo garnituro Ilirije s 100 m prosto gospodje. Pri tej točki se je bila ostra borba med Cuče-kom Marathon) in Hudnikom (Ilirija). Oba sta bila odlična. Izid je bil: 1. Cucek (Marathon) 1:08.2, 2. Hudnik (I) 1:08, 3. Šuljič (M) 1:12.7, 4. Jovanović (I) 1:12.8. Zmaga Cučeka ni bila prav prepričevalna in sem mnenja, da je bil to mrtvi tek. Točke Ilirija II. 25, Marathon 24. Sledila je štafeta 3X100 m mešano. Ilirija H. je nastopila v postavi: Grašek, Bro-zovič, Loeser, Marathon pa v postavi: Alaupovič, Laškarin in Arzenšek. Zmagala je Ilirija v času 4:06.5. Druga je bila štafeta Marathona v času 4:13.5. V tej štafeti je bil posebno viden Laškarin (Marathon), ki je v prsnem plavanju naskok Ilirije zmanjšal skoraj za 15 m. Končno stanje dvoboja med Marathonom in Ilirijo H. je bilo: Ilirija 35, Marathon 30. Štafeta 4 x 100 m prosto dame Potej zaključni točki dvoboja Marathon-Ilirija II. se je zopet nadaljevalo tekmovanje v ligi in sicer s štafeto 4X100 m prosto dame. Sodnikom sta se javili dve štafeti in sicer za Ilirijo v postavi: Fine Saša, Bradač, Keržan in Fine Draguša, za Viktorijo v postavi: Kalpič. Boršič, Krmpotič in Dunič. Start je bil odličen, osobito Saše Finčeve, ki prispe tudi prva na cilj. Keržanova kot tretja plavačica ilirijanske štafete obrne tudi kot prva na 50 m in prinese zadnji ilirijanski plavačici Draguši okrog 3 m naskoka, katerega ta odlična plavačica poveča na 8 m in tako sigurno zmaga. Točka je bila prav zanimiva in so bile plavačice nagrajene z dolgotrajnim ploskanjem občinstva. Doseženi časi so bih: 1. nirija 5:25.9, 2. Viktorija 5:33.4. Točke Ilirija 51, Viktorija 42. Moška štafeta 4 x 200 m prosto Sledila je moška štafeta 4X200 m prosto. Sodnikom sta se javili dve štafeti in sicer v postavi Ilirija: Pestevšek, dr. Wil-fan, Scarpa, Pelhan. Viktorija: štrucelj, Grkinič, Defilipis, Curtini. Start prvih dveh je bil odličen. Pestevšek (Ilirija) obrne prvi na 50 m kakor tudi na 100 m ter si pridobi naskok okrog 2 m, ki ga pa zaradi slabih obratov polagoma izgubi in prispe na cilj skoraj ob istem času, kakor Vikto-rijaš Štrucelj. Drugi par je bil Grkinič za Viktorijo in dr. Wilfan za Ilirijo. Wilfan je plaval taktično odlično. Do zadnjih 50 m se je držal Grkiniča, nato pa s silnim finišem sigurno zmagal in prinesel naskok 5 m. Tretji par sta bila Scarpa za Ilirijo, Defilipis za Viktorijo. Skarpa napram odličnemu Defilipisu polagoma izgublja pridobljeni naskok in že pri 100 m obrneta skupaj. Kot prvi priplava na cilj Defilipis in prinese njegovemu tovarišu naskok 5 m. Kot zadnji par nastopita za Ilirijo Pelhan, za Viktorijo Curtini. Odlični Pelhan se trudi ha mu res uspe razliko zmanjšati, vendar ne more več zmagati. Pri Curtini-ju sem opazil, da je odličen v nogah, delovanje rok pa še ni povsem pravilno. Na cilj sta prispeli štafeti v sledeč vrstnem redu in času: 1. Viktorija 9:46.6, 2. Ilirija 9:51.4. S to točko je bilo zaključeno ligino tekmovanje v plavanju z zmago Ilirije in sicer v razmerju 57:52. Waterpolo Viktorija : Ilirija 4 : O Sledila je waterpolo tekma. Vrhovnemu sodniku Kramaršiču sta se javili moštvi Ilirije in Viktorije vsledeči postavi: Ilirija: Linhart, Jamnik, K veder, Ziža, Scarpa, Skapin in Lenart. Viktorija: Vidmar, Polič, Matkovič, Grkinič, Potočnjak, Polič B. in Curtini. Igra v celoti ni nudila posebnega športnega užitka, ker se je igralo obojestransko precej ležerno in brez večje ambicije. Odprta igra, žoga drsi z enega polja v drugo, na kar dobi nepokriti Curtini žogo in jo neubranljivo pošlje v mrežo ilirijan-skega gola in sicer že v 1 minuti 12 sekund. Takoj nato zamudi Viktorija zrelo situacijo in zastrelja kljub temu, da je bil ilirijanski gol prazen. IUrijani podajajo žogo še precej dobro, krijejo pa slabo. Še slabši so pa Ilirijani v streljanju in zamude v tem delu tekme precej prilik. Najmanj 3 do 4 streli so zgrešili cilj. Ilirija ima nekoliko več od igre, spremlja jo pa smola. Viktorijin golman je odličen in je ubranil več težkih strelov. Nato popusti Ilirija in preide Viktorija v napad. Grkinič preplava slabo krit pred gol in zabije drugi gol za Viktorijo. Takoj nato polčas 2:0 za Viktorijo. Drugi polčas se začne zopet z odprto igro. Ilirija pritiska, vendar ne doseže nobenega uspeha. Predolgi Kvedro-vi pasi večkrat zgreše. Viktorija izsili dva zaporedna kota. ki pa ostaneta neizrabljena Sledi zopet odprta igra, dolgi pas Viktorije ujame Potočnjak, ki nepričakovano zabije tretji gol za Viktorijo 3:0. Nato igranje v prostoru Ilirije in Poliču od Viktorije se posreči, da zabije četrti gol za Viktorijo in s tem postavi končni rezultat 4:0 v prid Viktorije. S tem je bilo tekmovanje končano. Po tem uspelem tekmovanju je stopil k mikrofonu predsednik SK Ilirije dr. Lapaj-ne in v lepem, vznesenem govoru pozdravil tako občinstvo kakor tudi tekmovalce. Vzpodbujal je tekmovalce k še intenzivnejšemu delu. Ob tej priliki so bili odlikovani tudi zaslužni tekmovalci in funkcionarji Ilirije in sicer z zlatim ilirijanskim znakom Rramaršič Božo, dr. \Yilfan, Ziža, Keržan, Otruba, Je!*ih, Mihalek, Jamnik, Krič, Ziherl ln Lemirt. žal naš odlični Siherl, ki leži bolan, ni bil navzoč. Sledil je nagovor dr. Sknbemeta, ki se je zahvalil tako tekmovalcem kakor funkcionarjem za požrtvovalno in ogromno delo, ki so ga opravili ob vsem času ligaškega tekmovanja. Med drugim je tudi omenil ne preveč športno delovanje zagrebških športnih krogov. Končno je bil izročen naši Draguši lep kip za rekord na 50 m prosto, ki ga je dosegla nedavno v Zagrebu in sicer pri juniorskem državnem prvenstvu s časom 32.6. Kip so darovale »Ilustrovane Novo Stt«. Prireditev je dosegla popoln uspeh in se končala brez vsakega incidenta ali nezgode. V glasnem pogovoru in zadovoljno se je občinstvo ob 24. razšlo. Prevažanje ranjencev z letali Med prevozom z letalom trpi ranjenec manj kakor med prevozom z drugimi prometnimi sredstvi V sedanji vojni, ko se tako pogosto rabi jo letala kot najučinkovitejše orožje, je bilo pa poskrbljeno tudi za to, da morejo ranjence prevažati v bolnice tudi z letali. O tem pišejo v reviji »Deutsche Mtlitararzt« štirje avtorji, ki so zbra'n mnogo zdravniških in tehničnih izkušenj o prevozu ranjencev v letalih na velike daljave. Splošno lahko rečemo, da trpi ranjenec med prevozom z letalom manj. kakor med prevozom z drugimi vozili Ce lahko ranjence spravijo v letalo, izberejo vedno najprej najtežje ranjene. Že iz svetovne vojne je znana izkušnja, da se dajo ranjenci s prvo obvezi* lažje prepeljati od tistih, ki so bili že deležni prave zdravniške pomoči. Zato prepeljejo z letali takoj na mesto zdravljenja vse tiste ranjence, o katerih mislijo, da jim bo potrebna dolga zdravni-ka nega. Z ilctaii se dajo prepeljati tudi tisti, ki so jih napadle nalezljive bolezni, recimo griža ali lcgar, in ki prenesejo dolgo pot z drugimi prometnimi sredstvi lc težko. Vsi avtorji se strinjajo v tem, da so tudi irpmeri, ko prevoza ranjencev z letali ne bi smeli dovoliti. Med ljudi, ki jih z len-■lom ni mogoče prevažati, spadajo tudi živčnim šokom podvrženi. Velika previdnost je potrebna tudi pri takih, ki so izgubili mnogo krvi ali ki imajo ranjena pljuča. V takih primerih je treba pred prevozom poskrbeti, da sc izboljša ranjenčevo stanje, kar sc zgodi navadno s transfuzijo krvi aH tako. da mu dajo vdihati kisik. V zraku dobe ranjenci tako zvano zračno bolezen, ki jim pa v splošnem ne škoduje. Ranjenim v možgane ali trebuh ne preti v letalu večja nevarnost, da b> bruhal" kako«- na tleh. Letala za prevoz ranjcnce\ so temu primerno opremljena Tako letalo una kabino, ki se da kurit ;n \ np je vedno pripravljena nosilniei S.irp- 10 dc 15 minut je treba, da spravijo v letalo in iz njega osem težko in dva lahko ramena vojaka. Delo gre torej hitro od rok, morda celo hitreje kakor če prevažajo ranjence s sanitetnimi avtomobili. Sploh je sedanja vojna pokazala, da prinaša letalo na eni strani stra-no razdejan ie, na drugi strani je pa tudi zelo koristno in praktično prevozno sredstvo. žepni telefon Neki American je razpisal nedavno 50 tisoč dolarjev nagrade tistemu, ki bi izumil žepni telefon. Iz Rima pa prihaja zdaj vest, da je prišel Američan s svojo nagrado mnogo prepozno, kajti sindikat italijanskih izumiteljev mu je lahko sporočil, da tak izum že obstoja in da je izumil žepni telefon Italijan Mastini. Za svoj avtomatski radioteleon je dobil Mastini tudi Mar-conijevo nagrado. Ta telefonček hočejo prvič pokazati Široki javnosti na rimski svetovni razstavi, ki je bila pa zaradi vojne preložena. Vsak izmed posestnikov razstave naj bi dobil žepni telefonček, s pomočjo katerega bi lahko telefoniral prav tako kakor z navadnim telefonom. Tudi žepni telefonček ima svoje kolesce in številke samo da je mnogo manjši od navadnega telefonskega aparata, praktičen je pa mnogo bolj, ker se da nositi v žepu in ga ima torej človek lahko vedno seboj kakor žepno uro. Čim so njegovo nevesto poročili na daljavo. Uradnik je namreč vztrajal na tem, da je na dokumentih rečeno, naj sklene zakon na daljavo. Zato se je držal predpisov in tako je moral vojak slišati kako je nevesta pritrdila z »da« in moral je gledati kako podpisuje poročni protokol, na katerem se sam ni smel podpisati. To je gotovo prvi primer, da je bil ženin samo gledalec na svoji poroki. Gledalec na lastni svatbi V zapadni Nemčiji se je pripetil skoraj neverjeten primer. Neki vojak je bil proti svoji volji gledalec na lastni svatbi. Sklenil je bil oženiti se s svojo izvoljenko. Ker je bil na zapadnem bojišču, se je moral poročiti na daljavo, da bi nevesti ne bilo treba čakati, da se vrne domov. Nato si je preskrbel potrebne papirje, poveljnik mu je dal dovoljenje in podpis, potlej je pa vojak odposlal za poroko potrebne papirje po pošti. Takoj potem se je pa pričela velika ofenziva in pošta je za nekaj dni nekje obtičala. Po ofenzivi je dobil vojak dopust, ki ga je porabil, da bi se vrnil domov, in se v redu poročil. Ko je prispel domov in prišel s svojo nevesto v urad je bil nemalo presenečen, ko je moral sesti na klop za gledalce, do- Otroci se sramujejo staršev Ameriški vzgojitelji so napovedali boj čudnemu pojavu, ki se vedno pogosteje opaža med otroki priseljencev. Amerika ima tako veliko asimilačno moč, da se mnogi otroci Evropcev, rojem v novi domovini, sramujejo, da tudi njihovi starši niso rojeni Američani in da ne obvladajo dobro angleščine. V naglasanju svojih ameriških prednosti in preziranju vsega, kar ni ameriško, gredo celo tako daleč, da nočejo priznavati jezika svojih staršev. Proti temu se bore učitelji zlasti g tem, da kažejo v Ameriki rojenim otrokom priseljencev dobre strani njihove stare domovine, da bi jih pa pripravili do priznavanja še drugega jezika, ki ga govore poleg angleščine, jim razlagajo, kako težko se ljudje uče tujih jezikov in kako veseli bi morali biti, da so se tako lahko naučili vsaj enega evropskega jezika. Kmalu so začeli otroci prepevati pesmi, ki so jih slišali doma, in pod nadzorstvom učiteljev so učili še druge otroke vsaj izgovarjati imena v materinščini. Učitelji pri tem v prvi vrsti uveljavljajo prednosti nove domovine Amerike, kar je razumljivo. Otroke uče, da ni važno, od kod so prišli njihovi starši, temveč je važno to, kaj store oni sami, novi ameriški državljani, za svojo novo domovino, da postanejo tako nje vredni sinovi. Krinka [ 181 ljubezni — Ta zemlja je neprestano v gibanju — je pripomnil Eudoxios. Tu so bodisi potresi ali pa poplave, kajti nad Kordillieri se zbirajo črni oblaki in ti prinašajo silna neurja. Tu se osredotočeno izliva baje vsa voda, kar jo izhlapi iz Amazonke. Po tem pojasnilu je jel menih ogledovati rdeče sledove, odražajoče se od sivega ozadja skal. Potlej se je sklonil, da bi pregledal kamen, ležeč pred njim. V napetem pričakovanju se mu je zjasnil obraz, toda Gaetanin krik je v naslednjem trenutku obrnil nase njegovo pozornost. Grofica je bila ta čas že na koncu doline, kjer je moralo biti pokopano za vedno drago bitje, pravi mož njene mladosti. In tam je v grozi obstala. Izpod njenih nog se je dvignilo težko telo na orjaških krilih in malo je manjkalo, da ni zadel ob njo. Bil je jastreb, ki je najbrž iskal ostanke mesa na človeškem okostnjaku, ležečem tam med kamenjem. Grofica prvi hip ni razločila okostnjaka od zemlje, pokrite s prahom enake barve. Pogled na okostnjak, še preveč odgovarjajoč njenim mračnim mislim, jo je tako presunil, da je malo manjkalo, da se ni onesvestila. Priskočil je sin in jo prestregel v naročje: — To je okostnjak Indijanca, ki se je boril zame ali proti meni, ne da bi njegovi tovariši vedeli kaj drugega kakor to, da so prelili svojo kri in da so jo morali preliti zato, ker se je tako glasila pogodba — je dejal Herve. — To je Indijanec? Ali si prepričan o tem? — je vprašala grofica in groza ji je odsevala iz oči, ko je z drhtečim glasom izgovorila te besede. — Mati... mati!... ne razburjajte se tako! To je gotovo Indijanec En sam pogled na postavo tega nesrečneža in na obliko njegove lobanje mi dokazuje to. Gotovo bomo našli še druge okostnjake. Morda jih je ostalo tu osem ali deset, in samo jastrebi so skrbeli za njihov pogreb. Potegnil je mater za seboj, in jo posadil malo dalje na skalo, — Ostanite tu, mati. Indijancem naročim, naj pospravijo te žalostne ostanke. Takoj dam odnesti okostnjak v jamo in ga zasuti s kamenjem. Oče Eudoxios pa bo blagoslovil ta grob. To je vse, kar moremo storiti zanj. — Spremim te! Videti hočem vse, — je dejala grofica živahno. Herve jo je razTrmel. — Zaupajte mi — je zamrmraL — Ne bojte se niti malomarnosti, niti strašne pomote. Mar ni tisti, ki mislite nanj moj oče? Zakrila si je obraz z rokami. Herve je nadaljeval z ljubezni in sočutja polnim glasom: — Gorje, gorje! Bog daj, da bi bili njegovi zem-ski ostanki še tu, čeprav zločinsko izkopani in prepuščeni jastrebom, kakor truplo tega nesrečnega Indijanca. Moje spoštovanje in vaša nežnost bi mu zrahljala zadnje domovanje. Toda nikoli več ga ne bova videla. Lahko si mislite, da so skrunilci odstranili tudi najmanjše ostanke tistega, kar bi nama bilo tako drago. Mladenič je zapustil svojo mater, pri kateri je pustil meniha. Vrnil se je čez dobro uro. Naši Indijanci izpolnjujejo zadnje dolžnosti do svojih mrtvih tovarišev. Nočem moti Ji njihovih obredov. Naj le opravijo vse po svojih običajih. In pripomnil je z besedami iz evangelija: Pustimo žive, naj pokopljejo mrtve! — AH si bil v ozadju doline — je vprašala grofica. Herve je otožno prikimal z glavo. — Kaj si videl? — Kaj ne slutite? Bandit je imenitno izpolnil svoje poslanstvo in v polni meri je zaslužil obljubljeno nagrado. Mnogo zemlje smo razkopali tam doli na samem tistem kraju, ki je označen v načrtu s križcem. Moje domneve so bile še preveč točne. Tam je bilo tisto, kar je šel Mathias Gael iskat tako daleč. In kaj je bilo to? Kaj drugega nego ostanki žrtve in nedvomno tisti prstan, čigar pomen ste odkrili vi morilcu, uboga mati. — Vse je torej dobro opravljeno, — je zamr-mrala Gaetana. Tudi ona je hotela videti sledove teh izkopanin, ki so tvorile tako jasno obtožbo, čeprav so zastirali tako tehten dokaz. Kako velika je morala biti važnost tam v večni tišini te puste doline pokopane tajne, da je poslal markiz de Valcor tako daleč in tako neustrašenega odposlanca, da bi uničil ali pa prinesel pričevanje, zakopano tam v zemljo. Gaetana de Ferneuse je zrla na to razkrito in raz-kopano zemljo. Njen pogled je prodiral skozi najmanjše luknjice zevajoče jame. Upala je, da odkrije tam sledove tistega, ki je bil ljubezen njene mladosti in čar njenega življenja. To prazno upanje se pa ni izpolnilo. Grofica ni videla ničesar, razen zevajoče jame in okrog nje razrite zemlje. Sin jo je od vedel. Našla sta zopet očeta Eudoxiosa, ki je bil potegnil iz torbice kukalo in budno motril z njim steno nad seboj, od koder je poganjal orjaški eucaliptus. Ko sta prispela do njega, je dejal: — Poglejta, tam je še en »krvavi kamen«, toda ta je poleg drevesa in ne nasproti njega kakor prvi. -— In ta je svetlejše barve, ne tako kričeč, — je pripomnil Herve, — Ne tako kričeč, ker je grmovje zraslo do njega in nedvomno se je to zgodilo šele nedavno, pred pičlimi dvajsetimi leti. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran ti Za upravo in inseratni del lista Oton Christof 7/ Vsi v Ljubljani