TA TEDEN / TA TEDEN
Med dvema praznikoma
Pred nami sta dva praznika: držami dan kulture in norčavi pust, katerega
je od nekdaj vzelo za svojega ljudstvo. Pust se "zgodi" samo enkrat na leto.
Skriti pod maske vedno znova prisegamo na zabavo in darujemo za novo
pomlad. Na ptujskem območju bo pust zagotovo zasenčil bolj resno prijateljico
kulturo. Morda je celo prav tako. Kulturi kaj malo koristijo slovesnosti samega
praznika, temelj narodovega bistva je, kot radi rečemo, potreben dolgotrajne
nege in pozornosti vse leto. Samo tako lahko postaja sčasoma boljši, kako-
vostnejši in močnejši.
In kaj so Ptujčani naredili za svojo kulturo v preteklem letu? Iz občinskega
proračuna so za dejavnosti in investicije v kulturi dali 223 milijone tolarjev,
kar pomeni 1,2 odstotka celotnega zneska občinskega proračuna. To je za polne
3 odstotke več, kot predvideva s svojimi merili država. Kam je mesto investiralo
denar? Poleg obstoječih dejavnosti je obudilo poklicno gledališče, pospešeno je
obnavljalo Mali grad, v katerega naj bi se do leta 2000 preselili vsi oddelki
knjižnice, pripravljalo projekte za gradnjo minoritske cerkve kot kulturnega
spomenika, s prenovo pa se diči tudi del Narodnega doma, v katerem najdejo
svoje zavetje ljutelji kulture. V preteklem letu smo bili priča kulturnim dogod-
kom, med katerimi velja posebej omeniti mednarodni simpozij o mestnem statu-
tu iz leta 1376, glasbeni september, nekaj knjižnih izdaj, večerov s pesniki in
pisatelji, gledaliških predstav in razstav.
Ptuj je staro in zgodovinsko izjemno bogato mesto, kar za današnje meščane
ni ravno poceni. Samo v Mali grad so zadnjih pet let investirali približno 335
milijonov tolarjev, prav toliko pa jih bo po sedanjih predvidevanjih še
potrebnih. Zato pekli dejstvo, da se država ne vključuje v očuvanje zaščitenega
mesta kot partner. Kot bodica v očesu bode podatek, daje ministrstvo za kulturo
pnspevcdo za Mali grad doslej samo 14 milijonov tolarjev, sicer pa je občirui v
lanskem letu prejela iz države še 10 milijonov za vzdrževanje objektov muzeja
in 8 milijonov za obnovo drugih kulturnih spomenikov. To je tudi vse. Stavbe
pa kar kličejo k obnovi. Obru/va dominikanskega samostana in grajskih poslo-
pij bo popila za slapove denarcev, ko se bo enkrat pričela. Prav tako stojijo v
mestnem jedru v vrsti hiše, ki tudi opozarjajo na svoje žalostno stanje. Vendar
se zdi, da se ministri v Ljubljani menjujejo prehitro in Ptujčani jih ne uspejo
prepričati, daje delo na Ptuju vredrw pozornosti in državnega, seveda našega,
davkoplačevalskega denarja.
Sicer pa imamo s kadri {ali pa s politiki) probleme tudi na Ptuju. Med kul-
turnimi ustanovami ima samo knjižnica regularno direktorico, muzej, arhiv in
gledališče pa vodijo vršilci dolžnosti. Poleg tega že nekaj časa napoveduje svoj
odhod in vrnitev na staro delovno mesto vodja občinskega oddelka za družbene
dejavnosti. Mestni svetniki in občinska uprava se kar precej zaposlujejo z neus-
pelim initii^j janjem direktorjev in reševanjem problemov znotraj institucij, le-te
pa neurejeni status pri delu zavira. Ptujska kultura se v tej luči več ne lesketa
tako, kot seje zdelo v začetku.
Kljub težavam in še nepotrjenemu občinskemu proračunu pa vendarle lahko
za leto 1997 že napovemo nekaj pomembnih kulturnih dogodkov. To bodo vse-
kakor faksimUirana izdaja mestnega statuta iz leta 1376 in mednarodni simpo-
zij o prime^avi obeh srednjeveških statutov v novembru, mednarodni simpozij
o visokem jubileju, llSO-letnici cerkve svetega Jurija, ki jo pripravljajo za maj
rrn noriti, in teden monodrame z mednarodno udeležbo, ki jo že za ta mesec na-
P^^duje gledališče. Tu so seveda še ljubiteljska kulturna društva, ki so in še
bodo neumc^ pripravljaja predstavitve lastne ustvarjalnosti in povabile na
^"katerega zanimivega gosta. Do rezultatov se prebijajo s kapljicami
doji kulturi'^	spomorskimi sredstvi, ki so jih le redki pripravljeni
Pust ms bo letos v svojem vrtincu držal le devet dni. Užijmo ga, kolikor mo-
r^. I otem pa se ob vsem drugem posvetimo tudi kulturi: lastni, družinski,
služben; m umetniški ustvarjalnosti. Vzemimo si dovolj časa zanjo in videli
bomo, da se lahko tudi v kulturi ve- t i
selimo in zabavamo, pa čeprav brez IJUHca.a
pustnih mask na obrazu.	Ta/^Aac^C
SLOVENSKE GORICE / KJE BO REGIJSKO ODLAGALIŠČE ODPADKOV?
Cegoi* fsče prostor (tudi)
v Gasteralu in Oseku
MNENJA DOMAČINOV SO DELJENA, ZLASTI V KS JUROVSKI DOL GLASNO NEGODUJEJO IN NOČEJO NITI SLIŠATI, DA BI
PRI NJIH UREDILI CENTER ZA GOSPODARJENJE S KOMUNALNIMI ODPADKI I PRVI POGOVORI VODSTEV Z LENARŠKIM
ŽUPANOM STRPNI IN UMIRJENI, VENDAR Z JASNIM NAMIGOM, DA SE NE BODO PUSTILI PELJATI ŽEJNE ČEZ VODO I NU-
JNE SO CELOVITE INFORMACIJE, VELJAVO PA MORAJO DOBITI STROKOVNE ODLOČITVE
V osrednjih Slovenskih gori-
cah vsake toliko časa poči
kakšna ekološka tema.Očitno
postaja, da so ljudje nad usodo
bivalnega in življenjskega okolja
zelo zaskrbljeni in da jim ni
vseeno, kje bodo živeli. To se je
pokazalo že pred letom dni, ko
se je pri Lenartu šušljalo o tem,
da bodo tej občini "podtaknili"
regijski center za gospodarjenje s
komunalnimi odpadki. Seveda
je vse skupaj rahlo dišalo po po-
litiziranju, izkazalo pa se je, da
ljudje ne poznajo ozadja projek-
ta, ki dobiva široke razsežnosti
in za katerim resnično stojita
tako regija kot država. Znova se
je pokazalo, kako pomembno je
pravočasno obveščanje ljudi o
namerah v zvezi z odlagališčem.
Ob podpisu konzorcionalne po-
godbe, za katero je dal zeleno luč
tudi lenarški občinski svet, je
bilo namreč povedano, da bodo
lokacije za bodoči center iskali
na območju občine Lenart v Slo-
venskih goricah. Poudarjeno je
tudi bilo, da bodo v celoti obvel-
jale strokovne rešitve in da bo
center urejen v skladu z
najstrožjimi normativi. Lokacija
bo izbrana šele potem, ko bodo
opravljene vse strokovne analize
in presoja vplivov bodočega
centra na okolje.
Nadaljevanje na strani 3.
2
četrtek, 6. februar 1997 - TEDNIK
PTUJ / NOVIH OSEM NEPROFITNIH STANOVANJ
Velike potrebe po stanovanjih
z OBNOVO CANKARJEVE 5 V PTUJU PRIDOBILI OSEM NEPROFITNIH STANOVANJ IN
ČEZ 400 KVADRATNIH METROV POSLOVNIH PROSTOROV • STANOVALCEM SO KLJUČE
IZROČILI PREJŠNJI ČETRTEK • APRILA ZAČETEK GRADNJE NOVIH 32 NEPROFITNIH
STANOVANJ
Ptujska občina in Podjetje za stanovanjske storitve Ptuj sta
zgled, kako se je na nekem območju potrebno lotiti izgradnje
neprofitniti stanovanj, je na pogovoru o tej gradnji prejšnji to-
rek v ptujski Mestni hiši povedal predstavnik stanovanjskega
sklada Republike Slovenije Jani Vogelnik.
Pogovor je sklical direktor
Podjetja za stanovanjske storitve
Janez Belšak, da bi predstavil
dosedanje rezultate na področju
te gradnje v Ptuju in načrte. V
petih letih, odkar obstaja
podjetje, jim je uspelo zgraditi
40 neprofitnih stanovanj. Stano-
vanjski sklad Slovenije je za
gradnjo neprofitnih stanovanj
objavil že tri razpise, četrti bo
trajal celo letošnje leto. Odkar
obstaja, je bilo v Sloveniji zgraje-
nih tisoč neprofitnih stanovanj.
Cankarjeva 5 v Ptuju ni po-
membna samo zaradi osmih no-
vih stanovanj, temveč predvsem
zaradi tega, da se pokaže širšemu
slovenskemu prostoru, kako je
potrebno pripraviti projekte,
kako jih izvesti in organizirati,
zlasti še ko gre za revitalizacije v
starih mestnih jedrih, za katere
si prizadevajo v skupnosti starih
mest, ki jo sestavljajo Ptuj, Piran
in Škofja Loka. Ptujski primer je
v tej skupnosti prvi, zato je še to-
liko pomembnejši. Jani Vogel-
nik je na pogovoru v Ptuju pove-
dal, da v občinah le s težavo pre-
nesejo svoje nepremičnine na
podjetje, ki je registrirano za sta-
novanjske storitve, ki potem
izpelje nalogo in lahko za
gradnjo neprofitnih stanovanj
kandidira na državnem razpisu.
Zanimiva je tudi njegova ugoto-
vitev, da denar ni poglavitni de-
javnik propada stanovanjskih
objektov. Iskati jih je drugod - v
pretiranem oklepanju lastništva
v občinah, pa tudi denacionali-
zacija ni brez vpliva. Statistični
podatki kažejo, da imamo v Slo-
veniji kar 30 tisoč stanovanj več,
kot je gospodinjstev, zato je
obnavljanje obstoječega stano-
vanjskega fonda še posebej po-
membno. Podatki torej kažejo
na to, koliko stanovanj je v
bistvu neprimernih za bivanje v
tehničnem pogledu, veliko pa
jih je tudi na neprimernih loka-
cijah. Stanovanjski sklad bo v
okviru letošnjega razpisa še po-
sebno pozornost namenil
tovrstnim gradnjam na demo-
grafsko ogroženih območjih.
Trenutno je v mestni občini
Ptuj več kot tisoč neprofitnih in
socialnih stanovanj, potrebe pa
so veliko večje - po evidencah jih
je okrog 380. Na zadnji razpis za
osem neprofitnih stanovanj so
dobili 60 prošenj.
Urejanje Cankarjeve 5 je stalo
121 milijonov tolarjev, od tega je
44 odstotkov prispevala mestna
občina Ptuj, preostanek so
sredstva Stanovanjskega sklada
Republike Slovenije in investi-
torja. Dela je izvajalo podjetje
Stanovanjski servis Ptuj, ki je na
natečaju ponudilo najugodnejše
pogoje. Obnova je bilo izredno
zahtevna, saj je bilo potrebno
opraviti posege v kompletno
konstrukcijo. Uredili so osem
neprofitnih stanovanj, od enoin-
polsobnega do trisobnega v
skupni izmeri 489 m2 površine.
več kot 400 m2 prostora pa je na-
menjeno za poslovno dejavnost.
Spomladi bodo uredili tudi zu-
nanjost objekta in uredili okoli-
co oziroma cel Vrazov trg, za kar
bo šest milijonov tolarjev prispe-
val Sklad stavbnih zemljišč
občine Ptuj. Tako bodo uredili
enega od starih trgov srednje-
veškega mestnega jedra.
Aprila letos bo Podjetje za sta-
novanjske storitve Ptuj predvi-
doma pričelo graditi nov stano-
vanjski blok z 32 neprofitnimi
stanovanji ob Osojnikov cesti v
Ptuju, kjer stoji že prvi in kjer
naj bi kmalu začeli graditi tudi
novo policijsko postajo. Pridobi-
li naj bi 1856 m2 stanovanj v 32
enotah. Naložba je ovrednotena
na 152 milijonov tolarjev, 95 mi-
lijonov pa bo stalo komunalno
urejanje. Če bo šlo po načrtih in
če bodo za gradnjo uspeli prido-
biti sredstva stanovanjskega
sklada Slovenije, bodo stanovan-
ja zgrajena do junija leta 1998.
MG
Stavba v Cankarjevi 5, je prvi primer revitalizacije v sta-
rem mestnem jedru v Sloveniji.	Foto: M. Zupanič
Kdaj /usama Gospodarske zbornice
Potem ko so se prizadevanja za
ustanovitev Območne gospo-
darske zbornice v Ptuju izjalovi-
la (pobudo zanjo so dali ptujski
gospodarstveniki v okviru svoje-
ga managerskega kluba), so
pričeli aktivnosti za ustanovitev
pisarne Gospodarske zbornice.
Po lanskem srečanju z direktor-
jem Območne gospodarske zbor-
nice Maribor Vinkom Lapuhom
v Ptuju, na katerem so se tudi že
dogovorili za njeno odprtje, se je
zgodilo le to, da je na pogovor v
Ptuj prišel predsednik Gospo-
darske zbornice Slovenije Joško
Čuk. Ta obisk naj bi bil eden
prvih konkretnejših korakov za
začetek dela te pisarne. Za
zaprtimi vrati se je 22. januarja
srečal s predstavniki ptujskega
gospodarstva in občine. Po
večurnem pogovoru je povedal
le to, da si bo prizadeval za odpr-
tje pisarne Gospodarske zborni-
ce v Ptuju, ki bo nudila celovit
servis gospodarstvenikom tega
območja, ni pa mogel povedati,
kdaj se bo to zgodilo. Če drugega
ne, je Joško Čuk na pogovorih s
ptujskimi gospodarstveniki in
predstavniki občine izkazal po-
zitiven odnos do tega projekta
ptujskega okolja.
MG
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Joško
Čuk (prvi z desne) na pogovorihi v Mestni hiši v Ptuju.
Foto: Kosi
DORNAVA/ SVETNIKI ODOBRAVAJO NAČRTE GRADBENIH ODBOROV
Odskj poroke tudi v baročni dvorani
Na četrtkovi seji dornavskega občinskega sveta so svetniki najdalj časa govorili o
načrtih posameznih gradbenih odborov. Za gradnjo ceste Polenšak - Ilošak so z indivi-
dualnimi pogodbami zbrali nekaj več kot dva milijona tolaijev. Še posebej uspešni so
bili pri sklepanju pogodb člani gradbenega odbora za gradnjo in modernizacijo cest v
Preradu, saj so že zbrali dvanajst milijonov tolarjev. Občina bo posamezne projekte so-
flnancirala v višini osem milijonov tolarjev.
Za izgradnjo primarnega in sekundarnega vo-
dovodnega omrežja za naselja Zamenci, Strejaci,
Strmec pri Polenšaku, Slomi in Brezovci so skle-
nili 95 pogodb v vrednosti 15 milijonov tolarjev.
Svetnik Franc Zagoršak je predlagal, da bi
omenjene projekte spremljal tudi ustrezni stro-
kovno usposobljeni nadzornik. Svetniki so spre-
jeli osnutek odloka o priznanjih občine Doma-
va, ki jih bo ta podeljevala zaslužnim občanom,
organizacijam in skupnostim, zavodom,
podjetjem ter društvom za njihove dosežke na
področju gospodarstva, kulture, znanosti, ekolo-
gije, športa, vzgoje in izobraževanja ter na hu-
manitarnem področju. Soglašali so tudi z odlo-
kom o začasnem financiranju potreb iz letošnje-
ga proračuna.
Med pobudami in predlogi svetnikov je Mirko
Cigula predlagal, da evidentirajo vse kulturne
spomenike, znamenja in zgradbe, ki sodijo v
kulturno dediščino v občini Domava. Strinjali
so se s predlogom, da bi v prihodnosti lahko tudi
v baročni dvorani dornavskega gradu opravljali
poročne obrede. Svetnike je zanimalo, kako
daleč je postopek glede priključitve naselja Hla-
ponci, ki zdaj spada v občino Juršinci, k občini
Dornava. Jože Hojnik, predsednik občinskega
sveta, je povedal, da so vložili vse potrebne
prošnje, o tem pa se bodo odločali prebivalci
tega naselja na referendumu.
MS
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO -
TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bračič, Ivo dani, Majda Goznik,
Viki Klemenčič, Ludvik Kotar (v.
d. radijskega urednika), Martin
Ozmec, Marija Slodnjak in
Milena Zupanič (novinarji).
Grafično-tehnični urednik:
Slavko Ribarič.
Tehnični urednik:
Jože Mohorič.
Propaganda:
Oliver Težak, ^ 776-207.
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj: « (062)
771-261, 779-371; 771-226; faks
(062) 771-223.
E-pošta: tednik© kdm-ptuj.si
Celotna naročnina 6.360 tolarjev,
za tujino 12.720 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
I Tisk: GZP Mariborski tisk,
i Maribor.
I Po mnenju Ministrstva za
I informiranje Republike Slovenije
I št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se
;; šteje Tednik za izdelek
^ informativnega značaja iz 13.
I točke tarifne številke 3, za
I katerega se plačuje petodstotni
^ davek od prometa proizvodov.
PTUJ / S 25. SEJE MESTNEGA SVETA
V muzej raiunsko sodišie!
Preden so ptujski svetniki in svetnice pričeli obravnavati
posamezne točke 25. seje sveta mestne občine, so izglasova-
li obravnavo osnutka odloka o spremembah odloka o izda-
jateljstvn javnega glasila Ptujčan in osnutka odloka o spre-
membi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega
zemljišča v mestni občini Ptuj po skrajšanem postopku, pri
sprejemanju odloka o spremembi odloka o taksi za ustvar-
janje odpadkov in povračila za izkoriščanje in rabo pitne
vode v mestni občini Ptuj pa so se odločili za hitri postopek.
Soglasno in brez pripomb so
sprejeli sklep o podelitvi priz-
nanja mestne občine Ptuj - veli-
ke oljenke profesorju Antonu
Horvatu, ravnatelju Glasbene
šole Karola Pahorja Ptuj in vodji
Pihalnega orkestra Ptuj.
Tudi v nadaljevanju obravna-
ve osnutka odloka o organiziran-
ju, izvajanju in načinu podelitve
koncesije za obvezno gospodars-
ko lokalno javno službo pregle-
dovanja, nadzorovanja in
čiščenja kurilnih naprav,
dimnih vodov in zračnikov zara-
di varstva zraka in varstva pred
požarom na območju mestne
občine Ptuj so imeli več predlo-
gov sprememb in dopolnitev.
Nekatere so tudi na novo vgradi-
li v besedilo osnutka odloka.
Soglasno in brez pripomb so
sprejeli predlog dogovora o obli-
kovanju cen vode in deponiranja
komunalnih odpadkov, ki pri-
naša enotne elemente za obliko-
vanje teh cen na celem območju
bivše občine Ptuj. Podpis dogo-
vora bo sočasno s sprejemom de-
litvene bilance občine Ptuj na
podlagi že sprejetih kriterijev.
Drugi odloki oziroma sklepi, ki
jih je na 25. seji obravnaval svet
mestne občine Ptuj, so vezani na
valorizacijo vrednosti povračil
za priključke na vodovodno in
kanalsko omrežje, takse za
ustvarjanje odpadkov in
povračila za izkoriščanje in rabo
pitne vode v mestni občini Ptuj
ter vrednosti tarif nadomestila
za uporabo stavbnega zemljišča.
Do sprememb je prišlo zaradi
porasta stroškov oziroma inflaci-
je. Konkretno je vzrok za
povečanje najemnin za poslovne
prostore v mestni občini Ptuj
sprememba vrednosti marke za
4,5 odstotka, za toliko se bodo
najemnine tudi povečale.
Tudi tokrat so imeli ptujski
svetniki in svetnice precej po-
bud in vprašanj. Kot že večkrat
doslej so se ustavili pri Pokra-
jinskem muzeju Ptuj. Tako je
Miroslava Korošca iz poslanske
skupine SLS in poslansko sku-
pino SKD zanimalo, kako je z
uresničevanjem že na 21. seji
sveta mestne občine Ptuj sep-
tembra lani sprejetega sklepa o
ugotavljanju odgovornosti Bori-
sa Miočinoviča za dodatne za-
poslitve, lizinge, nenamensko iz-
rabo sredstev regresa in naje-
manje kreditov brez soglasja us-
tanovitelja. Vodja oddelka za
družbene dejavnosti mestne
občine Kristina Šamperl Purg je
povedala, da je zadeva veliko
bolj zapletena in bo zahtevala
veliko več strokovnega dela, kot
so prvotno predvidevali. Večina
svetnikov s tem odgovorom ni
bila zadovoljna in so izrazili
nezadovoljstvo nad delom
županskega urada. Slišali je tudi
bilo, da v tej stopnji ugotavljanje
odgovornosti Borisa Miočino-
viča za razmere v muzeju ni
predmet računskega sodišča.
Ptujski svetniki in svetnice so se
na 25. seji namreč opredeljevali
tudi o sklepu druge seje sveta
Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki je
20. decembra lani sprejel sklep,
da se ustanoviteljicam predlaga,
naj v muzej pokličejo računsko
sodišče. Svetniki so upoštevali
željo zaposlenih in sprejeli sklep,
da poslovanje Pokrajinskega
muzeja pregleda računsko
sodišče. Izvedbo sklepa so
naložili županu dr. Miroslavu
Luciju. V drugih vprašanjih jih
je zanimalo, kdaj se bo uredilo
parkiranje tovornjakov; če je
mogoče, naj bi sprejeli ureditev
za celotno območje mestne
občine. Trenutno se glede parki-
rišča ponujata dve lokaciji: ena
pri bivšem Agrotransportii, dru-
ga na območju zdajšnjega Štajer-
toursa v Budini. Svetniki prav
tako predlagajo, da se vsaj na re-
gionalnih in magistralnih cestah
označijo meje območja mestne
občine Ptuj. Uresničiti bi bilo
potrebno zamisel o enotnih na-
pisnih tablah. To pa ne bo
mogoče, dokler mestna občina
ne bo sprejela osnovnega odloka,
usklajenega s cestnimi predpisi,
ki so glede tega zelo nejasni.
Ptujski gostinci pa so izrazili
negodovanje, ker so za gostinske
storitve v karnevalski dvorani
izbrali le dva ptujska gostinca,
druga dva sta od drugod, in se
zanimali, na kakšni osnovi je po-
tekal izbor. V odgovoru so izve-
deli, da so prednost imeli člani
GIZ Poetovio Vivat, ki so ponu-
dili najboljše pogoje za sodelo-
vanje na osnovni preizkusa
javnega interesa. Ponudbe je
dalo osem gostincev, izbrani so
bili gostilna Zlata goska. Perut-
nina, Vindiš iz Lenarta in Petrol
- motel Podlehnik.
Zeleni Ptuja pa so nezadovol-
jni, ker se njihova pobuda za
razširitev odborov oziroma po-
dodborov pri mestnem svetu v
enem letu ni premaknila z mrtve
točke. Kljub sprejetemu sklepu
na 16. seji poslanska skupina ne
dobiva vabil in delovnega gradi-
va za seje tistih odborov in ko-
misij, v katerih niso zastopani.
Oddelku za okolje in prostor
mestne občine pa so poslali po-
budi za sanacijo, sonaravno ure-
ditev in zaščito z odlokom (varo-
vanje njihovih naravnih vrednot
in lažjega pretoka) potokov Stu-
denčnica. Grajena in Rogoznica.
Eden od sklepov 25. seje sveta
mestne občine Ptuj je tudi ta, da
bodo v bodoče seje glede na pos-
lansko zasedenost župana ob
ponedeljkih.
MG
Na 25. seji sveta mestne
občine so svetniki in svetnice
sprejeli več odlokov oziroma
sklepov, ki so osnova za uskla-
jevanje cen na komunalnem
področju, a v teh primerih ne
gre za nove cene, kar je bilo še
posebej poudarjeno. Tako se
bo višina takse in povračila za
ustvarjanje odpadkov in za iz-
koriščanje in rabo pitne vode v
mestni občini poviševala
skladno z rastjo cen gradbenih
storitev. Konkretno to pomeni
pri odpadkih valorizacijo za
9,78 odstotka. Gospodinjstva
bodo tako v bodoče plačevala
mesečno 425 tolarjev, od tega
261,30 za sanacijo in širitev ko-
munalne deponije v Brstju ter
163,70 za obratovanje in
vzdrževanje komunalne depo-
nije v Brstju. Pri vodi je po va-
lorizaciji cene za kubik 62,85
tolarjev. Od tega gre 11,25 to-
larjev za gradnjo globinskih
vodnjakov in varovanje vodnih
virov, 13,20 za tekoče in inves-
ticijsko vzdrževanje omrežja in
naprav ter 38,40 za gradnjo vo-
dovodnega omrežja v mestni
občini Ptuj.
TEDNIK - Četrtek, 6. februar 1997	3

hhBBm	pjvHkj
FEBRUARJA KLETARSKA ŠOLA
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze bo tudi letos organizira-
lo tradicionalno kletarsko šolo. Pričela se bo v drugi polovici
februarja, prijave pa že sprejemajo v Kmetijski svetovalni službi Ptuj,
v trgovini Trta v Gorišnici in trgovini Vepos v Novi vasi pri Markovcih.
Letošnja kletarska šola bo trajala 55 ur, stroški na udeleženca pa
znašajo 30 tisoč tolarjev.
123 OBRTNIH DOVOLJENJ V LETU 1996
Območna obrtna zbornica Ptuj je v prejšnjem letu izdala 123
obrtnih dovoljenj samostojnim podjetnikom in eno dovoljenje za
■ domačo in umetno obrt. Obrt pa je v tem času odjavilo 89 obrtni-
j kov.
MOST JE ZAKOLIČEN
Pripravljalna dela za gradnjo mostu za pešce in kolesarje čez Dra-
vo v Ptuju, ki ga bo gradil SCT Ljubljana, so se pričela že takoj po
• podpisu pogodbe o gradnji 22. januarja. V pripravljalna dela je
vključena tudi prijava investicije. V petek so geodeti novi most že za-
; količili.
BOLEZNI GRU V PORASTU
Na tiskovni konferenci v mariborski bolnišnici, ki je bila prejšnji
četrtek, so predstavili nekatere skrb vzbujajoče podatke o tem,
, da število bolnikov, ki zbolijo za rakom na grlu, zadnja leta narašča.
I V zadnjih letih je zlasti izrazit porast števila rakavih obolenj v zgornjih
5 dihalnih in prebavnih poteh. Pri moških je celo na nezavidljivem dru-
gem mestu, saj za eno od oblik bolezni oboli vsak dvajseti moški in
vsaka dvestota ženska. Še vedno velja, da ne smemo odlašati s po- i
govorom in pregledom pri izbranem zdravniku in specialistu za bo-
^ lezni ušes, nosu in grla, če čutimo več kot deset dni moteče ali
nraščajoče težave v ustih, žrelu in grlu. Statistike kažejo, da pogoste-
je obolevajo kadilci, ki istočasno pretirano uživajo alkoholne pijače,
svoje pa prispeva tudi manj kakovostna prehrana in pomanjkljiva
ustva higiena, pa tudi izpostavljenost učinkom nekaterih kemičnih
sredstev, sevanju ali fizikalnim dejavnikom. Prav mariborska regija
sodi po pogostnosti primerov v sam slovenski vrh. Tudi to je znak
slabšega gospodarskega poloza|a v Mariboru in okolici.
POSLANSKA PISARNA F. PUKŠIČA
Poslanec Franc Pukšič nam je sporočil, da ga bodo volivci 9. vo-
lilnega okraja osme volilne enote v poslanski pisarni, ki bo delo-
vala v petih občinah, lahko obiskovali vsak pn/i ponedeljek v mesecu
v Mestni hiši v Ptuju, če živijo v naseljih Rogoznica, Markovci in Gra-
jena. Z njimi se bo pogovarjal od 1 3. do 15. ure 3. marca, 7. aprila,
5. maja, 2. junija, /..julija, 1. septembra, 6. oktobra. 3. novembra
in 1. decembra. Poslanska pisarna za občine Juršinci, Dornava, •
Gorišnica in Destrnik-Trnovska vas bo odprta vsak drugi in tretji i;
ponedeljek vsak drugi mesec. Na sedežu občine Juršinci bo poslans-
ka pisarna odprta od 14. do 1 6. ure 1 0. februarja, 14. aprila, 9. ju-
nija, 8. septembra in 1 0. novembra, v Dornavi na sedežu občine od
; 1 4. do 16. ure 1 7. februarja, 21. aprila, 1 6. junija, 1 5. septembra
in 1 7. novembra, na sedežu občine Gorišnica 10. marca, 1 2. maja, i'
1 4. julija, 13. oktobra in 8. decembra, vsakič od 14. do 16. ure, v
prostorih KS Destrnik Vintarovci za območje občine Destrnik-Trnovs-
ka vas pa bo poslanska pisarna odprta 1 7. marca, 19. maja, 21. ju- '
lija, 20. oktobra in 15. decembra od 14. do 16. ure.
I n ................. ...............
ORTOPEDSKA AMBULANTA VSAJ ŠE
FEBRUARJA
V ptujski bolnišnici so povedali, da bo vsaj še v februarju delala i
specialistična ortopedska ambulanta mariborske bolnišnice, čep-
rav so jo prvotno nameravali ukiniti že pn/ega januarja. Več pa se bo
; verjetno o njeni usodi vedelo po obisku direktorja ptujske bolnišnice
na ministrstvu za zdravstvo.
PRODAJALNA SOLID PONOVNO ODPRTA
Pred kratkim smo poročali, da je podjetje Preskrba iz Poljčan zara-
di nelikvidnosti zaprlo prodajalno Solid v Dornavi. Od sobote so
I vrata Solida ponovno odprta, saj je v njegovih prostorih začela
i poslovati četrta prodajalna podjetja Petlja iz Ptuja.
V SOBOTO NA PTUJSKI TELEVIZIJI
Ma programu je redna informativna oddaja z več aktualnimi pris-
il pevki, in sicer o podpisu pogodbe o izgradnji mostu za pešce čez
Uravo v Ptuju, novih neprofitnih stanovanjih v Cankarjevi 5 v Ptuju,
^"^^^'/otografij kurentov v Miheličevi galeriji, razstavi grafik iz zbir-
ke Rudija Ringbauerja, snežaku velikanu, ki so ga postavili v Kajuho-
VI ulici v Ptuju in o medobčinski reviji pihalnih orkestrov. Prisluhnili pa
bomo lahko tudi krajšemu pogovoru Nade Kotar s Štefko Kučan, ki '
7J ? '""^^ona gostja ptujskih ženskih pogovorov v organizaciji
Združene liste socialnih demokratov.
NA KTV GORIŠNICA
gorišniška mesečna kronika (na sporedu bo 7. februarja ob 20.
wun m ponovljena 8. februarja ob 1 5. uri) bo že dvanajsta na KTV
ijonšnica. Gledalci si bodo lahko pogledali tele prispevke: svetniki
na redni mesečni seji, v občini in vrtcu na obisku svetovalka iz šols-
I kega ministrstva, občni zbori gasilcev, čebelarjev in športnikov,
obnova Dominkove domačije, ljudske pevke na reviji v Zavrču, janu-
. orski uspehi Judo kluba Gorišnica in Rokometnega kluba Pyramidia
j IZ Moškanjcev.
Pripravila: MG
Cegor isce prostor
(tudi) v Gasteraju
in Oseku
(Nadaljevanje s 1. strani)
Predstavniki konzorcija CE-
GOR so pred dnevi uradno
predstavili prednostne lokacije
novega centra za gospodarjenje
z odpadki. Dve sta tudi na
območju Lenarta, in sicer v
Spodnjem Gasteraju v KS Ju-
rovski Dol in v Oseku v KS
Sveta Trojica. O lokacijah so
pripravili posebno študijo, pri
kateri so sodelovali tudi nemški
strokovnjaki. V prihodnjih treh
mesecih bodo opravili terenske
raziskave in razgovore z lokal-
nim prebivalstvom. Vse skupaj
je močno napeto in to sta okusi-
la tudi lenarški župan Slavko
Kramberger in njegov svetova-
lec Avgust Zavernik. Pogovar-
jala sta se z vodstvi KS Jurovski
Dol in Sv Trojica, predvsem o
pripravi strokovnih podlag in
iskanju soglasja za jemanje
vzorcev tal. Trojičani so bili do-
kaj strpni in umirjeni, v Jurovs-
kem Dolu pa so jasno povedali,
da takšnega odlagališča nočejo.
Pogovori se bodo še nadaljevali,
saj je veliko odprtih vprašanj in
dvomov. Lokacijo za regijski
center bodo izbrali na podlagi
terenskih in laboratorijskih ra-
ziskav. Višina odškodnin za lo-
kalno prebivalstvo, ki ga bo od-
lagališče tako ali drugače priza-
delo, sploh še ni določena.
Nihče pa tega stroška ne zanika,
saj je treba ljudem na vsak
način povrniti nastalo škodo -
kratkoročno in predvsem dol-
goročno.
Zanimivo ob tem je, da
načrtovalci centra ne pozablja-
jo, da bo treba na območju, kjer
se bo center uredil, bistveno
modernizirati infrastrukturo,
tako da bi krajevne skupnosti
dobile nekaj povrnjenih
stroškov tudi na ta račun. Ali
bosta izbrani lokaciji v Gastera-
ju in Oseku, je težko reči. V igri
sta, strokovnjaki bodo povedali
svoje, da dnevna politika ne bo
imela prstov vmes, saj gre za
preobčutljivo področje. Res je,
da bo center prinesel delovna
mesta, res pa je tudi, da bi bilo
odlagališče veliko breme za
občutljivo slovenskogoriško po-
krajino, poudarjajo te dni neka-
teri boljši poznavalci lenarškega
ekološkega dogajanja. Ljudje
bodo svoje še povedali, iz neu-
radnih virov smo dobili potrdi-
tev napovedi, da lokacija v Gas-
teraju ne pride v poštev pod no-
benimi pogoji. Pa tudi Jtl-
rovčani se bodo tej nameri
odločno postavili po robu, do-
dajajo v vodstvu tamkajšnje KS.
Počakajmo torej, kaj bodo pri-
nesli dogodki prihodnjih dni.
Marjan Toš
mTOA^^;^ vodja ustrezne
službe obregnil na
zapis v prejšnji GS o novem
mostu in brezdomcih. "Brez-
domcev v Ptuju ni," je zatrdil.
Torej po njegovem tudi nove-
ne potrebujemo?
4 PA v tem času nič ne kaže
jemati resno, saj se je začelo
tisto celo leto pričakovano
noro pustovanje.
... DA policija sploh ne pozna
heca in predpustne norčavosti
in kar naprej išče bombe.
... DA so bile nekatere žene na
obrtniškem plesu ljubosumne
na podeljevalko nagrad in
svojih mož niso pustile k njej
po nagrado in poljub.
... DA se je ptujsko pustovanje
začelo z rahlim zapletom, po-
vezanim z , vlečnim delom
kočije, na kateri je sedel tudi
državni vodja turizma. Ude-
leženci vedo povedati, da je
najprej škripalo, vse pa naj bi
bilo povezano z njegovimi do-
datnimi kilogrami, ki jih je
pmkM na ljubljanski funkci-
t
je v ljudeh še vedno
precej nostalgije po minulih,
socialističnih časih. Sedaj, ko
so podjetja v glavnem priva-
tizirana in o njih odločajo
lastniki, želijo "družbene"
občine razdeliti v tozde.
... DA je mestni podžupan, ki
se na zadeve strokovno
spozna, oh otvoritvi novih
hlevov ob Ormoški poudaril,
da se je v času leve politične
opcije prašičereja širila na
desnem bregu Drave, da pa se
sedaj, v času desnice, širi tudi
na levi breg. Po njegovem to-
rej ne drži tisto: ne levo, ne
desno, naprej!
VIDI SE ...
... DA se kdaj kakemu izžre-
banemu srečnežu ponudi pri-
ložnost poljubljanja s slo-
vensko mis. Toda do Alenki-
nih 181 centimetrov z dodat-
kom visokih petje le treba pri-
ti.
4
Četrtek, 6. februar 1997 - TEDNIK
jammiwonu tmpoKtMiM
TEDNIKOV KLEPET / DRUŽINSKO POTOVANJE OKROG SVETA
"Drva drugemu smo bili prijetna drušiina"
Mnogi si želijo potovati v ek-
sotične dežele. Za Zvoneta Šeru-
ga, ki je po rodu Dolenjec, s stal-
nim bivališčem v Ljubljani, pa
to niso več mladostne sanje, saj
je kot popotnik prepotoval
dobršen del sveta. Prevladuje
mnenje, da se s poroko marsikaj
spremeni in se takšne stvari
končajo. Toda tudi pri izbiri
partnerke je Zvone imel srečo.
Žena Romana je pred poroko
dala naporno, a kot sama reče
prijetno preizkušnjo, in sicer šti-
riletno potepanje z motorjem
prek petih celin. Kmalu po
vrnitvi domov se jima je rodila
hčerkica Kaja. Mnogi so bili
prepričani, da sta Zvone in Ro-
mana končala potovalne avantu-
re. Toda pri Kajinih štirih letih
in pol so se zopet odpravili od
doma. V enajstih mesecih so pre-
potovali štiri celine in štirinajst
dežel. Šerugovi so dokazali, da
so družinska potovanja brez tu-
rističnih agencij, luksuznih ho-
telov ... lahko nadvse prijetno
doživetje. Na potovanju so
zaživeli kot idealna družina, saj
so bili ves čas skupaj in drug
drugemu prijetna druščina. Ker
sta Romana in Zvone oba novi-
narja, sta nam tudi tokrat
približala doživetja, spoznanja
in prijazne ter tople ljudi
današnjega sveta, saj sta napisala
knjigo "Prijazne poti", za mlade
bralce pa otroški potopis pod
naslovom "Indijanci brez perja."
Ker je ^ Zvone tiskovni
predstavnik Šerugove družine -
tako se namreč večkrat v šali
pohvali-, smo se tudi mi pogo-
varjali z njim o njihovi poti.
Zvone Šeruga: "Strinjal bi se z
vašo ugotovitvijo, da če se že
odločimo za potovanje, se to res
največkrat, preden si ustvarimo
družino. Midva z Romano sva si
iz potovanj in vsega, kar spada
zraven, ustvarila stil življenja in
mislim, da prav zaradi tega nisva
tipična Slovenca. Nama so poto-
vanja delo in svet sva že spoznala
tako dobro, da si upava na poto-
vanje vzeti tudi otroka, ker veva,
da v eksotičnih deželah niso
samo ljudožerci, krokodili, di-
vjaki, temveč da lahko srečaš ve-
liko prijetnih ljudi, od katerih se
lahko marsikaj naučiš."
TEDNIK: Potovanja dobro
vplivajo tudi na rast vaše
družine, saj se je po zadnjem
potovanju okrog sveta rodil sin
Grega.
Zvone Šeruga (med smehom):
"Ne vem, res drži, da se po vsa-
kem takšnem resnem potovanju
rodi zraven novih knjig, slik in
vtisov tudi otrok. Kaja je iz Afri-
ke, Grega pa sicer ni Kitajec,
čeprav je bil spočet nekje tam ...
Jaz bi že še šel po svetu, vendar
moram najprej s tem razčistiti,
saj vem, da sta dva otroka v
družini dovolj."
TEDNIK: Največkrat se zara-
di prtljage in mnogih opravil
bojimo že nekajdnevnega poto-
vanja z otroki. Kako pa je videti
potovanje okrog sveta s štiri
leta in pol staro hčerko?
Zvone Šeruga: "Ko sva se odp-
ravljala na pot, sva od znancev in
prijateljev slišala veliko opozo-
ril; naj še enkrat premisliva, v
kaj se podajava, da morava biti
bolj odgovorna, da se nama lah-
ko na takšni poti marsikaj pripe-
ti. Na neki način razumem te
ljudi, saj česar ne poznaš, ti je
tuje, se bojiš ... Nama z Romano
je bil svet že poznan in vedela
sva, da je lep, in bilo bi
nepošteno, da ne bi tega, kar sva
midva že prej videla in doživela,
pokazala tudi otroku."
" OKROG SVETA
GREMO - KJE PA
JE Tor
TEDNIK: Kako pa je vse to
doživljala in sprejemala Kaja?
Zvone Šeruga:"Ko sva ji pove-
dala, da gremo okrog sveta, je
najprej dejala: 'Kje pa je to okrog
sveta?' Vse, kar ji v življenju ve-
liko pomeni, je imela s seboj:
naju z Romano in nahrbtnik.
kjer je imela svoje najljubše
igrače. Le dedija je pogrešala.
Nobenih ovir ali težav nisva
imela zaradi nje in z njo. Že prej
sva bila optimista, saj otroka ni-
koli nisva razvajala, od malega
sva jo vzgajala v popotniškem
duhu, veliko smo hodili okrog, v
hribe ... Spali in jedli smo tako
kot domačini in vse to je zelo
dobro prenašala, včasih celo
boljše kot midva. Prvo polovico
poti je bila zadržana in se je bolj
oklepala naju. Pri sklepanju pri-
jateljstva z neznanci je bila ne-
koliko previdna. V drugi polovi-
ci, ko smo prišli na Fidži, majhn
otoško državo na jugu Tihega
oceana, pa se je zelo spremenila
in razživela. Dobila je veliko no-
vih prijateljev, sedala ljudem v
naročje in se igrala z vaškimi ot-
roki. Začela se je pogovarjati
angleško in uživati v potovanju.
Postajala je svetovljanka.
Takšna midva z Romano ne
bova mogla biti nikoli, ker sva že
preveč zakoreninjena v tem
našem koncu sveta. Otrok je ta-
bula rasa, njemu je vse novo in je
tudi odprt za vse. Kot nepopisan
list papirja, kamor zapisuje svoja
doživetja."
TEDNIK: Svoje vtise o
deželah in ljudeh skušata z Ro-
mano ljudem približati v števil-
nih potopisih, predavanjih, to-
krat sta v samozaložbi izdala
knjigo Prijazne poti in prvi
otroški potopis Indijanci brez
perja. Obe govorita o vaši skup-
ni poti okrog sveta.
Zvone Šeruga: "Mislim, da sta
ti dve knjigi res najboljša stvar,
kar sem jih doslej naredil.
Upam, da se tudi bralci strinjajo
z menoj. Na nek način to potrju-
jejo s tem, da jo zelo dobro kupu-
jejo. Do sedaj sem vse knjige na-
pisal sam, Prijazne poti pa sva
napisala oba z Romano. Eno
poglavje jaz, drugo ona, sam sem
prispeval še 225 barvnih fotogra-
fij, na srečo se to ne kaže na ceni,
ker sem kot samozaložnik zelo
gospodarno delal. Knjiga je nas-
tajala dve leti. Eno leto je trajalo
potovanje in v grobem je knjiga
nastajala že takrat. Na poti sva
imela računalnik in vse časopis-
ne reportaže sva pisala sproti.
Ko smo lani pred novim letom
prišli domov, sem vzdržal le ne-
kaj dni, potem sem se za mesec
in pol zaprl v zidanico pod Gor-
jancih in sem bil čisto sam ter
ustvarjal. Romana je ta čas pisala
v Ljubljani in šele ko sta obe
knjigi izšli, sem lahko rekel: 'Ej,
zdaj smo končno doma, zdaj se je
naša pot zares končala.'"
TEDNIK: Indijance brez per-
ja ste označili za otroški poto-
pis. Je res napisan tako kot svet
vidijo in doživljajo otroci?
Kakšno vlogo je imela pri nas-
tajanju potopisa Kaja?
Zvone Šeruga: "Res ga ni ona
pisala, toda veliko sva se pogo-
varjala, pri nastajanju knjige je
podajala svoje vtise. Rad bi pou-
daril, da to ni knjiga, v kateri bi
nastopala Kaja, ampak knjiga, v
kateri nastopajo otroci, ki smo
jih srečali na poti v štirinajstih
deželah na štirih celinah. V tej
knjigi je 118 barvnih fotografij.
V njej so otroci z imeni, s svoji-
mi zgodbami in vse je napisano
za otroke."
POTOVATI Z
OTROKOM JE
PRIJETNO
TEDNIK: Verjetno je tudi za
vaju z Romano to nova
izkušnja?
Zvone Šeruga: "Gotovo. Ljud-
je razmišljajo, da sva bila s Kajo
precej omejena. Po eni strani res,
po drugi strani pa sva veliko več
pridobila."
TEDNIK: In kakšni so načrti
Šerugove družine?
Zvone Šeruga: "Zelo rad plani-
ram, toda nikoli ne pustim, da bi
me načrti omejevali. Najprej
mora Grega malo zrasti, saj šteje
štirinajst mesecev in tako si zdaj
kakšne daljše poti ne moremo
zamisliti. Mislim pa, da bodo še
družinska potovanja in tovrstne
poti. Seveda ne morem in ne
želim svojih želja vsiljevati še
preostalim trem družinskim čla-
nom. Gotovo pa bodo še številna
moja potovanja, saj je to postal
način mojega življenja. Prijazno
živim in mogoče tako dobro, kot
mnogo bogatašev kljub svojim
materialnim dobrinam ne bo ni-
koli uspelo, ker si ne upajo ali pa
nimajo časa."
TEDNIK: Kako pa kot svetov-
ni popotnik doživljate Ptuj?
Zvone Šeruga: "Zgubljeno. Ko
sem se pripeljal vanj, me je bilo
strah, da se bom ob vseh teh ob-
vozih izgubil. Po drugi strani pa
je Ptuj eno zame najljubših mest,
saj v njem živi nekaj dobrih pri-
jateljev iz študentskih časov.
Snidenje z njimi in ptujska klet
ter Haloze zagotavljajo, da so to
moji najljubši kraji na svetu."
Mariia Slodniak
V šoli v Laosu na obrobju Ponsavana se šolarji učijo
računstva, na šolskem dvorišču, le nekaj korakov
vstran, pa posebne enote laoške vojske še dvajset
let po končani vojni iščejo morebitne nevarne ostan-
ke neeksplodiranih bomb, saj jih je med letoma
1964 in 1973 padlo na Laos okrog milijon ton.
Dobra polovica ekvadorskih otrok nikoli ne konča
osemletnega obveznega šolanja, še precej višji pa
je ta odstotek med otroki hribovskih ljudstev. Deset-
letna punčka ima srečo, da ima svojega učitelja;
zraven španščine se je naučila svojega jezika, ki je
že skoraj izumrl.
"Na poti smo videli veliko čudovitih krajev in srečali
mnogo prijaznih ljudi."
TEDNIK - Četrtek, 6. februar 1997
5

RAKOVCI / GALERIJA NA PROSTEM
"Moli izdelki nas bodo preživeli
Rakovci so manjši zaselek v bližini Sv. Tomaža in se ne morejo pohvaliti s kakšno znamenitostjo. Kljub temu pa se je po ozki cesti v Rakovce
potrudila že marsikatera novinarska ekipa. Rakovci so znani po svojem prebivalcu Jožetu Lukačiču. Ko sem se nekega mrzlega decembrskega
dne oglasila pri njem, sta se žena in hčerka ravno odpravljali na obisk, Jože pa si je vzel čas in me popeljal po svojem kraljestvu.
že od zunaj je videti, da tukaj živi človek s spretnimi rokami
in zanimivimi idejami. Za tipično kmečko hišo, ki jih je pri
nas žal vedno manj, je čudovita brunarica iz lesa, ki v sebi
skriva zaklade. Dvorišče je okrašeno z najrazličnejšimi
umetninami. Nad grbi različnih slovenskih mest so svo-
jevrstne arkade, pod njimi pa več kot meter visoki kipi
starčka, sv. Luke in Slovenca. Les se izmenjuje z železom,
mavcem in vse je povezano v zaokroženo, okusno urejeno
celoto. Oko radovednega obiskovalca lahko prebere in s se-
boj odnese modre misli, zapisane na posameznih umetni-
nah.
"To bo ostalo duže kak mi,"
pravi Jože Lukačič in prične pri-
povedovati. "Moje delo je strast.
Takšna kot pri pijancu, ki mora
vsak dan v gostilno. Tudi jaz ne
zdržim več kot dva dni, ne da bi
šel v delavnico. Rezbariti sem
začel kot deček na paši. Takrat je
bil nož moje glavno orodje, izde-
loval pa sem iz lesa, ki sem ga
odrezal v kakšnem grmu. V cer-
kvi sem opazoval svetnike in
razmišljal, kako so nastali. Saj so
vendar leseni, a skoraj kot živi."
Od takrat je preteklo veliko
časa in marsikateri izdelek se ni
posrečil, kot bi si Jože želel, ven-
dar je z vajo prišel do sedanje
spretnosti. Najraje vidi, da ga
imenujejo ljudski umetnik, kar
tudi najbolje okarakterizira nje-
govo delo. Ustvarja namreč reči,
ki izvirajo iz kmečkega življenja
in so ljudem všeč. Zato obisko-
valci zelo radi zavijejo k njemu,
če potrebujejo darilo za poroko,
obletnico ali kakšno drugo pri-
ložnost. Lukačič pravi, da njego-
va dela niso najlepša ali na-
jboljša, vidi pa vseeno, da imajo
ljudje takšne izdelke radi in to
ga veseli. Njegovi izdelki razve-
seljujejo ljudi po vsej Sloveniji,
precej jih je v Nemčiji, nekaj pa
celo v Ameriki. Veliko izdelkov
pokloni prijateljem in znancem.
Rad se spomni dogodka, ko je ob
snemanju radijske oddaje pri Sv.
Tomažu Simoni Juvan podaril
velikega putarja in je ta prese-
nečena skoraj zajokala od sreče.
"Osrečiti sočloveka je več vredno
kot ves denar," razmišlja
Lukačič.
Njegove umetnine nastajajo
večinoma iz trdega lesa, ki ga je
sicer težje obdelovati, je pa lepši
in trpežnejši. Poleg lesa se
ukvarja tudi z mavcem, betonom
in drugimi materiali. Les ima
omejene možnosti in zelo je tre-
ba paziti, kam bo počil. Sedaj se
ukvarja z izdelavo sv.Urbana.
Ob vprašanju, komu so podobni
njegovi svetniki, ni v zadregi.
Pravi, da so zamisli umetnikov
in čas zahtevali različne podobe
svetnikov. On pa jim da podobe
iz knjig ali s podobic. Umetnost
ga je vedno zelo zanimala in v
pogovoru je slutiti, da je o njej
prebral vse, kar mu je bilo dos-
topno. Pove, da si je najzanimi-
vejše članke izrezoval in jih
večkrat prebiral, izrezal si je tudi
slike in motive, ki so mu bili
všeč. Kljub dobri pripravi pa
včasih kakšen izdelek tudi ne
uspe. Dobro se zaveda, da kar
uspe naravi, uspe le njej.
V notranjosti brunarice pa vsa-
kemu obiskovalcu zastane dih.
Vse je iz lesa in vse je izrezljano -
od vrat do mize, stolov, postelje.
Najbolj ponosen je Jože na svoja
zgodnja dela, na Predico in
Orača. Pri Predici je les tako ne-
verjetno obdelal, da je težko ver-
jeti, da je vse iz enega kosa.
Krasna je tudi velika lesena
skrinja, okrašena z ornamenti.
Na vratih ene od sobic so upo-
dobljeni ptiči naših krajev, na
drugih je izrezljanih 12 podob iz
kmečkega vsakdanjika - trgatev.
žetev, setev, pastirček. "Vse je
praksa. To ne gre v enem ali pe-
tih letih. Vendar danes nimam
več tiste zagnanosti kot nekoč.
Včasih sem delal do polnoči,
danes pešajo oči, če drugo ne."
Zelja ljubiteljev ljudske umet-
nosti po izdelkih, ki niso le ok-
ras, ampak so tudi uporabni, pa
je vse večja. Nekoč je delal poleti
zidarijo, pozimi pa je rezljal.
Celo zimo je izdelal morda pet
slik. Ko ga vprašam, kje dobi to-
liko različnih idej za svoje izdel-
ke, mi pove, da ima drugačne oči
kot drugi. Njegove oči vidijo
preteklost, kar je bilo cenjeno
nekoč. Takrat, ko je mizar
napravil omaro, ki je lastnika
vzdržala vse življenje, in ne kot
danes, ko je pohištvo potrošno
blago.
Jožeta Lukačiča moti, da je
ljudska umetnost tako zapos-
tavljena. Mlade s talentom bi
bilo treba usmeriti in podpreti.
Vsi mladi s spretnimi rokami ne
morejo postati avtomehaniki,
med njimi bi ob ustreznem men-
torstvu morda odkrili tudi kake-
ga ljudskega umetnika.
viki klemeniii
Jože Lukačič v svoji majhni delavnici iz mavca oblikuje sv. Urbana.
Stenske jaslice je pred leti izdelal iz lipovega
lesa. Letošnjo zimo pa ni napravil nobenih, saj je
bila jesen dolga in na polju veliko dela.
6
četrtek, 6. februar 1997 ' TEDNIK

PTUJ / SLOVENSKI GEOGRAFI OBRAVNAVALI MOŽNOSTI REGIONALNEGA IN
PROSTORSKEGA RAZVOJA SPODNJEGA PODRAVJA S PRLEKIJO
Zborevmiu geogrmfov ob rob
Na 17. zborovanju, ki je bilo med 23. in 26. oktobrom na Ptuju, smo geografi predstavili bo-
gat program svoje raziskovalne in vzgojne dejavnosti. V želji po enotnejši in celovitejši oznaki
smo naravno in socialnogeografsko pestro subpanonsko pokrajino Slovenskih goric in Haloz
ter Dravskega, Središkega in Murskega polja poimenovali s skupnim imenom. V strokovnem
ospredju je bila proučitev njenega novejšega regionalnega in prostorskega razvoja v projektu,
ki ga je vodil dr. Mirko Pak, financirali pa so ga Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS,
Mestna občina Ptuj ter občini Ljutomer in Ormož. V njem so sodelovale vse geografske insti-
tucije, geografska oddelka Filozofske fakultete v Ljubljani in Pedagoške fakultete v Maribo-
ru, Geografski inštitut ZRC SAZU, Inštitut za geografijo, sodelavci Urbanističnega inštituta
iz Ljubljane in drugi, skupaj 40 raziskovalcev ter nad 100 študentov geografije. Pri tem je
bilo vzpostavljeno tesno sodelovanje z vodstvi občin in ustreznimi občinskimi službami ter
učitelji geografije na tem območju. Organizacija zborovanja je bila poverjena ptujskim geo-
grafom, ki so ob tej priložnosti ustanovili Ptujsko geografsko društvo. Posvetovanja so se
udeležili tudi gostje iz Hrvaške in ZR IVemčije.
Program zborovanja je bil to-
krat še posebno pester, udeležilo
pa se ga je nad 300 geografov.
Pričel se je z otvoritvijo razstave
o slovenski geografiji v obdobju
1993 - 1996 ter s triurno okroglo
mizo o regionalizmu in regional-
nem razvoju. Razpravo je ob
udeležbi županov, predstavni-
kov občinskih služb in nekaterih
republiških ministrstev ter šte-
vilnih drugih udeležencev vodil
dr. Dušan Plut. Ob problemati-
ki, ki je bila predmet strokovne-
ga zasedanja, je bilo načeto tudi
vprašanje formalno samostojne
regije, vloge gospodarskih sre-
dišč severovzhodne Slovenije in
skupnih regionalnih ter razvo-
jnih problemov.
V	slavnostnem delu zborovan-
ja je predsednik Zveze geografs-
kih društev Slovenije dr. Andrej
Cerne podelil častne naslove
akademiku dr. Ivanu Gamsu, dr.
Avguštinu Lahu, dr. Vladimirju
Klemenčiču in dr. Petru
Habiču, posmrtnega dr. Vladi-
mirju Bračiču in posebno zahva-
lo žal sedaj tudi že pokojnemu
prof. Matiji Maučcu.
V	uvodnem referatu dr. Mirka
Paka so bili predstavljeni geo-
grafski elementi regionalnega
razvoja, sinteza regionalnih raz-
vojnih problemov in pogledi na
možnosti nadaljnjega razvoja.
Pri tem je izpostavil specifičen
položaj regije in iz nje izhajajočo
gospodarsko in socialno proble-
matiko. O osnovnih raziskoval-
nih rezultatih so poročali vodje
tematskih področij. Mag. Igor
Žiberna je analiziral naravno-
geografske razmere kot potenci-
al za prostorski in regionalni
razvoj. Ugotovitve je strnil v mi-
sel, da daje vsak delček te pestre
pokrajine dobre možnosti za
različne oblike rabe tal, pri
čemer navaja potrebo po umet-
nem namakanju. Obravnavani
so bili predvsem klimatski, pe-
dološki in hidrografski pokra-
jinski elementi. Dr. Metka Špes
ugotavlja v poročilu o okoljskih
vidikih razvoja, da predstavljajo
naravni viri, naravna ogroženost
in pokrajinska ranljivost ter obs-
toječi poselitveni vzorec nujne
osnove in možnosti za postopno
in zavestno prehajanje v sona-
ravno zasnovan regionalni raz-
voj, t.j. smotrno in raz-
novrstnejšo pokrajinsko rabo,
manjše obremenjevanje okolja
na ravninah in večji delež nara-
vovarstvenih območij. Med pris-
pevki te skupine je vzbudila po-
zornost tudi ugotovitev preko-
merne onesnaženosti talne vode
z nitrati kot posledica kme-
tijskega obremenjevanja okolja.
Dr. Milan Orožen-Adamič je
opredelil tipe pokrajin na osnovi
kamninske sestave, potencialne-
ga rastja in naklonov ter
ogroženost zaradi poplav, ze-
meljskih plazov in drugih na-
ravnih nesreč.
Družbenogeografski razisko-
valni segment s problematiko
poselitve, urbanizacije in naselij
je obravnaval dr. Marjan Ravbar
in pri tem izpostavil demografs-
ki razvoj, tendence preobrazbe,
demografske potenciale in na-
rodnostno sestavo. Razen tega so
bila prikazana funkcijsko-gravi-
tacijska območja ter funkcijska,
morfološka in socialnogeografs-
ka zgradba Ptuja, Ljutomera in
Ormoža. V to skupino referatov
sodita prav tako prispevka obeh
gostov, dr. Klausa Wolfa iz
Frankfurta/M o lokalni in regio-
nalni identiteti na primeru Ptuja
in dr. Dražena Njegača iz Zagre-
ba o dnevnih migracijah zapos-
lenih iz Hrvaške v Slovenijo.
O regionalnem gospodarskem
razvoju je poročal dr. Lojze
Gosar s težiščem na razvojnih
problemih,	problematiki
preobrazbe podeželja z vidika
prilagajanja kmetijske pridelave
normativom v Evropski zvezi,
na industriji, življenjski ravni in
gospodarski moči prebivalstva.
Tipe demografskih in obmejnih
območij, slednje z vidika
hrvaške zemljiške posesti, je
predstavil dr. Borut Belec.
Tematski sklop turistične in
prometne problematike sta
obravnavala dr. Matjaž Jeršič in
dr. Andrej Cerne, razvojne prob-
leme in socialnogeografsko ana-
lizo naselij Cirkovce, Cven,
Gorišnica, Stoperce in Sv. To-
maž pa mag. Vladimir Korošec.
Drugi dan zborovanja je bil
namenjen sedanjosti in pri-
hodnosti pouka geografije s pou-
darkom na kurikularni prenovi
geografije. Referenti so obravna-
vali probleme pouka, ustreznost
učnih načrtov in položaj geogra-
fije ter učitelja v osnovni šoli.
Nadaljnje delo je potekalo v treh
skupinah: okoljska vzgoja, ak-
tivne metode in oblike dela pri
pouku geografije ter obmejnost.
Med prispevki številnih prizna-
nih raziskovalcev in praktikov je
omeniti izvajanje dr. Volkerja
Albrechta iz Frankfurta/M o
mejnih konceptih.
Popoldne so se zvrstile stro-
kovne ekskurzije z izbrano te-
matiko, objavljene v Vodniku.
Terensko delo z 200 udeleženci
so vodili tamkajšnji geografi v
treh smereh: Tam za haloškimi
griči..., Po sončni strani Prlekije
ter Med Slovenskimi goricami
in Muro.
Zadnji dan zborovanja je bil
namenjen zasedanju znanstvene
sekcije in pedagoškim delavni-
cam. Znanstvena sekcija je
obravnavala problematiko geo-
grafije prometa, raziskav Krasa,
industrije, regionalizacije in di-
gitalne tematske kartografije.
Bogati, številni in pestri so bili
prav tako prispevki referentov
pedagoške delavnice s težiščem
na osnovnih, didaktičnih in me-
todoloških vprašanjih pouka ter
predstavitvah inovacij.
Tokratno zborovanje slovens-
kih geografov sodi po vsebinski
in organizacijski plati gotovo
med najuspešnejša strokovna
srečanja. Z raziskovalnega vidi-
ka je bo tem še posebej omeniti
izid dragocenega zbornika
Spodnje Podravje s Prlekijo na
445 straneh, ki ga je uredil dr.
Mirko Pak, še dvakrat
obsežnejši pa je elaborat razisko-
valnega projekta Možnosti re-
gionalnega in prostorskega raz-
voja Spodnjega Podravja s Prle-
kijo. Njegove zaključke je Odde-
lek za geografijo v Ljubljani ob-
javil v prvi številki svojega nove-
ga informativnega glasila Novi-
ce. Strokovna prizadevanja geo-
grafov, da bi s svojim proučevan-
jem prispevali k temeljitejšemu
spoznavanju te razvojno zaostale
regije, bodo tako nedvomno v
pomoč vsem, ki si prizadevajo za
njeno boljšo prihodnost.
Borut Belec
ORMOŽ / PROMOCIJA ORMOŽA IN SLOVENIJE
Igre brez meia
Ormož je eno izmed devetih slovenskih mest, ki bodo le-
tos tekmovala v priljubljenih Igrah brez meja. Pred
časom so se prijavili na razpis in iz turističnega društva
Ormož so sporočili, da so bili te dni izbrani za sodelo-
vanje na igrah.
Tekmovanja letos potekajo na Madžarskem in poleg
domačinov se bodo Ormožani pomerili s tekmovalci iz Grčije,
Italije, Francije, Portugalske in Švice. Tekmovanje bo potekalo
v devetih krogih, najboljše uvrščeni kraji posameznih držav pa
se bodo pomerili na velikem finalu, ki bo v Lizboni na Portu-
galskem. Snemanje prvih petih oddaj bo potekalo od 25. maja do
22. junija, ekipo Ormoža pa bodo v Budimpešti gostili od 18. do
22. junija.
V turističnem društvu Ormož so sedaj zaposleni s pripravo
pustovanja, vendar že razmišljajo o ustanovitvi organizacijskega
komiteja, ki bo sestavil ekipo in poiskal potrebne sponzorje.
Ekipo mora sestavljati 5 deklet in 5 fantov ter kapetan, tekmuje
pa le 8 tekmovalcev. Kdo bo v ekipi, ki bo zastopala mesto, bo
znano kmalu. Člane ekipe bodo gotovo iskali med športniki, saj
morajo tekmovalci dobro plavati, teči, plezati, skakati in kotal-
kati.
Poleg družabnega imajo igre tudi izjemno velik propagandni
učinek. RTV Slovenija bo kmalu pričela snemati 45-sekundne
razglednice mest, pomagala pa bo tudi pri pridobivanju spon-
zorjev. Vsako ekipo bodo posebej predstavili v njenem
domačem okolju, takšna predstavitev pa bo gotovo zelo zanimi-
va tudi za sponzorje.
vk
SLOVENSKA BISTRICA / USTANOVUEN ZAVOD ZA KULTURO
Ideja stara že poldrugo deseHelie
"Ideja o Zavodu za kulturo, pred časom smo o njem raz-
mišljali kot o Kulturnem centru Slovenska Bistrica, je sta-
ra poldrugo desetletje. Do realizacije takrat ni prišlo, ven-
dar je bilo vse naravnano k cilju, da tovrstno poklicno in-
stitucije ustanovimo. Večje možnosti so se pokazale v letu
1990, po ukinitvi tedanjih samoupravnih interesnih skup-
nosti, še posebej ker smo pričeli gospodariti z gradom Slo-
venska Bistrica. Ko smo leta 1992 odprli grad za obiskoval-
ce in turiste, se je vsebina dela tako razširila, da vsega ni
bilo mogoče več stlačiti v okvir ljubiteljske kulturne orga-
niziranosti. Sedanja občinska oblastna garnitura je to
sprevidela, razumela naše napore in nam šla na roko in
tako je bil konec 1996. leta Zavod za kulturo Slovenska
Bistrica ustanovljen," je povedal v.d. ravnatelja novega za-
voda Stane Gradišnik.
Sedaj morajo vložiti veliko napo-
rov v tehnični del postopka. Sem
sodi sprejem statuta, imenovanje
sveta zavoda, strokovnega sveta in
drugo. Na občini so jim dali čas
enega leta, za to dobo je imenovan
vršilec dolžnosti, vendar upajo, da
bodo formalnosti uspeli urediti že
v letošnjem poletju.
Kot zavod so delali že doslej,
vendar so sedaj ločili vsebine Iju-
biteljstva od profesionalne insti-
tucije. "ZKO obstaja še naprej, v
teh dneh pa bo prišlo do imeno-
vanje tajnika, ki bo to pomem-
bno vejo kulture vodil naprej. Mi
pa se kot zavod ubadamo z drugi-
mi vsebinami. Kot prva je skrb
za varovanje naravne in kulturne
dediščine, kar smo delali že dos-
lej. Nadaljevali bomo tudi izdaja-
teljsko dejavnostjo. Pravkar smo
izdali drugo knjigo gledališkega
zagnanca Branka Gombača z
naslovom Ves svet je oder. Po-
membna dejavnost je tudi
razstavna, predvsem likovna, ki
naj bi se v prihodnjih petih letih
razvila v galerijsko. Tu so še raz-
ne druge prireditve, ki se bodo
vrstile od junija do septembra z
namenom, da v Slovenski Bistri-
ci dvignili kulturno raven in za-
polnili praznino predvsem v po-
letnih mesecih. Program priredi-
tev za leto 1997 smo že izdelali.
Še naprej bomo nadaljevali javna
dela pri obnovi kulturnozgodo-
vinskih spomenikov, vodniški
službi ter turistični animaciji.
Tudi program obnove spomeni-
kov smo si za letos že začrtali.
Tako bomo pričeli obnovo
grajske fasade v Slovenski Bistri-
ci, nadaljevali revitalizacijo stu-
deniškega samostana ter pričeli
obnovo graščine v Oplotnici. Na-
daljevali bomo arheološka izko-
pavanja na Ančnikovem gradišču
ter dokončali Marijin kip na
Trgu Alfonza Šarha v Slovenski
Bistrici. Velika naloga v leto-
šnjem letu je odkup razstavljene
zbirke fosilov in mineralov.
Posebno poglavje pri vsem je iz-
gradnja samega sebe. Tu mislim
na naše izobraževanje in us-
posabljanje, predvsem pa želimo
delovati kot izobraževalna insti-
tucija, ki bo v okviru raznih se-
minarjev in tečajev izobraževala
tudi druge. Ena teh oblik je
mednarodni posvet o fosilih in
mineralih, ki bo v letošnjem sep-
tembru, povezan z mednarodno
razstavo mineralov," je o vsebini
dela povedal Stane Gradišnik.
Trenutno delajo zavodu doslej
zaposleni, dodatno so zaposlili
enega vodnika. V naslednjem
letu pa nameravajo zaposliti
umetnostnega zgodovinarja, et-
nologa ter likovnika.
Vida Topolovec
Bisernka
Nekam čudni so ti dnevi pred
osnnim februarjem; da, kar
smešno se mi zdi: ali naj
zapišem kakšno lepo in res-
nobno besedo ob SLO-
VENSKEM KULTURNEM praz-
niku ali naj izbrskam kakšno
veselo o PUSTU. Pustnim
preoblekam in domačemu
šemljenju je bila namenjena
prejšnja Tednikova knjigarni-
ca; o knjigah in mnogočem,
kar je povezanega z njimi (to-
rej o delu kulture), pa berete v
vsaki knjigarnici. Tako je po-
sebno zapisovanje ob prazni-
ku odveč, ko pa se kulturi pos-
večam vse leto. Pa vendar:
praznični pridih dajeta
današnji knjigarnici izjemni
knjigi, ki zajemata temelje slo-
venske mladinske literature,
proze in poezije za otroke.
V Slovarju slovenskega
knjižnega jezika je zapisano,
da je bisernica školjka, ki daje
bisere. Glasbeniki ob bisernici
pomislijo na najmanjšo tam-
burico za spremljavo ali vodil-
no melodijo. Bisernica je tudi
vrsta lističaste, mušnici po-
dobne gobe. Veterinarji ime-
nujejo bisernica tuberkulozno
vnetje potrebušnice pri gove-
du. Če povem po resnici, ni-
sem ob besedi bisernica nikoli
pomislila na gobo, bolezen ali
školjko. Vedno sem si
predstavljala nekaj mikavno
bleščečega,lepega in mamlji-
vega. Mavričnega. Morda
šatuljo z biseri. Ali pa ogrlico
za nežen dekliški vrat. Skrat-
ka: bisernica mi je vedno zve-
nelo nekam žlahtno. In prav
sem imela. KNJIGA,ki nosi
naslov Bisernica, je žlahtna.
Odlična poznavalka mla-
dinske literature Marjana Kobe
je zbrala in uredila kratke pri-
povedi za otroke, ki
predstavljajo ustvarjalnost za
mlade od leta 1945 do 1995.
Predstavljeni so vsi najpo-
membnejši pisatelji, od Fran-
ceta Bevka na začetku do Bo-
risa A. Novaka na koncu.
In ni naključje, da je v knjigi
izbranih skupaj petdeset
piscev, saj je antologija izšla v
začetku leta 1996. Reprezen-
tativni izbor Marjane Kobe
predstavlja pravljične in realis-
tične zgodbe, ki že vrsto let so-
dijo med klasično slovensko li-
teraturo. Med pripovedmi so
predstavljene tudi nekatere
manj znane zgodbe, ki gotovo
tudi sodijo med vrhove ustvar-
janja za mlade bralce. Knjiga
Bisernica je tudi dragocen pri-
ročnik za učence in učitelje,
saj ji je dodana odlična sprem-
na beseda ter natančni bio-
bibliografski podatki, ki jih
običajno težko najdemo za so-
dobne literate. O življenju in
delu pisateljev so podatke
zbrale Darja Lavrenčič, Breda
Mahkota in Tanja Pogačar iz
Pionirske knjižnice Ljubljana.
Bisernica je izšla pri Mladins-
ki knjigi v zbirki Sončnica. Knji-
go je ilustrirala Jelka Godec
Schmidt in ima kar 400 strani.
Tudi naslednja knjiga,
SONČNICA NA RAMI, je med
najdebelejšimi (504 strani), ki
si jih lahko izposodite v mla-
dinskem oddelku Knjižnice
Ivana Potrča. Najprej
predstavljeni Bisernici pa ni
podobna le po debelosti, am-
pak ju združuje veliko več.
Sončnica na rami je namreč
tretja, dopolnjena izdaja anto-
logije slovenske poezije za ot-
roke s podnaslovom Pesmi za
otroke od Frana Levstika do
danes. Pesniški izbor je pripra-
vil Niko Grafenauer in zapisal
tudi spremno besedo. Tudi ta
knjiga se lahko pohvali z na-
tančnimi, a kratkimi življenjepi-
si avtorjev ter njihovo bibliog-
rafijo (seznam izdanih knjig),
ki so jih pripravile Darja Lav-
renčič in Tanja Pogačar. Tudi
ta knjiga je izšla pri Mladinski
knjigi v zbirki Sončnica. Pose-
ben čar ji dajejo barvne, duho-
vite ilustracije Kamile
Volčanšek.
Obe knjigi sta dragoceni zak-
ladnici in vam ju ob kulturnem
prazniku še posebej pripo-
ročam. Hkrati vabim najmlajše
in tudi nekoliko večje obisko-
valce v mladinski oddelek
knjižnice Ivana Potrča (Prešer-
nova 35), kjer bo danes ob 17.
uri PRAVUlČNA URA z naslo-
vom Mali Pustek (zaželeni so
copati).
L/f/ana Klemenili
IZmiVL-četrtek, 6. februar 1997
1
, 1
PIŠE: BRANKO VNUK / KRATEK PREGLED ZGODOVINE NEKDANJEGA PTUJSKEGA DOMINIKANSKEGA SAMOSTANA - 8
Dominikmnski
samostan
Popravek: V šestem nadalje-
vanju sta bila pomotoma zamenja-
na podnapisa pri fotografiji borlske-
ga grba in grbonosca z inicialkama
H. O. Za napako se opravičujemo.
1456 • Baron Matej Kastel-
berg in Verdenberg položi neko
vsoto denarja za obletnico.
1458 • Nad oltarjem sv. križa,
ki je stal blizu prižnice, so dali
ptujski peki napraviti svod in na
tem oltarju se je maševalo za pe-
kovsko zadrugo, ob Ožbaltovem
sejmu pa je zadruga tukaj obha-
jala svoj praznik s peto mašo.
1458	- 1459 • Omenja se prior
Maksimilijan.
1459	• Hans Breuner napravi
pri dominikancih ustanovo in
jim v ta namen izroči vinograd s
kletjo in stiskalnico v Črešnje-
vcu pri Ptuju; ob kvatrnih pet-
kih se obvežejo imeti vigilije, v
soboto peti eno peto mašo in eno
v čast devici Mariji in deset tihih
maš; med mašami naj gori okoli
tumbe dvanajst sveč; vsak dan
naj za to določen duhovnik moli
med sv. mašo po evangeliju z
ljudstvom za Janeza Breunerja
Očenaš in Zdravamarijo; ako bi
ne bilo mogoče vseh sv. maš op-
raviti v soboto, naj se opravijo,
kakor hitro mogoče; tudi po
nedeljah naj se zanj moli s
prižnice. Samostan dobi od Iva-
na Prewnerja vinograd s kletjo
in stiskalnico blizu Ptuja, za to
pa morajo dominikanci opraviti
vsake kvarte eno večernico, eno
peto in eno črno mašo. Dne 30.
julija je Markward Stellueng,
doktor zdravilstva, napravil opo-
roko v korist pridigarskega sa-
mostana na Ptuju, samostanu v
Žičah, hospitalu v Celju ter v
Studenicah bivajoči hčeri.
1460	• Pavel Plekel proda do-
minikancem neki mali travnik v
Hodošah; Andrej Holeneški
sporoči dominikancem svojo
gornino na Georgendorfskem
zemljišču Quršinci) in dva dela
tamkajšnje vinske desetine z na-
menom, da se vsako soboto na
oltarju sv. Dominika opravi peta
maša v čast devici Mariji zanj in
njegovo ženo Heleno, njune ot-
roke in žlahto; če je ne bi mogli
opraviti ravno v soboto, jo naj
opravijo v petek ali v nedeljo; ob
nedeljah naj molijo na prižnici
za Andreja Holeneškega in nje-
govo ženo Heleno, hčer Štefana
Sachsena (Tassen?), dalje za nje-
gove starše Friderika in Dorote-
jo Holeneško ter za Lizo, sestro
rajnega Bernarda Sachsena in
soprogo Nikolaja Reispergerja,
in za vso žlahto; listino pečati
ustanovitelj, stric, Anton Hole-
neški. Dne 28. decembra proda
Janšo, Neunzenov sin, kos njive
za cesto do vinograda.
1461 • Dne 3. septembra cesar
Friderik III. potrjuje delitev po-
sesti med dominikance in mino-
rite. Andrej Holeneški pomnoži
svojo ustanovo, ko sporoči kon-
ventu štiri kmetije in dvorec
(želarijo) na Zgornji Hajdini.
Opraviti so morali naslednje ob-
letnice: v tednu pred praznikom
Marijinega brezmadežnega
spočetja, v tednu pred veliko
gospojnico, na dan sv. Ilija, na
predvečer pa vselej vigilije, dru-
gi dan devet tihih maš in eno
peto mrtvaško, med sv. mašami
in med vigilijami ima goreti de-
set sveč; te obletnice so bile na-
menjene za Eberharda Altstet-
lerja in njegovo žlahto. Vsako
nedeljo pa naj se po pridigi moli
za Andreja Holeneškega, za nje-
govo soprogo Heleno in otroke
in druge kakor v prejšnji ustano-
vi, pa tudi za Ulrika Poppen-
dorfskega in Eberharda Altstet-
lerja.
1463 • Omenja se prior
Andrej Trachter, ko je pekovska
Marijina bratovščina darovala
dominikanski cerkvi srebrn ke-
lih, ki je tehtal enainštirideset in
pol lotov, a ga je smela le tako
dolgo rabiti, dokler bo imela
bratovščina tam svoj sedež. Fri-
derik III. naroči gospodom
Majšperka, Holleneškim, naj
ptujskim dominikancem in mi-
noritom ne povzročajo nevše-
čnosti glede lova, gozda in njiv.
1465 • Viljem Reichsperger
samostanu proda v "Wein-
gartpichlu" dvor in dve kmetiji
ter zraven stoječi strelski dvorec
s travnikom; to prior Maksimili-
jan kmalu potem proda Sigis-
mundu Weispriachu.
1466	# Dne 4. septembra je v
Gradcu izdano zaščitno in pok-
roviteljsko pismo, ki ga izda ce-
sar Friderik III. V dominikanski
cerkvi določi štajerski deželni
maršal grof Ulrik Schaumberg
zase in svojo ženo Barbaro
grobnico, nad katero ima goreti
večna luč, razen tega se naj vsak
ponedeljek opravi peta sv. maša
in ob adventnih kvatrah večna
obletnica, pri kateri naj gori de-
vet sveč ter se opravi devet sv.
maš; za to dobijo vsako leto
osem funtov dobrega denarja;
enako ustanovo napravi tudi Ul-
rik Stubenberg.
1467	• Iz tega leta je notica v
starem arhivskem popisu, iz ka-
tere je razvidno, da je ptujski do-
minikanski samostan, kot je bil
običaj v srednjem veku, hranil
arhiv gospodov Ptujskih, kasne-
je pa arhiv njihovih dedičev,
Schaumbergov in Stubenbergov.
Prior Maksimilijan proda Sigis-
mundu Weispriachu vinograd
na Crešnjevcu skupaj s stiskalni-
co. Sigismund Weispriach spo-
roči dominikancem z dovoljen-
jem salzburškega nadškofa Mar-
kvarda Stellinga črešnjevski vi-
nograd za ustanovo, poleg pa še
nekatera druga posestva. Domi-
nikanci prodajo korarjem v
Stainzu več posestev v Metters-
dorfu pri Stainzu. Salzburški
nadškof Bernard podeli za razne
praznike štirideset dni
odpustkov vsem, ki cerkvi kaj
pomagajo. Dne 20. februarja
Markvard Stelling, doma iz
Hamburga, doktor "artium et
medicinae", v času razsajanja
kužne bolezni da spisati oporo-
ko, v kateri je zlasti bogato obda-
ril ptujske dominikance, pri ka-
terih si je izbral svoje zadnje
počivališče; poleg vrste nepre-
mičnega in premičnega pre-
moženja je Markvard domini-
kancem zapisal tudi "poln zaboj
knjig teološke, medicinske in
druge vsebine", ki jih je kupil od
kartuzijanov; sporoči jim svoj
vinograd v Kerschbachu,
imenovan Hausendarm, nato
zlate in srebrne prstane ter razno
srebrno posodje, vse vino v kleti
in vsa posestva, ki jih je bil kupil
od Lize Plohi. Za to so se morali
obvezati, da bodo na njegov grob
- sredi cerkve - oskrbeli nag-
robni kamen za deset gld.,
vzdrževali nad grobnico večno
luč in opravljali večno sv. mašo.
1468 # Dne 24. januarja proda
ptujski pek Janez Hoettl domi-
nikancem mlin na Dravi. Os-
tijski škof kardinal Giullermus,
kardinal cerkve sv. Klementa Jer-
nej in kardinal cerkve sv. Martina
v Rimu Janez podelijo za določene
praznike na vse čase sto dni
odpustkov vsem, ki bi kaj prispe-
vali k popravilu cerkve.
1471	• Zadolžno pismo Sigis-
munda Weispriacha, župana in
stotnika v Sopronu.
1472	• Salzburški nadškof
Bernard potrdi za razne prazni-
ke štirideset dni odpustkov
vsem, ki cerkvi kaj pomagajo.
Dne 7. maja papež Sikst IV. po-
deli za oltar sv. križa sto dni
odpustkov.
1474 • Dne 2. oktobra dobi fr.
Andrej, sin ptujskega usnjarja
Bolfenka, ki je bil prideljen do-
minikanskemu konventu S. Ma-
ria Novella v Firencah in ki je
bil ubežal, ker ga je najbrž zmed-
lo domotožje, odpuščenje kazni
in dovoljenje, da sme iti domov
in prevzeti očetovo dediščino.
ZDAi V KULTURI
#•• Vidovič v muzeju do konca marca
Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občin Ruj
in Ormož sta včeraj ugotovili, da noben od štirih prijavljenih kan-
didatov za direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj formalno ne us-
treza pogojem, zahtevanim z razpisom. To je bilo tudi mnenje ko-
legija muzeja, ki zato programov razvoja muzeja posameznih
kandidatov niti ni obravnaval. Tako bo diplomirani ekonomist
Ivan Vidovič, sedanji vršilec dolžnosti direktorja Pokrajinskega
muzeja Ptuj, opravljal delo direktorja tudi v marcu, novi direktor
muzeja pa naj bi nastopil 1. aprila. Ustanoviteljici muzeja, občini
Ptuj in Ormož, bosta v kratkem ponovno objavili razpis za direk-
torja, ki bo nekoliko natančneje opredelil pogoje, ki se jih od kan-
didatov zahteva.
••• Zbirka Rudija Ringbauerja v Dravi
Rudi Ringbauer, upokojeni sodnik, je vnet zbiralec likovnih del. V
njegovi zbirki so dela nekaterih zelo znanih avtorjev, denimo EIse
in Jana Oeltjena, Lojzeta Logarja, Franca Mesariča, Štefana
Galiča, Ignaca Medena in drugih. Bogato zbirko si seveda lahko
vedno ogledajo njegovi prijatelji in znanci, sam pa si želi, da bi
približno 400 grafik in drugih likovnih del našlo pravi razstavni
prostor. Tokrat je postavil v ptujski galeriji Drava v Vošnjakovi uli-
ci na ogled izbor 40 malih grafik, ki jih je ustvarilo 14 avtorjev.
••• Boris Žohar razstavlja v Sevnici
Ptujski slikar in kipar Boris Žohar razstavlja v galeriji Esculap v
zdravstvenem domu v Sevnici. Sevničani bodo tako obeležili dva
praznika hkrati: kulturni praznik in pust, daritveni praznik šega-
vosti in norčij pred prihodom pomladi. V Sevnici je Žohar pn/ič
predstavil del svojega najnovejšega cvetnega cikla, v katerem
ostaja prav tako zvest kuentu. Razstava je bila odprta v torek, 4.
februarja.
Zbrala MZ
GORCA/VINICARSKI MUZEJ SAMEVA
Pozabljamo na svoje korenine?
Za sedanje genaracije so
viničarski odnosi že precej od-
maknjena zgodovina. Prav zara-
di tega so morda pred leti v Kle-
tarstvu Slovenske gorice - Halo-
ze čutili potrebo, da ohranijo
spomin in nekaj predmetov, ki
so spremljali življenje in delo
viničarjev. Na Gorci št. 70 so
uredili viničarski muzej, ključ
njegovih vrat pa je bil obiskoval-
cem vedno na voljo v gostišču
Gorca. To je menjavalo lastnike
in najemnike, ključ pa je ostajal
in muzej tudi. Muzej kot stavba
stoji še danes, morda je v njem
tudi še vsebina. Prav vsebino bi
kazalo zaščititi, saj je stavba
predmet denacionalizacije. Če
bo denacionalizacijski upra-
vičenec uspel, bo morda na tem
mestu kmalu stala nova hiša ali
pa bo bo sedanja obnovljena in
posodobljena. Izginiti pa utegne
tudi vsebina viničarskega muze-
ja, kot je izginilo vse v Ptuju, kar
je spominjalo na stare kmečke in
vinogradniške čase. Da ne bi
postopoma pozabili še svojih ko-
renin!
JB
Nekdanji viničarski muzej na Gorci danes sameva
PRI IGNACU TOŠU IZ ZAGORCEV / Piše Ivo Ciani 8
Od viniiarja do gospodarim
Poslovila sva se na kratko, s
kupico in zdravico. Stisnila sva
si roki in takrat sem zaslutil, da
se bova videla še večkrat;
mogoče celo prijateljevala. Ni-
koli ne veš, kaj vse prinese
življenje. Samo pri tem sniden-
ju zagotovo ne bo ostalo, o
tem sem bil prepričan.
Zunaj je bilo pošteno mrzlo.
Ivnato drevje se je srebrnkasto
svetlikalo, kot bi bil v pravljici.
Za hribom onkraj doline se je
začelo svetlikati mlado jutro.
Namenil sem se po ravnem
delu poti proti križpotju ob
gozdu in vsakič, ko sem po
nerodnosti stopil v kakšno ko-
tanjo, je pod mojim korakom
počila tanka skorja ledu, ki se
je na deževni mlaki naredila
cez noč. Iz zvonika juršinske
cerkve sv. Lovrenca so zapeli
zvonovi in vabili k zgodnji
maši. Bila je nedelja.
Od mojega prvega martino-
vanja v kmečki kleti pri Ignacu
I osu v Dragoviču pod Alelujo
je minilo že veliko časa. Pre-
več, da bi se spomnil, koliko
let natanko. Vendar zagotovo
več kot petnajst. Medtem pa
so povsod nastale velike spre-
membe. Tudi v Juršincih.
Danes ni asfaltirana zgolj
"verka cesta", ki s Ptuja pripel-
je v juršinsko dolino, temveč
tudi vse krajevne. Tako seve-
da tudi tista nekoč kolovozna
v Dragovič, na vrh Aleluje in še
naprej. Nastala je vrsta novih
hiš in zaselkov, celo tam, kjer
si jih prej še zamisliti ne bi mo-
gel.
Ignac in Angelca, pridna in
delavna, kot pač so naši ljudje,
sta med tem časom povečala
svoj grunt na štirinajst hektar-
jev rodne zemlje. Hlevi in svin-
jaki so še vedno polni kot
nekoč. Gospodarsko poslop-
je, ki sta ga v začetku se-
demdesetih let zgradila zato,
da "bo pač pri roki, če se bo
potrebovalo", pa danes daje
streho raznovrstnemu ne-
pogrešljivemu kmečkemu
orodju, dvema prikolicama,
nakladalki ter dvema traktorje-
ma z vsemi potrebnimi
pnključki. Večji je namenjen za
delo na njivah in v gozdu, dru-
gi, manjši, pa za v vinogradu.
Nekdanja trsnica za lastne
potrebe na betvi zemlje pri
cimprači v Dragoviču je pre-
rasla v pravi pravcati nasad
nekje v Zagorcih s štirideset
do šestdeset tisoč trsnih sadik
letno in je danes pomemben
vir družinskih dohodkov.
Nekdanji "vinogradek" je od
začetnih tisoč prerasel v gori-
co s pet tisoč trsi, a je prostora
še za dva tisoč bodočega ru-
landca. Ignac pravi, da ga bo
zasadil še to pomlad, če bo le
mogoče.
Teševa sta tudi vse tri otroke
spravila h kruhu. Prva dva, Vla-
do in Marica, sta izučena trgo-
vca, sta v službi, oba
poročena in že tudi sama
starša. Najmlajšemu, Tončku,
ki je šel skozi kmetijsko šolo,
pa sta lani prepustila posestvo
v Zagorcih. Sama se bosta še
letos umaknila v Dragovič. Le
da stare cimprače ni več. Vzel
je je čas. Na njenem prostoru
se danes košati nova, velika
zidana hiša z vsemi pridobit-
vami sodobne stanovanjske
kulture - vključno s telefonom.
Tudi vinska klet je pod njenimi
temelji, kakopak ... Večja je,
sodobna, z vrsto velikih sodov
in manjšo polnilnico v
sosednjem prostoru. Vse je
lepo, svetlo, urejeno, udobno,
priročno ..., vendar sva si z Ig-
nacem bila edina, da duši tako
prijetno in toplo kot v stari
cimprači najbrž nikoli ne bo.
Njega pa navzlic vsemu vleče
sem, kjer je preživel svoja
otroška in viničarska leta in
kjer je s krpico zemlje začel
gospodariti. Z navidez nepo-
membnimi dvajsetimi ari je
tako rekoč iz nič ustvaril
današnjo Toševino, o kakršni
je sanjal še kot odraščajoči
fant. Skupaj z Angelco sta
ustvarila trdno kmetijo, ki jo
danes, ko jo počasi pre-
puščata sinu, s ponosom ime-
nujeta "najino malo kmečko
kraljestvo". Pa saj ne, da bi to
bila kakšna kmečka bogatija
posebne sorte, pač pa grunt,
ki s pridnim delom ponuja
spodobno in prav zaradi tega
zdravo, zadovoljno življenje.
Eno pa je res: vsega, kar
danes premore in za kar si je s
tolikšno vnemo prizadeval več
kot pol stoletja, tokrat zagoto-
vo ne bi mogel povezati v culi-
co, s kakršno je 1943 kot
viničar in popolna človeška
beda prišel v Dragovič.
"Tu sem z vinogradom začel
in tu naj z vinogradom tudi za-
okrožim svoje življenjsko
delo!" pravi Ignac Toš, nekoč
viničar, danes trden kmečki
gospodar.
8
Četrtek, 6. februar 1997- TEDNIK
poHMšmtaukMm
PUSTNE PRIREDITVE V NAŠIH OBČINAH
4. FASENK v
CIRKULANAH • V
povorki 400
nastopajočih
Osrednja pustna prireditev v
občini Gorišnica bo na pustno
soboto v Cirkulanah. Povorko
pripravljata TD Cirkulane in
turistični krožek na tamkajšnji
šoli. Anton Bratušek,
predsednik TD Cirkulane, je
povedal, da bo povorka krenila
od Mercatorjeve samopostrežne
prodajalne in se skozi osrednji
del Cirkulan spustila do šole. V
času našega pogovora so že ime-
li nekaj prijavljenih skupin:
maškare iz šole in vrtca, pustno
skupino iz Muretincev, iz
sosednje videmske občine kar
tri skupine na vozovih, zraven
bodo tudi orači s haloškim ko-
rantom ter najizvirnejša domača
maska - "baba, ki nosi deda v
košu". Cirkulančani bodo zadnje
prijave pustnih skupin spreje-
mali še danes.
V Cirkulanah si obetajo
sončno vreme in množico obis-
kovalcev. Strokovna komisja bo
nagradila tri najizvirnejše
maškare ali skupine, poskrbeli
pa bodo tudi za okrepčilo vseh
nastopajočih; pričakujejo jih
blizu 400.
FAŠENK V
CIRKOVCAH • V
torek ustoličenje
pustnega carja
v Cirkovcah bo že peti fašenk,
organizatorji pa so pustno po-
vorko nekoliko razširili na
območje treh krajevnih skup-
nosti v kidričevski občini. Po
tradiciji cirkovški fašenk vabi
na zadnji pustni dan.
Na pustni torek popoldan ob
14. uri se bodo entnografske
skupine najprej predstavile pred
samopostrežno trgovino Merca-
tor SVS v Kidričevem, potem
jih bo pot vodila skozi vas
Apače v Lovrenc na Dravskem
polju, okrog 16. ure pa bo po-
vorka v Cirkovcah. Napovedali
so nastop godbe iz Taluma, ro-
gatih korantov FD Lancova vas
in oračev, haloškega Jureka FD
Rožmarin Dolena, ploharjev FD
Vinko Korže Cirkovce, koran-
tov iz Rogoznice, lovrenških
pokačev in maškar iz vsake vasi
v občini. Te se bodo v povorki
predstavile na pustno okrašenih
vozovih. Po 16. uri se bo peta
fašenska prireditev nadaljevala
v Cirkovcah, ko se bodo povorki
pridružili še pustni liki iz
domače OŠ in drugi. Osrednji
pustni del bo ustoličenje
pustnega carja. Povorka bo pot
nadaljevala proti OS Cirkovce,
kjer bo poskrbljeno za vse nas-
topajoče, zaključek vseh pustnih
norčij pa bo zvečer na veliki
maškaradi, na kateri bodo izbra-
li najlepše maske in se poveseli
z ansamblom Idila.
T. Mohorko
MARKOVSKI 6.
FAŠENK •
Tradicija, ki se
poglablja
Regionalni vidik ptujskega
kurentovanja s karnevalom se
potrjuje s fašenki in pustnimi
karnevali v okolici. Na pustno
nedeljo, ko bo osrednja pustna
prireditev v Ptuju, bodo fašen-
kovali tudi v Markovcih. Koli-
ko zaradi takšne odločitve iz-
gubljajo oboji, tokrat ne bomo
pisali, vsem obiskovalcem želi-
mo le malo pobliže predstaviti
program 6. fašenka v Marko-
vcih.
Začel se bo v bistvu že zgodaj
dopoldan. Od 10. do 11.30 ure
bodo pri kmečki hiši v Zabo-
vcih predstavili izdelavo koran-
tij, kopij, bičev za pokače, ple-
tenje nogavic za korante, izdela-
vo "duhov" za krasitev in izdela-
vo vseh dodatkov za druge mas-
ke. Od 11.30 do 12.30 je čas
rezerviran za obloženo mizo s
pustnimi dobrotami v dvorani v
Zabovcih in v gostilni Ambien-
te v Zabovcih, kjer naj bi PO
prvotnih zamislih bil "sedež"
vseh tistih, ki bi želeli pobliže
spoznati korantovo domovino. S
pozdravom	nastopajočih
domačih pustnih skupin, ki se
bo pričel ob 13. uri pred
mlinom v Zabovcih, bodo ozna-
nili začetek že tradiconalnih
obiskovanj domačij v Zabovcih
in v Markovcih. Na letošnjem 6.
fašenku v Markovcih bodo so-
delovali koranti z oblačili, izde-
lanimi po zapisu iz leta 1836,
jezdeci, pokači, kopjaši, mali
gostovanjci, vile, piceki, gamela.
rusa, medvedi, bozjak, kopan-
jarji, ded in baba, orači, cigani
in drugi koranti.
Markovčani so se pri organi-
zaciji svoje letošnje pustne pri-
reditve še posebej potrudili.
Skupaj s Filatelističnim
društvom Ptuj so izdali pri-
ložnostno kuverto in žig. Tako
bodo svojo tradicijo, ki jo
poglabljajo in razširjajo, še do-
datno obeležili.
MG
FAŠENK PO
DORNAVSKO •
Brez tradicije, toda
obiskan
Prebivalci Dornave in oko-
liških krajev so znani po tem, da
se radi poveselijo in zabavajo, še
posebej v pustnem času. Že dol-
ga leta se v velikem številu
našemijo v cigane in tako sode-
lujejo na pustnem karnevalu v
Ptuju. Lani pa je tamkajšnje tu-
ristično-etnografsko društvo
priredilo pustno prireditev v
domačem kraju. Fašenk po dor-
navsko je zelo dobro uspel in bil
množično obiskan. Zraven
značilnih etnografskih pustnih
likov in korantov so bile skupi-
ne, ki so prikazovale probleme v
dornavski občini ter utrinke iz
vsakdanjega življenja.
Letos se bo pustna povorka
začela v ponedeljek, 10. februar-
ja, ob 14. uri pri gasilskem
domu v Mezgovcih. Pot bo na-
daljevala po dornavski glavni
cesti, se za krajši čas ustavila pri
gasilskem domu ter jo končala
pri vaški dvorani. Tam bodo iz-
brali in razglasili najlepšo in na-
jizvirnejšo masko in nadaljevali
pustno rajanje. Kot nam je po-
vedala predsednica društva Ma-
rija Velikonja, se je doslej prija-
vilo že 25 skupin, ki bodo sode-
lovale v pustni povorki, nekaj se
jih bo odločilo še v teh dneh, se-
veda pa se bodo lahko še
priključili ob začetku prireditve.
MS
DRUGI
VIDEMSKI
FAŠENK • Najprej
v Vidmu, nato v
Lancovi vasi
Drugi fašenk v središču
občine Videm bo v ponedeljek
ob 14. uri. Povorka pustnih sku-
pin in posameznikov bo letos [
krenila izpred Mercatorjeve ;
prodajalne na drugi strani Dra-
vinje. Udeleženci povorke se
bodo na poti skozi Videm usta-
vili, zaplesali ali ugnali kakšno
drugo pustno norčijo pred gos-
tilno Pal, nato pred sedežem '
občine in še na koncu vasi. Ude-
leženci drugega videmskega
fašenka se bodo nato z avtobusi
odpeljali v Lancovo vas, kjer bo
^o nastopu zaključek v šotoru.
Zupan občine Videm Franc ■
Kirbiš vabi pustne skupine iz :
vseh vasi v občini, da se ude-
ležijo prireditve in prispevajo k
veseli pustni norčavosti, krajane
pa, da si prireditev ogledajo v
čim večjem številu.
Folklorno društvo Lancova
vas in tamkajšnji vaški odbor pa
bosta letos tudi v Lancovi vasi
organizirala veselo pustovanje v
šotoru, ki se bo razprostiral na
površini skoraj 600 kvadratnih
metrov. Veselo pustno rajanje
bo v šotoru od 7. do 11. februar-
ja. Vsak večer bo v njem gosto-
val drug narodnozabavni an-
sambel, v nedeljo, 9. januarja,
bo nastopil Adi Smolar z enour-
nim dobrodelnim koncertom.
Sicer pa bodo ob večerih nasto-
pale folklorne skupine - poleg
domačih, lancovskih oračev in
članov folklornega društva Lan-
cova vas še Kopjaši iz Marko-
vcevj haloški Jurek iz Dolene,
trio Škorci iz Slovenje vasi, tam-
buraši kultumoumetniškega
društva Mejaši ter Ploharji iz
Cirkovc. Izkupiček vseh prire-
ditev bo namenjen za gradnjo
vaškega doma v Lancovi vasi.
JB
STOJNCI, ORMOŽ, DORNAVA / PO PETDESETIH LETIH ZNOVA PRED MATIČARJA
Neža in Roman Kostanjevec. Foto: Langerholc
ZLATOPOROCENCA
VKAR
v Dornavi sta po petdesetih letih
skupnega življenja ponovno stopi-
la pred matičarja zakonca Milica in
Janko Vičar iz Strejacev 8. Obred
zlate poroke so tokrat prvič opravili
v prostorih občine Dornava. Slo-
vesnost sta slavljenca najprej opra-
vila v dornavski cerkvi, nato pa je
njun zakon obnovil matičar - župan
mag. Tone Velikonja. Pripravili so
jima tudi krajšo slovesnost in
izročili darilo.
Janko je bil rojen 2. oktobra 1921,
Milica pa 19. septembra 1924, za-
konsko zvezo pa sta sklenila na
ŽENSKO IN MOŠKO FRIienSTVO
"8RIGITA"
PCVOMINO, ' 779-226
AVTOBUSNA POSTAJA
? 776-456
Polenšaku. Mož Janko je bil ves
čas v kraju zelo aktiven in zaposlen
kot občinski delavec. Žena Milica
je bila gospodinja in je skrbela za
družino. V zakonu sta se jima rodi-
la sin Janko in hčerka Marta, danes
pa ju razveseljujeta dve vnukinji ter
dva vnuka.
Številnim čestitkam in dobrih žel-
jam, ki so jima jih ob tem izrekli pri-
jatelji in znanci, se pridružuje tudi
naše uredništvo.
MS
ZLATOPOROČENCA
KOSTANJEVEC
Natanko po petdesetih letih sta Ro-
man in Neža Kostanjevec iz
Stojncev 58 ponovno stopila pred
matičarja; poročila sta se 25. janu-
arja leta 1945. Pri obredu zlate po-
roke so ju spremljali vsi, ki ju imajo
radi. V zakonu sta se jima rodili štir-
je otroci, danes ju razveseljuje že
sedem vnukov in dva pravnuka.
Roman je bil tesar, Neža je gospo-
dinja.
Ob jubileju se s čestitkami
Zlatoporočenca Eva in Ivan Kukec. Obred je opra-
vil ormoški župnik Tone Košar.
pridružuje tudi naše uredništvo.
MG
ZLATOPOROČENCA
KUKEC
Konec minulega leta, na Štefanovo,
sta se v ormoški cerkvi po petdese-
tih letih ponovno poročila zakonca
Kukec - Ivan in Eva, rojena Drago-
mer, iz Pavlovcev. Ivan je bil nekaj
let v zaposlen pri kmetijski zadrugi,
nato pa je delal doma na kmetiji.
Eva je gospodinjila in skrbela za ot-
roke. V zakonu so se jima rodili štir-
je otroci, danes pa imata še šest
vnukov in štiri pravnuke. Zlato po-
roko sta praznovala v krogu so-
rodnikov in prijateljev, ki se jih je
zbralo čez 40. Misel na zlato poro-
ko pred matičarjem sta žal morala
opustiti, saj je Eva precej bolna in
težko hodi, ormoška poročna dvo-
rana pa je v prvem nadstropju.
Morda se bo treba zamisliti, da je
to za marsikoga previsoko in zato
nedostopno.
vk
PTUJ / RAZSTAVA V MESTNI HIŠI
Na ogled kipci
sibirskih šamanov
Razstavišče na hodniku
ptujskega magistrata gosti te
dni dela kiparskih ustvarjalcev
Ljube in Sergeja Hanonina iz
Sibirije, ki živita v Ljubljani.
Razstava je posvečena šama-
nom - sibirskim maskam, ki so v
sibirski kulturi prisotne ne le ob
pustu, temveč vse leto. Ustvar-
jalca sta jih prikazala v
različnih tehnikah - so prostos-
toječe plastike, kompozicije iz
različnih delov ali bogato oma-
mentirani reliefi. Dela Ljube in
Sergeja Hanonin se nahajajo v
muzejih širom sveta, številnim
razstavam pa se je pridružila
ptujska kot uvod v letošnje
pustne dni in kot njihova po-
pestritev.
MZ
Zlatoporočenca Milica in Janko Vičar.
Sibirski šamani v ptujski Mestni hiši. Foto OM-
TEDNIK 6. FEBRUAR 1997
PONASlHKRAJIH-9
PTUJ / SVEČANI ZAČETEK 37. KURENTOVANJA S KARNEVALOM
"Oblasf* prevzele maske
PREDSEDNIK DRŽAVE MILAN KUČAN ČASTNI POKROVITEU PTUJSKEGA KU-
RENTOVANJA S KARNEVALOM • V DEVETIH PUSTNIH DNEH PRIČAKUJEJO
OKROG 60 TISOČ OBISKOVALCEV
Kljub temu da so "oblast" v Ptuju za devet dni prevzele
maske, bodo v mestni občini v tem času resno delali, je
obljubil ptujski župan dr. Miroslav Luci. V ponedeljek ob
enajstih je pred Mestno hišo v Ptuju v.okviru dopoldanske
otvoritvene slovesnosti 37. ptujskega kurentovanja s karne-
valom pustni deček zaprosil ptujskega župana dr. Mirosla-
va Lucija za dovoljenje za začetek ptujskih pustnih priredi-
tev, ki bodo trajale do 11. februarja.
Župan je dovoljenje dal, poz-
dravil organizatorje in sponzorje
ter se jim v imenu vseh obisko-
valcev ptujskih pustnih priredi-
tev zahvalil za organizacijske
dosežke, za vsebinsko in materi-
alno podporo prireditvi. Otvo-
ritveno slovesnost so z nastopom
obogatili ptujski pihalni orkes-
ter, ki so se mu pridružili mar-
kovski kopjaši, pokači pa so
prišli iz Podlehnika. Na koncu
Foto: M. Ozmec
so Mestni trg zavzeli pernati in
rogati kurenti ter z glasnim
zvonjenjem napovedali konec
zimi.
Ob trinajstih so v ponedeljek v
Mestni hiši odprli kiparsko raz-
stavo Med sibirskimi šamani in
ptujskimi kurenti. Večerna otvo-
ritvena slovesnost je bila v kar-
nevalski dvorani. Pred tem so
pustne skupine nastopile na
Mestnem in Novem trgu, kjer
bodo tudi sicer vsako večer nas-
topi etnografskih skupin na poti
v karnevalsko dvorano, ki ima
tudi letos prostor na parkirnem
prostoru za avtobusno postajo.
Letošnje ptujske pustne prire-
ditve naj bi si ogledalo okrog 60
tisoč obiskovalcev. Poleg pust-
nih skupin bodo vsak večer nas-
topile znane glasbene skupine in
pevci. Posebej velja omeniti nas-
top skupine šestih brazilskih
plesalk, ki bodo predstavile del
brazilskega plesnega karneval-
skega programa. V karnevalski
dvorani jih pričakujejo 7. febru-
arja zvečer, ko bodo že po tradi-
ciji v Ptuju pustovale tajnice ne-
katerih slovenskih ministrstev,
vlade in večjih slovenskih podje-
tij.^
Že v torek pa je skupina ptuj-
skih kurentov Florjan obiskala
predsednika države Milana
Kučana in predsednika parla-
menta dr. Janeza Podobnika ter
ju še v svojem imenu povabila,
da si s sodelavci ogledata ptujske
pustne prireditve. Predsednik
države je častni pokrovitelj 37.
ptujskega kurentovanja s karne-
valom in tudi predsednik čast-
nega sveta kurentovanja. Ogle-
dal si bo nedeljski karnevalski
sprevod po ptujskih ulicah in
trgih, srečal pa se bo tudi z župa-
ni petnajstih občin z območja
Spodnjega Podravja in Prlekije,
s katerimi se bo pogovarjal o in-
teresnem povezovanju občin.
Obisk v Mestni hiši v Ptuju bo
na pustno nedeljo pričel ob tri-
najstih. Sestal pa se bo tudi s
častnim svetom ptujskega ku-
rentovanja s karnevalom in
predstavniki sponzorjev. Po
končani karnevalski povorki bo
predstavnikom kurentov izročil
priložnostno darilo - Miheličevo
sliko. Delo in ustvarjanje slikar-
ja Franceta Miheliča je tesno po-
vezano s Ptujem in tudi njegovo
osrednjo pustno prireditvijo. V
tem letu ta priznani slovenski
slikar praznuje 90. rojstni dan.
MG
Letošnja obhodna pot
karnevalske povorke:
del Potrčeve, Osojniko-
va cesta, Trstenjakova
ulica, Raičeva ulica,
Slomškova ulica. Novi
trg, Miklošičeva ulica,
Mestni tift Krempljeva
ulica, Minoritski tig,
Dravska	ulica,
Muršičeva ulica, Cafova
ulica, Prešernova ulica.
Slovenski tig, Murkova
ulica, Lackova ulica,
Potrčeva ulica in Ciril-
Metodov drevored. Do-
datno vabilo za ogled po-
vorke je tudi odločitev
oiganizatorja GIZ Poe-
tovio Vlvat, da za njen
ogled letos ne bo treba
plačati vstopnine.
LENART/ V SOBOTO PUSTOVANJE PRED GASILSKIM DOMOM
Pniakujejo maske od blizu in dalei
TRADICIJO PUSTNIH PRIREDITEV V SREDIŠČU SLOVENSKIH GORIC NADAUUJE-
TA ZKO LENART IN TD RUPERT IZ VOLIČINE
v Lenartu v Slovenskih gori-
cah je že vse nared za šesto
pustno prireditev. Z njo bosta
organizatorja, ZKO Lenart in
TD Rupert iz Veličine, pričara-
la čar pustnih norčij in odgan-
janja zime. Šesto pustovanje bo
v soboto, 8. februarja, od 10. ure
dalje. Povorka mask bo krenila
po lenarških ulicah in se nato
ustavila na osrednjem priredit-
venem prostoru na ploščadi
pred gasilskim domom. Tu bo
strokovna žirija pustovanja iz-
brala najbolj domiselne maske
in ocenila aktualnost njihovega
sporočila.
Rajanje mask bo v Lenartu tra-
jalo vse do 14. ure, godel pa jim
bo ansambel Štajerski odmev.
Za pustne dobrote bodo
poskrbeli gostinci in aktiv
kmečkih žensk iz Lenarta, nas-
topil pa bo tudi humorist Korl.
Tudi letos pričakujejo veliko
mask, predvsem pa skupin od
blizu in daleč. Pustovanje se je
namreč v Lenartu očitno prijelo
in zato je treba prizadevanja or-
ganizatorjev posebej pohvaliti.
Podpirajo jih tudi številni spon-
zorji, deloma pa tudi občina
Lenart. Kot posebnost letošnje-
ga lenarškega pustovanja omeni-
mo nastop ptujskih kurentov.
V Lenartu upajo, da bo prire-
ditev uspela in da bodo pritegni-
li čimveč meščanov in oko-
ličanov. Predvsem pa si želijo
veliko dobrih mask in dobre vol-
je.
M. Toš
PTUJ / KJE SE ROJEVAJO MASKE
Oblekli že 500 malih maškar
Kdo so mojstri, ki vsako leto ob pustu spremenijo ljudi in
s tem svet? V čigavih glavah se porodijo zamisli za vse
mogoče like, prijazna bitja, demone in spake? Kdo za teden
ali dva navdihne najmlajše in odrasle? Povečini gre za po-
snemanje, za vživljanje v nekoga ali v nekaj, kar nas čez vse
leto mika, priteguje ali kako drugače prizadeva.
Marsikateri Ptujčan preživi v
pripravah na pust ne le tiste dni,
ko masko in oblačilo pripravlja,
pač pa tako rekoč od novega leta
dalje, ko razmišlja o tem, kaj bi
letos "postal". Otroke v glavnem
preoblečejo njihovi starši po nji-
hovih, torej otrokovih zamislih.
Mame in očetje se potem trudijo
s šivanko v rokah in s svojimi
idejami, s katerimi poskušajo
navdušiti tudi otroka. Mnogim
pa uresniči želje Ptujčanka Alen-
ka Kolarič, ki šiva otroške kos-
tume v predpustnem času že de-
set let. Ocenjuje, da jih je sešila
približno 500.
"Prvega sem sešila na roko za
svojega sina, ko je imel dve leti.
Bil je turški paša. Zelo sem se
potrudila, ko sem ga kakšno leto
kasneje preoblekla v Kitajca, saj
sem izdelala klobuk iz prave sla-
me in to tako, da sem slamico za
slamico zlepila skupaj. Od takrat
je minilo 23 let in sedaj šivam že
za vnuka. Pa tudi moja mama je
oblačila naju s sestro vse do ta-
krat, dokler nisva sami poskrbeli
za svoja pustna oblačila," pripo-
veduje Alenka Kolarič.
Tako se nadaljuje tradicija. Ne
le pri Kolaričevih, pač pa pri
mnogih ptujskih družinah.
"Tudi odkar nismo več otroci,
se maskiramo. Običajno se nas
maskira cela skupina, v kateri
nas je do dvanajst. Veliko mask
smo si že zamislili. Mislim, da
smo bili najbolj posrečeni, ko
smo bili čisto pravi bosi Cigani.
Dobri smo bili tudi kot ptičja
strašila in pa kot ptujska likovna
kolonija. Takrat smo prav tek-
movali z eno drugo ptujsko sku-
pino. Obiskovali smo stari ptuj-
ski hotel ali pa motel v Podleh-
niku. Enkrat je zmagala naša,
drugič skupina, ki jo je vodila
gospa Suzi Požlep. Bili smo veli-
ki konkurenti."
Kaj je najpomembneje za
maškaro?
"Biti mora izvirna tako po ideji
kot v izvedbi, torej s kostumom.
Učenjem, najbolj bistveno pa je,
da se v skladu z maškaro
obnašaš. Včasih vidimo krasne
maske, vendar se oseba, ki jo
nosi, ne obnaša kot recimo ptičje
strašilo. Z vsem bistvom se
moraš vživeti v lik, ki ga pred-
stavljaš. Mislim, da niso prave
povsem zakrite maškare. Človek
mora biti prepoznaven, vendar
seveda drugačen kot čez vse leto.
Pustne komisije, ki ocenjujejo
maske, posvetijo vso pozornost
običajno večjim skupinam. Ven-
dar pa ima velikokrat posamez-
nik ali par mnogo izvirnejšo in
boljšo masko kot skupina. Mas-
ko, v katero je vložil veliko dela,
zamisli, pa tudi denarja. Komi-
sije bi morale take maske bolj
upoštevati," meni Alenka Kola-
rič.
Ko je Alenka Kolarič pred
enajstimi leti odprla trgovino in
šiviljstvo otroških oblačil Pinoc-
chio, se je kmalu domisHla, da bi
lahko šivala tudi otroške kostu-
me.
"Takrat ni imel otroških pust-
nih kostumov v ponudbi še
nihče v mestu. Celo materialov,
potrebnih za kostume, pri nas ni
bilo mogoče kupiti. Za po-
skušnjo sem sešila nekaj kostu-
mov in jih ponudila Blagovnici
in Oblačilom. Ljudje so jih po-
kupili in me poiskali. Od takrat
do letos sem sešila skupaj s se-
stro Jasno že kakšnih 500
otroških pustnih kostumov. Ve-
liko sem jih prodala v Ljubljano
in drugam, vendar so jih vsaj 300
nosili ptujski otroci," ocenjuje
Alenka Kolarič.
In jih še nosijo. Otroci namreč
posojajo svoja pustna oblačila
mlajšim, ko jih sami prerastejo.
Tako je kostumov Alenke in Ja-
sne na Ptuju vsako leto več.
"Čeprav niso najnovejši, jih
opaziva vsako leto znova na ces-
ti. Natančno veva, kateri so nas-
tali v naši delavnici. Spomniš se
kostuma, ki si ga šival štiri, pet
ali šest ur in ki si si ga tudi sam
zamislil," povesta Alenka in Ja-
sna.
Kostumi, sešiti pri Pinocchiu,
so namreč vsi unikatni. Niti dva
nista identična. Tako smo ob
našem obisku našli več preoblek
za muce - bila je rjava z rjavimi
kosmatimi obrobami, črna z
drugačnim repom in drugačno
obrobo, celo rdeča muca z belimi
pikami je čakala na malega last-
nika in vijoličasta muca, sešita
povsem drugače od drugih.
"Običajno otroci povedo,
kakšno masko želijo. To niso po-
sebno izvirne želje. Prevladujejo
muce, miške, princese, baletke,
čarovnice. Spreminjajo se tren-
di, saj se otroci ravnajo po aktu-
alnih likih v filmih ali risankah
in drug po drugem. Eno leto so
hoteli biti vsi klovni, letos pa
klovni izrazito niso v modi. Ne
šivam rada princes, kavboja pa
nisem izdelala še niti enega.
Otroke bi rada navdušila za sad-
je, kuharčke, dimnikarje ...
Današnji otroci nočejo več pos-
tati peki, vrtnarji in podobno,
čeprav so lahko to zelo lepe mas-
ke," pripovedujeta Alenka in Ja-
sna.
Povesta še, da želijo biti otroci
predvsem lepi, blesteči in
vpadljivi. Tudi čarovnice mora-
jo biti kot iz škatlice, morajo se
lesketati in biti živahnih barv.
Alenka in Jasna se najbolj spo-
minjata grajskih princes iz filma
o Drakuli, ki so bile moderne
pred leti. Na vsak kostum v ro-
kokojskem stilu sta namreč
prišili množico svilenih rožic.
Kaže, da ni letos nobena maska
posebej "v modi", med tistimi, s
katerimi pa imata največ veselja
pri šivanju, pa je jezdec. Biti jez-
dec si je namreč zaželel manjši
fantek. In otrokom se včasih vsaj
ob pustu uresniči, kar si želijo
vse leto.
Milena Zupanič
Alenka Kolarič in sestra Jasna med ustvarjanjem pustnih
kostumov za najmlajše
PUSTNI MUZEJSKI VLAK
Na noriavo
potovanje
z vlakom
Pustni čas veselja in zabave je že prikorakal v Ptuj - mes-
to norčij. Nestrpno smo ga čakali tudi mali in veliki, zato
je prav, da se skupaj naužijemo vseh norčavosti tega časa.
Družba Radio-Tednik, Slovenske železnice, še posebej
pa voditelja otroške oddaje Za male in velike otroke Tat-
jana in Dušan vabimo vse našemljene otroke na norčavo
potovanje z muzejskim vlakom v Ormož in nazaj. Na pust-
no soboto, 8. februarja, ob 14. uri bo vlak zasopihal na ptuj-
ski železniški postaji, nato bomo krenili proti Ormožu,
kjer bomo od 14.25 do 16. ure, vmes se bomo sladkali s
krofi iz ptujskih pekam in slaščičarn, uredili v lepotnem
kotičku in doživeli še marsikaj. Na Ptuj se bomo polni
pustnih radosti vrnili okrog 16.35 ure. Z nami bo tudi po-
krovitelj potovanja - Mercator SVS Ptuj.
DOBRODOŠLI!
10 - KULTURA
6. FEBRUAR 1997 - TEDNIK
PTUJ / PO GLEDALIŠKI PREMIERI
Sredi življenja - Praznina
v četrtek, 30. januarja, sta
Gledališče Ptuj kot producent
in Studio za raziskavo umet-
nosti igre uprizorila prvo
letošnjo premiera z naslovom
Praznina po scenariju in v
režiji Tomija Janežiča. Igrala
sta Sehastian Cavazza in Bar-
bara Krajnc, dramaturginja
predstave je Simotui Ješelnik,
kostumografka Jasminka
Ferček, avtor glasbe Andraž
Polič.
Izjemno redki so slovenski gle-
dališki režiserji, ki pišejo scenari-
je in režirajo po njih. Tomi
Janežič se je poskusil z intimis-
tično dramo, ki jo je naslovil
Praznina in je plod, kot je sam
dejal, dvomesečnega poglobljene-
ga študija z igralcema, za katere-
ga so v izhodišču vzeli Lorcovo
dramo Krvava svatba. In se nato
od nje povsem odmaknili, ohrani-
li pa nekaj njegovih pesmi in jih
uglasbili. V izjemno subtilnem be-
sedilu Praznina obravnava avtor
občutljivo življenjsko vprašanje
resničnosti čustev med moškim in
žensko. Mestoma duhovit tekst
pripelje v zaključnem prizoru gle-
dalca do spoznanja, da bosta
zaročenca živela čustev oropano,
prazno zakonsko življenje, po-
dobno kot živita zaročenkina se-
strična in zaročenčev brat, pa tudi
tako kot sta živela nevestina oče
in mati. Jutrišnja poroka se tako
v dojemanju gledalca preobrne iz
težko pričakovanega, srečnega
dogodka v odvečni, a nujni del
življenjskega cikla. Spone zako-
na poTUizarja težka poročna kri-
nolina, katere sestavni del so lese-
ni obroči, ki sijih je nadela neves-
ta rmmesto spodnjega krila. Oble-
ka je eden redkih scenskih pred-
metov, saj igrata igralca vloge ne-
veste, njene sestrične in ženinove-
ga brata samo s pomočjo treh sto-
lov, drevesca in nekaj manjših
predmetov. Na tem mestu bi bilo
vendarle potrebno nekaj dodati:
morda je bilo v monolognem pa-
susu Sebastiana Cavazze nekoli-
ko težje ugotoviti, ali igra ženina
ali njegovega brata, kot tudi koga
replicira, nevesto ali njeno se-
strično. Čeprav je najbrž tako
tudi prav: kljub štirim osebam gre
namreč za isti problem in v tem
smislu je najbrž vseeno, kdo o
njem pripoveduje.
Zanimivost predstave je tudi v
jeziku: Barbara Krajnc, ki je
doma iz Grob pri Središču ob
Dravi, govori v drugačnem dia-
lektu kot Ljubljančan Sehastian
Cavazza. Sicer ne gre za pravi
središki ali ljubljanski dialekt,
pač pa za jezik, ki ga govorita -
igralca v svojem zasebnem živl-
jenju. Tudi izvirnost jezika je
namreč temelj, na katerem je gra-
dil režiser Tomi Janežič skupaj z
igralcema v Studiu za raziskavo
umetnosti igre poseben način igre.
Kot je Tomi Janežič povedal že
pred premiero, so v pripravi dra-
me izhajali iz Lorcovih motivov
Krvave svatbe, nato pa skozi štu-
dij lastnih asociacij, čustev, stanj
in doživetij prišli do prejšnji
četrtek uprizorjene strukture.
Igralca sta v času študija teksta in
priprave predstave doživljala
tekst iz sebe, ali po domače
rečeno, se jokala in smejala ob
vživljanju v situacijo. Cilj tovrst-
ne igre je bil pripeljati v predstavo
kar največ je mogoče življenja,
kot je dejal Tomi Janežič. Me-
nim, da mu je to uspelo.
Prvo letošnjo premiero ptujske-
ga gledališča lahko tako štejemo
med tiste ptujske kulturne dogod-
ke, ki so in še bodo nekaj dali gle-
dalcem ptujskega gledališča. Pre-
miero so si ogledali povabljeni
gostje iz vse Slovenije, saj se je
predstavila najmlajša generacija
slovenskih gledališčnikov, ki
pravkar šele končuje šolanje na
Akademiji za gledališče, radio,
film in televizijo. Zdi se, da bodo
imeli mladi avtorji, ki stopajo na
življenjsko pot z veliko energije in
zamisli, tudi na ptujskem odru še
veliko povedati.
Tokratno predstavo je financi-
ralo Gledališče Ptuj ob podpori
Študentske organizacije univerze
in Zavoda za odprto družbo, h
kateri od naslednjih pa bo moralo
kakšen tolar primakniti tudi
državno Ministrstvo za kulturo.
Le tako bi lahko Ptuj dolgoročno
nudil možnost mlajši generaciji
slovenskih gledaliških ustvarjal-
cev in tako ptujskim in sloven-
skim gledalcem omogočil užiti tis-
ti segment kulture, ki ga doslej
niti v slovenskem prostoru ni bilo.
Milena Zupanli
Kulturni prazniki
po našilt obiinalt
PTUJ • Osrednja
prireditev bo drevi
Vprašanje, kako uskladiti
letošnje sovpadanje pustne so-
bote in kulturnega praznika, so
na Ptuju razrešili z organizacijo
osrednje kulturne proslave dva
dni pred kulturnim praznikom.
Prireditev, na kateri bodo pode-
lili oljenke Mestne občine Ptuj
in priznanja najvidnejšim ljubi-
teljskim ustvarjalcem, ki jih po-
deljuje Zveza kulturnih organi-
zacij Ptuj, bo torej že drevi ob
18, uri v Narodnem domu.
Ptujsko slovesnost bosta pri-
pravili tako kot običajno Zveza
kulturnih organizacij in Mestna
občina Ptuj. Slavnostna govor-
nica bo letos kustosinja Pokraj-
inskega muzeja Ptuj Marjeta
Ciglenečki. Priznanja in plakete
najvidnejšim predstavnikom
ljubiteljske kulture bo podelil
predsednik ZKO Ptuj Franc
Lačen, predstavniki občine pa
bodo izročili posebna priznanja,
oljenke in veliko oljenko. Veli-
ko oljenko, najpomembnejše
priznanje za dosežke in uvelja-
vitev v kulturi, je ptujski mestni
svet letos namenil profesorju
glasbe Antonu Horvatu, ravna-
telju Glasbene šole Ptuj in diri-
gentu ptujske pihalne godbe.
Zupan se je odločil podeliti ol-
jenke zborovodji Jožetu Derni-
koviču iz Cirkulan in Ivo Ciani-
ju z Radia Ptuj. Spominska priz-
nanja občine bodo prejeli fol-
klorist Franc Kolarič iz Mar-
kovcev, ptujska likovnica Rozi-
na Šebetič in folklorist Janko
Jerenko iz Lancove va§i.
Letos bodo več kulturnih pri-
reditev kot lani pripravili tudi
po drugih občinah in manjših
krajih. V Zavrču nameravajo
obeležiti kulturni praznik s
srečanjem otroških lutkovnih
skupin že danes, v petek, 7. fe-
bruarja, pa bodo kulturne slove-
snosti na Destrniku, in v Ki-
dričevem. V Skorbi se bodo po-
svetili kulturi na sam praznik,
torej v soboto.
MZ
VIDEM #
Prireditve ob
kulturnem prazniku
v krajevni skupnosti Podleh-
nik bo osrednja proslava ob kul-
turnem prazniku v četrtek, 6. fe-
bruarja, ob 16. uri v avli osnov-
ne šole. Pripravljata jo Prosvet-
no društvo Podlehnik ter učitel-
ji in učenci osnovne šole. Nasto-
pili bodo pevski sekstet in god-
ba na pihala prosvetnega
društva ter recitatorji in pevci
osnovne šole Martina Koresa
Podlehnik. Slavnostni govornik
bo ravnatelj osnovne šole Slav-
ko Fric. V petek 7. februarja pa
bo v osnovni šoli še posebna slo-
vesnost, ki ji bodo namenili dve
šolski uri. Ob 7.30 pripravljajo
kviz o slovenskem jeziku, slove-
snost pa bodo končali s kultur-
nim programom.
V	Vidmu bo osrednja proslava
ob kulturnem prazniku v petek,
7. februarja, v zgornji avli
osnovne šole. Že dopoldan bo
proslava namenjena učencem,
popoldan ob 18. uri pa za odras-
le. V kulturnem programu bodo
sodelovali učenci osnovne šole,
ki bodo peli in brali, ter tambu-
raši in pevci Kulturnega
društva Franceta Prešerna.
Slavnostni govornik bo član
občinskega odbora za prireditve
Janko Kozel.
JB
VITOMARCI • Ob
kulturnem prazniku
KUD Vitomarci v KS Sv. An-
draž pripravlja ob 8. februarju
proslavo v počastitev slovenske-
ga kulturnega praznika. Ta bo v
petek, 7. februarja, ob 18. uri v
kulturnem domu v Vitomarcih.
V	kulturnem programu se bo
predstavila recitatorska skupina
ter mali in veliki tamburaši, S
pesmijo bo prireditev popestril
ženski pevski zbor KUD Vito-
marci. Prisotnim bo govoril
podžupan občine Destmik -
Trnovska vas Boris Toš.
Zagnanci v KUD pa že raz-
mišljajo o organizaciji priredi-
tev ob 700-letnici kraja Vito-
marci.
Zmago Šalamun
SV. TROJICA #
Proslava ob
kulturnem prazniku
v petek, 7. februarja, ob 19, uri
pripravlja KUD Ernesta Goloba
Petra od Sv, Trojice v kultur-
nem domu proslavo v počastitev
slovenskega kulturnega prazni-
ka.
Uvod v proslavo pripravljata
OŠ Sv. Trojica z recitacijami in
odrasli pevski zbor. V nadalje-
vanju se bodo predstavili gostje
iz Kulturnega društva Kaj iz
Zlatar Bistrice iz sosednje
Hrvatske. Predstavili se bodo s
tamburaši in mešanim pevskim
zborom. Program bo povezoval
Stanislav Klampfer iz KUD Sv.
Trojica. Po končani prireditvi
bo družabno srečanje z gosti.
Člani KUD Ernesta Goloba
Petra od Sv, Trojice se bodo
predstavili s svojim programom
v Zlatar Bistrici konec aprila, V
tem kulturno-umetniškem
društvu redno delujejo štiri sek-
cije: folklorna, ljudski pevci,
področni odbor radijske Delav-
nice znancev, ki ima okrog 30
članov, in ansambel Štajerski
odmev.
Zmago Šalamun
SVETA ANA #
Srečanje kulturnih
delavcev občine
Lenart
Lenarško kulturno življenje
odlikuje ljubiteljstvo, ki je tudi
sicer na slovenskogoriškem
podeželju prevladujoča oblika
ustvarjalnosti. Po veliki krizi
zdaj v društvih uspešno nadal-
jujejo tradicijo, vse več pa je no-
vih oblik in vsebin kulturnega
ustvarjanja. To je pred
letošnjim kulturnim praznikom
povedala tudi predsednica
občinske ZKO Marija Šauperl
in dodala, da so z nekaterimi
prireditvami dodobra razgibali
življenjski utrip Lenarčanov.
To velja zlasti za prvi kulturni
maraton, ki ga bodo nadaljevali.
Pred letošnjim kulturnim
praznikov bo na šolah in po kra-
jevnih skupnostih veliko prire-
ditev. Osrednja občinska slove-
snost bo pri Sveti Ani jutri
zvečer, 7, februarja, ob 18, uri.
Kulturni program pripravljajo
člani domačega društva. To bo
hkrati letošnje srečanje kultur-
nih delavcev občine Lenart, na
katerem bodo podelili posebna
priznanja ZKO. Za delo v
društvih jih bodo dobili nekate-
ri dolgoletni organizatorji in iz-
vajalci prireditev, spomnili pa
so se tudi skupin. Tako so
letošnji dobitniki priznanj Fol-
klorna skupina Jurovski Dol,
Jože Dvoršak iz istega društva,
Slovenskogoriški oktet pod
vodstvom Alojza Peserla iz Len-
arta, Zmago Kokol, Konrad
Krajnc (lastnik vse bolj uvel-
javljene galerije in likovne šole
v Lenartu, sicer pa tudi sam li-
kovni umetnik in organizator),
Alfred Pirher, Vlado Čuček,
Marija Karo, Feliks Sužnik,
dramska skupina KUD Sveta
Ana in Majda Salajster iz istega
društva, medtem ko so se Tro-
jičani spomnili starejših sodel-
avcev, amaterskih igralcev in
sodelavcev Janeza Miniha in za-
koncev Tinke in Ernesta Mlina-
riča. Posebno priznanje ZKO
Slovenije pa bo dobil Franc
Bratkovič iz Cerkvenjaka.
Po osrednji proslavi in pode-
litvi priznanj se bodo lenarški
kulturniki in njihovi prijatelji
jutri zbrali še na družabnem
klepetu v gostišču Milana Edra,
pevovodje MPZ Obrtnik iz
Lenarta.
M, Toš
ORMOŽ / KONCERT DEKLIŠKE TAMBURAŠKE SKUPINE
Nasmelt je premagal tremo
v soboto zvečer so se s prvim samostojnim koncetrom
predstavila dekleta tamburaške skupine pod vodstvom
Maje Frangež. Kot gost večera je nastopil klarinetist
Rado Munda, poslušalce pa je skozi glasbeni večer vodila
Vesna Danilovič. V prvem delu koncerta so dekleta pred-
stavila slovenske in hrvaške narodne, v drugem delu pa
ušesu prijetne modeme pesmi - tokrat jim je pri
spremljavi pomagal tudi Izidor Lah.
Ohranjanje tamburaške dejav-
nosti v Ormožu je pred dobrima
dvema letoma v svoje roke vzela
Maja Frangež in tako nadaljuje
tradicijo svojega deda, ki je
nekoč vodil ormoške tambu-
raše. Na njeno pobudo so se
dekleta, ki imajo rada glasbo,
pričela zbirati in vaditi igranje
zanje povsem novih instrumen-
tov. Skupina se je oblikovala kar
sama po sebi, saj se mlade glas-
benice družijo tudi brez tambu-
rice in so plfijateljice. Večina jih
še gloda osnovnošolske klopi,
nekaj pa jih obiskuje 1, letnik
srednje šole. Vseh skupaj je 15,
Čeprav so imele osnovno glas-
beno izobrazbo in predznanje,
tamburice ni igrala še nobena,
tako da so se morale učiti od
začetka. Sprva so igrale narodno
glasbo, ker je precej lažja od za-
bavne ali klasične. Kasneje pa
so po intenzivnih vajah lahko
pričele s težjimi skladbami. Te
so puncam še bolj všeč.
Maja je povedala, da igrajo na
tako imenovane slavonske in-
strumente, ki imajo po šest
strun. Najmanjše so bisernice,
nato brači, bugarije in berda za
spremljavo. Prve instrumente
so dobile podarjene od kultur-
nega društva Velika Nedelja,
nekaj pa so jih kupili s pomočjo
občine. Večina instrumentov je
v bolj slabem stanju, zato denar
od vstopnic namenjajo za nakup
novih instrumentov.
Ognjeni krst so doživela dek-
leta lani, ko so se predstavila na
državnem srečanju tamburaških
skupin v Ajdovščini, Za svoj
nastop so dobile zelo pozitivne
kritike in vzpodbudo za na-
daljnje delo. Letos bo državno
srečanje v Gorišnici in zanimivo
bo slišati, kakšne bodo tokrat
ocene strokovnjakov. Dekleta
pravijo, da so ogromno znanja
pridobila na poletnih intenziv-
nih vajah v Strunjanu, S
pomočjo sponzorjev so združile
prijetno in koristno - dvakrat na
dan so vadile, seveda pa so si
privoščile tudi dovolj plavanja
in izlete. Pravijo, da jim pri nji-
hovem ukvarjanju z glasbo veli-
ko pomagajo starši, pa tudi
sponzorji, občina in osnovna
šola Ormož so pokazali veliko
posluha za dekliško tamburaško
skupino.
Zanimivo in prijetno je videti,
da se v tamburaški skupini zbe-
rejo tako mlada dekleta. Prese-
netljivo pa je, da jih uspešno
vodi komaj malce starejša go-
spodična. Maja Frangež obi-
skuje tretji letnik gimnazije in
srednjo glasbeno šolo v Maribo-
ru. Pravi, da o študiju glasbe za-
enkrat še ne razmišlja, zagotovo
pa bo nadaljevala igranje. Njen
delavnik je precej naporen. Do-
poldne je v gimnaziji, popoldan
pa v glasbeni šoli. Konec tedna
preživi v Ormožu in takrat ima-
jo tamburaške vaje. Pravi, da je
naporno, pa vseeno dela z vesel-
jem. Ukvarja se tudi s priredbo
skladb. Na začetku je bilo to
predvsem nuja, ker ni imela no-
benega notnega materiala. Sedaj
pa so ji priredbe v veselje, da
lahko vključi kak nov instru-
ment - citre, flavto. Dirigiranja
se uči na glasbeni šoli, in čeprav
je na tem področju še začetnica,
se ji zdi važno, da dekleta razu-
mejo njene gibe. Večkrat pa se
zgodi seveda tudi to, da Maja
sledi skupini in ne ona njej. Za-
nimivo je, da kljub majhni sta-
rostni razliki na vajah vlada red
in ni posebnih težav. Pred nas-
topom jih kdaj pograbi trema,
ampak Maja je rekla, da vedno
upa, da bo prevladal nasmeh, ne
trema.
viki klemonili
Dekleta imajo kljub svoji mladosti za seboj že veliko nas-
topov.	Foto: Hozyan.
Dekliško	tamburaško
skupino vodi Maja Frangež
TEDNIK -6. FEBRUAR 1997
KULTURA IZOBRAŽEVANJE - 11
SELA / JUBILEJ FOLKLORNEGA DRUŠTVA LANCOVA VAS
Plesaltem, pevcem in
mulilianiom Marollova listina
Med zimo in pomladjo, v spletu starih ljudskih šeg in na-
vad so minuli konec tedna na Sclih plesali, peli in igrali
člani Folklornega društva Lancova vas, trio Škorci, trio
Kurja koža in gostje iz Hrvaške - tamburaši KUD Mejaši.
V splet so nastopajoči povezali običaje ob godovanjih ne-
katerih svetnikov (začeli so z oktobrskim sv. Lukom in
končali s fašenkom), obudili veselje ob praznikih in obi-
skovalcem ponudili množico starih ljudskih pregovor in
napotkov.
Slišali smo, kdaj je treba na
polju sejati, kako napovedovati
vreme, poskrbeti, da kure koko-
dakajo in znesejo več jajc, pa
tudi kaj ženska sme in česa ne
sme postoriti ob kakem prazni-
ku. Ravno o ženskah je bilo to-
krat največ slišati, seveda nič v
slabi luči. In nekaterih starih na-
vad se v Lancovi vasi ljudje
"držijo" še danes.
Gostitelji iz FD Lancova vas
so prireditev ljudskega petja,
plesa in glasbe pripravili v
družbi gostujočih muzikantov.
Gledalci so bili navdušeni tudi
nad tamburaši z druge strani
meje, ki so nekaterim v dvorani
skorajda že ogreli pete, malo
pred koncem prireditve pa so se
pokazali občinstvu tudi domači
koranti. Kožuhe so si nadeli si-
cer dan prej, kot bi to smeli, toda
to le zaradi tega, ker je sekcija
korantov pri Folklornem
društvu Lancova vas praznovala
peto obletnico delovanja. Ob tej
priložnosti do dobili posebno
društveno priznanje in darilo
župana Franca Kirbiša. Pri-
ložnostna priznanja so prejeli
tudi nastopajoči gostje.
Predsednica Združenja fol-
klornih skupin Slovenije Nežka
Lubej pa je podelila FD Lanco-
va vas Maroltovo listino in ob
tem povedala, da si zaslužijo ve-
liko pohval za ohranjanje ljud-
skega blaga že skoraj 14 let. Po-
sebni plaketi ZKO Ptuj, podelil
ju je predsednik Franc Lačen, pa
sta prejela še dva Lancovljana:
Anica Svenšek in Ivan Malek.
Oba že vrsto let skrbita za ohran-
janje ljudskega petja in ljudskih
običajev, vse to pa sta znala pre-
nesti tudi na mlajše rodove. V
FD Lancova vas so povedali, da
so nanju izredno ponosni, kajti
marsičesa sta jih v zadnjih letih
naučila.
Tatjana Mohorko
TRNOVSKA VAS / VSAK MESEC IZIDE OBČINSKO GLASILO .
Z Ohianom so si bHije
Julija lani so prebivalci občine Destrnik - Trnovska vas na
dom dobili prvo številko občinskega mesečnika Občan.
Bil je dobrodošla informacija o delovanju občine in nje-
nih organov, v sliki in besedi pa so v njem prikazana aktu-
alna dogajanja iz vseh treh krajevnih skupnosti, ki tvorijo
to občino. 28. januarja je na pot odšla že sedma številka
Občana, ponovno v nakladi 1400 izvodov.
Zmago Šalamun, vršilec
dolžnosti odgovornega uredni-
ka, tudi redni dopisnik v Tedni-
ku, pove, da so na občinskem
svetu predlagali uredniški odbor
predstavnikov krajevnih skup-
nosti Destrnik, Trnovska vas in
Sv. Andraž. Potrdili so ga šele ob
izdaji četrte številke glasila,
Šalamun je v prvih številkah
moral največ novinarskega dela
opraviti kar sam. Sproti je pri-
pravljal teme stalnice, ki so se do
danes že dobro uveljavile v časo-
pisu, pri tem pa si je moral poi-
skati še katerega od novih sodel-
avcev. Vse je potem bilo odvisno
od denarja, ki ga je uredniški od-
bor imel na razpolago, zato so se
tudi pri trojiškem tiskarju Štra-
klu odločili za tiskanje večjega
formata časopisa, ki je mnogo
cenejši.
Šalamun po šestih mesec ust-
varjanja Občana pravi: "Občin-
ski svet se je za glasilo odločil
predvsem zaradi potrebe po
uradnih objavah, ki so v javnih
razpisih občutno predrage. Tako
smo v lanskih šestih številkah
ŠOLSKI
ZVONEC
oš OLGE MEGLIČ •
Učenci bodo skupaj z
mentorji pripravili literarni
večer^ lastne ustvarjalnos-
ti. Pričel se bo v četrtek, 6.
februarja, ob 18. uri.
OŠ JURŠINCI • Učenci
se že dolgo veselijo nove
računalniške učilnice, ki jo
bodo uradno predali na-
menu v petek, 7. februar-
ja, ob 12.30.
objavili precej razpisov in obve-
stil krajevnih skupnosti. Nismo
sm.o se preveč ukvarjali z izbiro
imena časopisa, saj je po delov-
nem programu obveljalo kar ime
Občan in tudi nismo iskali dru-
gega. Sam sem pripravil odlok o
izdajanju glasila in program za-
snove - vse to je potem sprejel
občinski svet; ta me je tudi ime-
noval za vršilca dolžnosti odgo-
vornega urednika. Potem je bilo
potrebno naredid nek koncept,
kako bo časopis izgledal, kaj bo v
vsaki številki vseboval poleg
sprotnega dogajanja po vsej
občini. Obrnil sem se na mnoge
naslove naših ljudi, od koder
včasih dobimo kakšen članek o
delu katerega od društev, vendar
je potrebno marsikoga za pisanje
prevečkrat poklicati. Zagotovo
imamo sedaj premalo zanimi-
vosti iz vasi, čeprav redno v vsa-
ki številki v obliki fotozapisa ob-
javimo zanimivosti iz naravne in
kulturne dediščine naših krajev;
to je delo Danila Muršeca. Več
bi morali pisati komentarjev, in-
tervjujev, saj imamo v vsaki šte-
vilki le en pogovor s kom od vo-
dilnih in znanih ljudi v naši
občini. Tudi za sprotne informa-
cije občanom in svetovanje
skrbimo, jim posredujemo kme-
tijske nasvete, kulturne novičke
in nekaj kritike, tako da v našem
mesečniku vse le ni napisano v
pozitivni luči. Ponavadi se tru-
dimo, da predstavimo obe vi-
denji, da lahko potem bralec iz
članka izlušči tisto resnično. V
uredništvu imamo še zmeraj ve-
liko idej, seveda pa je na nas,
kako jih bomo pripeljali do ure-
sničitve."
Za kratek čas in razvedrilo so v
Občanu poskrbeli tudi za
otroške prispevke osnovnošol-
cev in križanke, ponavadi na-
gradne, ki jih pripravlja lektori-
ca glasila Bojana Kolenko. Poleg
Kolenkove so v uredništvu še
Smiljan Hrastar, Marjan Potrč
in Franci Krepša. Na črno-belih
straneh je veliko fotografij in re-
klamnih sporočil. In v občini
Destrnik - Trnovska so vas pre-
pričani, da bo Občan še naprej
dobrodošel na naslovih vseh go-
spodinjstev.
Tekst in fotografija:
Tatjana Mohorko
Občinsko glasilo pripravlja Zmago Šalamun, sicer
tudi Tednikov dopisnik
PTUJ / NA GIMNAZIJI ASISTENT ZA FRANCOSKI JEZIK
Za več/e znai^
frantoskega jezika
14. FEBRUARJA INFORMATIVNI DAN IN PREDSTAVITEV FRANCIJE
Ko se je pred nekaj leti v Ptuju mudil francoski ambasa-
dor (v Ptuj so ga pripeljali dnevi francoske kuhinje v res-
tavraciji Ribič), se je srečal tudi s predstavniki nekaterih
ptujskih podjetij, ki sodelujejo s Francijo. Čeprav obseg
gospodarskega sodelovanja ni velik, je vendarle pomem-
ben pri uveljavljanju ptujskega prostora na tujem. Spod-
budno pa je, da se vedno bolj širi. Pri tem pa lahko poma-
gajo tudi mladi, ki se na ptujski gimnaziji učijo francoske-
ga jezika. V prvem letniku jih je 50, v drugem prav tako, v
tretjem 16 in v četrtem 18. Poznavanje jezikov postaja
namreč vedno večja potreba tega časa, kije za deželo, kot
je Slovenija, še toliko pomembnejše.
Kakovostno znanje tujih jezi-
kov pa je tudi projekt na državni
ravni, ki ga uresničuje ministrst-
vo za šolstvo in šport, da bi
povečali jezikovno kompetenco
ne samo slovenskih učencev,
temveč tudi učiteljev. To je pri-
peljalo v Slovenijo tuje asistente.
V tem šolskem letu slovenskim
profesorjem francoščine pomaga
pri poučevanju sedem mladih
francoskih asistentov, ki delajo
na gimnazijah v Ljubljani, Ško-
f)i Loki, Novem mestu. Novi
Gorici, Tolminu, Mariboru,
Ptuju, Kopru in Piranu. Njiho-
vo delo poteka v okviru progra-
ma, ki ga je ministrstvo za šolst-
vo in šport pripravilo skupaj s
francosko ambasado. Predvsem
naj bi v pouk francoščine po-
skušali vnesti čim več komuni-
kacije. Poleg tega, da učiteljem
pomagajo pri poučevanju jezika,
učencem predstavljajo tudi kul-
turo države, iz katere prihajajo.
Po programu imajo asistenti še
možnost, da vodijo druge aktiv-
nosti (urejanje glasil, vodenje
dramskih krožkov, literarnih
večerov in podobnega), ki prav
tako vodijo k poglabljanju in
utrjevanju jezikovnega in širšega
znanja.
S pomočjo francoskih asisten-
tov naj bi se francoščina, ki jo je
"ubilo" usmerjeno izobraževanje,
znova vrnila v slovenske šole -
ne samo v srednje, tudi v osnov-
ne. Kot asistenti v Sloveniji de-
lajo ljudje, ki so večinoma
končali študij francoščine. Pro-
gram tujih asistentov je bil v Slo-
veniji uveden pred tremi leti na
pobudo ministrstva za šolstvo in
šport. V prihodnjih letih se bo
število tujih asistentov v Slove-
niji še povečalo, v dveh letih celo
podvojilo. V tem času pa naj bi
se tudi že pokazali prvi rezultati
dela asistentov.
Na ptujski gimnaziji pomaga
pri učenju francoskega jezika
profesorici Jasni Regent v tem
šolskem letu 24-letni asistent iz
majhnega mesta v pokrajini
Vandee na zahodu Francije Be-
noit Boudand. V Slovenijo ga ni
"pripeljala" vojna kot druge,
temveč slike s papeževega obiska
v Sloveniji, ki jih je videl pri pri-
jatelju v Avstriji. Takrat si je re-
kel, da bi rad videl in spoznal
Slovenijo, ki se mu je zdela zani-
miva dežela. Kot prebivalec
manjšega kraja si je tudi želel, da
bi delal v manjšem kraju, čeprav
so ga želeli zadržati v Ljubljani.
Rad je sredi narave, rad pešači in
kolesari. V novo okolje se je
odlično vživel, sprejeli so ga zelo
dobro. Že kmalu je ugotovil, da
so ljudje na vzhodu Slovenije ve-
liko bolj odprti kot na zahodu.
Zelo dobro se razume tudi s pro-
fesorskim zborom. Po nekajme-
sečnem delu v ptujski gimnaziji
je tudi že ugotovil, da so dijaki
pri nas veliko bolj disciplinirani
kot v Franciji. Šolo jemljejo re-
sneje in imajo več spoštovanja
do profesorjev, včasih so celo
preveč zadržani.
Benoit Boudand dela v tem
šolskem letu prvič kot asistent,
prej je delal drugje. V štirih me-
secih se je po njegovi oceni nare-
dilo precej, mogoče- niti ni
pričakoval, da se bo toliko. V
tretjem letniku je znanje franco-
skega jezika že tolikšno, da se di-
jakinje Suzana Kramberger, Ma-
teja Breg in Andreja Cafuta z
njim že brez posebnih težav po-
govarjajo in tako sproti preverja-
jo in utrjujejo pridobljeno znan-
je francoskega jezika. Skupaj z
njim pripravljajo časopis, ki bo
izšel ob koncu šolskega leta sku-
paj z angleškim delom. Pouk je-
zika je s francoskim asistentom
veliko zanimivejši, saj veliko
pove tudi o Franciji in odgovore
na vsa vprašanja dobijo iz prve
roke, pravijo.
Njihov skupni projekt bo tudi
priprava gradiva oziroma pred-
stavitev Francije na dnevu
odprtih vrat, ki bo 14. februarja,
ko bo tudi informativni dan za
vse tiste, ki se bodo jeseni vpisali
v srednjo šolo. Želijo si, da bi jih
tega dne obiskalo čim več mla-
dih, predvsem pa tisti, ki jih za-
nima učenje francoskega jezika.
Tudi to je ena od oblik populari-
zacije oziroma širjenja franco-
skega jezika, ki ga poglabljajo
tudi študijska potovanja v Fran-
cijo. Novo bo v jeseni, na
začetku novega šolskega leta.
Profesorica Jasna Regent si že
dolgo tudi prizadeva, da bi nave-
zali stike s kakšno od francoskih
šol in v okviru tega pričeli tudi
redno izmenjavo dijakov. Zave-
da pa se, da bo to zelo težko, že
zaradi zanimanja iz drugih
dežel, veliko večjih, kot je Slove-
nija, ki se mora iz dneva v dan
dokazovati.
MG
Benoit Boudand z dijakinjami in profesorico Jasno
Regent.	Foto: M. Ozmec
Zaljubifeni iabet
Lutkovna skupina Pika iz
Lenarta deluje že devetnaj-
sto leto in večina članov
igra vse od začetka. V petek
zvečer so v lenarškem domu
kulture premierno uprizo-
rili predstavo Zaljubljeni
žabec, kjer so znova potrdi-
li uigranost skupine. Njiho-
vo igranje je namreč zelo
dodelano.
V igri so nastopili Kristina
Taravnekar (žabec), Srečko Pav-
lič (pujs), Zdenka Hren (zajec)
ter Darka Zaklešek (račka). Tudi
tokrat so si lutke izdelali člani
skupine pod vodstvom Slavka
Rakuša. Glasbeni del predstave
sta dopolnila Tinka in Srečko
Pavlič.
Utrinek s predstave
Na petkovi predstavi pa so do-
kazali, da lutkovno gledališče ni
samo za otroke, saj je bila večina
obiskovalcev odraslih.
MS
12 . NASI KRAJI IN LJUDJE
6. FEBRUAR 1997- TEDNIK
PTUJ/ SLOVENSKA IN MARIBORSKA TURISTIČNA PRIZNANJA
Povezovanje za skupno korist vseh
v poročni dvorani Mestne hiše v Ptuju je bila v ponedel-
jek slovesnost ob podelitvi priznanj Turistične zveze Slo-
venije in Mariborske turistične zveze, ki sojo organiza-
torji povezali z začetkom ptujskih pustnih prireditev.
Udeležili so se je prejemniki priznanj, okrog 40 jih je,
župani občin z območja delovanja Mariborske turistične
zveze, državni sekretar za turizem Peter Vesenjak, glav-
ni tajnik Turistične zveze Slovenije Alojz Šoster in drugi.
Prejemnike priznanj je naj-
prej pozdravil in jim čestital za
dosedanje delo na področju raz-
voja turizma predsednik Mari-
borske turistične zveze Anton
Rous. V imenu gostiteljice,
mestne občine Ptuj, je govoril
župan dr. Miroslav Luci in
predstavil ptujska prizadevanja
v turističnem razvoju po petem
priznanju za najbolj urejeni tu-
ristični kraj v Sloveniji.
Ptujčani pričakujejo še šestega,
teh priznanj pa ne bi bilo brez
ljudi, ki so temelj razvoja turiz-
ma na nekem območju. Posebej
je pohvalil odločitev Maribor-
ske turistične zveze, ki se je
odločila za podelitev priznanj v
Ptuju in s tem presegla lokalne
okvire delovanja. Bližina Mari-
bora je pomemben dejavnik raz-
voja turizma tudi na Ptujskem.
Mariborska turistična zveza
je s pisnimi, zlatimi, srebrnimi
in bronastimi priznanji nagra-
dila posameznike, gostinske lo-
kale in turistična društva za nji-
hov prispevek pri razvoju turiz-
ma. Podelili so 19 pisnih priz-
nanj, pet bronastih, šest
srebrnih in eno zlato priznanje.
Z območja bivše občine Ptuj so
priznanja prejeli Radoslava
Roškar, Valentin Zamuda, Mar-
ta Cigula, Ingrid Ivanuša, Anica
Čelan in Anica Dernikoviči
Priznanja v Ptuju je podelila
tudi Turistična zveza Slovenije.
Glavni tajnik Alojz Šoster je ob
tej priložnosti povedal, da bo
Slovenija kljub drobtinici, ki jo
predstavlja v svetovni turistični
pogači, vedno zanimiva za turis-
te, ki iščejo raznoliko ponudbo,
neokrnjeno naravo, prijazen
sprejem in gostoljubnost. Šta-
jerski turistični delavci so doslej
že večkrat dokazali svojo gostol-
jubnost. Zlati znak Turistične
zveze Slovenije s priznanjem sta
prejela Krešimir Čabrian, di-
rektor podjetja Pohorje iz Mari-
bora, in motel Vindiš iz Lenar-
ta, srebrnega trgovska hiša Mer-
cator - Modna hiša Maribor,
Smučarski klub Branik Maribor
in Terme Ptuj za stalna prizade-
vanja pri dvigu ravni turističnih
storitev in investicijska vlagan-
ja, bronasti znak s priznanjem
pa KPC Narodni dom Maribor
in trgovska hiša Merkur iz Ma-
ribora.
V imenu dobitnikov priznanj
se je zahvalil Krešimir Čabrian.
"Turizem ne pozna meja, ne
občinskih, republiških in držav-
nih. Mariborska turistična zve-
za je naredila korak v prostor. V
turizmu lahko uspemo samo
združeni. Gre za združevanje, ki
ne pomeni konkurenčnosti,
temveč oplojevanje vseh nas, ki
prinaša skupno korist." Dobit-
nikom priznanj je čestital tudi
državni sekretar za turizem Pe-
ter Vesenjak. Udeleženci slove-
snosti ob podelitvi priznanj so v
ponedeljek obiskali tudi ptujsko
pustno karnevalsko dvorano in
se v živo prepričali, da tako kot
v Ptuju ne pustujejo nikjer v
Sloveniji.
MG
Prejemniki priznanj s Ptujskega v družbi ptujskega župana dr.
Miroslava Lucija in predsednika Mariborske turistične zveze
Antona Rousa (od leve proti desni): Valentin Zamuda, Ra-
doslava Roškar, Anica Čelan, župan dr. Luci, Anica Dernlk-
ovlč, Marta Cigula, Ingrid Ivanuša In Anton Rous. Foto: M.
PTUJ / POGOVOR Z VEČKRATNIMI
KRVODAJALCI
Za vedno zapi-
sani humanosti
Krvodajalci - rekorderji: (od leve) Kari Furek, Drago Sedmak,
Vinko Brumec In Oskar Šturm.	Foto: Kosi
Kari Furek iz Dražencev je
krvodajalec od leta 1961,-
doslej je kri daroval že 89
krat.
"Krvodajalstvo mi pomeni ve-
liko, moja kri rešuje življenja.
To je humanost do človeka, da
mu pomagaš, ko potrebuje
pomoč. Diploma, ki sem jo pre-
jel ob 130-letnici Rdečega križa
v Sloveniji, je zame veliko zado-
voljstvo. Tudi v bodoče ostajam
krvodajalec. Mladim pa bi pri-
poročil, da bi se prav tako
odločili za krvodajalstvo."
Drago Sedmak iz Ptuja je
krvodajalec že več desetle-
tij, začel je v šestdesetih le-
tih. Doslej je kri daroval 86
krat. Za krvodajalstvo se je
odločil iz čisto humanitar-
nih razlogov.
"Če lahko kako pomagam
sočloveku, je to mogoče s krvjo.
Diploma predstavlja nadaljnjo
zavezanost tej dejavnosti. Krvo-
dajalec bom ostal, dokler mi bo
omogočalo zdravje. Res pa je, da
družba danes ni več tako na-
klonjena krvodajalstvu kot
nekoč, tudi zaradi privatizacije.
Mislim, da to ni prav, med nami
bi moralo biti več solidarnosti.
Kri je nenadomestljiva in se je
ne da sintetično ustvariti."
Vinko Brumec je rekorder
med ptujskimi krvodajalci,
kri je daroval že 109 krat.
"Naša kri rešuje življenja, zato
pozivam mlade, da nadaljujejo
naše humano delo. Krvodajalci
smo bili in smo še vedno pri-
pravljeni pomagati, če je to po-
trebno. Moralna podpora krvo-
dajalstvu je popustila, podobno
kot na drugih področjih življen-
ja in dela v Sloveniji. Tako so v
nekaterih trenutkih bolj zas-
lužni tisti, ki si tega sploh ne zas-
lužijo. Tisti, ki je življenje ohra-
nil, je verjetno bolj zaslužen kot
nekdo, ki je akcijo organiziral.
Morda pa se motim. Doslej sem
daroval okrog 40 litrov krvi. Di-
ploma je priznanje, ki mi bo go-
tovo veliko pomenilo."
Oskar Šturm iz Ptuja je kri
doslej daroval 95 krat.
"Menim, da bi moral vsak člo-
vek v življenju nekaj koristnega
narediti za človeka. Jaz sem se
odločil za krvodajalstvo. Vsem
bi priporočil, da se odločijo za to
humano aktivnost, še posebej se-
daj, ko so zaradi prometnih nes-
reč potrebe po krvi velike. Malo
pa sem zadnje čase nezadovoljen
z odnosom vodstva bolnišnice
do krvodajalcev, ker so nam uki-
nili tradicionalno malico in jo
nadomestili s tako imenovanimi
lunch paketi. Pa tudi število del-
avcev na transfuzijskem oddelku
nameravajo zmanjšati. Vse to bo
prav gotovo negativno vplivalo
na odnose med nami in oddel-
kom ter vodstvom bolnišnice."
MG
Nekateri v Sloveniji tolikokrat
uporabljajo besedo "enotnost",
ko poskušajo dokazati moč in
utemeljenost svojih političnih
opredelitev in odločitev, da pos-
taja vse skupaj že sumljivo.
Trdno "enotni" so pomladniki,
maksimalno "enotna" naj bi bila
vladajoča koalicija, "enotni" so
znotraj posameznih strank. Pa je
res tako?
Puckov izstop iz poslanskega
kluba SKD je pravzaprav samo
na najbolj drastičen način opo-
zoril, da je z "enotnostjo" znotraj
Peterletove stranke Slovenskih
krščanskih demokratov nekaj
narobe. Stranka se je sicer "eno-
tila" na kongresu tik pred volit-
vami, vendar pa nekateri ta kon-
gres bolj pojmujejo kot poskus
"discipliniranja" drugače mis-
lečih in združevanje nemo-
gočega. Stranka med svojimi vo-
hvci in glavnimi političnimi
konkurenti ni znala (ali ni hote-
la) afirmirati svojega štiriletnega
sedenja v vladajoči koaliciji. Na-
mesto tega se je odločila za
obračun z nekaterimi, ne vsemi,
akterji koalicijskega sodelovan-
ja, zlasti z ministroma Dežela-
kom in Umkom, čeprav se ve, da
je bil odločilen člen v sodelovan-
ju med SKD in LDS predsednik
Peterle. S tem, da se je Peterle
odločil za "problematiziranje"
tega sodelovanja in ko je (po vo-
litvah) tako rekoč čez noč postal
najbolj skeptičen do povezovan-
ja desnih in levih sil v Sloveniji,
je zapravil velik del svoje in
strankine avtentičnosti in pre-
pričljivosti.Vsekakor je škoda,
da v SKD niso že takoj po volit-
vah poskušali natančneje ugoto-
viti, kaj vse jih je pokopalo na
zadnjih volitvah. Takšna analiza
bi zagotovo pokazala, da sodelo-
vanje v koaliciji samo po sebi ni
glavni in usodni vzrok za volilni
neuspeh.
Krivca za to bi lahko prej iskali
v nenačelnosti in nedoslednosti,
ki sta bila vsa štiri leta značilnost
sodelovanja SKD v vladi. V
stranki se zagotovo takšni vse-
stranski analizi ne bodo mogli
izogniti, čeprav je predsednik
Lojze Peterle takoj po volitvah,
ko je bil soočen s posameznimi
zahtevami za ugotavljanje svoje
odgovornosti, izjavil, da za
takšno analizo čas neposredno
po volitvah (ko gre za vrsto aktu-
alnih opravkov v zvezi s sestavl-
janjem vlade in konstituiranjem
parlamenta) ni najprimernejši.
Morda je trenutne razmere v
slovenski krščanski demokraciji
še najbolj zaznal poslanec dr.
Marijan Schiffrer, izseljenec iz
Argentine, ki je bil v državni
zbor izvoljen na listi SKD.
"Naša krščanska demokracija," je
dejal Schiffrer, "je bila doslej
preveč pragmatična. Stranka
mora v slabem in dobrem, torej
vedno, spoštovati svoj program
in svoja načela. V tem smislu se
bo morala SKD, ki je zdaj v opo-
ziciji, poglobiti vase, opraviti
notranje čiščenje. Oceniti bi mo-
rala, kaj je doslej naredila naro-
be, in iz tega potegniti potrebne
sklepe.Edino, kar je pomembno,
je ideja, vse drugo je nekaj post-
ranskega.Če stojim za svojo ide-
jo, me ljudje spoštujejo, če pa za-
radi različnih okoliščin naredim
odklon, potem je konec. /.../ De-
lamo kompromise malo na levi,
drugič spet na desni. To ljudje
takoj opazijo in stranka na ta
način postane nepredvidljiva, ne
veste več, kaj bo naredila jutri.
In ljudje tega ne marajo. Če sem
v stranki, hočem točno vedeti,
kaj bo stranka jutri naredila, ne
da bi o tem kogarkoli vprašal,
ker vem, da bo v tem primeru
reagirala samo tako, ker je to
stranka. Vsekakor želim, da bi se
ta stranka zdaj znotraj notranje
očistila."
Nekdanji podpredsednik SKD
Janko Deželak je na pripombo
nekega novinarja, da nekateri
politični analitiki v zadnjem
času napovedujejo, da bo SKD
razpadla ali pa se morda celo
sama ukinila, odgovoril, da si
želi, da bi se vsi tisti, ki tako go-
vorijo, motili. "Če bomo želeli
soočanje različnih mišljenj in
političnih smeri ter spodbujali
pogovor z namenom sintetizirati
generalno politično linijo SKD,
potem ni bojazni, da ne bi v
stranki ponovno združili vseh
tistih, ki so v zadnjih letih
začasno stopili na stran. Če
bomo tako ravnali, bomo ravnali
modro. Če pa bo zmagala druga
možnost, izključevanje in etike-
tiranje, potem se sedanji SKD in
njenemu vodstvu ne piše dobro."
Janko Deželak polemizira tudi
s sedanjo "radikalizacijo" stališč
in politike SKD. "Glede na veli-
ko večino političnih analiz, na-
rejenih v zadnjih sedmih letih,
smo Slovenci v glavnem nekon-
fliktne politične osebnosti, želi-
mo si zmerne politike in na kon-
senzualni način reševati odprta
vprašanja in večinsko ne mara-
mo ekstremizma, pa naj prihaja
z leve ali desne."
Pri Združeni listi socialnih de-
mokratov, ki je prav tako kot
SKD velika poraženka lanskih
volitev, so sicer takoj po volitvah
napovedali "temeljito" analizo
svojega volilnega neuspeha,
predsednik Janez Kocijančič pa
je to povezal tudi z razpravo o
svoji odgovornosti. Vendar pa se
zdaj tudi v ZLSD ukvarjajo
predvsem z "aktualnimi
vprašanji", pri čemer pa vselej
ravno ne poskrbijo za ohranjanje
svoje identitete in za temeljito
pojasnilo v zvezi s svojimi posa-
meznimi koraki. Tako so zaleta-
vo (in kot skoraj edino mogoče)
proglašali svojo pot v "čvrsto
opozicijo", da bi se zdaj znašli v
"čvrsti vladajoči koaliciji". Mo-
dra politika pač ne daje katego-
ričnih izjav, ker ji le-te lahko
samo škodijo. Prav tako so s stra-
ni ZLSD izostah jasni odgovori
na vprašanje, kaj pomeni dejst-
vo, da s svojimi ministri zaseda
resorje, kot so obrambno mi-
nistrstvo, za evropske zadeve itd.
Ravno v zvezi z nekaterimi kon-
kretnimi vprašanji s teh področij
je imela namreč ZLSD drugačna
stališča kot LDS. Ali to pomeni,
da ZLSD zdaj od njih odstopa
ali pa gre morda za spremembe
usmeritev LDS?
Očitno takšna in podobnž
vprašanja znotraj stranke nisc
razčiščena. Tako dr. Ciri
Ribičič, nekdanji predsednik t(
stranke in njen sedanji poslanec
piše, da je vstop v vlado dr. Jane
za Drnovška "tvegano podjetje
Kaj pomaga močan položa
ZLSD v šibki vladi, ki bo 1'
težko dočakala naslednje redn«
voliteve? Toliko bolj, ker gre z:
zavezništvo z zelo močno libe
ralno stranko, stranko, ki v mno
gočem zanika del socialdemo
kratskega programa, prizade
vanje za družbo, zgrajeno na so
cialni pravičnosti in solidarnos
ti." Ribičič misli, da lahko pome
ni vstop v vlado "za stranko, I'
ni bila uspešna na volitvah, tu^
njen labodji spev". Poudarj
tudi, da bi se bilo treba "namest
samozadovoljnega nasmihanj
ob težavah Peterletove SKD i
izključitvi Janševe SDS iz Soči«
listične internacionale zamisli
nad nizkimi rezultati, ki jih dt
sega ZLSD v javnomnenjski
anketah, in narediti načrt, kal^
bi na naslednjih državnozboi
skih volitvah ponovili vsaj rezU
tat iz 1992."
Jak Kopriv
TEDNIK -6. FEBRUAR 1997
OD TOD IN TAM - 13
ZABOVCI / SPRETNI PRSTI MARIJE JANŽEL
Pustni duhi in pisane rože
Devetdnevno pustno rajanje
na Ptujskem se je začelo. Že na
svečnico so skočili prvi koran-
ti, piceki, kopjaši, pokači,
jajčarice in še kdo. In ni je
maske ali lika, ki ne bi bila
okrašena s pisanimi trakovi ali
pantlji.
Ponekod v okolici Zabovcev
in Nove vasi pri Markovcih pa še
znajo izdelovati duhe, to je po-
sebne viseče okraske iz barvnih
papirnatih rož in trakov. Te
svojstvene vaške rokodelske
umetnosti se je od svoje mame
naučila tudi 43-letna Marija
Janžel iz Zabovcev 87 a, ki je od
novega leta dalje s sinom Deja-
nom, sosedi in prijatelji dolge
zimske večere prebila ob izdelo-
vanju papirnatih rož, duhov, ma-
lih duhov za korante in pisanih
trakov.
Kot pravi, so duhi včasih
služili le za gostije, dandanes pa
se skorajda spodobi, da krasijo
tudi pustne prireditve. Pa ne le
na vasi, tudi v mestu visijo, saj
že dolga leta v času pusta krasijo
glavne ptujske trge.
M. Ozmec
PTUJ / IZŠLA RESOLUCIJA VINOGRADNISKO-VINARSKEGA KONGRESA
Razvojne zakonitosti
vinogradniško-vinarske panoge
Od 4. do 6. decembra lani je bil v Portorožu v organizacifi Slo-
venske vinske akademije Veritas iz Pfuja prvi vinogradniško-vi-
narski kongres. V januarsko-ffebruarski številki mesečne revije
Veritas pa je izšla napovedana kongresna resolucija.
Gre za priročno knjižico s sklepi kongresa. V
resoluciji so strnjene bogate znanstvene, poljud-
noznanstvene in praktične razprave predavatel-
jev in drugih udeležencev prvega slovenskega
vinogradniško-vinarskega kongresa. Z vsebino
resolucije je dobila vinogradniško-vinarska pa-
noga vsebinske razvojne in gospodarske smerni-
ce za razvoj v prihodnjih letih. Prav tako kot
vsebina kongresa je tudi vsebina resolucije raz-
deljena na štiri samostojne tematske sklope;
obravnava torej vinogradništvo, vinarstvo,
trženje vin in vinski marketing ter panožno za-
konodajo. V resoluciji so kongresni sklepi v 14
vsebinsko ločenih točkah, v desetih točkah pa so
še vsebinsko strnjene razvojne zakonitosti pano-
ge, ki predstavljajo razvojne smernice sloven-
skih vinogradnikov in vinarjev.
Slovenska vinska akademija Veritas si bo ods-
lej skupaj z organizacijskim odborom kongresa
prizadevala, da se sprejeti kongresni sklepi ure-
sničijo v praksi. V obliki posebnih simpozijev, ki
bodo poudarili in analizirali posamezna razvoj-
na področja vinogradniško-vinarske panoge, pa
se bodo začele že tudi priprave za naslednji, dru-
gi vinogradniško-vinarski kongres.
JB
KIDRIČEVO / PRVA LETOŠNJA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Seiigalniia spet buri duhove
Na prvi letošnji, sicer pa 19. redni seji so se v četrtek, 30.
januarja, sestali svetniki občine Kidričevo. Za nemoteno
funkcioniranje občine, družbenih dejavnosti, komunalne
infrastrukture in za nadaljevanje lani začetih investicij
zlasti na področju cestne dejavnosti so do sprejema
letošnjega proračuna sprejeli sklep o začasnem financiran-
ju proračunskih potreb v letu 1997. Za letošnje leto niso
uspeli izdelati niti osnutka občinskega proračuna, saj do
seje še niso bila oblikovana republiška merila, pa tudi po-
samezni krajevni odbori še
Precej razprave je bilo ob
obravnavi osnutka odloka o or-
ganiziranju, izvajanju in načinu
podelitve koncesije za obvezno
lokalno gospodarsko službo o
pregledovanju, nadzorovanju in
čiščenju kurilnih naprav, dim-
nih vodov in zračnikov paradi
varstva zraka in varstva pred
požarom. Osnutek, ki je za
občane še kako pomemben, so
sicer sprejeli v predloženi obliki,
a različna mnenja svetnikov
kažejo na to, da bo ob javnem
razpisu za izbor koncesionarja
potrebno še kaj doreči. Nadzor
nad izvajanjem gospodarske jav-
ne službe je prevzel Občinski
urad občine Kidričevo, sicer pa
pričakujejo, da bo v primeru ne-
jasnosti, nezadovoljstva ali mo-
rebiti celo nepravilnosti imel več
dela Svet za varstvo uporabni-
kov javnih dobrin, ki je pri-
tožbeni organ s tega področja.
Sprejeli so tudi predlog odlo-
ka o načinu opravljanja gospo-
darske javne službe oskrbe s to-
plotno energijo iz daljinskega
ogrevanja na območju občine
Kidričevo in ga dali v dvome-
sečno obravnavo. Za izvajalca
gospodarske javne službe so
imenovali Komunalno podjetje
Ptuj, odlok pa podrobneje ureja
odnose med izvajalcem, odje-
malci oziroma uporabniki ter in-
vestitorji.
Ob obravnavi predloga pravil-
nika o zbiranju, transportu in
odlaganju komunalnih odpad-
kov v občini see je oglasil pred-
sednik stranke Zelenih Ki-
dričevega Branko Sabath. Kot že
nekajkrat doslej je tudi tokrat
opozoril na grožnjo ekološko
obremenjenemu okolju Ki-
dričevega. Razprave o možnostih
za gradnjo sežigalnice v
opuščenih prostorih za proiz-
vodnjo anodne mase v Talumu
namreč dobivajo nove raz-
sežnosti, žal pa občanov o tem
nihče nič ne vpraša. Zato je po
mnenju Zelenih potreben refe-
rendum, ki bo zagotovo izražal
voljo občanov.
Svetnike so seznanili s skle-
pom vlade Republike Slovenije
k cenam daljinskega ogrevanja
za stanovanjske površine v
občini Kidričevo. V zvezi z de-
litveno bilanco nekdanje ptujske
občine so razpravljali o skupnem
dogovoru oblikovanja cen vode
in deponiranja komunalnih od-
padkov; sprejeli pa so še pokro-
viteljstvu nad tradicionalnim
fašenkom, ki bo potekal v torek,
11. februarja. Povorka bo ob 14.
uri krenila iz Kidričevega in
skozi Apače in Lovrenc do Cir-
kovc, kjer bo ob 16. uri zakl-
jučna prireditev.
Po obravnavi predlogov posa-
meznih odborov so za živahen
zaključek prve letošnje seje ki-
dričevski svetniki poskrbeli v
točki razno. Ko je beseda nanes-
la na pogovor o povezovanju ka-
belskega TV sistema občine Ki-
dričevo z drugimi, so prišla na
dan nekatere nejasnosti in nedo-
rečenosti. Med večjimi kamni
spotike je dejstvo, da je center
oziroma studio kabelskega TV
sistema občine Kidričevo v Lo-
vencu.
M. Ozmec
SLOVENSKA BISTRICA /
LJUDSKA UNIVERZA VABI
odprtih vrat
Ljudska univerza Slovenska Bistri-
ca, kjer se pri raznih oblikah izo-
brazavenja zvrsti tudi okoli 700
Slušateljev letno, pripravlja v petek,
7- februarja, dan odprtih vrat.
Dan bodo pričeli ob 11. uri v prosto-
rni bivše poklicrie šole Slovenska Bi-
strica na Partizanski 22. kamor se bo
Oudska univerza v kratkem preselila.
Obiskovalci si bodo lahko ogledali
Obnovljene učilnice ter predstavitev
dejavnosti Ljudske univerze, med
drugim izdelke dijakinj dveletne red-
ne šiviljske šole. Osrednja pozornost
DO namenjena razstavi Pohorske ve-
zenine - lepota preteklosti in sedan-
josti Po izvirnih pohorskih motivih
so jih izvezle vezilje iz Slovenske Bi-
^^^^	okvim
Sš^e Ljudske univerze.
GORCA PRI PODLEHNIKU
Kakšen /e bil pvsf
pred 70 leti?
Takšni, kot jih vidite na fotografiji, so bili orači pri Sveti Trojici pri Podiehniku leta
1928. Takrat je namreč nastal posnetek, ki so ga natisnili na razglednice. Eno iz-
med razglednic je uspel ohraniti zbiralec starih razglednic, Ptujčan Drago Se-
linšek, ki živi v Mariboru. To je njegova najstarejša razglednica s pustnim moti-
vom. Ima pa še nekaj podobnih malenkost mlajšega datuma.	(MZ)
HARDEK / 101 LETO GASILSKEGA DRUŠTVA
Uspešne lubilelne lete
v prijetnem vzdušju so se na
že 101. občnem zboru zbrali
hardeški gasilci in njihovi
gostje. Poleg gostov iz dru-
gih društev in gasilske zveze
se je zbora udeležil tudi
domačin - podžupan Miran
Hanželič.
Najprej so se ozrli na delovan-
je društva v minulem letu, ki je
bilo zelo delovno, saj je društvo
proslavljalo 100-letnico delovan-
ja. Letošnje leto bo nekoliko
"mirnejše", kar se tiče posebnih
prireditev. Predsednik društva
Robert Vaupotič je povedal, da
bodo potekale običajne aktiv-
nosti, med drugim tudi različna
izobraževanja na ravni društva
ali zveze. V letošnjem letu ne
načrtujejo kakšnih večjih in-
vesticij, radi bi pridobili le nekaj ^
osebne zaščitne opreme in mor-
da kakšen dihalni aparat. Posve-
tili se bodo vzdrževanju opreme
in urejanju notranjosti vozil.
Na občnem zboru so sj)reme-
nili tudi statut društva. Čaka pa
jih še usklajevanje in podpis po-
godbe z drugimi društvi za usta-
novitev gasilske zveze. Članom
so podelili čez 20 priznanj za
dolgoletno delo v gasilskem
društvu. Priznanje za kar 50 let
dela v društvu pa je prejel Ivan
Pavlinič.
vk
Ivan Pavlinič je prejel priznanje za 50-letno delo v
društvu.	Foto: Hozyan.
AKCIJA FD "KORANT" MARKOVCI IN FILATELISTIČNEGA DRUŠTVA PTUJ
Pismo i%
korantove
dežele
v Markovcih so se tudi letos
že dalj časa pripravljali na svojo
osrednjo prireditev - 6. fašenk v
Markovcih. Ta bo v nedeljo, 9.
februarja, v Zabovcih z dopol-
danskim in popoldanskim doga-
janjem.
Etnografsko društvo "Korant"
Markovci je v sodelovanju s Fi-
latelističnim društvom Ptuj
sklenilo izdati posebno spomin-
sko oz. priložnostno kuverto in
žig, ki bosta obeležila prireditev.
Likovno ju je oblikoval profesor
Jože Foltin, ravnatelj OŠ Mar-
kovci, ki so mu koranti v letih
sobivanja z Markovčani očitno
prirasli k srcu (med drugim go-
vori o tem njegova likovna raz-
stava pred dvema letoma, katere
glavni motiv je bil korant). Pri
Etnografskem društvu "Korant"
so bili prijetno presenečeni tudi
ob njegovi obrazložitvi, zakaj bo
zahtevno delo opravil zastonj:
"Saj sem vendar že Markovčan!"
Od zamisli so kmalu prešli k
dejanju in zdaj je spominska ku-
verta že pripravljena za svoje po-
tovanje v "svet", torej za razširi-
tev med tiste, ki jih dogodki za-
nimajo tudi s te plati. Pripravlje-
na je tudi že posebna štampiljka,
s katero bodo na poštnem uradu
v Markovcih označili vse poštne
pošiljke v petek, 7. februarja, v
nedeljo, 9. februarja, pa bodo
člani Filatelističnega društva
Ptuj z njo žigosali na 6. Fašenku,
kjer boste morda tudi sami
začutili neko drugačno izvirno
razpoloženje pustnega dogajanja.
Karoiina Pičerico
PODLEHNIK/ MlADI KULTURNIKI SO NAVDUŠILI
Klobai se /e odmotal...
Mladi iz Kultumo-prosvetnega društva Podlehnik so
poskrbeli za kulturno dogajanje v času pred slovenskim kul-
turnim praznikom, saj so v nedeljo, 2. februarja, uprizorili
ljudsko veseloigro Klobčič. Dvorana prosvetnega društva,
kjer je bila prireditev, je bila napolnjena do zadnjega kotička.
Zbrali so se mladi in starejši ljubitelji kulturnega dogajanja
od blizu in daleč. Navdušenje v dvorani se je stopnjevalo od
prizora do prizora, ob gledanju so se obiskovalci od srca na-
smejali ne le vsebini, pač pa tudi hudomušnemu načinu
igranja, pristni improvizaciji in domači govorici.
Zares je treba pohvaliti mlade v društvu, ki so samoiniciativ-
no, z veliko truda , odrekanja in predvsem volje pripravili to
predstavo, sceno in vse pripomočke. Lahko rečemo, da je bila
predstava za kraj prava osvežitev. Gledalci smo bili navdušeni in
upamo, da ta prireditev ne bo zadnja; tako so namreč mladi
obljubili.	(Danica Kurež)
14 - OD TOD IN TAM
6. FEBRUAR 1997- TEDNIK
ORMOŽ / STROKOVNA PREDAVANJA ZA KMETOVALCE
Sfro/ni krožki - možnost pametnega gospodarienja
že ves januar potekajo v organizaciji Kmetijske svetovalne
službe iz Ormoža številna predavanja za kmetovalce. V
prostorih doma društev so tako lahko prisluhnili temam iz
poljedelstva, zelenjadarstva, travništva in pridelovanja
krme, kmetijske mehanizacije, govedoreje, prašičereje, vi-
nogradništva, sadjarstva, ekonomike ter družine in doma.
Udeležba je izjemno dobra, saj se je na posameznih preda-
vanjih nabralo tudi čez 40 kmetovalcev in je bila dvorana
doma društev kar pretesna za vse.
NASE
KMETIJE
Člani strojnega krožka so z za-
nimanjem prisluhnili izčrpne-
mu predavanju mag. Marjana
Dolenška, ki je govoril o strojnih
krožkih. Eden razlogov za njiho-
vo ustanovitev je tudi v tem, da
je danes vse manj kmetij, ki bi si
lahko privoščile vse stroje, ki jih
pri svojem delu potrebujejo. Za
to so kmetije premajhne, stroji
pa predragi. Poleg tega je večina
strojev v pogonu le nekaj dni na
leto - za setev, oranje, žetev,
košnjo ... Stroji stanejo preveč,
da bi lahko večji del leta stali in
čakali na tistih nekaj ur, ko jih
bo kmet potreboval. Čeprav na-
predni, so kmetje po tradiciji
zelo nezaupljivi do novosti. To
je najbrž pripisati slabim
izkušnjam s strojnimi skupnost-
mi, ki so bile v modi v 70, in 80.
letih. Poleg koristi so prinesle
kup slabosti, ki so bile pogojene
s skupno lastnino. To pa je ime-
lo za posledico slabo ravnanje s
stroji in nejasna razmerja med
člani. Prav zaradi tega so se
kmetje v naslednjih letih
odločali za neracionalne indivi-
dualne nakupe strojev. Nekaj pa
sta k povečanemu nakupu stro-
jev pripomogli tudi tipična slo-
venska nevoščljivost in tekmo-
valnost, saj je vsak hotel imeti
večji in močnejši stroj od sose-
dovega, pa četudi ga na majhni
kmetiji morda ni potreboval.
Prisotni kmetje so se strinjali, da
bleščeč nov stroj na dvorišču
razpadajoče domačije ni slika
dobrega gospodarja.
KAJ SO
STROJNI
KROŽKI
Mag. Dolenšek je povedal:
"Strojni krožki so oblika rabe
strojev med kmetijami, ki temel-
ji na medsosedski pomoči. Stroj-
ni krožki presegajo slabe strani
PROGRAM PREDA-
VANJ • Večina
letošnjih zimskih pre-
davanj je že za nami, v
naslednjih dneh pa
lahko prisluhnete še
naslednjim temam: 7.
februarja - predavan-
je o varstvu sadnega
drevja pred boleznimi
In škodljivci, predava-
ta mag. Gustav Matis
in mag. Kondrad Be-
ber; 19. februarja
bodo	veterinarji
ormoške veterinarske
postaje govorili o regi-
straciji kmečkih rej in
praktičnem reševanju
problema povišanega
števila somatskih celic.
Obe predavanji bosta
v domu društev In se
bosta pričeli ob 9. url.
strojnih skupnosti, saj v krožkih
ni skupne lastnine strojev. Izko-
riščajo tudi dobre izkušnje kme-
tijskih obrtnih storitev,
predvsem pravilo ponudbe in
povpraševanja. Člani krožka po-
nudijo proste zmogljivosti stro-
jev, ki jih sicer uporabljajo na
svojih kmetijah, drugim članom
krožka. Lastnik stroja z njim
tudi dela, za kar dobi plačilo po
cenah, ki pokrijejo stroške upo-
rabe strojev in so predhodno do-
govorjene. Sodelovanje - kakor
tudi plačilo - poteka neposredno
med člani krožka. Krožek je na-
menjen le informiranju članov o
potrebah in prostih zmogljivos-
tih. To delo opravlja vodja
krožka, ki je lahko pri krožku
tudi delno ali polno zaposlen."
Najpogostejše vprašanje kme-
tovalcev je bilo povezano s
plačevanjem davka. Dolenšek
pravi, da so po zakonu o dohod-
nini (s 1. januarja 1994) prejem-
niki iz nudenja uslug za kmetij-
ska in gozdarska dela v okviru
medsosedske pomoči oproščeni
plačila dohodnine. Bistveno je,
da se usluge zaračunavajo po ka-
talogu stroškov kmetijske meha-
nizacije, ki ga izda kmetijsko
ministrstvo, in da skupna vsota
prejemkov ne presega določene-
ga zneska. V minulih letih je bil
ta znesek določen na 64.000 to-
larjev po hektarju kmetijske
zemlje. Letos pričakujejo
povišanje limita glede na dvig
cen v preteklih dveh letih.
Pričakujejo pa tudi izboljšano
besedilo zakona, zlasti v delu, ki
govori o preseganju limita. To
vprašanje je namreč v preteklih
letih pri kmetih povzročila pre-
cej vroče krvi.
STROJNI
KROŽKI V
SLOVENIJI
Ideja strojnih krožkov je bila
rojena pred kakšnimi 30 leti na
Bavarskem, pri nas jo poznamo
kakšnih 10 let, zaživela pa je šele
v zadnjih dveh letih. V Sloveniji
deluje 37 strojnih krožkov.
Večina jih zajema primerno veli-
ko področje - polmera 30 do 40
kilometrov. Največ krožkov ima
30 do 60 članov, število pa ne-
nehno narašča. Če bi želeli, da bi
krožek deloval optimalno, da bi
imeli dovolj dela in izvajalcev
del, bi povprečen krožek potre-
boval okoli 400 članov. Največje
povpraševanje je po uslugah pri
spravilu pridelkov, setvi koruze
in škropljenju. Ormoški krožek
je bil ustanovljen že leta 1994 in
ima danes 91 članov. Predsednik
krožka je Ciril Meško. Člani
krožka plačujejo članarino, del
stroškov pa prispeva kmetijsko
ministrstvo.
viki klemenčič
KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA
Kako gospodariti
na prašiiereislii
kmetifi
Prašičereja je ena od panog, ki je v Sloveniji še vedno
deficitarna. Za ravninske predele, kjer je možno pride-
lovanje žit, je gotovo ena od perspektivnejših panog.
V	zadnjih letih so se mnoge
kmetije na širšem ptujskem
območju preusmerile iz gove-
doreje v prašičerejsko proiz-
vodnjo. Predvsem je ta trend
izrazit na ravninskem
območju, kjer je mogoče trav-
nike in pašnike spremeniti v
njivske površine.
Preden se na kmetiji
odločimo za intenzivno
prašičerejsko proizvodnjo, je
dobro, da si odgovorimo na
nekaj vprašanj:
-	Kakšno število je mogoče
vzrediti na kmetiji?
-	Kako in za kolikšno število
živali preurediti hlev?
-	S katerimi in v kakšnem
razmerju posejati razpoložljive
obdelovalne površine, da bo
potencial kmetije dobro izko-
riščen in da bomo imeli opti-
malni finančni učinek?
-	Katero pasmo prašičev in
do kakšne teže bomo pitali?
-	Koliko in katero vrsto
krmila bo potrebno dokupiti,
da bo reja čimbolj ekono-
mična?
V	tem članku bom poskušal
vsaj deloma odgovoriti na zas-
tavljena vprašanja.
Največkrat je največja ovira
za uspešno kmetovanje na
prašičerejski kmetiji tradicija
oziroma mišljenje, da je za nas
najugodneje, da vse kompo-
nente krme pridelamo na last-
ni kmetiji, prašiče pa spitamo
do čim večje teže, kar traja
včasih tudi eno leto.
Ko se odločimo za prašičere-
jo, moramo upoštevati dejstvo,
da lahko ob intenzivni rabi
kmetijskih zemljišč na hektar
obdelovalne zemlje vzredimo
največ 6 plemenskih svinj ali
25 prašičev pitancev, da lahko
pridelamo večino krme na
lastnih površinah in da z gno-
jevko ali gnojem pretirano ne
obremenjujemo okolja. Pri
tem računamo, da dokupimo
okrog 20 % krme, predvsem
beljakovinskih komponent in
vitaminov.
Ob upoštevanju razpoložlji-
vih površin se odločimo za
ureditev hleva. Praviloma
imajo takšne kmetije opuščene
goveje hleve, te pa je mogoče s
sorazmerno poceni adaptacijo
urediti v funkcionalne
prašičerej ske obrate. Pripo-
ročam vsem, tudi manjšim
prašičerejcem, da se pred preu-
reditvijo posvetujejo s sveto-
valno službo, od katere bodo
dobili brezplačna priporočila,
po potrebi pa tudi načrte za
ureditev.
Pridelava na lastnih razpo-
ložljivih njivskih površinah
naj bi temeljila na doma pride-
lanih žitih (koruza, ječmen,
tritikale), kolobar pa lahko
razširimo tudi s precej dono-
sno sladkorno peso.
Priporočen kolobar na 6 ha
kmetij bi bil:
-	3,0 ha koruze
-	2,0 ha ječmena ali tritikale
-1 ha sladkorne pese
V žitno strnišČe posejemo 1
ha mnogocvetne Ijulke, ki jo
mlado siliramo za prehrano
brejih plemenskih svinj.
Na takšni kmetiji lahko pri-
delamo:
-	39 t svežega koruznega
zrnja,
-121 ječmena ali tritikale,
-	55 t sladkorne pese,
-	25 t travne silaže (mlade, si-
lirane z melaso).
S takšno količino osnovne
krme lahko ob dokupljenih
beljakovinskih komponentah
in vitaminih vzrejamo 30 ple-
menskih svinj ali 160 prašičev
pitancev ali kombinirano 14
plemenskih svinj in 100
prašičev pitancev.
Z novim pravilnikom o klan-
ju prašičev, ki je začel veljati s
L 1. 1997, se bo močno
povečala razlika v ceni med se-
lekcioniranimi mesnatimi
prašiči domače reje.Genetska
zasnova prašičev je poleg urav-
notežene prehrane glavni fak-
tor, ki vpliva na mesnatost
prašičev, zato je toliko po-
membneje, da se odločimo za
selekcionirane prašiče, posebej
še, ker je mogoče po ugodnih
cenah kupiti breje plemenske
svinje iz rejskih središč, ki jih
je na ptujskem območju že do-
volj.
Uravnotežena prehrana
prašičev je osnovni pogoj za
dobre rejske rezultate. Vsaka
kategorija prašičev zahteva
drugačno razmerje med
osnovnimi krmili ter različno
potrebo prebavljivosti krme,
zato je pomembno, da se o
prehrani posameznih kategorij
pogovorimo s kmetijskim sve-
tovalcem ali vsaj s kakšnim
boljšim rejcem.
Ob upoštevanju navedenih
kriterijev bomo zadovoljni
tako z rejskimi rezultati kot s
finančnim izkupičkom.
Ivan Brodnjak,
Kmetijska svetovalna služba
Ptuj
PTUJ / POMEMBNA PRIDOBITEV ZA PRAŠIČEREJO
M stojiši za plemenske merjasie
Konec prejšnjega tedna so v Ptuju, pri Obdravskem zavodu
za veterinarstvo in živinorejo, predali namenu sodoben
osemenjevalni center plemenskih merjascev. Slovesnosti
se je poleg številnih gostov in prašičerejcev udeležil tudi
slovenski kmetijski minister dr. Jože Osterc, ki je s prere-
zom vrvice novo pridobitev odprl. Celotna investicija bo
veljala 80 milijonov, do sedanje faze pa 45 milijonov tolar-
jev. 35 milijonov je prispevalo ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano, ostala sredstva in zemljišče pa je
zagotovil Obravski zavod.
Ptuj je tako bogatejši za po-
memben infrastrukturni objekt
v prašičereji. Gre za osemenje-
valni center, ki bo skrbel za seme
plemenskih merjascev in bo v
pomoč tako selekcijski kot sve-
tovalni in veterinarski službi.
Objekt zagotavlja napredek v ka-
kovosti živali, kar je v razmerah,
ko se prilagajamo novemu siste-
mu ocenjevanja klavnih siste-
mov, kar bo vplivalo tudi na
ceno prašičev, toliko pomemb-
nejše.
V hlevskem delu novega objek-
ta je 34 stojišč za plemenske
merjasce, odvzemno mesto se-
mena in laboratorijski del za
preglede, pakiranje semena in
pripravo le-tega za trg. V nove
hleve bodo preselili 12 obsto-
ječih plemenskih merjascev iz
starega hleva, v karanteni je šest
merjascev iz uvoza, nekaj ple-
menskih merjascev pa bodo od-
brali na farmi Nemščak. V
letošnjem letu bodo vhlevili 20
živali, dejavnost pa bodo širili v
skladu s potrebami po semenu.
V Sloveniji je osemenjevanje
plemenskih svinj še dokaj
skromno, se pa število iz leta v
leto povečuje. Ptujski center bo
oskrboval s semenom tudi širše
območje izven Podravja, na po-
dročju Celja, Kopra, Gorenjske,
Posavja in Zasavja. Cilj osemen-
jevalnega centra je, da se dejav-
nost osemenjevanja širi prek ve-
terinarske službe, za to delo pa
želijo usposobiti tudi rejce, saj
bo tako širitev osemenjevanja
hitrejša. Tudi na kmetijah, ki
imajo lastne merjasce, pa so ti
včasih preobremenjeni ali so
problemi pri skoku. Gre torej za
reševanje in širitev osemenje-
vanja in po načrtih naj bi v nekaj
letih to dejavnost razširili vsaj
na 40 odstotkov plemenskih
svinj. Poleg omenjenega ima
tovrstno osemenjevanje še šte-
vilne druge prednosti: v Center
za osemenjevanje bodo vhljevl-
jali testirane merjasce; čim
boljše živali bodo odbrane, hi-
trejši bo napredek prašičereje;
osemenjevanje je bolj obvladlji-
vo glede širjenja bolezni. Tak
način osemenjevanja ima tudi to
prednost, da enega merjasca
razširi na večje število plemenic.
Pri tem pa je potrebna previd-
nost, saj se lahko hitreje razširijo
tudi njegove morebitne slabe
lastnosti. Potrebna je torej velika
pozornost pri odbiri plemenskih
merjascev in natančna kontrola
njihovega zaroda.
JB
Nov osemenjevalni center plemenskih merjascev v Ptuju
Del sodobnih hlevov
TEDNIK - 6. FEBRUAR 1997
OD TOD IN TAM -15
PTUJ / OBISKALI SMO MESTNO ČETRT LJUDSKI VRT
Poudarek medsebojnim odnosom
Mestna četrt Ljudski vrt obsega pretežni del blokovskega
naselja (Rabelčja vas vzhod in zahod) in večji del strnjene
individualne gradnje na severu, kamor se je mesto širilo v
zadnjih tridesetih letih. Četrt je aastala iz bivše krajevne
skupnosti Franca Osojnika, večjega dela bivše KS Borisa
Ziherla, dela bivše KS Bratje Reš in dela bivše KS Rogoznica.
Predsednik sveta mestne četrti
Ljudski vrt Milan Ostrman je po-
vedal, da je za to ptujsko mesto
četrt značilna dokaj gosta naselje-
nost, saj je med vsemi devetimi
četrtmi v mestni občini Ptuj prva
po številu prebivalcev, po velikosti
pa predzadnja. V njej živi 3384
žensk in 2894 moških, skupaj 6278
prebivalcev, volivcev pa je 4622.
"Gosta naseljenost povzroča ne-
katere probleme, ki se kažejo zlasti
v pomanjkanju zelenih površin,
površin za rekreacijo in drugih
oblik preživljanja prostega časa
občanov, pomanjkanju otroških
igrišč, parkirnih prostorov, pros-
torov za zadovoljevanje kulturnih
potreb in podobno. Specifična
problematika je prisotna v tako
imenovanem "spalnem naselju"
Rabelčja vas, ki je bilo naseljeno v
sorazmerno zelo kratkem času.
Ljudje, ki so se tu naselili, so v ce-
loti spremenili svoje dotedanje so-
cialno okolje. To so večinoma mla-
df ljudje, ki so si komaj ustvarili
ali pa si še ustvarjajo družino, zato
se njihove potrebe nanašajo
predvsem na področje sociale,
otroškega varstva, šolstva in na po-
trebe, ki izhajajo iz že omenjenega
problema goste naseljenosti," je
uvodoma o problemih mestne
četrti povedal Milan Ostrman.
POBUDA ZA
DOPOLNITEV
STATUTA MESTNE
OBČINE PTUJ
TEDNIK: Kako daleč ste s
sprejemanjem statuta četrti? Kot
ie slišati, se v četrtih na območju
mestne občine močno zatika pri
tem vprašanju, predvsem zaradi
pičlo določenih pristojnosti, ki
naj bi jih imele?
M. Ostrman: "Najvišji organ
mestne četrti Ljudski vrt je 10-
članski svet, ki je bil izvoljen na
junijskih volitvah leta 1996, kon-
stituiran na na svoji prvi seji 5. ju-
lija istega leta. Trenutno se najbolj
posveča sestavi in sprejemanju sta-
tuta in ob tem reševanju sprotne
problematike na svojem območju.
Pri sestavi statuta izhaja iz ugoto-
vitve, da daje statut mestne občine
svetom mestnih in primestnih
četrti le minimalne pristojnosti, te
pa so premajhne, da bi v okviru
četrti lahko razreševali še tako
drobne probleme, četudi so zgolj
lokalnega pomena. Zato je svet
skupaj z drugimi sveti mestnih
četrti dal pobudo za dopolnitev
statuta mestne občine v tistih de-
lih, ki govorijo o nalogah in pris-
tojnostih četrti. V zadevah, kjer se
pristojnosti nikakor niti delno ne
morejo prenesti na četrti, pa se je
potrebno formalno dogovoriti o
postopkih in poteh, na osnovi ka-
terih bo mogoče ugotovljeno pro-
blematiko razreševati na ustreznih
organih občinskega nivoja oziro-
ma v ustreznih občinskih strokov-
nih službah.
Po zakonu o lokalni samoupravi
je občina temeljna lokalna samou-
pravna skupnost, ki v okviru usta-
ve in zakonov samostojno ureja in
opravlja svoje zadeve in izvršuje
naloge, ki so nanjo prenešene z za-
koni. Po istem zakonu je lahko
območje občine razdeljeno na kra-
jevne, vaške ali četrtne skupnosti,
če je to utemeljeno s prostorskimi,
zgodovinskimi, upravno-gospo-
darskimi ali kulturnimi razlogi in
če je to v interesu prebivalcev dela
občine. Problematika, ki jo mora
reševati občina kot temeljna sa-
moupravna skupnost, pa je zlasti v
večjih občinah težje obvladljiva.
Zato zakon predpostavlja, da se v
ožjih delih občine v skladu z
občinskim statutom lahko opravl-
ja del nalog, ki jih ima po tem za-
konu občina. Tako so te skupnsoti
lahko v pomoč občini pri reševan-
ju problemov, saj so ti najbolj raz-
poznavni na terenu, kjer občani
živijo. Prebivalci nekega kraja ali
neke zaključene naseljene enote
najbolje vedo, kakšne so njihove
potrebe, kaj torej želijo in kaj zmo-
rejo, in so zainteresirani, da razpo-
ložljiva sredstva najbolje uporabi-
jo. Rezultati delovanja krajevnih
skupnosti, ki so delovale pred re-
organizacijo, vse to nazorno doka-
zujejo."
NAJ POSTANEJO
ZELENE POVRŠINE
PARKIRIŠČA?
TEDNIK: S katero problemati-
ko se v primestni četrti Ljudski
vrt dnevno srečujete?
M. Ostrman: "Aktualna proble-
matika je zelo pestra in v marikate-
rem primeru težje rešljiva. Naj
samo navedem nekaj primerov.
Parkiranje avtomobilov v najgos-
teje naseljenem predelu četrti pos-
taja že življenjsko nevarno za tam-
kajšnje prebivalstvo. Svet je ob
tem problemu v dilemi, ali ne bi
kazalo del že poškodovanih zele-
nih površin spremeniti v parki-
rišča! Novozgrajena garažna hiša
na Rimski ploščadi nudi zatočišče
nekaterim skupinam, ki tja pogos-
to zahajajo in s svojim vedenjem
motijo sosesko. Svet je v dilemi, ali
naj reševanje problema prepustiti
lastnikom garaž ali pa se aktivno
vključi v njegovo reševanje."
TEDNIK: Kakšni pa so drugi
načrti mestne četrti Ljudski vrt?
M. Ostrman: "Svet bo nadaljeval
aktivnosti za izvedbo projekta
Ljudski vrt, ki ga je naročila in
delno že izvedla bivša KS Franca
Osojnika. Gre za oživitev že pred
nekaj -leti zgrajenega glasbenega
paviljona, obnovitev in vzdrževan-
je trimske steze, naročilo projekt-
ne dokumentacije in izvedbo
manjkajočih športnih igrišč (bali-
nišča, igrišča za odbojko na pe-
sku), pa tudi naročilo projekta za
rekonstrukcijo nekoč priljubljene-
ga rekreacijskega območja v Ljud-
skem vrtu - Švicarije in neposred-
ne okolice. Največ pozornosti pa
bo svet namenil razreševanju pro-
blematike s področja socialnega
skrbstva, predšolskega varstva,
osnovnega varstva otrok in
družine, skrbi za socialno
ogrožene, invalide in ostarele ter
skrbi za dobre medsebojne odno-
se. V ta namen bosta pri svetu
četni kot delovni telesi delovala
komisija za socialna vprašanja in
poravnalni svet."
TEDNIK: Kakšna pa je zahteva
četrti glede opravljanja strokov-
no-administrativnih del za njene
potrebe?
M. Ostrman: "Za učinkovito de-
lovanje mestne četrti oziroma za
uspešno delo sveta je potrebna do-
bra strokovno-administrativna
tehnična služba. Ne taka, ki bo
razpršeiha v občinskem uradu, am-
pak taka, ki bo na enem mestu za-
gotavljala informacije, pomembne
za odločanje. Služba mora delovati
v prostoru, ki je čim bolj dostopen
ljudem, ki ga ljudje poznajo, da
bodo vedeli, kje lahko sporočajo
svoje želje in potrebe, da jih bo
nato služba selekcionirane posre-
dovala ustreznim organom na rav-
ni četrti, po potrebi pa tudi ustrez-
nim organom ali strokovnim
službam na ravni občine. Končno
potrebujejo četrtni sveti tudi ser-
vis, s pomočjo katerega bo zago-
tovljeno njihovo delovanje v smis-
lu sklicevanja sej, pisanja zapisni-
kov, uresničevanja sklepov in po-
dobno. Za uporabnike, ki sodelu-
jejo pri odločanju na ravni mestne
občine, je pomembno, da vse te
funkcije delujejo na enem mestu.
Naj povem, da so v tem smislu po-
tekali tudi pogovori med predsed-
niki svetov in predstavniki občin-
skega urada na enem zadnjih ses-
tankov."
MG
Milan Ostrman, predsednik
sveta mestne četrti Ljudski
vrt
DORNAVA / ODBOR ZA OBNOVO
GRADU IMA OBETAJOČE NAČRTE
Za rešitev pred propadom
v Dornavi so domačini lani ustanovili Odbor za obnovo in
varovanje baročnega gradu ter dvorca, ki ga vodi Franc Za-
goršak. Njegovi člani so se pred kratkim sestali in pregledali
aktivnosti v lanskem letu, ko so v občini Dornava odprli pose-
ben žiro račun, na katerega se stekajo sredstva za obnovo tega
najlepšega baročnega dvorca v Sloveniji. Do decembra so na
njem zbrali 305,600 tolarjev.
Odbor je lani v ta namen in predvsem, da ponovno privabi vanj
obiskovalce, priredil dva dobrodelna koncerta. Člani odbora se zave-
dajo, da jim na tak način nikoli ne bo uspelo zbrati potrebnih sred-
stev, da bi rešili grad pred propadom, želijo pa spodbuditi posamezne
institucije, da se čimprej dogovorijo o njegovi namembnosti in obno-
vi.
Tudi za letos so si zastavili obsežen program. Poleg tradicionalnih
koncertov bodo poskušali organizirati okroglo mizo in tako povabiti
v Dornavo vse, ki so kakorkoli odgovorni za bodočnost gradu, slikar-
sko kolonijo in dan odprtih vrat, ko si bodo lahko ogledali grad pod
posebnim vodstvom. Dornavskemu občinskemu svetu so predlagali,
da bi opravili vse potrebne formalnosti, da bi v grajski dvorani v pri-
hodnosti lahko opravili obred porok. Spomladi bodo organizirali
čistilno akcijo v grajskem parku ter privabili tamkajšnje šolarje.
Tudi v prihodnje pa bodo širšo javnost in druge opozarjali o trenut-
nem stanju gradu ter o aktivnostih okrog njega.
MS
16 - NASVETI
6. FEBRUAR 1997 ■ TEDNIK
Kuharski nasveti
Pustne jedi
Ker je pust polnih in mastnih ust, na ta dan jemo pravza-
prav vse, kar imamo. Na mizah je veliko svinjine, obedela-
ne na različne načine, to pa zato, ker so na vasi v tem času
že vsi imeli domači praznik - koline in je to meso bilo na
razpolago. Nekaj mesa so nasolili, ga dali v zaseko, nekaj
posušili ali pa so si pripravili svežo svinjino v obliki raz-
ličnih pečenk. In tako je še tudi danes. Na ta dan ljudje
uživajo svinjska rebrca, ki so lahko nasoljena in kuhana,
lahko prekajena in posušena, sveža kuhana ali pečena. Na
ta dan so včasih uživali svinjsko glavo, ker je predstavljala
neke vrste pustno masko, danes pa svinjsko glavo dodaja-
mo kot dodatek v različne kašnate klobase oz. krvavice.
Svinjsko pečenko si lahko pri-
pravimo na različne načine, na pri-
mer v mrežici - mrežno pečenko
tako, da svinjsko stegno ali pleče
dobro nasolimo, po želji narahlo
popopramo in položimo na sredi-
no mrežice, nato mrežico dobro
ovijemo okrog kosa mesa. Nanjo
položimo še krhlje ali na rezine
narezano limono, lovorjev list,
lahko dodamo še rožmarinovo ali
timijanovo vejico. Vse pečenke
pečemo tako, da najprej čeznje
prelijemo manjšo količino vroče
maščobe, da zakrknejo zunanje
berljakovine, in damo nato peč v
vročo pečico. Med peko večkrat
prelijemo s sokom, ki se nabira v
pekaču. Tako dobimo sočnejšo
pečenko. Ko je do polovice pečena,
lahko dodamo tudi na nekoliko
večje kose narezano zelenjavo, kot
je čebula, por in korenje.
Vsekakor pa je za pust najznačil-
nejši krof. Krofi zahtevajo pri pri-
pravi kar nekaj spretnosti in nekaj
pogojev, da nam uspejo oziroma
imajo venčke. Večina receptov, ki
jih imamo za krofe v naših knji-
gah, je ustreznih, vendar nam ved-
no ne uspejo predvsem zaradi tega,
ker jih premalokrat pripravljamo
in postopka nikoli popolnoma ne
osvojimo.
Krofe lahko glede na tehniko
pripravljamo na več različnih
načinov. Nekateri jih polnite pred
cvrenjem, drugi po cvrenju. Po
obliki so najpogosteje okrogli, nič
pa ni narobe, če bi pripravili štirio-
glate. Pripravimo jih tako, da
moko najprej presejemo - tako v
moko dobimo tiekaj zraka - in jo
postavimo na toplo. Vzamemo 0,5
kg mehke mokre. Posebej pristavi-
mo 4 dag kvasa z malo mlačnega
mleka, ki mu dodamo žlico slad-
korja in žlico moke; s tem kvasu
damo hrano, da hitreje in lažje
vzhaja. Posebej razžvrkljamo 6 ru-
menjakov in 2 celi jajci, k moki pa
lahko dodamo sladkor, in sicer 6
dag, malo soli ter prisipamo vzha-
jan kvaseč, prilijemo še razžvrklja-
ne rumenjake in počasi prilijemo
1/8 1 mlačnega mleka. Posebej sta-
lite 11 dag masla ali margarine in
ga prilijete, ko ste že zagnetli zelo
grobo testo. Maslo zelo rado obja-
me glive kvasovke oziroma mora-
mo paziti, da ga ne dodamo skupaj
s kvasom, ker testo potem nerado
vzhaja. Bolje je, da sladkor in ru-
menjake dodate ločeno, ne skupaj
z mlačnim mlekom, ker nam
včasih majhna količina mleka os-
tane in z njim tudi nekaj sladkorja
in rumenjakov. Testo gnetemo
zelo temeljito, a ga ne dvigujemo
preveč, ker v testu nastajajo preve-
liki zračni mehurčki in boste imeli
nekaj krofov votlih. Istočasno pa-
zite, da imajo vse sestavine pri-
bližno enako temperaturo, tudi ru-
menjaki, in da je tudi prostor do-
bro ogret. Ko se testo odlušči od
posode in rok ter je videti gladko,
posodo dobro pomokamo, ga pre-
krijemo s kuhinjsko krpo in pusti-
mo vzhajati. Ko je testa v posodi
enkrat več, kot ga je bilo prvotno,
ga lahko začnemo oblikovati. Naj-
boljše je, da testo razrežete na
manjše kose z enako težo, na pri-
mer od 3 do 5 dag, in jih nato takoj
skroglate, nato jih damo ponovno
vzhajat. Pazimo na primerno raz-
daljo med krofi, saj se vam lahko
med vzhajanjem ponovno zlepijo.
Dovolj vzhajane damo cvret v
vročo ma'Ščobo z zgornjo stranjo
navzdol. Najprej jih cvremo pokri-
te, da lahko čim bolje vzhaja
spodnja stran, ko pa jih obrnemo,
jih cvremo odkrite. Ocvrti so ta-
krat, kadar na lesenem nabodalu
ne ostanejo vidni sledovi sestavin.
O temperaturi cvrenja, o obliko-
vanju in polnjenju pa več pri-
hodnjič.
Na temo ričet in druge eno-
lončnice je prispelo kar nekaj re-
ceptov. Kaže, da je ričet kar pril-
jubljena enoločnica v naših krajih,
saj je zanj kar 12 različnih recep-
tov, od tega vas večina pripravlja
ričet z ješprenjčkom, zelenjavo in
prekajeno svinjino, le pri Sv.
Tomažu ga pripravljajo nekoliko
drugače, in sicer z zaseko,
ješprenjčkom in prekajenimi klo-
basami ter ga dušijo. Nagrada - po-
klanja jo gostišče "Pri Tonetu" iz
Ptuja - danes potuje v Koračice,
prejme pa jo gospa Andreja Sedlar.
Nagrado prejme tudi ga. M. Pola-
nec, ki je poslala devet receptov za
enolončnice.
Vabim vas, da mi pošljete recepte
'—\	73 nnsrnp ipHi
Krvodajalci
21. januarja: Katica Smolinger,
Lovrenc na dr. Polju, Anica
Vadnjal, Ul 5. prekomorske 18,
Ruj, Anton Teskač, Zg. Gruškovje
45, Janko Janžekovič, Nova vas
pri iVIarkovcih, Željko Majcenovič,
Lackova 4, Ruj, Ivan Lukman,
Obrež 117, Ivan Gajšek, Zg.
Sveča 8, Anton Arnečič, Cirkulane
89, Milan Kelc, Gruškovec 101/a,
Jože Mere, Repišče 23, Janko Pe-
tek, Trubarjeva 8, Ruj, Robert Ci-
glar, PodvincI 113, Franc Baum,
Zagorci 37, Edvard Dobnik, Sp.
Hajdina 46/a, Milan Železnik,
Kočice 67, Ivan ŠtrucI, Sedlašek
94, Jože Medved, Linhartova 6,
Ivan Emeršič, Draženci 76/b, Vla-
do Mohorko, Kungota 11, Janko
Vindiš, Rujska Gora 3, Anica Be-
drač, Rimska pl. 15, Ruj, Franc
Sovec, Senčak 13, Ludvik Kuron-
ja, Ul. 25. maja 4, Ruj, Stanko Per-
nat, Cirkovce 20, Jožef Zebec,
Belski Vrh 102, Ida Žnidarič, Kuka-
va 7, Andrej Matjašič, Prešernova
2, Ruj.
22.	januarja: Vida Gajzer, Gra-
jenščak 39/a.
23.	januarja: Zvonko Žibrat, Volk-
merjeva 5, Ruj, Ivan Žunkovič,
Krčevina 74, Angela Forštnerič,
Ul. 5. prekomorske 9, Ruj, Marjan
Jožič, Ul. Jožefe Lacko 48, Ruj,
Vili Angel, Rujska Gora 92, Stan-
ko Marinič, Placerovci 29, Konrad
Visočnik, Placar 54, Zvonko Mo-
horko, Kungota 20, Ivan Čeh,
Gabrnik 61/a, Andrej Plohi,
Draženci 21, Dragica Perhač, Pla-
car 14, Janez Fajfarič, Gorišnica
35, Branko Bratuša, Dornava 102,
Branko Belšak, Spuhlja 10, Danilo
Lendero, Apače 104, Zlatko No-
vak, Stoperce 67, Franc Rižnar,
Polenšak 41, Marija Arnuš, Rim-
ska ploščad 3, Ruj, Roman
Danjko, Dobrina 1, Sergej CvikI,
Stritarjeva pot 10/a, Ruj, Andrej i
Čuš, Placar 13, Milica Petek Fiii- j
povič, Franc Turnšek, Apače 140, |
Silvo Kokol, Majšperk 13, Milan i
Čuš, Kicar 55/a, Janko Noters- i
berg, Hrastovec 130, Ciril Predi-
kaka, Majšperk 51, Matevž Mo-
horko, Apače 3, Valerija Tekmec,
Hajdoše 42, Martin Cafuta, Gorca i
69, Marija Zelenik, Volkmerjeva ul. I
11, Ruj, Stanko Hriberšek, Stojnci
137/0, Ana Cafuta, Vareja 22/b,
Silvo Božičko, Spuhlja 56/a, Anica
Brmež, Sela 35, Bojan Bertalanič,
K brodu 27, Robert Ornik, Po-
lenšak 56, Borut Edelbaher, Sta-
neta Severja 12, Vladimir Moravs,
Ljubljanska 98, Vlado Perhač,
Mestni Vrh 7, Albina Črnivec, Kve- '
drova 5, Ruj, Danilo Borovčak, ;
Mejna o. 30, Ruj, Darij Komik,
Dravska 12, Ruj, Maja Sušič, Ga-
silska 5, Ivan Brumen, Moškanjci ;
113, Jože Rubin, C, prol. brig.60,
Dražen Kečkeš, S. Severja 15, ■
Jože Kramberger, Cirkovce 60/c.
JE DOBIČEK RESVEC
VREDEN KOT ZDRAVJE
NAŠIH OTROK?
Poslušam medijske komentarje
na sprejeti tobačni zakon in njego-
vo izvajanje in ne morem verjeti.
Ali smo res tako pokvarjena
družba, da si brez kazni lahko pri-
voščimo norčevanje iz zdravja
naših otrok? Ali se res lahko dela-
mo, da je zakon sprejelo nekaj pre-
napetih norcev zaradi lastne pro-
mocije? Ali je res kdo, ki meni, da
smo s sprejetjem zakona škodovali
slovenskim športnikom in gospo-
darstvu? Ali pa je postala ta družba
tako neobčutljiva za potrebe sočlo-
veka, da brez sramu dopušča, da
tobačna industrija izrablja fi-
nančno stisko športnikov, kot so
deskarji in alpski smučarji, in jih
uporabi kot orodje za prodajanje
strupa njihovim vrstnikom?
Da je tobak najbolj množičen
morilec prebivalstva Zemlje, je do-
kazano in znano vsakomur v Slo-
veniji, ki zna brati in poslušati. Da
tobačna industrija zaradi prez-
godnjih smrti svojih kupcev nujno
potrebuje nove zasvojence in da te
lahko dobi samo med otroki, je
tudi vsakomur, kdor je pošten, ja-
sno. Da je reklama učinkovita, do-
kazuje sama industrija, saj se za
brezplodno delo ne bi odrekala
težkim milijonom dolarjev, ki jih
daje zanjo. Da so otroci posebej
občutljivi za reklamo tobačne in-
dustrije, saj je premišljeno nareje-
na prav za njih - najboljši dokaz za
to je zloraba športnikov, ki so
vzorniki otrokom in mladini - do-
kazujejo verodostojne raziskave.
Zakaj se potem sprenevedamo? Ali
je človeško življenje res tako malo
vredno? Ali si narod s tako
majhnim številom rojstev lahko
privošči zametavanje njihovega
zdravja? Kadi nam že skoraj polo-
vica mladostnikov. To je bistveno
več, kot jih je kadilo pred dvajseti-
mi leti, ko so bili mladi ti, ki danes
umirajo za rakom in srčnimi bo-
leznimi, ki jih povzroča kajenje.
Ali veste, kaj to pomeni? Da nam
bodo prezgodnje smrti zaradi teh
bolezni v prihodnjih dvajsetih le-
tih samo naraščale.
Pozivam vas, g. predsednik
države, ki ste oče naroda, da s svoj-
im ugledom zaščitite slovenske
otroke pred reklamiranjem ciga-
ret. In vas, g. Drnovšek, ki ste za-
dolženi za ugled slovenske države
v svetu, pozivam, da poskrbite za
njen ugled tako, da ne boste več
dovolili, da bi cel svet prenašal re-
klamo za cigarete s športnih do-
godkov v Sloveniji. Vi dobro veste,
da razviti svet ne nagrajuje
hlapčevstva, tega samo izkorišča.
Nagrajuje pogum. To, da postaja-
mo država nekadilcev, lahko kapi-
tal v Slovenijo samo privabi.
Vse prebivalce Slovenije, kadil-
ce in nekadilce, pa prosim, stopi-
mo skupaj in naredimo nekaj za
naše otroke, da ne bodo prezgodaj
umirali v takem številu, kot umi-
ramo mi; da bodo imeli večje
možnosti, da rečejo kajenju ne, kot
smo jih imeli mi, in da bodo dlje
zdravi in produktivni, kot smo mi,
da bo kvaliteta njihovega življenja
večja, kot je naša. Pritisnimo sku-
paj na tiste, ki skrbijo za lastni žep
bolj kot za bodočnost slovenskega
naroda, dokažimo jim, da znamo
skrbeti za naše otroke.
doc. dr. Mateja Kožuh Novak,
epidemiologinja, Medvode
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. /
KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 107. NAD
Vzgoja k solidarnosti
2. nad. in konei
Kot smo rekli, je cilj tehnik, ki
smo jih omenjali, tudi odprava
izolacije ljudi. Pri tem moramo
paziti na različnost pojmov. Vsak
človek namreč občuti od časa do
časa željo po miru in nemote-
nosti ali pa mora, če je potrebno,
tudi sam stopati po neki začrtani
poti, medtem ko pa pomeni izo-
lacija zapuščenost, odrinjenost,
izgubo kontakta in osamljenost;
izolacijo spremljajo občutki te-
snobe, nemoči, praznine in obu-
pa.
Izolacija se lahko pojavi na gle-
de na telesno bližino drugih lju-
di; v masi je namreč anonimnost
in izoliranost posameznika prav-
zaprav največja. Sociologi vedo
za najrazličnejše vzroke izolacije.
Pomislimo samo na potek delov-
nega dne, ki komaj še omogoča
pristne odnose med člani
družine. Prav tako nove oblike
socialnega življenja (propadanje
širših družinskih in stano-
vanjskih skupnosti, spremenjeni
odnosi med ljudmi, omejevanje
stikov na pripadnike iste starosti,
poklica ali ideologije), moderni
način gradnje naselij,
naraščajoča nesposobnost
preživeti prosti čas tako, da bi
poglabljali stike z drugimi ljud-
mi, osebnostna deformacija po-
sameznikov (vedno večja občut-
ljivost, negotovost, razdražlji-
vost, sumničavost, individuali-
zem) in drugo krepijo izolacijo.
Običajni reakciji ljudi na
občutek izolacije jo navadno
samo še krepita. Po eni strani je
to beg v aktivnost, na primer v
delo ali v hlastanje po površnih
kontaktih, od grupnega seksa do
najbolj rafiniranih ponudb za-
bavne industrije, na drugi strani
pa v bolezen. Vsak zdravnik ima
v svoji čakalnici nekaj bolnikov,
ki teden za tednom hodijo po
zdravila zaradi slabega počutja, v
resnici pa na ta, seveda neustrez-
ni, način iščejo stik z ljudmi.
Zaradi izolacije najbolj trpijo:
matere samohranilke, ločene
žene, vdove in vdovci ter starejši
ljudje. Prav razvijanje solidar-
nosti je ena izmed možnosti, da
se izognemo izolaciji. S pomočjo
etične vzgoje bi morali sistema-
tično odpravljati razne predsod-
ke, pripadnike drugih skupin
(političnih, verskih, nacional-
nih, rasnih) bi morali prikazo-
vati objektivno, si prizadevati za
dialog z njimi, razvijati sposob-
nosti sožitja in kooperacije z nji-
mi, krepiti osebno svobodo, od-
pravljati vse vire nedemokra-
tične prisile ipd.
Tudi pri nas živijo ljudje, ki so
v stiski. To so revni in vzgojno
zanemarjeni otroci, duševno za-
ostale ali motene osebe, invalidi,
trpinčeni otroci in ženske,
osamljeni in nebogljeni ostareli
itd. Ob vseh teh je dovolj pri-
ložnosti, da mladi ljudje
pokažejo in razvijajo svojo soli-
darnost.
Solidarnost ni zgolj moralno
dejanje, z njo namreč posredno
krepimo duševno zdravje med
ljudmi.
Naslednjič pa o vzgoji h kultur-
nosti.
Mag. Bojan Šinko
BARBARIN MODNI KOTIČEK BARBARIN MODNI KOTIČEK
Nekai za moške
Tokrat se sprehodimo med nekaterimi pomembnejšimi
modnimi smernicami za prihajajočo sezono, ki so jih na
svojih modnih revijah predstavili "velikani" modnega sve-
ta.
Najnovejše kolekcije sestavljajo
dobro premišljeni, dodelani mode-
li, izdelani iz visoko kakovostnih
tkanin, ki predstavljajo vrhunec
inovativnosti tekstilne industrije.
Modeli so v precejšnji meri nav-
dahnjeni z retro motivi, a so vedno
začinjeni s ščepcem ironije. In
skozi to razsežnost, ki dovoljuje
nepristranski pogled, je eleganca
ponovno izumljena in aktualna.
Zgodovina uči, ustvarjalnost po-
novno utelesi, moda spreminja...
Gospe in gospodje, predstavlja-
mo vam nepogrešljiva oblačila v
vaši omari to sezono.
Tradicionalne vrste oblačil, ki so
preživele preizkus časa (resna,
športna, večerna oblačila), je
poživila zanimiva novost. Iz zele-
nih močvirij Irske prihaja ribiški
klobuk. Če je narejen iz tvveeda, je
letos še posebej "vroč" dodatek. Za
moške in ženske ga je predstavil
Trussardi. Zgrešili ne boste tudi s
klobukom, kakršnega je nosil le-
gendarni knjižni detektiv Sher-
lock Holmes. Tu je še ena klasika
med klobuki, tako imenovani fe-
dora ali borsalino. Če krajce neko-
liko spustite na oči in krono pot-
lačite v slogu Huraphreyja Bogar-
ta, je učinek največji. Pri tem pa
morate biti zelo natančni, saj na-
mesto Bogarta prav lahko izgleda-
te kot Al Capone, kar pa ni prav
posebej zaželeno.
Preselimo se zdaj k naslednjemu
modnemu dodatku, o katerem je
vedno veliko govora. To je seveda
kravata. Nosimo jo lahko na več
načinov. Klasična kravata, imeno-
vana tudi "ascot" kravata, je nuja
pri vsakodnevnih resnih oblačilih.
Metuljček je bil nesporni kralj de-
vetnajstega stoletja. Različni so
tudi srajčni ovratniki. Italijanski,
angleški (z gumbki ali brez) itd.
Moški plašči so deležni raznih
eksotičnih poimenovanj. Tirolski
lovski plašč, v svoji civilni različici
seveda, iz zelenega lodna, ulster, ki
tako ne predstavlja le geografske
regije, je dolg in širok plašč s pa-
som,'ki je precej podoben raglanu.
Potem je tu še značilni mestni
plašč chesterfield itd.
Skrivnost moške elegance tiči v
preseganju omejitev, ki jih pos-
tavljajo pravila oblačenja, ne da pri
tem ta pravila porušimo. Zelja po
izstopanju iz množice in sla po po-
pestritvi monotonosti lahko vodi-
ta do nesprejemljivih pojavov na
ulicah in delovnih mestih. Zato
sledi sinteza nekaterih napak, ki
jih moški, ki teži k popolnosti v
oblačenju, ne sme nikoU narediti:
Obuti mokasinov, ko obleče frak
ali smoking, četudi so ti črni, nosi-
ti nalivnega peresa v prsnem žepu
suknjiča, nositi obeska za ključe,
pripetega za pas na hlačah, nositi
klobuka k smokingu. Pozimi ne
sme iti na večerjo v olivni ali beige
obleki v elegantno oblečeni
družbi, nositi hlač s pasom ali pa
povsem nove obleke. Novopečeni
bogataši v razvitem, civiliziranem
okolju to prav dobro vedo.
Pomudimo se za trenutek še pri
športnih oblačilih. Za šport so
značilna jasna in nedvoumna pra-
vila. Tudi ko gre za oblačenje. Ele-
ganten moški to seveda ve. Polo bi
izgubil ves svoj šarm, če igralci ne
bi nosili majic, ki so prav po tem
športu tudi dobile ime. Enako vel-
ja za golf, ki je povezan z značilni-
mi jopicami (cardigan) in posebni-
mi čevlji. Kaj bi bil tenis brez be-
lih kratkih hlač in polo majic? D
ne omenjamo lova, ki je neizogib
no povezan z angleško aristokract
jo in rigorozno, a manj poudarjene
eleganco v toliko različnih slogih
kot jih dopušča to aristokratske
kratkočasenje - od rdečih jahalnil
suknjičev, h katerim pristoji kra
vata, s črnimi škornji do najbol
sproščenega videza, ki'zajemi
suknjič iz tvveeda, klobuk, srajco
kravato, "pumparice" in črne čevl
je.
Če pri vzamemo, da je prava ele
ganca prirojena, pa se prefinjei
slog da osvojiti. Izrednega pomeni
pri tem so podrobnosti, detajli. T
so na primer: barva kravate, naČii
prekrižanja nog, način ponujanj
ognja dami itd. Vse to pomag
ločiti moškega z okusom od dru
gih, oblečenih skoraj popolnom
enako. Ta "skoraj" pa predstavlj
dsto razliko med dobro oblečeniD
in elegantnim moškim. Ta študij
ski videz, ta določena magična ka
kovost je bolj vprašanje vedenja.
Nekaj vedenjskih nasvetov z
moškega s slogom: Nikoli ne da
jajte videza, da trpite. Nikoli n
razkrivajte žalostnih misli, raze'
če jim daste duhovit prizvok. Če j
le mogoče, se smejte. Nikoli n
pokažite morebitnih težav. Vedit
se preprosto, četudi bi se lahko t
drugačen način. In zadnji, a ^
najmanj pomemben nasvet
spoštujte revščino, še posebej ^
ste premožni.
Barbara Plav^
TEDNIK - februar 1997
naši kraji in ljudje - 21
DRAŽENCI / 99 NOVIH TELEFONSKIH NAROČNIKOV
Telefon, novoletno darilo Bmžemanom
Vas Draženci, ki je danes del mestne občine, je predstavl-
jala do nedavna na telefonskem zemljevidu sivo liso. Kar
težko je bilo verjeti, da v neposredni bližini Ptuja ni bilo
mogoče dobiti telefonskega priključka. Vloge so se
kopičile, rezultata pa ni bilo, dokler se vaščani sami niso lo-
tili akcije in jo izpeljali tako uspešno, da je danes v Dražen-
cih skoraj toliko telefonov kot gospodinjstev.
Anton Cestnik, prejšnji pred-
sednik vaškega odbora in pred-
sednik odbora za gradnjo tele-
fonskega omrežja, pripoveduje.
da so k akciji povsem resno pris-
topili pred dobrim letom dni, ja-
nuarja 1996. Da si večina gospo-
dinjstev v vasi želi telefon, je
bilo dejstvo, koliko pa se jih bo
dejansko vključilo v gradnjo, ni
bilo znano. Tudi na Telekomu v
Ptuju niso bili pripravljeni post-
reči s podatkom, koliko vlog
Draženčanov je že pri njih. Naj-
prej so se torej lotili akcije zbi-
ranja vlog in v treh dneh je kar
105 gospodinjstev izrazilo željo
za telefonski priključek. Pripra-
ve in dogovarjanja so trajala sko-
raj celo leto, dejansko pa je akci-
ja stekla 4. novembra lani. An-
ton Cestnik pripoveduje, da so
delavci Telekoma tokrat res za-
vihali rokave, saj so delali tako
rekoč dan in noč, tudi ob nedel-
jah in praznikih. Delali so celo
na silvestrovo in ta dan so prikl-
jučili telefon še zadnjim
naročnikom, ki so imeli porav-
nane obveznosti, ostali so ga do-
bili po Novem letu. Tako je se-
daj v Dražencih 128 telefonskih
priključkov, hišnih številk pa
137. Poleg tega so v novo tele-
fonsko omrežje vključili tudi se-
dem gospodinjstev iz sicer neko-
liko oddaljene Zgornje Hajdine,
pet gospodinjstev iz Lancove
vasi, dva telefona so napeljali
tudi v sosednja Seia. Vsi so veza-
ni na sodobno digitalno telefon-
sko centralo na Hajdini. Sistem
je grajen tako, da so možni še
novi priključki, vendar nekaj
časa teh potreb gotovo ne bo, saj
so dobila telefon v tej fazi tako
rekoč vsa gospodinjstva. Vsa
mreža telefonskih kablov je
položena v zemljo, sočasno pa so
v zemljo položili tudi kabel za
kabelsko televizijo, saj je v
Dražencih zaenkrat še nimajo.
Posamezna gospodinjstva so
morala za gradnjo omrežja pris-
pevati 71 tisoč tolarjev in seveda
obvezni prispevek za prikl-
jučitev telefona.
Anton Cestnik ne skriva zado-
voljstva, da je lani zastavljena
akcija tako uspela. Pri tem poza-
bi na ure, dneve in mesece, ki jih
je moral vložiti za dosego tega
cilja. "Vsem sokrajanom želim
prijetno telefoniranje in uspešno
leto 1997!" še doda. Pri telefon-
ski akciji ljudje niso fizično so-
delovali, so pa pripravljeni mar-
sikdaj zavihati rokave za skupne
cilje, če je to potrebno. Njihovo
skupno delo je tako vaški dom, v
katerem so od leta 1993 urejali
notranjost, na pridne roke in de-
narna sredstva pa čaka še zunan-
jost doma.
J. Bračič
Anton Cestnik, prejšnji predsednik vaškega odbora In pred-
sednik odbora za gradnjo telefonskega omrežja v Dražencih.
OD TOD m TAM...
PTUJ • Klub brigadir-
jev o letošjih aktivnostih
Kljub pustnemu in norčavemu razpoloženju je
ta teden tudi nekaj resnih aktivnosti. Tako so se
včeraj, v sredo, 5. februarja, ha 3. seji sestali
člani območnega odbora Kluba brigadirjev
Ptuj, ki ga vodi Feliks Bagar. Kritično so ocenili
svoje aktivnosti v lanskem letu ter se dogovorili
za letošnje. Med drugim so dorekli vsebino tra-
dicionalnega pohoda k spominskemu obeležju v
Kicar, ki bo letos 27. aprila,
NOVOSTI POŠTE
SLOVENIJE
PoŠta Slovenije načnuje v letošnjih razvojnih
usmeritvah vrsto novosti. Poleg tega, da bodo
poštno omrežje povečali za osem poštnih enot,
tako da jih bo konec leta že 555, bodo do konca
februarja vse pošte računalniško opremili. V
procesu uvajanja sta črtna koda in magnetne
kartice. Obseg poštnih storitev se bo letos
povečal za 3 odstotke, predvsem z razširitvijo
storitev "od vrat do vrat", pričeli pa so že tudi
uvajati elektronsko pošto.
PTUJ#
Ribiči za korantov pokal
v letošnje pustne prireditve in tradicionalno
ptujsko kurentovanje se na svojstven način
vključujejo tudi ptujski ribiči, ki so razpisali
ribiško tekmovanje v lovu rib s plovcem za ko-
rantov pokal '97. Prijave ekip sprejemajo v
Ribiški družini Ptuj, tekmovanje pa bo na pust-
no soboto, 8. februarja, na reki Dravi v Ptuju.
Poleg pokalov in nagrad pripravljajo posebna
presenečenja za najbolj duhovito maskirane eki-
pe.
NATAKAR, TAKSI,
PROSIM...
Med novostmi, ki so jih pripravili organizator-
ji prireditev letošnjega 37. ptujskega kurento-
vanja, velja omeniti tudi pobudo, ki po svojem
prometnovarnostnem namenu sodi v okvir ak-
cije Natakar, taksi, prosim. Organizatorji so nam-
reč poskrbeli, da je Telekom Slovenije pred kar-
nevalsko dvorano postavil telefonsko govorilni-
ca, od koder je 24 ur na dan možno poklicati
taksi in se varno pripeljati na svoj dom.
-OM
V večernih urah zadnjega
letošnjega januarskega dne se
je v triinsedemdesetem letu
dopolnilo življenje Branka
Gombača - človeka, ki mu je
gledališče pomenilo življenje.
Umrl je slovenski gledališki
igralec, režiser, soustanovitelj
celjskega poklicnega gleda-
lišča, celo desetletje ravnatelj
Drame SNG Maribor ter idejni
pobudnik Borštnikovega
srečanja - vseslovenskega gle-
dališkega festivala, za katerega
je žrtvoval velik del svoje ener-
gije.
Njegova življenjska pot se je
pričela 3. aprila 1924 v Spodnjih
Poljčanah. Družina je živela v
Leviču pri Laporju in v Celju,
kjer se je Branko izučil za trgov-
skega pomočnika. Mobilizaciji v
nemško vojsko se ni mogel izog-
niti, a je ob prvi priložnosti po-
begnil in se po dolgih ovinkih
ter odisejadah vrnil preko Duna- -
ja m Gradca, v Črešnjevcu skočil
IZ drvečega vlaka in postal slo-
venski partizan, kjer se je pri-
družil kulturniški skupini 14.
divizije.
Po vojni se je z vsem mladost-
nim žarom zagnal v obnovo do-
movine ter ob vseh drugih opra-
vilih nastopal na proslavah in
mitingih ter igral na amater-
skem odru, kjer se je za vedno
zai)ubil v boginjo Talijo. Kmalu
ga najdemo pri ustanavljanju po-
klicnega gledališča v mestu ob
Savinji.
Ko je bilo gledališče končno
profesionalizirano, se je vanj
preselil kot igralec, režiser in
vodja mladinskega odra. Sledil
le študij na akademiji v Ljublja-
ni ter strokovno izpopolnjevanje
v Veliki Britaniji in na Polj-
^^^ ■ ^^^ 1965 in
- je bil režiser v Stalnem
slovenskem gledališču v Trstu,
temu pa je sledilo desetletno rav-
nateljevanje v Drami SNG Mari-
bor. Veliko je režiral tudi v tuji-
ni, v Belorusiji, Poljski in nek-
danji NDR. Kljub temu da sta
mu bila najbolj pri srcu Shake-
speare in Brecht, štejejo med
njegove najodmevnejše rešiser-
ske stvaritve Tiemeyevo Mla-
dost pred sodiščem, Fischevo
Andoro, Shafferjevega Equusa,
Zuckmayerjevega Stotnika iz
Kopenicka, Krleževo V agoniji
in še katero.
Življenjsko delo, na katerega
je bil še posebej ponosen, pa je
bilo Borštnikovo srečanje, ki je
prešlo tretje desetletje in pri ka-
terem je Branko Gombač vse do
1986. leta sodeloval v organizaci-
ji.
Brez boginje Talije in gleda-
lišča pa ni mogel niti po upokoj-
itvi, ko je zaživel preprosto živl-
jenje v lepi kmečki hiši v Leviču
pri Laporju. In tu se začne nje-
govo zadnje obdobje gleda-
liškega ustvarjanja - delo s slo-
venjebistriški gledališkimi ljubi-
telji. Deseti brat Josipa Jurčiča,
Kastelka Vladimirja Levstika,
Antona Tomaža Linharta Ta
veseli dan ali Matiček se ženi.
Dnevnik Ane Frank, Hlapci
Ivana Cankarja ter monodrame
Pridige Janeza Svetokriškega,
izbor besedil iz Shakespeara
Kako je človek lep, Jes sn Vo-
dovnikov Juri, Platon - Sokra-
tov zagovor pred sodiščem, so
dela, ki so ponesla ne samo
Gombačevo, temveč tudi imena
slovenjebistriških gledališčni-
kov daleč preko občinskih meja.
Jeseni 1993 je izšla njegova
prva knjiga o slovenskem gleda-
lišču "Skozi življenje". Pred
mano je prav tako zajetna kroni-
ka slovenskega gledališča "Ves ta
svet je oder", vendar Branko nje-
ne slovesne predstavitve, ki naj
bi bila 7. februaria letos, upajoč,
da bo vendarle ozdravel, ni
dočakal. V njegovi pisalni mizi
je ostalo gradiva še za prav tako
zajetno knjigo.
Ob koncu še besede Žiga Zoisa,
ko se je zahvalil svojim komedi-
jantom za igro o Krajnskih ko-
medijantih: "Eno velko spoz-
nanje je v mene peršlo, da se
splača za krajnščino živeti, delati
inu tudi terpeti. Kaj in kolku je
ratalo, to bodo zanamci poveda-
li." Zagrinjalo naj pade! Padlo pa
je tudi za Brankom Gombačem!
S spoštljivostjo in grenkobo v
srcu so se v torek, 4. februarja, na
celjskem pokopališču ob njego-
vem nepreklicnem odhodu z gle-
dališkega in življenskega odra
poslovili od njega njegovi naj-
bližji ter vsi, ki jim boginja Tali-
ja kot Branku pomeni "vse živl-
jenje".
Vida Topo/ovec
Branko Gombač.
Foto: Samo Brbre
Veliko nas je, ki smo pobliže
poznali dr.Ivana Sedeja in ga
spoštovali. Presenetila nas je
njegova nenadna smrt na pet-
kov večer, 24. januarja letos.
Dr. Ivan Sedej, sin slikarja
Maksima Sedeja starejšega, je bil
etnolog in umetnostni zgodovi-
nar, konservator in muzealec,
eden redkih, ki se je enakovred-
no predajal etnologiji in umet-
nosti in ki dediščine ni nikoli
ostro ločeval na premično in ne-
premično. Bil je kustos v
Loškem muzeju, konservator za
etnološke spomenike na Zavodu
SRS za spomeniško varstvo, vo-
dil je Jakopičevo razstavišče v
Ljubljani, nazadnje pa je bil rav-
natelj Slovenskega etnografske-
ga muzeja v Ljubljani. Njegov
doktorat, ubranil ga je leta 1996,
je bil posvečen kmečkemu stav-
barstvu na slovenskem alpskem
ozemlju. Na področju likovne
umetnosti ga je zanimala
predvsem moderna. Njegove
kritike in eseji so presenečali in
včasih tudi burili duhove zaradi
svežine, ki je je na Slovenskem
vedno primanjkovalo.
Živel in delal je v Ljubljani.
Službena pota so ga vodila
predvsem po Gorenjskem, a ga
dobro poznamo tudi Ptujčani.
Študentska praksa ga je pripelja-
la na teren v Haloze in na oddel-
ku za etnologijo v ptujskem mu-
zeju so arhivirani njegovi ureje-
ni zapiski o haloških kmečkih
hišah. Od jeseni leta 1959 do da-
nes je izginilo domala vse, kar je
popisano s skrbno in lepo čitlji-
vo pisavo mladega etnologa. Se-
dejevi zapiski so tako dragocen
vodnik po haloški preteklosti.
Večina Sedejevih samostojnih
knjig je namenjenih kar
najširšemu krogu bralcev in ved-
no so se prodajale kot uspešnice.
Pri Prešernovi družbi je veljal že
za hišnega avtorja, saj so ga radi
vabili k pisanju za priljubljeno
zbirko, ki v vsaki enoti prikaže
sto izbranih primerkov s po-
dročja kulturne ali naravne
dediščine. Ivan Sedej je v tej
zbirki leta 1985 predstavil sto
znanih slovenskih umetniških
slik, leta 1989 kmečko stavbarst-
vo na Slovenskem, tik pred no-
vim letom pa so po knjigarnah
razpečali njegovo knjigo o stotih
slovenskih cerkvah. Za vsako od
teh knjig je poiskal primerke
tudi iz Ptuja in ptujske okolice.
Leta 1993 je v isti zbirki izšla
tudi mestoma kar dražljiva Se-
dejeva knjiga "Ljubezen v stotih
slikah", v kateri je med drugim
duhovito interpretiral podobo
Židinje iz zbirke turkerij na
ptujskem gradu.
Dr. Ivan Sedej. Foto A. Gačnik
Za Ptuj pa je seveda še poseb-
nega pomena njegovo besedilo,
natisnjeno v monografiji "Ptuj-
ski slikarji XX. stoletja", ki jo je
leta 1987 ob podpori ptujske
Kulturne skupnosti izdala Mla-
dinska knjiga. Ob natisu smo
založniku in uredniku očitali
več pomanjkljivosti, a je mono-
grafija vendar temeljnega pome-
na za poznavanje novejše likov-
ne ustvarjalnosti v starem mestu
ob Dravi. Dr. Ivan Sedej je bese-
dilo zastavil z veliko mero kri-
tičnosti, saj ni mogel spregledati,
da je ustvarjalnost v mestu skozi
stoletja polagoma popuščala in
da tistega, kar je nastajalo
predvsem na začetku 20. Stolet-
ja, ni mogoče primerjati z
bliščem preteklih stoletij. "Veli-
ko število kulturnih spomeni-
kov na Ptuju in v širšem okolju
/.../ je imelo na likovne ustvarjal-
ce zelo protisloven vpliv. Kul-
turno bogastvo, ki živi v zavesti
Ptujčanov in vseh Slovencev, je
namreč postalo merilo za kvali-
teto - to pa je vpliv na mnoge
umetnike, da so se /.../ zazrli v
preteklo slavo, ki je skoraj vedno
preglašala živo umetniško sno-
vanje." Tako se začenja Sedejevo
besedilo v monografiji. Kritična
ostrina pa pojenjuje od strani do
strani. Polagoma vstajajo pred
nami osebnosti z veliko ustvar-
jalno močjo. Tako se Sedejevo
razmišljanje zaključuje v razpo-
loženju, ki je povsem drugačno
kot v začetnem stavku: "Morda
so starejši ptujski slikarji živeli
preveč zaprto in so si ustvarili
lastna merila - zato niso hrepe-
neli po soočenju z napredno
umetnostjo v svetu. Tak spopad
in primerjavo si je privoščil šele
France Mihelič. Mihelič pa je
dal spodbudo tudi najmlajšim,
ki se ne menijo za tradicijo, ki si-
cer spoštujejo kulturno
dediščino, vendar pa hočejo
živeti odprto in široko." Zgodba
o likovnih ustvarjalcih v sodob-
nem Ptuju je s Sedejevim esejem
postala zanimiva, vredna tudi
primerjave z bogato preteklost-
jo.
Ko smo snovali monografijo o
ptujskih slikarjih XX. stoletja, je
v pogovorih z dr. Sedejem tekla
beseda tudi o galerijski postavit-
vi sodobnejše ptujske ustvarjal-
nosti. Združevanje vseh stilnih
obdobij v pretesni galeriji na
ptujskem gadu, v kronološkem
zaporedju od gotike do dmge
polovice 20. stoletja, ni bilo ni-
koli povsem srečno, pred leti se
je moralo novejše gradivo zaradi
prostorskih stisk celo umakniti
v depoje.
Dr. Sedej je kot mnogi drugi
menil, da bi morali biti avtorji,
ki jih je sam izbral za predstavi-
tev v monografiji, tudi galerijsko
prikazani ločeno od starejše
umetnosti. Izid monografije je
bil neke vrste izziv k razmišljan-
ju, da mesto potrebuje samostoj-
no sodobno galerijo. Večkrat so
se želje že oblikovale v resnejšem
prizadevanju. Največ pogledov
je bilo uprtih v najodličnejšo lo-
kacijo za takšne namene, v stari
magistrat na Slovenskem trgu.
Namere pa doslej še niso dobile
otipljivejše podobe in tudi za
bližnjo prihodnost ne kaže, da bi
na Ptuju zmogli dovolj energije
za takšen podvig. Mnogim po-
budam se zato še ne kaže odreči,
z nekaj več vztrajnosti in na-
klonjenosti bi se morda lahko lo-
tili vsaj začetkov. Monografija o
ptujskih slikariih XX. stoletja s
Sedejevim besedilom še vedno
ponuja trdno izhodišče.
Marjeta Cigienečki
22 - ŠPORT
6. FEBRUAR 1997 - TEDNIK
ODBOJKA •
Lik Tilia - Marsel 0:3
Odbojkarice ptujskega
Marsela so v 3. krogu 1. B
državne odbojkarske lige še
tretjič zmagale z maksimalnim
rezultatom in niso svojim
nasprotnicam oddale niti niza.
Tokrat so gostovale v Kočevju
in po devetdesetih minutah do-
bre igre zasluženo zmagale. Iz-
idi po nizih: 6:15, 9:15, 10:15.
Za Marsel so nastopile:
Prauhartova, Gosakova, Go-
jkoškova,	Emeršičeva,
Zenunovičeva, Godčeva in Inti-
harjeva.
V 4. krogu, v soboto, bodo od-
bojkarice Marsela gostovale v
Novi Gorici.
Danilo Klajnšek
NOGOMET •
Nafta - Aluminij 1:1
Nogometaši Aluminija iz
Kidričevega so v okviru priprav
na tekmovanje v 3. ligi - vzhod
odigrali prijateljsko srečanje z
drugoligašem Nafto v Lendavi.
Srečanje je ponudilo soliden no-
gomet za to pripravljalno ob-
dobje.
Za Aluminij so nastopili: Hor-
vat, Kranjc, Grbavac, Zamljič,
Kristofič, Gerečnik, Pole,
Zrnko, Hojnik, Boškovič,
Ivančič. Nastopih so še: Fridl, J.
Šmigoc, Habjanič, Vindiš in
Heniš.
Danilo Klajnšek
NOGOMET •
Drava - Gabriel
Irding1:0(1:0)
Nogometaši ptujske Drave so
v drugem pripravljalnem
srečanju pred svojimi gledalci
ugnali ekipo avstrijskega četr-
toligaša. Domači so bili boljši
nasprotniki, vendar so gostje
imeli prvo pravo priložnost za
vodstvo, a je vratar Drave
Lešnik strel ubranil. V 30. mi-
nuti je Gojkošek pobegnil gos-
tujoči obrambi in uspel zadeti
mrežo ter povesti svojo ekipo v
zasluženo vodstvo. Tudi drugi
polčas so nekoliko bolje igrali
domači nogometaši.
Danilo Klajnšek
KARATE • Evropsko
mladinsko prvenstvo
Ptujčanka Lidija Cafuta je
izbrana v slovensko reprezen-
tanco za evropsko prvenstvo, ki
bo 15. in 16. februarja v Sofiji v
Bolgariji. Poleg Lidije, ki nas-
topa v absolutni kategoriji, je
bila izbrana le še Idrijčanka
Anka Pelhan (srednja kate-
gorija).
Klavdija Beber
DRSTELJA •
Smučarski praznik
v Drstelji so uspešno organizi-
rali tekmovanje v smuku in
veleslalomu. V vseh kategorijah
so vozili po eno vožnjo, le v
članskem veleslalomu dve.
Rezultati veleslaloma: do 15
let: 1. Dušan Rižner, Juršinci, 2.
Urban Vrtič, Mestni Vrh, 3.
Matej Murko, Placar; 15-33
let: 1. Bojan Kocjan, Ptuj, 2.
Andrej Kramberger, Placar, 3.
Robert Markež, Destrnik; vet-
erani: 1. Srečko Golob, Drstelja,
2. Jožef Kocjan, Ptuj, 3. Joško
Rižnar, Juršinci. Smuk: do 15
let: 1. Marko Rižnar, 2. Peter
Golob, Drstelja, 3. Urban Vrtič,
Mestni Vrh; 15-33 let: 1. Silvo
Cartl, Grajenščak, 2. Branko
Krajnc, Juršinci, 3. Andrej
Kramberger, Placar; veterani: 1.
Srečko Golob, Drstelja, 2. Joško
Rižnar, Juršinci, 3. Jože Kocjan,
Ptuj.
Danilo Klajnšek
1.LIGAMNZ	PTUJ
Rezultati tekem 7. kroga: Vi-
tomarci - Dab team 0:4,
Podlehnik - Butik Ivana 1:4, Pri
Tonetu - Slonček A. L Kac 2:6,
Bistro Špic - Krona Zagi
preložena, Bistro Milena - C.
Canon Ambiente preložena.
1.SL0NČ.A. I. KAC7 5 1 1 41:22 16
2.	DAB TEAM 7 5 02 33:17 15
3.	BUTIK IVANA 7 5 02 31:22 15
4.	PRI TONETU 7 5 02 33:25 15
5.	VITOMA. PETUA 7 3 1 3 40:28 10
6.	KRONA ZAGI 6 3 03 30:22 9
7.	BISTRO ŠPIC 6 3 03 30:27 9
8.	PODLEHNIK 7 2 05 14:22 6
9.C.CAN0NAMBI.	6 1 05 16:45 3
10.	BISTRO MILENA6 0 06 14:52 O
Razpored za v soboto, 15. fe-
bruarja - športna dvorana Cen-
ter: zaostali tekmi 13.00 Bistro
Špic - Krona Zagi, 13.50 Bistro
Milena - C. Canon Ambiente; v
soboto, 22. februarja - športna
dvorana Center: 16.00 C. Canon
Ambiente - Pri Tonetu, 16.50
Krona Zagi - Bistro Milena,
17.40 DAB team - Bistro Špic,
18.30 Butik Ivana - Slonček A.
L. KAC, 19.20 Podlehnik - Vi-
tomarci.
2. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 6. kroga: Gastro
Žetale - Majšperk 4:4, Telekom
- Juršinci 2:8, Rajh Draženci -
Zg. Pristava 6:4, Cirkulane - Za-
vod 93 9:1
1.	GASTRO ŽETALE 6 4 1 1 23:16 13
2.	JURŠINCI 5 4 01 24:16 12
3.	MAJŠPERK 5 3 20 27:16 11
4.	RAJH DRAŽENCI 5 3 1 1 19:15 10
5.	CIRKULANE 5 2 12 15:10 7
6.	ZAVOD 93 6 2 1 3 22:30 7
7.SESTRŽE 5 2 03 13:16 6
8.	TELEKOM 5 104 10:21 3
9.	ZG. PRISTAVA 6 0 06 16:29 O
Razpored za v soboto, 22. fe-
bruarja - športna dvorana Cen-
ter: 12.30 Zg. Pristava -
Cirkulane, 13.20 Juršinci - Rajh
Draženci, 14.10 Majšperk -
Telekom, 15.00 Sestrže - Gastro
Žetale.
Branko Lešnik
POETOVlO MILA -
MARMOR HOTAVLJE
4:2 (2:1)
STRELCI: 1:0 Vidmar (13.'),
Leskovec (21.'), 2:1 Vidmar
(30.'), 3:1 Vidmar (40.'), 4.1
Milidragovič (51.'), 4:2 Ahčin.
POETOVlO MILA: Komik,
Najvirt, Plaskan, Jurišič,
Ramšak, Huzjak, Vidmar,
Milidragovič, Hrastnik, Klin-
ger, Leben, Ozis.
Nogometaši Poetovio Mile so
tudi v drugem srečanju
nadaljevanja prvenstva v 1.
SLMN zmagali. Tokrat so v
izredno pomembnem srečanju v
borbi za obstanek ugnali ekipo
Marmor Hotavlje. Celotno
srečanje je minilo v boljši, pred-
vsem pa korektni igri domačih,
ki so zamudili, da bi gostom
zvrhano napolnili mrežo. Tok-
rat je pri domačih blestel
Zvonimir Vidmar, ki je dosegel
tri zadetke, pripravil pa tudi
četrtega. Če bodo igralci ptu-
jskega Poetovia Mile nadaljevali
v takšnem ritmu, ne bo problem
izboriti si obstanek, kljub temu
da jih srečanja z izredno težkimi
nasprotniki še čakajo.
Danilo Klajnšek
PODROČNI PRVAKI
PTUJČANI
športni zavod Ptuj je izvedel
področno tekmovanje v malem
nogometu za učence osnovnih
šol. Udeležilo se ga je šest ekip,
ki so bile razvrščene v dve
predtekmovalni skupini. V
skupini A so bili najuspešnejši
igralci OŠ Pohorskega odreda, v
drugi skupini pa igralci OŠ
Olge Meglič. Obe ti ekipi sta se
uvrstili v četrtfinale os-
novnošolskega tekmovanja v
malem nogometu.
Rezultati - skupina A: OŠ Po-
horski odred - OŠ Tomaž 4:1,
ŠD Juršinci - OŠ Tomaž 3:2^
OŠ Pohorski odred OS
Juršinci 3:3; vrstni red: OŠ Po-
horski odred 4, ŠD Juršinci 3,
OŠ Tomaž 1 točka; skupina B:
OŠ Središče - OŠ Olge Meglič
0:1, OŠ Spodnja Polskava - OŠ
Olge Meglič 0:3, OŠ Središče -
Spodnja Polskava 1:1; vrstni
red: OŠ Olge Meglič 6, OŠ
Središče 1, OŠ Spodnja Pol-
skava 1 točko. Finale: OŠ Olge
Meglič - OŠ Pohorski odred 4:1
po streljanju kazenskih strelov.
VRSTNI RED: 1. OŠ Meglič, 2.
OŠ Pohorski odred, 3. ŠD
Juršinci, 4. OŠ Središče.
Danilo Klajnšek
/. DRŽAVNA LIGA •
Ptuj - Predoslie 1648:1622
V sedmem krogu L državne lige so ptujski
strelci gostili zelo močno ekipo Predoslje iz
Kranja in zmagali za 26 krogov. Domačini so
zmagali tudi posamezno. Državni reprezentant
Janez Štuhec je nastreljal 571. kr., Majda Raušl pa
je bila s 544 kr. tretja posamezno. Z zmago so
Ptujčani že četrti v prvi državni ligi.
SI
11. DRŽAVNA LIGA • Ptui-Petlja -
29. oktober Grosuplje
v soboto so strelci SD Ptuj-Petlja gostili ekipo
iz Grosuplja. Trener ekipe Petlje Jože je zaradi
poškodb v ekipi in drugih obveznosti članov
sestavil ekipo z dvema mladincema: Alenko Pe-
teršič in mlajšim mladincem Robertom
Šimenkom.
Junak tekme je bil ptujski mlajši mladinec
Robert Šimenko. Po prvi seriji je bil najboljši, v
drugi in tretji seriji je imel krizo, v četrti, peti in
šesti pa je nastrelil največ. Od šestih serij biti na-
jboljši v štjrih je podvig za katerega koli strelca,
mlademu Šimenku pa je to komaj zadostovalo, da
s 537 krogi zmaga zaradi boljše zadnje serije.
Drugi je bil Andrej Culjkov iz Grosuplja. Mlad-
inka Alenka Peteršič je bila s 507 kr. boljša od
mladinca iz Grosuplja Mateja Kovačiča za 35 kr.,
kar je rešilo tekmo. Slavko Ivanovič je nastrelil
tretji rezultat 533 in bil boljši od Janka Reica za
devetnajst krogov. Strelci Petlje so zmagali za 54
krogi razlike ter so s 15 točkami na petem mestu
druge lige.
SI
ŠINČKU ZLATA PUŠČICA DORNAVE
Strelska družina Dornava je organizirala tek-
movanje za zlato puščico družin z zračno pištolo.
Zmagovalec je Bruno Šinček s 502 kr. Bruno je bil
stalni mladinski reprezentant Ptuja, lani pa je bil
zaradi šole odsoten s strelskih tekmovanj in zdaj
prvič tekmuje. Na regijskem tekmovanju za regi-
jsko zlato puščico bo poskusil doseči normo za
tekmovanje na državni ravni.
SI
ŠTUHCU ZLATA PUŠČICA SD PTUJ
SD Ptuj je priredil tekmovanje za družinsko
zlato puščico v sredo, petek in nedeljo.
Zmagovalec je Janez Štuhec s 571 krogi, drugi
Martin Bedrač 561, tretji Izidor Pulko 543. Na-
jboljša članica je bila Majda Raušl, 535, najboljši
mladinec Pavel Fabrici, 519, mladinka Alenka
Peterič, 512, in najboljši mlajši mladinecd Robert
Šimenko, 541.kr.
IV. TURNIR ZA MLAJŠE MLADINCE
V nedeljo bo v Postojni četrti turnir za mlajše
mladince. Strelska družina Ptuj nastopa ekipno,
brani pa prvo mesto iz Predoslja. Posamezno
streljajo Robert Šimenko, Matija Potočnik, Mar-
jan Gril in David Valič.
SI
ŠAH
Remiisko prvenstvo mladih
Osnovna šola Fram je bila or-
ganizatorica regijskega
šahovskega prvenstva
posameznikov v kategorijah do
9,11 13 in 15 let. Tekmovalo je
kar 125 šahistov in 49 šahistk.
Najbolje uvrščeni so si prido-
bili pravico nastopa na
državnem prvenstvu, ki bo po-
tekalo od 15. februarja v
Kranju. Med njimi jih je kar
enajst iz bivše občine Ptuj in to
šest iz OŠ Gorišnica,štirje iz
OŠ Kidričevo in ena iz OŠ
Videm. Iz OŠ Gorišnica so se
na državno prvenstvo uvrstili.
Barbara Rižnar, Teja Pignar,
Nina Tuš, Denis Žuran,
Dominik Cvitanič in Darjan
Šterbal, iz OŠ Kidričevo Klara
Kozoderc, Rok Korošec,
Goran Bezjak in Črtomir
Štrucl ter iz OŠ Videm pri
Ptuju Mojca Šosterič.
Uvrstitve najboljših z našega
območja: dečki do 9 let: L M.
Matalin (OŠ Sp. Polskava),
3.R.Korošec (OS Kidričevo);
deklice do 9 let: 2. M. Šosterič
(OŠ Videm), 3. K. Kozoderc
(OŠ Kidričevo), 4. N. Roškar
(OŠ Gorišnica); dečki do 11
let: 2. D. Žuran (OŠ
Gorišnica); deklice do 11 let: 2.
J. Kac (OS Poljčane); fantje do
13 let: M. Potočnik (OŠ Sveta
Ana), 3.G. Bezjak (OŠ
Kidričevo), 4. D. Cvitanič (OŠ
Gorišnica); dekleta do 13 let:
LB. Rižnar, 2. T. Pignar, 3. P.
Geč (vse iz OŠ Gorišnica); fan-
tje do 15 let: LČ. Štrucl (OŠ
Kidričevo), 2. D. Šterbal (OŠ
Gorišnica), 3. M. Sevšek (OŠ
Poljčane); dekleta do 15 let:
l.N. Tuš (OŠ Gorišnica), 4. J.
Vukašinovič (OŠ Gorišnica).
i. Voršič
Naslov državnih prvakov v Juršime
v Kopru je potekalo državno
prvenstvo učencev osnovnih šol
nižje stopnje v judu. Na njem je
sodelovalo 289 tekmovalcev in
tekmovalk iz 76 osnovnih šol.
Največji uspeh so dosegli učenci
in učenke OŠ Juršinci, ki so v
skupnem seštevku osvojili naslov
državnih prvakov. Ta uspeh je
veliko priznanje tudi za JKI
Gorišnica, saj ima na tej šoli in
šoli v Cirkulanah svoje sekcije, ki
jih vodi uspešen tekmovalec Jože
Marin. Ekipo je na tekmovanju v
njegovi odsotnosti vodil Franc
Nasko, ekipo Gorišnice pa Mitja
Kostevc. Mladi judoisti so na
državnem prvenstvu v Kopru pri-
kazali veliko znanja iz juda. Us-
pehe so dosegli tudi učenci in
učenke OŠ Cirkulane, Dornava
in Olga Meglič.
Učenci so dosegli tele uvrstitve:
Oš Juršinci: 1. Aleš Horvat (do
38 kg) in Andreja Plohi (do 52
kg), 2. Denis Hrga (do 38 kg), 3.
David Slodnjak (do 59 kg)^
Damjan Fras (nad 55 kg); OŠ j
Cirkulane: 3. Dejan Hrnčič (do
38 kg) in Janja Karo (do 48 kg);
OŠ Dornava: 1. Dani Rus (do 34
kg), 2. Marjan Majcen (do 34 kg);
OŠ Olge Meglič: 3. Aljaž
Frajnkovič (do 55 kg).
Danilo Klajnšek
Zmagovalna ekipa OŠ Juršinci na tekmovanju v Kopru.
Februar je zlasti obdobje veselja in pustnih
norčij, kar še posebej velja za Ptuj in njegovo ok-
olico. Nizke temperature in zima se v tem času
pod težo kurentovih zvoncev že počasi pričnejo
nagibati v toplejši in prijaznejši del leta. Prav ta
navdih pomladi, pogojen z vedno daljšimi dnevi
in vse močnejšimi sončnimi žarki, privablja iz
marsikje še trde in zaledenele zemlje prve
znanilce pomladi. Naj gre za teloh ali katero
drugo nežno rastlinico, pogled na novo življenje v
nas prebudi še večjo željo po gibanju in tesnejšem
stiku z naravo. Ta klic sončnih februarskih dni
močno čutimo tudi ptujski planinci, ki smo za vas
pripravili pester program izletov, pohodov in
drugih rekreacijskih aktivnosti, primernih tako za
ljubitelje daljših in težjih tur kot tudi krajših
sprehodov ali večernega plavanja v ptujskih ter-
mah. Zatorej poskrbite za svoje zdravje in dobro
počutje ter se nam pridružite pri naših skupnih
aktivnostih v februarju.
POHOD NA PTUJSKI GRAD
Večina izletov in pohodov PD Ptuj je usmerjenih
v hribovitejše predele Slovenije, ki so od Ptuja od-
daljeni vsaj uro ali več vožnje. V želji po pestrem
planinskem popoldnevu v samem Ptuju smo se
odločili, da vas popeljemo na najvišjo točko v
mestu, torej na ptujski grad. Planinci in ljubitelji
rekreacije se zberemo ob 16.30 uri v prostorih Plan-
inskega društva v Prešernovi 27, od koder se bomo
povzpeli na vrh grajskega griča. V grajskem muzeju
nam bodo prijazne Vedute v glasbeni zbirki
pričarale popotovanje skozi stoletja glasbe in
raznovrstnih instrumentov. Duhovno obogateni se
bomo podali na pohod do ptujskih term, kjer bomo
ostali vse do 22. ure. Opremite se rekreacijskemu
pohodu primerno ter ne pozabite kopalk, ki so ob-
vezen del opreme. Cena pohoda vključuje vstopnico
za Terme, organizacijo in vodenje ter znaša za člane
PD 780 SIT in mlade planince (do 15 let) 550 SIT.
Vodil bo Uroš Vidovič.
ZASAVSKA SV. GORA
Na pustno nedeljo bodo Ptuj obiskali številni lju-
bitelji kurentovanja in pustnega vrveža po mestnih
ulicah. Za vse, ki bi želeli dan preživeti v zimski
idili Posavskega hribovja, organiziramo pohod na
Zasavsko sv. goro (852 m). Udeleženci pohoda se
zberemo v nedeljo, 9. 2., ob 6.30 uri na železniški
postaji v Ptuju (odhod vlaka ob 6.45), od koder se
popeljemo do Zagorja ob Savi, kjer je pričetek tradi-
cionalnega pohoda v organizaciji PD Zagorje. Po
prijetni in zmerni triurni hoji do vrha Zasavske
gore, kjer stoji planinski dom zagorskih planincev,
se bomo okrepčali z vročim čajem ter v posebne
dnevnike pohoda odtisnili spominski žig. Šledil bo
sestop do vasi Sava, od koder se z vlakom vrnemo v
Ptuj ob 19.30 uri. Opremite se zimskim razmeram
ter vremenski situaciji primerno. Hrana iz
nahrbtnika oziroma v planinski koči. Cena izleta, ki
vključuje povratno vozovnico za vlak, organizacijo
in vodenje, znaša 1.050 SIT za člane PD, 960 SIT za
mlade planince ter 1.800 SIT za nečlane. Prijave s
plačilom sprejemamo v pisarni Planinskega društva
do petka, 7. 2. Vodila bosta Uroš Vidovič in Bojan
Kolednik.
POHORSKA SMUČINA
(KOPE - AREH)
Člani postaje gorske reševalne službe iz Maribora
pripravljajo v soboto, 15. 2., že 14. tradicionalno Po-
horsko smučino od Kop do Areha. Izvrstno
pripravljena 50-kilometrska proga po osrednjem
grebenu Pohorja je tokrat privabila tudi ptujske
planince in ljubitelje teka na smučeh. Vse, ki bi si
želeli ta dan preživeti med pobeljenimi pohorskimi
gozdovi in številnimi planjami, kot pravijo
domačini posekam in gorskim jasam, vabimo v
petek, 14. 2., ob 18. uri v pisarno PD Ptuj, Prešer-
nova 27, kjer bo informativni sestanek udeležencev
14. tradicionalne pohorske smučine. Vse dodatne
informacije lahko dobite pri vodniku Urošu Vi-
doviču na tel. 783-057.
PLANINSKI KOTIČEK
Terme, Zasavska gora,
pohorska smuiina
TEDNIK 6. FEBRUAR 1997
ŠPORT IN POSLOVNA SPOROČILA - 23
POBREŽJE / ENO LETO LOKOSTRELSKEGA KLUBA
V Pobrežju vadbišie lokostreliev
Brane Kolednik, doma iz Pobrežja, je lani poskrbel za ustano-
vitev Lokostrelskega kluba Videm, ki ima danes že 30 loko-
strelcev. Že prva sezoni lani je dala nekaj dobrih uvrstitev,
klub pa ima kar deset dobrih strelcev.
Lani so mladi strelci dosegli
deset dobrih uvstitev od prvega
do tretjega mesta na domačih in
tujih tekmovanjih. Brane Ko-
lednik pa si je z 2. mestom med
slovenskimi lokostrelci že zago-
tovil vstopnico za svetovno
prvenstvo, ki bo marca v Turčiji.
Sam je poskrbel za ustanovitev
kluba v videmski občini, na
domačem travniku v Pobrežju
uredil prvo strelišče, moral pa je
prevzeti še vodenje kluba.
O lokostrelstvu Brane pravi ta-
kole: "V dveh letih, odkar se
ukvarjam z lokostrelstvom, mo-
ram biti zadovoljen z rezultati.
Vesel sem, da mi je tudi v
domači občini uspelo ustanoviti
klub in tako bo pot do denarja
veliko lažja. Zanimanja za ta
šport je v mojem okolju veliko;
mlajši strelci so bolj za promoci-
jo športa, starejše pa že lahko po-
peljem na tekmovanja. Prve in
Brane Kolednik si je za hobi
izbral lokostrelstvo
osnovne tečaje tudi pripravlja-
mo bolj za promocijo, trenutno
pa lahko na tekmovanjih prijavi-
mo šest boljših tekmovalcev.
Treninge imamo v zimskem
času v OŠ Videm in OŠ Ki-
dričevo, ob lepem vremenu pa
dodobra izkoristimo haloške
hribe, kjer so primerni tereni za
vadbo in večkrat si tam postavi-
mo progo zase. Vsak lokostrelec
mora imeti primerno tekmoval-
no opremo; njena cena je tudi do
100 tisoč tolarjev. Treninge
imam z lokostrelci večkrat na te-
den, sezona pa traja tako rekoč
vse leto. Pozimi so tekmovanja v
športnih dvoranah, ob lepem
vremenu pa se veliko možnosti
za ta šport ponuja kar v naravi."
Lokostrelci bodo v tem letu
potrebovali nekaj dodatnega de-
narja za delo, saj bodo v videm-
ski občini pripravili v juniju
prvo lokostrelsko tekmovanje z
mednarodno udeležbo. Še prej
pa Braneta čaka nastop na sve-
tovnem lokostrelskem prvenst-
vu. Ker je lokostrelstvo šport, ki
nima starostnih omejitev in kjer
ni razlik med spoloma, si v vi-
demskem klubu lokostrelcev
obetajo še več novih članov.
T. Mohorko
ROKOMET / 1. B LIGA
Rezultati 12. kroga: Besnica -
Drava 34:18, Inles - Šmartno
27:27, Radeče Papir - Gprenje B
28:21, Grosuplje - Škofljica
19:19, Pomurka - Ajdovščina
26:15, Šešir-Dol TKI 25:22
1.	ŠKOFLJICA 12 9 1 2 278:250 19
2.	BESNiCA 12 8 1 3300:270 17
3.ŠEŠIR	12 8 1 3 278:256 17
4.	INLES 12	6 3 3 313:284 15
5.	GROSUPLJE 12	5 2 5 277:267 12
6.	DRAVA 12	5 2 5 285:317 12
7.	RADEČE PAP. 12	5 1 6 285:285	11
8.	ŠMARTNO 12	4 1 7 295:301	9
9.	DOL TKI 12	4 1 7 286:298	9
10 AJDOVŠČINA 12	4 1 7 268:297	9
11,	GORENJE B 12 4 O 8 286:312 8
12.	POMURKA 12 3 0 9 271:285 6
CHIO BESNICA-
DRAVA 34:18 (16:7)
DRAVA: Krauthaker, Pučko
3, Šeruga, Djekič 1, Potočnjak 6,
Bračič, Belšak 2, Mlakar, Valen-
ko, Hrnjadovuič 4, Osterc 2,
Berlič.
Rokometaši ptujske Drave so
na prvo tekmo v nadaljevanju
prvenstva krenili močno os-
labljeni. Po pričakovanju so
doživeli poraz, vendar je le malo
previsok. Ptujski rokometaši so
srečanje pričeli zelo dobro ter v
12. minuti vodili s 4.2. Zaradi
poškodbe Nena Potočnjaka je
bilo srečanje za nekaj časa pre-
kinjeno. Po prekinitvi pa so va-
jeti igre prevzeli domači roko-
metaši in si do konca prvega dela
priigrali visoko prednost deve-
tih zadetkov. Tudi v nadaljevan-
ju srečanja so imeli pobudo ter
prednost samo še povečali.
Danilo Klanjšek
2 ML - VZHOD •
Brežiie - PYramidia
J7:16 (9:9)
RK Pyramidia: Tement, Kor-
par, Rihtarič, M. Šandor 1, Mar-
gušič 4,1. Ivančič 3, Žnidarič, F.
Sandor 4, Ranfl 2, D. Ivančič 2,
Cvitanič, Firbas
Rokometaši Pyramidie so zelo
nesrečno izgubili v Brežicah,
čeprav so večji del srečanja vodi-
li. Poraz ni tragičen, saj že v pe-
tek rokometaši Pyramidie igrajo
novo tekmo v Veliki Nedelji.
Danilo Klajnšek
RADGONA - VELIKA
NEDELJA 19:34 (8:19)
Velika Nedelja: Kovačec, Ku-
mer, Mesarec 7, Trofenik 1, Ko-
kol 2, Sok, Kumer, Bezjak 13,
Šoštarič 1, Planine 10, Belec.
POLET-ORMOŽ 24:22
NAMIZNI TENIS
I.	LIGA - ŽENSKE
# Vektor Olimpi-
ja - Poetovia 2:5
Igralke NTK so v gosteh
prepričljivo premagale Vek-
tor Olimpijo. Zmage za Peto-
vio so prispevale Katarina
Golič dve, Breda Mojsilovič,
Špela Lukner in par Katarina
Golič - Breda Mojsilovič pa
po eno.
Vrstni red : Ilirija Melitra-
de in Kajuh Slovan po 16,
Šampionka 14, Petovia 10,
Vektor Olimpija 8, Rakek 4,
ŽNTK Ljubljana 3, Merkur
0.
V sredo, 12. februarja, se
bodo igralke NTK Petovia
pomerile z vodečo ekipo Iliri-
ja Melitrade v dvorani Mladi-
ka ob 17. uri. Pričakujemo
odlične dvoboje, saj je Kata-
rina Golič še neporažena v
državni ligi in se reprezen-
tantkam ne bo pustila kar
tako ugnati.
II.	LIGA MOŠKI •
Petovia • Fužinar
5:2
Igralci NTK Petovia so še
vedno na vrhu druge državne
lige. V soboto so v Ptuju gos-
tili ekipo Fužinarja z Raven
na Koroškem. Zmagali so
brez posebnih težav. Dva po-
raza je zabeležil le Marko
Zafošnik, pa še ta sta bila zelo
tesna. Po dvakrat sta zmagala
Marinko Grbič in Grega
Zafošnik, eno zmago pa je
dosegel par Grbič - Zafošnik.
Vrstni red: Petovia 24, ERA
22, Škofije Scripta 20, Mavri-
ca Ilirija 16, Fužinar Inter-
diskont in Šampionka po 10,
Škofja Loka in Garlan po 8,
Kajuh Slovan 6, Merkur 2.
Urška Rojko
OPTE PTUJ
ŽABJAK 1
2250 PTUJ
razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta
JAVNO DRAŽBO
I.	A. del dvorišča v k.o. Rogoznica, Žabjak 1, parcelna št. 451/3 v ve-
likosti 8180 m^
Izklicna cena za navedeno nepremičnino je 33.000 DEM v tolarski
protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.
B. Teniška i^šča skupaj s pripadajočimi zemljišči in objektom, ki
so na parcelni štev. 105, v izmeri 15059 m^ in pripadajoče parcele
98/3 v izmeri 918 m^ 97/2 in vse v k.o. Nova vas pri Ptuju, 445/6 v iz-
meri 9.590 ml
Izklicna cena za navedeno nepremičnino je 76.500 DEM v tolarski
protivrednosti po srednjem tečaju Branke Slovenije na dan plačila.
II.	Javna dražba bo v PETEK, 28. 2. L997 s pričetkom ob 12.00
un v jedilnici OPTE Ptuj, Žabjak 1.
m. Predkupno pravico imajo najemniki.
POGOJI JAVNE DRAŽBE
Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki do
začetka dražbe vplačajo varščino v višini 10 % na Ž. R. 52400-601-
10061 oziroma na blagajni podjetja OPTE PTUJ.
Varščina bo ponudniku, ki mu bo na dražbi uspelo, všteta v kupni-
no, drugim ponudnikom pa vrnjena v 3 dneh brez obresti.
Fizična oseba mora pred pričetkom dražbe komisije predložiti
potrdilo o državljanstvu, pravna oseba pa izpisek iz sodnega registra.
Ponudnik, ki mu bo uspelo, mora skleniti prodajno pogodbo v 15
dneh po izvedeni javni dražbi.
Kupec mora kupnino plačati v 30 dneh od sklenitve pogodbe.
Sklenjena pogodba začne veljati p« potrditvi javnega pravobranilca
in Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo.
Prometni davek, druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom last-
ništva mora plačati kupec.
Ogled je možen po dogovoru. Dodatna pojasnila lahko dobite po
telefonu (062) 775-1IL^
PLANINSKO DRUŠTVO PTUJ / ALPINISTIČNA SEKCIJA
Pregled dela ptujskega alpinizma v letu 1996
Po uspešni zimski sezoni 1995/96, ko so ptujski alpinisti opra-
vili številne zahtevne vzpone, se je kljub slabemu vremenu
nadaljevala uspešna poletna plezalna sezona.
Že zgodaj spomladi se je začelo
plezanje v stenah v okolici Grad-
ca, kjer je Sandi Vaupotič (PD
Ptuj) v navezavi z Borisom Lo-
renčičem (AO Kozjak) v steni
Rotewand preplezal smeri Erd-
geistenveg VI, Rambo VI, Feu-
ervogel VI, v navezavi z Majdo
Novak (PD Ptuj) pa smer
Waschrumpel V+ in Rorsalat
V+. Isti smeri sta preplezala
tudi Aleksander Kelnarič in Bo-
rut Vidovič (oba PD Ptuj). S.
Vaupotič in Vlado Fras (AO
TAM) sta v isti steni opravila
prvo ponovitev zelo zahtevne
tehnične smeri Cili z oceno
VI + A2 f. S. Vaupotič je v nave-
zi z Damjanom Karničnikom
(AO Kozjak) v Brunttalu preple-
zal pravokotno tehnično zahtev-
no smer Mini-Filip- Flam, ocen-
jeno VI A2, z M. Novak pa v isti
steni smer Sanduparadis VI- in
Hauptgipfel-Sdvand V+. A.
Kelnarič je v navezi z M. Novak
v steni Kugelstein preplezal
smer Geradereinstig -V in Hen-
kelgalerie V, isto smer je preple-
zal tudi v navezavi s Francem
Korparjem (PD Ptuj).
Sezona se je nato nadaljevala v
naših stenah. S. Vaupotič je v
navezi z M. Novakom v steni
Lučkega Dedca Levo preplezal
smer z oceno VI-, v Vežici pa
smer Geršak - Grčar, ocenjeno s
VI, ter v Triglavski severni steni
Dolgo Nemško smer, ocenjeno s
IV.
S. Vaupotič in D. Karničnik
sta v navezi preplezala eno naj-
težjih kombinacij v Triglavski
severni steni, in sicer 1000 me-
trov dolgo kombinacijo smeri
Peternel - Čopov steber VI A/VI.
Ta naveza je plezala tudi v sever-
ni steni Malega Koritniškega
Mangrta, ki velja za eno naj-
težjih sten v Julijskih Alpah. V
njej sta preplezala severni steber
oz. desnega Piussija. Ocena je
VI/V-V+, visoka pa je 800 m.V
navezi z Benom Ravnikarjem
(AO Jesenice) je S. Vaupotič pre-
plezal direktno smer v Rušici z
oceno V. V navezi z Damjanom
Čižičem pa direktno smer v Šta-
jerski Rinki z oceno VI. Z
Boštjanom Šterbalom (PD Ptuj)
sta v severni steni Ojstrice pre-
plezala smer Zmaj, ocenjeno
V+Al.
S. Vaupotič je opravil tudi dva
solo vzpona, in sicer v Špiku Di-
bonovo smer z oceno IV-f- in
Hudičev steber v Prisojniku z
oceno V. Solo vzpon je opravil
tudi A. Kelnarič. V Triglavski
severni strani je sam preplezal
Dolgo Nemško smer, ocenjeno
IV. Isti plezalec je v navezi s F.
Korparjem splezal skozi grlo na
Veliki oltar, ocena II.
A. Kelnarič je v navezi z Boru-
tom Peršonjo (PD Domžale) v
steni Jezerskega Stona preplezal
levo smer, ocenjeno III-IV, v na-
vezi z B. Vidovičem pa v severni
steni Raduhe dve smeri: Direkt-
no -IV in Palček V. V isti steni
sta plezala tudi Danilo Šegula in
B. Šterbal ter preplezala dve
smeri, in sicer smer čez Plošče
(Plate) V-V+ in desno II-III. To
pa je uspelo v poletju tudi Borisu
Zmazku in soplezalcu Slavku
Cimermanu, kakor tudi Mihova
smer III-IV in Kamin pri Dur-
cah III-I- (znan po imenu Origi-
nalna). To pa sta v septembru
splezala B. Vidovič in A. Kelna-
rič. Drugi novemberski dan sta z
Okrešlja A. Kelnarič in Igor
Tratenšek (Slovenske Konjice)
preplezala Vzhodno smer v Mali
Rinki, Primož Trop. in D. Šegu-
la pa sta solirala fotografsko
smer v Mrzli gori.
Alpinistična sekcija PD Ptuj
POLENŠAK
Tekmovanle v smuku
Pred kratkim ustanovljeno
športno društvo na Polenšaku
je izkoristilo lepo vreme in
ugodne snežne razmere ter v
soboto organiziralo tekmovan-
je v smuku. V Lahovi grabi so
uredili 300- metrov dolgo
smučarsko progo, ki je, kljub
temu da je bila kar precejšnja
odjuga, omogočala vamo tek-
movanje. Udeležilo se ga je
precej rekreativnih smučarjev,
ki so se pomerili v treh katego-
rijah.
Rezultati v kategoriji dečkov
do 15 let: 1. Matej Petek, Po-
lenšak, 2. Matej Rakuša, Po-
lenšak, 3. Peter Golob. Veterani:
1. Marjan Veselko, Lahonci, 2.
Albin Marin, Polenšak, 3. Jože
Rižnar, Juršinci. Člani: 1. Bojan
Kocjan, Ptuj,, 2. Dominik Pon-
gračič, Lahonci, 3. Branko
Krajnc, Juršinci.
Če bo dovolj snega, bodo na
Polenšaku postavili tudi
vlečnico, je povedal Vlado Šegu-
la, predsednik društva.
MS
Tekmovanje v smuku po polenškl strmini.
ORMOŽ / ZIMSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati
9. kroga
v soboto so nogometaši v 9.
krogu zimske nogometne lige
dosegli tele rezultate: Borec-
Fortuna 1:15, VVS Jeruzalem-
Mestna graba 0:4, Sv. Tomaž-
Frankovci 4:1, Hum-Ivanjkov-
ci 4:1, Pušenci-Smoki 2:2, Me-
hanične delavnice-Mladost
1:8, Središče-Mestna graba 11
13:1, Hum-TSO 1:6.
Nogometaši so si v tem kolu
prislužili kar 5 rumenih in en
rdeči karton, ki ga je dobil igra-
lec Huma Boris Emeršič in mu
je prinesel prepoved igranja
dveh tekem.
Na tabeli še vedno vodi Fortu-
na z 28 točkami, drugi so Smoki-
ji (26), tretji pa Sv. Tomaž (25).
Tudi pri vodilnem na listi naj-
boljših stricev ni sprememb.
Največ golov je zabil Miran
Tušek (19), na drugo mesto se je
prebil Aleš Čeh (18), Danilo
Levačič pa je tretji s 16 zadetki.
V soboto se tekme pričnejo že
ob 9. uri, srečali pa se bodo: Sre-
dišče-VVS Jeruzalem, Mestna
graba 11-Hum, Frankovci-Sre-
dišče, Mestna graba 1-Meha-
nične delavnice, Ivanjkovci-
Maldost, Fortuna-Sv. Tomaž,
Pušenci-Borec, TSO-VVS Jeru-
zalem, Sv. Tomaž-Mehanične
delavnice.
vk
INTERNET
V februarju lahko vsi novii uporabniki koristijo 30 ur
brezplačnega dela. Za učitelje-ice, profesorje-ice,
učence-ke osnovnih in srednjih šol ter študente-ke
posebno ugodna ponudba: za sanno 9.000 SIT
(mesečno 15 ur dela) ali 15.000 SIT (mesečno 30 ur
dela) celoletna naročnina za dostop na INTERNET -
- PTUJ strežniku (najcenejši dostop do INTERNETA
tudi ob brezplačnem dostopu na ARNES-u.
Telefonski impulzi so na Ptuju 5 x cenejši.
NOVO: ISDN dostop tudi pri nas!
Posebni paketi za podjetja!
1 6 dostopnih linij - hitrosti 33.6 Kb na navadnih
linijah oz. 64 Kb/128 Kb na ISDN linijah.
2250 PTUJ, RAJŠPOVA 13, tel. 779-151. tel./fax:772-356
24 - ZA RAZVEDRILO
6. FEBRUAR 1997 - TEDNIK
TEDNIK - 6. FEBRUAR 1997
ZA KRATEK CAS - 25
Pust je gotovo najbolj nori čas v
letu, ki z glasbo kar vabi na zaba-
vo. Nadenite si tudi vi masko ter
se odpravite na pustno rajanje!
Škotski pevec ROD STEWART
še zmeraj "briljira" s svojim hripa-
vim glasom, ki je pravi za petje le-
pih balad. Svoje najlepše pesmi je
zdnižil na zgoščenki If we Fall in
Love Tonight. ROD je posnel še
eno priredbo z naslovom WHENI
NEED YOU	ki jo je v
originalu leta 1976 zapel Leo Say-
er.
Britanski pevec PHIL COL-
LINS je popoln glasbenik, saj je na
albumu But Seriously posnel in
odigral vse instrumente sam. Na
album Dance into the Light je
Phil povabil kar deset glasbenikov
in novi potencialni hit je NO
MATTER WHO
PETER GABRIEL je bil pred
Philom Collinsom vokalist pri
skupini Genesis. PETER je k so-
delovanju povabil YOUSSOU N'-
DOUR-ja in skupaj pojeta pov-
prečno pesem SHAKING THE
TREE
Babica rock'n'rolla TINA TUR-
NER je lani pripravila še en izvr-
sten album: Wildest Dreams.
TINA pa v duetu pomaga Tomu
Jonesu v vroči skladbi HOT
LEGS
Britanski vokalist BABY BIRD
je nominiran za nagrado brit za
najboljšo malo ploščo You're Gor-
geous. Mladi talent BABY BIRD
je popularen predvsem doma na
Otoku, sedaj pa bo s skladbo CAN-
DYGIRL	poizkušal uspeti
tudi po svetu.
GABRIELLE nas je prvič
pobožala s svojim glasom s popev-
ko Dreams. Takrat pa je GABRI-
ELI.E priredila uspešnico Dionne
Warwick z naslovom WALK ON
Britanski najstniški trio 911 je
pred kratkim v televizijski oddaji
Planet In, v kateri so promovirali
svojo prvo pop uspešnico Don't
Make me Wait. Fantje iz tria 911
pa nadaljujejo kariero s "sladko"
popevko THE DAY WE FIND
Najstnice po Evropi norijo za
"boy-skupinami" tipa Backstreet
Boys, Boyzone, Caught in the Act
... Nova najstniška atrakcija v
Nemčiji so fantje iz skupine
YELL 4 YOU, ki so priredili pe-
sem NOTHING'S GONNA
CHANGE MY LOVE FOR YOU
ki jo je v izvirniku pel
Glenn Medeiras.
Francija ima novo plesno atrak-
cijo, skupino SASH!, ki je svojo
debitantsko plesno uspešnico EN-
CORE UNE FOIS	proda-
la že v več kot 50.000 kopijah.
Skupina B.B.E. je lani zaslovela s
komadom Seven Days and one
Week. Pod imenom B.B.E. se skri-
va producent Emannuel Top, ki je
naredil novi studijski eksperiment
z naslovom FLASH
Yo! Prijatelji rap glasbe lahko
povzamete katero od novosti, ki so
neverjetno popularne predvsem v
ZDA: Been there done that - DR.
DRE, Get up - LOST BOYS, The
Foundation - X-ZIBIT, Queen B.
- LIL KIM, That's how it is -
REDMAN, Drop a Gem an Em -
MOBB DEEP, Potion - DOWN
LOW, Can't Knock the Hustle -
JAY-Z, Superman 97 - SKEE-
LOO, Can't Nobody Hold me
Down - PUFF DADDY...
Januar je v glasbi zapisan kot
mrtev mesec in med izdanimi al-
bumi sem izluščil tele: Forever -
DUNNE, Healing - STEVIE B.,
Collection - THE SHAMEN,
Glow - REFF, New World Order -
Curtis MANFIELD, One Find
Way - MOTION PICTURE SO-
UNDTRACK, Friction, Baby -
BETTER THAN EZRA, White
on Blonde - TEXAS.
David Breznik
Lestvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsako
soboto v večernem sporedu
radia Ptuj.
c^Mladi dopisniki
OSEBA, KI JO IMAM
RAD
Mnogo ljudi je, ki jih imam rad,
ampak najrajši imam babico.
Ona me dostikrat potolaži. Ko
pridem iz šole, je že na mizi juha,
ki bi je ^jedel za pet krožnikov.
Lahko ji pomagam pripravljati
kosilo in še drugo. Včasih pa mi
da kakšnih sto tolarjev, da si
lahko kupim sladkarije. Z njo
imava veliko skrivnosti in je do-
bra po srca Je velika in debela,
temne polti in je mama mojega
očeta. Ko imam popoldan pouk
in grem k njej s kolesom, mi ^
vedno odpelje na varno. Z njo
grem poleti v Moravske Toplice
in na morje v Piran. Dostikrat mi
pomaga kaj poiskati za kakšne
nastope v šoli.
O njej bi še lahko veliko napisal,
ampak bom samo dodal: "Babice
so najbolj priljubljene osebe na
svetu."
Branko Lah, 4. b,
OS Ljudski vrt
ŠOLA PREŽIVETJA V
NARAVI
Učenci 7. a in 7. b smo preživeli
teden dni čisto drugačne šole. S
svojima razredničarkama Slavo
Suman in Dragico Petrovič smo
se 18. novembra odpeljali v Bo-
hinj, natančneje v Center šolskih
in obšolskih dejavnosti v
Wbčevem Lazu ob Bohinjskem
jezeru. Tam smo preživeli zelo
zammv in poučen teden. V re-
snici smo se naučili, kako bi
lahko preživeli v naravi. Domov
smo se vrnili v petek, 22. novem-
bra .
Vsi učenci smo pisali dnevnike.
Na razpolago imamo premalo
časa in prostora, da bi lahko
predstavili vse, zato prisltihnite
le petim. Pet dni, pet nepozabnih
doživetij.
PONEDELJEK, 18.
11.1996
D^es zjutraj smo se učenci sed-
mih ra^edov zbrali pred šolo v
Gorišnici. Tam nas je že čakal
avtobiis in kmalu smo se odpelja-
li proti Bohinju. Med vožnjo smo
se spm pogovarjali, nato smo
gled^i televizijo. A našo pozor-
nost je kaj kmalu pritegnila nara-
va, katero smo lahko opazovali
skozi okna avtobusa. Po nekaj
jjnii vožnji smo le prispeli v Bo-
hinj, kjer mislimo prebiti nekaj
naslednjih dni.
Najprej so nam razložili hišni red
in nam razkrili načrte za pri-
hodnje dni. Nato so nas razdelili
po skupinah in nam določili
mentorje. Naš prvi mentor je bil
Bojan. Takoj sem spoznal, da je
zelo razumevaj^ zato sem se že
v začetku veselil naslednjih dni,
ki jih bom preživel z njim. Mene
in moje sošolce bo naučil veliko
novega o ljubezni do sočloveka in
narave.
V popoldanskem času smo kljub
dežju odšli na sprehod v gozd.
Opazovali smo naravo in zavzeto
poslušali Bojana, kajti on nam je
začel razkrivati znamenitosti Bo-
hinja Povedal nam j^ da je Bo-
hinj kotiina, v kateri ležita dve
dolini. Ljudje pa so naseljeni v
dvaindvajsetih vasicah. Niti opa-
zili nismo, da se je že popolnoma
stemnilo. Morali smo se vrniti v
dom. In že je napočil čas za
večerjo. Po okusni večerji smo se
odpravili k uram prve pomoči.
Naučili smo se, k^o bi morali
oskrbeti ranjenca. Delali smo
predvsem praktično. Dve uri
praktičnega potika sta minili ne-
verjetno hitro.
Preostal nam je še samo čas za
osebno higieno in morali smo
oditi spat.
Datmr Kelenc, 7. a
TOREK, 19.11.1996
že v ponedeljek so nas seznanili,
da bo jutranje vstajanje ob sed-
mih. I)a bi se popolnoma prebu-
dili, smo mor^i najprej opraviti
skupno jutranjo telovadbo.
Zajtrk nam je zelo teknil. In že je
bila na vrsti naša dopoldansl^
naloga. Veslanje s kanuji, kdo si
tega ne bi želel!
Gospod Bojan, naš mentor, nam
je dd še zadnje napotke in že smo
odveslali po gladini mrzlega Bo-
hinjskega jezera. Vendar pa vse
prelepo prehitro mine in tako se
je preki^u iztekel čas veslanja,
škropljenja in tekmovanja s ka-
nuji. Skoraj vsi smo bili pre-
močeni, ker pač nismo čisto na-
tančno upoštevali vseh nasvetov.
Morali smo se preobleči v suha
oblačila ih že smo se znašli v učil-
nici, da bi nadaljevali s tečajem
prve pomoči.
Po kosilo nas je inštruktor Kle-
men odpeljal v Staro Fužino. Og-
ledali smo si planšarski mu^j.
Prijazna gospa nam je razložila,
kdo so to planšarji, kaj je ci-
ganček in še veliko stvari, o kate-
rih se mi doslej še niti sanjalo ni.
Ko smo se vračali, smo upali, da
se bo vreme toliko zjasnilo, da bi
lahko videli Triglav, vendar se
nam želja ni uresničila. V poz-
nem popoldanskem času smo se
spet lotili prve pomoči. Naučili
smo se delati nosila in zaustaviti
krvavitev.
Ker je bi ta dan res naporen, smo
si zaslužili ogled filma Maska.
Ob katerem smo se i^šteno na-
smejali in po opravljeni toaleti
tudi dokaj kmalu zaspali.
David Sok, 7. a
SREDA, 20. 11. 1996
Zjutraj, ko sem se prebudil, sem
opazil, da je sneg moral padati
celo noč. Tega sem bil zelo vesel.
Takoj po zajtrku so nam poveda-
li, da ne bomo zapustili doma
zaradi slabega vremena, ampak
bomo posvetili več časa prvi
pomoči. V tistem trenutku se je
moje dobro razpoloženje popol-
noma spremenilo, saj prve
pomoči sploh ne maram. Nihče
se seveda ni oziral na moje
občutke.
Učili smo se, kako ukrepati v pri-
meru opeklin, kačjega pika in
hudih krvavitev. Kljub po-
prejšnji slabi volji moram priz-
nati, da ta pouk prve pomoči niti
ni bil tako slab.
Po kosilu se je tudi naša skupina
z mentorjem Klemenom odpra-
vila v muzej v Stari Fužini, kjer
smo si ogledali planšarski muzej
in staro sirarno. Po večerji pa so
bile na vrsti zanimive družabne
igre. Najbolj všeč mi je bila raz-
gibana igra, ki se je imenovala
RIPLPIPL.
Ob deseti uri bi morali vsi že
spati. Toda ta dan nikakor nisem
mogel zatisniti očesa, zato sem se
lotil pisanja dnevnika. Ko sem ga
napisal, sem prebudil sošolca, ki
sta si delila sobo z menoj. Tedaj
je bila ura že polnoč. Mislili smo,
da že vsi učitelji in dežurni men-
torji spijo, zato smo se odpravili
v sosednjo sobo. A glej ga, zlom-
ka, ravno tedaj je od nekod pri-
neslo mentorico Majo. Napodila
nas je spat. Takoj smo skočili v
postelje. Nismo vedeli, ali nas bo
zatožila razredničarkama ali ne. I
Treba bo pač počakati, kaj se bo ;
zgodilo jutri zjutraj.
David Muršič, 7. b
ČETRTEK,
21.11.1996
Dragi dnevnik, ne morem ti po-
vedati, kako zanimiv dan je bil |
danes. Še enkrat smo lahko sedli '
v kanuje in odveslali po jezeru.
Inštruktor Bojan nas je sicer opo-
zarjal, kako naj ravnamo z vesli,
da ne bomo mokri, ampak jaz
sem bila kljub vsemu čisto pre-
močena.
Morala sem se iti preobleč, seve-
da ne samo jaz, saj nas je že čakalo
plezanje. Do skale smo se popel-
jali z gorskimi kolesi. Skoraj vsi
smo splezali nekje do sredine.
Nekateri pa so uspeli priplezati
čisto do vrha. Jaz nisem mogla,
ker prstov kmalu nisem več čuti-
la, ko pa je bila skala tako mrzla.
Večerja nam je po napornem
dnevu zelo telila. Sedaj pa je
sledilo najlepše. Lahko smo si
pripravili pravi pravcati disko.
Plesali smo lahko do onemoglos-
ti. Le peščica sošolcev je godrnja-
la in za nobeno ceno niso hoteli
plesati. Zavrteli so tudi nekaj
mirnih pesmi in nekateri smo se
pač tudi zaljubili.
Ta večer so tudi učitelji malo po-
pustili in disko se je zaključil šele
ob enajstih, na našo srečo seveda.
Že dolgo se mi spanec ni tako
prilegel kakor to noč.
Saša Brodnjak, 7. a
PETEK, 22. 11. 1996
Vsi smo se razveselili petka, saj
smo že začeli pogrešati sorodnike
in znance. Opraviti smo morali
še nekaj preostalih vaj prve
pomoči. Sledilo je tekmovanje po
skupinah. Razdelili smo se v sku-
pine po pet. V moji skupini smo
bila sama dekleta
Najprej smo streljale z loki, nato
smo pohitele v stari, neuporaben
del don^ kjer smo mor^e obve-
zati ranjene^ seveda namišljene-
ga. Na tretji postaji nas je že
pričakoval Primož. Odgovoriti
smo morale na tri vprašanja, ki so
bila povezana z našimi sprehodi
po gozdu, ko smo se učili, kako bi
lahko preživeli v naravi, kaj bi
lahko uživali in česa ne. Do solz
smo se nasmejale, tako smo se
zabavale. Pri mentorju Klemenu
(ta je imel takšno pričesko, kot da
se že tri leta ni počesal) smo na-
redile zasilna nosila in na njih
prenesle najlažje dekle do pete
postaje. Tu so morale odgovarjati
na vprašanja, ki so bila povezana
z obiskom planšarske^ muzeja.
Na zadnji, šesti postaji, smo mo-
rali razrešiti zastavljeno uganko.
Počakale smo skupine, ki so šle
na pot za nami. Po kosilo so tri
najuspešnejše skupine prejele
nagrade.
Na poti proti domu sem raz-
mišljala, da je bila ta šola
preživetja v naravi super, le po-
hodi so se mi zdeli predolgi. Am-
pak sedaj, ko je vse za nami, je
tako vseeno. V pravo šolo pa nam
le ni trebalo hoditi kar cel teden.
Pa naj še kdo reče, če ni to super!
Sandra Sok, 7. b,
OŠ Gorišnica
BILA SEM ...
Neke noči nisem mogla zaspati.
Ura je bila nekaj čez enajsto. Iz
sobe sem odšla v dnevno sobo,
kjer sem prižgala televizijo.
Na sporedu je bila neka čudna
oddaja. Sporočalo je, da vsak, ki
si nekaj želi, lahko to tudi doseže.
Zaželela sem si, da bi lahko bila
Marsovec in bi živela na Marsu.
Naenkrat sem pristala na čud-
nem ozemlju. Bila sem čudne
oblike. Pogledala sem naokrog in
videla tablo z napisom SRAM.
Mislila sem, da je to ime planeta.
Zagledala sem puščico, ti je ka-
zala smer branja; prebrala sem
Mars. Ugotovila sem, da ljudje na
tem planetu pišejo od zadaj na-
prej. Šla sem naprej in videla
Marsovce. Lep« so me sprejeli,
ponudili so mi hrano, ki pa ni
imela okusa. Ponudili so mi hišo,
ki bi ji pri nas rekli ^d. Imela je
veliko sob. Naslednje jutro so mi
dajali darila in rekli, naj se malo
razgledam. Zdaj sem jih že razu-
mela, ker so govorili lepo in
počasi. Na planetu je bilo veliko
kamenja in rastiinja. Popeljali so
me še na Jupiter, Uran, Neptim,
Venero ... Novi Marsovec sem
bila nekaj dni. Ko pa sem prišla
nazaj na Zemljo, sem bila prese-
nečena. Bila je še vedno noč in
pristala sem pred televizijo, ki je
bila še vedno prižgana. Ugasnila
sem jo in odšla v posteljo.
Bilo mi je lepo. Skoda, da ni bilo
resnično.
Gabriela Amuš, 6. r.,
OŠ Destrnik
GLASBENE ŠKARJICE
Nekega dne mi je poštar prinesel
velik paket. Ko sem ga odprla,
sem na dnu paketa zagledala
majhne škarje. Bila sem
razočarana, zato sem šla mamici
pokazat, kaj sem dobila. Kmalu
sva pozabili na darilo in začela
sem pripovedovati o šoli.
"Danes smo imeli prvo uro glas-
bo!" Nisem še dobro končala, ko
so škarjice že zavpile: "Gospa in
gosj^dičnica, naj se vama pred- i
stavim. Moje ime se glasi Glasbe- i
ne škarjice. Lahko me pa kličeta
... malo počakajta, da se spom-
nim. Aha, lahko me kličeta
Tončikalončika!" Z mamico sva
se začudeno pogledovali, saj sva
mislili, da sanjava. Čez nekaj časa
pa so se škarjice spet oglasile:
"Hej, vedve, zbudita se, ali še nis-
ta spoznali, da ne sanjata!" Naen-
krat sem slišala, da nekdo poje.
Bil je moj brat. Dobil je petico,
^to si je od veselja kar zapel.
Škarjice pa so naenl^t začele po-
plesavati. Plesale so hitro, da sem
komaj sledila njihovim gibom.
Ko je brat opazil to čudo, je ne-
nadoma prenehal peti. Slišalo se
je njegovo mrmranje: "Ne, ne
more biti res." Škarjice so pa gla-
sno zagodmjale: "Ti pobdin, ti,
kako si upaš utihniti sredi pesmi,
ko sem se komaj malo razgibala!"
"Oh, oprostite," je potiho dejal.
Bližal se je večer in z bratom sva
morala v posteljo. Škarjice so kar
naenkrat začele peti uspavanko.
Tiho sem se zasmejala, a škarjice
so takoj zaslišale. Po sobi je takoj
zadonelo: "Takoj spat, ti pobalin-
ka. Da se smeješ mojgnu ^asu,
tega ti že ne dovolim." Škarjice so
pele in pele, dokler naju niso za-
zibale v sladke sanje.
Drin, drin me je prebudila budil-
ka. Odprala sem oči in pogledala
okrog sebe. Na omarici sem zag-
ledala škarjice, pogledala sem jih,
malo počakala, nato jih pa vrgla
v smeti, da me ne bi spominjale
na sanje.
Mojca Pernat, 6.r.,
OŠ Cirkavce
AU, BOLI
Bilo je spomladi, ko sem bila na
obisku pri stari mami. Ig^i smo
se v razpuščeni kolamici. Risali
smo na lesene plošče. Če nam je
bilo dolgčas, smo odšli na spre-
hod. Čas je bil, da gremo na kosi-
lo. Ko sem se najedla, sem odšla
nazaj risat. Bilo je že pozno, ko
smo otroci odhajali domov. Spo-
taknila sem se ob štor in padla na
desko z žeblji. Ko sem zagledala
kri, sem planila v jok. O^tela
sem k babici, da mi ovije roko.
Babica me je zagledala in planila
v smeh. Ko pa je videla moj žalos-
ten obraz, mi je umila roko z al-
koholom in mi jo obvezala. Nato
je poklicala mamico in atija, naj
prideta po mene. Ko sta prišla,
sta me odi^ljala k zdravniku. Čez
nekaj dni je bilo z mojo roko spet
vse v redu. Ampak še danes ne
vem, kaj me je tako razžolostilo,
bolečina v roki ali babičin smeh.
Monja Šlamberger, 6. b,
OŠ Kidričevo
26 - POSLOVNA SPOROČILA
6. FEBRUAR 1997- TEDNIK
TEDNIK 6. FEBRUAR 1997
OGLASI IN OBJAVE -27
De/ofo, kot da niso v stdaia
Te dni bo I VI Majšperk predložila okrožnemu sodišču v
Ptuju načrt finančne reorganizacije podjetja. Sodišče je
namreč glede na dosedanje dobro dela podjetja \ stečaju
(s pozitivno proizvodnjo so stečajno maso povečali za 200
tisoč mark) 10. janaurja letos izdalo sklep o začetku pos-
topka prisilne poravnave v stečaju na osnovi predloga, ki
so ga pripravili skladno z zakonom o stečaju, prisilni
poravnavi in likvidaciji.
S tem sklepom jim je sodišče
tudi dalo nalogo, da najkasneje do
srede februarja pripravijo načrt fi-
nančne reorganizacije. Trenutno
dela v podjetju 155 delavcev. Že
nekaj časa izvajajo aktivnosti za
čas po stečaju oziroma delajo tako,
kot da podjetje ne bi bilo v stečaju.
Nekateri njihovi kupci sploh ne
vedo, da so v stečaju. TVI
Majšperk pa je tudi eno redkih
podjetij v stečaju, kjer je po uvedbi*
ie-tega še vedno ostalo zaposlenih
okrog 70 odstotkov delavcev;
praksa kaže, da jih drugje v ta pri-
merih ostaja le okrog 30 odstotkov.
Načrt finančne reorganizacije je
načrt obveznosti, ki jih ima pod-
jetje do upnikov iz stečajnega pos-
topka, prikazati pa mora možnosti
uspešnega poslovanja podjetja v
bodoče in hkrati poplačilo upni-
kov. Postopek prisilne poravnave
omogoča zmanjšanje obveznosti in
prolongiranje poplačil teh obvez-
nosti. Dolgovi TVI Majšperk
znašajo milijardo in 400 milijonov
tolarjev. Upnikom z nezavarovani-
mi terjatvami dolgujejo 400 milijo-
nov, ločitvenim upnikom 600 mili-
jonov, 400 milijonov pa so terjatve,
ki bodo konvertirane v lastniške
deleže. Z upniki z nezavarovanimi
terjatvami bodo skušali doseči do-
govor o izplačilu dolga v sedmih
letih in 70-odstotni odpis terjatev
ter triletni moratorij. Ločitvene
morajo poplačati v celoti, upniki iz
zadnje skupine pa so predvsem se-
danji in bivši delavci, od katerih
jih je že 180 podpisalo izjavo, da
bodo terjatve konvertirali v last-
niške deleže. Tako so se odločili
tudi v občini Majšperk in Novi
KB Maribor. Sklad za razvoj Re-
publike Slovenije, v katerem je
bila tovarna pred uvedbo stečaja,
za svoje štiri odstotke terjatev ni
pristal na konverzijo. V podjetju
pričakujejo, da bo na naroku za
prisilno poravno 60 pozitivnih so-
glasij tistih, ki imajo glasovalno
pravico.
CELOVITA
POSLOVNA IN
FINANČNA
REORGANIZACIJA
"Začetek postopka prisilne por-
avnave pomeni, da je podjetje na-
redilo korak naprej. Obstajajo
možnosti, da se bodo na naroku, ki
bo predvidoma v začetku marca,
upniki odločili za potrditev tega
postopka. Smo dokajšnji optimis-
ti, ker smo se s precejšnjim kro-
gom upnikov že uspeli dogovorili
o zamenjavi njihovih terjatev v
lastniške deleže, kasneje v delnice
podjetja. Če bo prisilna poravnava
potrjena, pomeni, da podjetje ni
več v stečaju in posluje po normal-
nih tržnih načelih kot vsako dru-
go. V podjetju se ne obremenjujejo
s tem, kaj bo z njimi po prisilni
poravnavi, ko ne bodo več v
stečaju. Pravno-formalno podjetje
res ne bo več v stečaju, tudi ne bo
več stečajnega upravitelja in upra-
vitelja prisilne poravnave, imelo
pa bo vodstvo kot v normalnih
tržnih razmerah.
Ker smo glede izida glasovanja o
prisilni poravnavi optimisti, smo
vse aktivnosti prestrukturiranja
podjetja oziroma vsebinske preno-
ve podjetja začeli že z novim le-
tom. V podjetju se tako odvija
vrsta aktivnosti, ki bi potekale, če
podjetje ne bi bilo v stečajnem pos-
topku. Nismo čakali na datum na-
roka, da bi izvedeli, kaj se bo s
podjetjem zgodilo, temveč že delu-
jemo kot podjetje, ki ni v stečaj-
nem postopku. Zelo smo pospešili
komercialne aktivnosti, pojavlja-
mo se na domačih in tujih sejmih,
na novo obdelujemo slovensko
tržišče, zelo uspešni smo na
hrvaškem trgu. S komercialnega
vidika smo dosegli nekatere po-
membne uspehe, na drugi strani
pa moramo zniževati stroške pos-
lovanja. Vse te aktivnosti pomeni-
jo prenovo podjetja. Posebej bi
poudaril, da v primeru TVI
Majšperk ne gre zgolj za finančno
sanacijo, temveč za celovito pos-
lovno in finančno sanacijo, kar se
danes v svetu moderno imenuje
reinženiring podjetja. Po potrditvi
prisilne poravnave ne bo nobenih
drugih kriterijev za uspešnost pos-
lovanja, kot je trg z nenehnim
vzdrževanjem konkurenčnosti
tako s stroški kot z marketinško-
komercialnimi aktivnostmi."
Tržišče se dobro odziva na nji-
hove aktivnosti, čeprav so imeli v
začetku kar nekaj težav, zlasti še z
domačimi kupci, ki so bili mnenja,
da se je v Majšperku proizvodnja
ustavila. Okoli 400 odstotkov
proizvodnje gre v izvoz.
PRIČELI
SELEKCIONIRATI
PROIZVODNI
PROGRAM
Proizvodni program Tovarne
volnenih izdelkov je ostal, kot je
bil pred stečajem. V pričakovanju
ugodnega izida postopka prisilne
poravnave pa že doživlja nekatere
spremembe. Pričeli so opuščati ne-
donosne programe, izločati kupce,
ki niso zanesljivi plačniki in za ka-
tere velja visoka stopnja tveganja.
Posebej so začeli razvijati dejav-
nost gobelinov, kjer so edini v Slo-
veniji. Pospešujejo kreacije na po-
dročju tkanin in same volnice. Po-
vezujejo se s partnerji iz tujine, v
tem mesecu bodo opravili več za-
nimivhih razgovorov. Gre za po-
tencialne kapitalske in poslovne
partnerje, s katerimi se želijo v
bodoče povezovati. Aktivnosti, ki
jih izvajajo, potekajo v smislu celo-
vitega reinženiringa, kamor sodi
tudi tečaj angleškega jezika za 15
zaposlenih, saj podjetju močno
primanjkuje splošnih in medna-
rodnih znanj. Čeprav ostaja
domači trg s 60 odstotki prvi trg,
ambiciozno načrtujejo osvajanje
nekaterih zahtevnih tujih trgov.
Letos naj bi to predvsem bila fran-
coski in italijanski, prihodnje leto
angleški. V strukturi proizvodnje
naj bi 70 odstotkov predstavljali
gotovi izdelki, 30 odstotkov naj bi
bilo lohna in takega, ki se tudi
splača. V tem trenutku je to delo za
belgijski, kanadski in nemški trg.
DO PRENOVE S
TUJIMI VLAGANJI
V podjetju bodo nujno morali
posodobiti tudi tehnologijo. V
opremo med stečajem niso mogli
investirati iz znanih razlogov. V
teh dneh končujejo plan investicij,
ki so jih razdelili na nujne in na
tiste, ki v tem trenutku to niso. Pri
tem je potrebno vedeti, da bo del
razvojnih sredstev potrebno na-
menjati tudi za poplačilo upnikov.
Pri investiranju bodo predvsem
iskali vire, ki ne bodo kratkoročno
obremenjevali njihovih obveznos-
ti. To pa so predvsem vlaganja tuj-
ih partnerjev, lizingi, posoja opre-
me in podobno. Tehnološko je
podjetje še na ravni, da lahko za-
gotavlja proizvodni program, na
katerega tudi v bodoče računajo.
Problem pa je strojna oprema, ki je
v nekaterih fazah že zelo zastarela,
saj so bila zadnja vlaganja v opre-
mo izvedena v letu 1991 oziroma
celo v letu 1989. Razlogi so znani:
blokada žiro računa in nezmožnost
poslovanja.	(MG)
PremoŽenje oddano v najem
Kot je znano, je bil za podjetje Eme Engineering iz Dolan 27. januarja uve-
den stečaj. Za stečajnega upravitelja je sodišče določilo dr. Draga Dubrov-
skega. Sklepe o prenehanju delovnega razmerja je prejelo 12 delavcev.
Stečajni upravitelj dr. Drago
Dubrovski je ob tem povedal: "Po
pridobitvi vseh potrebnih dokumentov
sem odšel v Dolane k sedaj že bivšemu
lastniku podjetja Emilu Mlakarju.
Po ugotovitvi razmer in razrešitvi pro-
blematike v zvezi z dokumenti za de-
lavce, ki jim je z uvedbo stečaja prene-
halo delovno razmerje, smo jim
izročili sklepe o tem. V tem trenutku
izračunavamo njihove plače za
prejšnje obdobje, ki bodo osnova za
določitev njilmtega nadomestila na
zavodu za zaposlovanje. Po informa-
cijah, ki sem jih pridobil, naj bi bilo
vse premoženje, ki ga sestavljajo
predvsem nepremičnine in stroji, dano
v najem. Najemnina pogodba je bila
pripravljena pred uvedbo stečaja. Na-
jemniki so druga podjetja iz skupine
EME. Preverili bomo najemne po-
godbe in videli, ali je najemne pogoje
potrebno spremeniti. Naš interes pa je,
da te objekte nekdo vzame v najem,
saj se s tem ohranja vredtwst stečajne
mase, vendar pa ne za kakršnokoli
ceno in pod kakršnimikoli pogoji."
O dolgovih Eme Enginnering je
v tem trenutku še težko govoriti,
glede na to da upniki svojih terja-
tev še niso začeli prijavljati. To
bodo storili po objavi sklepa
sodišča o začetku stečaja v Urad-
nem listu. "Ob upoštevanju prejšnjih
informacij, ki smo jih pridobili iz pos-
topka prisilne poravnave (ta sicer ?ii
bila izvedena, ker ni bil plačan predu-
jem za stroške in je zato sodišče pred-
log zavrglo), naj bi te obveztwsti
znašale okoli deset milijonov mark.
Prepričan pa sem, da bo ta vsota pre-
cej večja, ko bomo k temu dodali še
zamudne obresti. Kot pa sem že pove-
dal, moramo počakati na prijave up-
nikov, saj velja samo tista obvezmst,
ki jo upnik tudi dejaruko prijavi v
stečajnem postopku."
POPI^ČILO LE
HIPOTEKARNIH
UPNIKOV?
Prvi narok za preizkus terjatev
bo 24. aprila. "Računamo, da bomo
na tem naroku glede na izkušnje, ki
jih imam iz stečajnih postopkov, pre-
verili že vse terjatve in se o njih tudi
izjasnili. Takoj po naroku, če ne bo
zapletov, bomo pričeli postopek proda-
je nepremičnin in drugega premoženja
stečajnega dolžnika."
Glede možnosti prodaje pre-
moženja, ki jih omejuje tudi sama
lokacija, je dr. Drago Dubrovski
povedal, da je o tem težko govorili
v tem trenutku, res pa je, da lokaci-
ja ni najboljša. Lahko bi celo rekli,
da je netržna, nezanimiva, saj v
slovenskem prostoru obstaja izred-
no veliko proizvodnih hal, ki so
ostale prazne iz različnih vzrokov,
najpogosteje zaradi zmanjšanja ob-
sega proizvodnje. Zato je tudi
tržna cena za zdaj vprašljiva. "Ja-
sno pa je, da je poplačilo upnikov - po
vsej verjetnosti bo šlo samo za po-
plačilo hipotekamih upnikov - odvis-
no od dosežene tržne cene. V tem tre-
nutku sicer ne morem še govoriti o po-
tencialnih kupcih, vendar bo do pro-
daje moralo priti. Od tega, kadaj in
kako nam bo to uspelo, pa sta odvisna
cena in poplačilo upnikov."
MG
ZAVRČ • ZKO Ptuj in Kultur- i
no društvo Maksa Furjana j
Zavrč sta danes pripravila j
medobčinsko srečanje
otroških lutkovnih skupin.
Nastopile bodo šolske lut-
kovne skupine iz Majšperka,
Cirkovc in Podlehnika.
Srečanje, s katerim bodo
obeležili tudi kulturni praznik,
se je pričelo ob 9. uri.
PTUJ • Danes ob 17. uri bo v
pravljični sobi mladinskega
oddelka Knjižnice Ivana
Potrča Ptuj pravljična ura z
zgodbico Mali pustek.
PODLEHNIK • V krajevni
skupnosti Podlehnik bo os-
rednja proslava ob kulturnem
prazniku danes, v četrtek, 6.
februarja, ob 16. uri v avli
osnovne šole. Pripravljata jo
Prosvetno društvo Podlehnik
ter učitelji in učenci osnovne
šole. Nastopili bodo pevski
sekstet in godba na pihala
prosvetnega društva ter reci-
tatorji in pevci osnovne šole
Martina Koresa Podlehnik.
PTUJ • Drevi bo v Narod-
nem domu ob 19. uri os-
rednja slovesnost ob kultur-
nem prazniku Mestne občine
Ptuj. Na slovesnosti bo zapel
Komorni moški pevski zbor iz
Ptuja.
GORIŠNICA, CIRKULANE
• Slovenski kulturni praznik
bodo v gorišniški občini obe-
ležili jutri, 7. februarja, z dve-
ma kulturnima prireditvama:
prva bo ob 17. uri v Cirkula-
nah, druga pa ob 18. uri v
Gorišnici. Poleg občinskega
odbora za prireditve so orga-
nizatorji še obe OŠ in pro-
svetni društvi v gorišniški
občini.
SLOVENSKA BISTRICA • V
petek, 7. februarja, bo dan
odprtih vrat knjižnice dr. Josi-
pa Vošnjaka. Ob 17. uri bo v
knjižnici odprtje slikarske
razstave Bogdana Baroviča.
VIDEM • Osrednja občinska
proslava ob kulturnem praz-
niku bo v petek, 7. februarja,
ob 18. uri v avli šole Videm.
Sodelujejo učenci OŠ Videm,
recitatorji, tamburaška sku-
pina in pevski zbor Kulturne-
ga društva Franceta
prešerna Videm.
DESTRNIK • V petek, 7. fe-
bruarja, bo ob 18. uri v domu
krajanov na Destrniku slove-
snost ob kulturnem prazniku.
Predstavili se bodo dramska
sekcija, folklorna skupina in
domači oktet.
VITOMARCI • V petek, 7. fe-
bruarja, bo ob 18. uri slove-
snost ob kulturnem prazniku
v VItomarcih. Nastopili bodo
domači recitatorji, ljudski
pevci, zbor in tamburaška
orkestra.
CIRKOVCE • V petek, 7. fe-
bruarja, bo ob 18. uri v šoli
medobčinsko srečanje
otroških folklornih skupin, ki
ga organizirata ZKO Ptuj in
OŠ Cirkovce. Nastopili bodo
šolski folkloristi iz Markovcev,
Cirkulan, z Destrnika, iz Pod-
lehnika, Dornave, Dolene in
ptujske bolnišnice.
KIDRIČEVO • V restavraciji
PAN bo v petek, 7. februarja,
ob 18. uri proslava ob kultur-
nem prazniku.
ORMOŽ • Osrednja občin-
ska prireditev v počastitev
kulturnega praznika bo jutri,
v petek, ob 19. uri v domu
kulture. Gledališki igralec
Alojz Svete bo podal nekaj
odlomkov iz del Ivana Can-
karja, akademski pevski zbor
pa bo predstavil pesmi iz
svojega repertoarja.
JURŠINCI • Osrednja pros-
lava ob slovenskem kultur-
nem prazniku bo v Juršincih
jutri, 7. februarja, ob 19. uri v
kulturnem domu. Nastopili
bodo učenci OŠ in mešani
pevski zbor PD Antona
Slodnjaka Juršinci, organiza-
torja prireditva pa sta OŠ in
občina Juršinci.
ŽETALE • V petek, 7. febru-
arja, bo ob 19. uri v kulturni
dvorani slovesnost ob kultur-
nem prazniku, posvečena
Francetu Prešernu. Učenci in
učitelji domače šole, ki so
program pripravili, vabijo na
ogled vse ljubitelje kulture.
SLOVENSKA BISTRICA • V
viteški dvorani bistriškega
gradu bo v petek, 7. februar-
ja, ob 19. uri slavnostna aka-
demija ob slovenskem kul-
turnem prazniku. Ob tej pri-
ložnosti bodo podelili Romi-
hova priznanja za delo na
kulturnem področju.
SKORBA • V soboto, 8. fe-
bruarja, bodo ob 15. uri pros-
lavili slovenski kulturni praz-
nik v Skorbi. Program, v ka-
terem bodo nastopile ljudske
pevke in pevci, učenci OŠ in
plesalci plesne šole Pingi iz
Maribora, bosta v domu kra-
janov pripravila Osnovna šola
Hajdina in Kultumo društvo
DVA REKORDERJA
v sredo, 29. januarja, popold-
ne so mariborski policisti opravili
poostren nadzor na cesti med
Mariboronn In Rujem. Pri osmih
voznikih avtomobilov so ugotovi-
li, da so vozili alkoholizirani. Med
njimi je krepko vodil voznik oseb-
nega avtomobila, ki mu je alko-
test pokazal v izdihnjenem zraku
3,26 promila alkohola. Nekaj
voznikov pa je vozilo prehitro.
Posebno pozornost je vzbudil
eden izmed njih, ki je skozi
Spodnjo Hajdino dn/el kar s 117
kilometri na uro. Vse kršitelje
bodo napotili sodniku za
prekrške.
MOPEDISTKA HUDO
RANJENA
Po lokalni cesti skozi naselje
Zgornji Porčič, občina Lenart, se
je v torek, 28. januarja, okoli 18.
ure peljala s kolesom z motorjem
43-letna Elizabeta S, Iz Oseka. Iz
gozdiča je nenadoma pred mo-
ped skočila srna. Mopedistka je
trčila vanjo, izgubila nadzor nad
krmilom in padla po cestišču ter
se hudo ranila. Na mopedu je
škode za okoli 10 tisočakov, srna
pa je baje, vsaj tako sklepajo, os-
tala nepoškodovana, saj je od-
dlrjala nazaj v gozd.
LJUBLJANČAN
PRIPELJAL TURKE ČEZ
MEJO
Policisti s postaje v Ormožu so
v sredo, 29. januarja, okoli 4. ure
zjutraj v Središču ob Dravi ustavi-
li kombinirano vozilo znamke Ci-
mos, ki ga je vozil 27-letnl Darko
B. Iz LJubljane. Pregledali so vo-
zilo in v zaprtem kesonu našli
natrpanih kar 21 ljudi, za katere
so ugotovili, da so državljani
Turčije. Vse potnike napotili k
sodniku za prekrške, voznika
Darka B. pa so kazensko ovadili.
MLADOLETNIK OB
PIŠTOLO
Štirinajstletni R.M. iz Ormoža
je v torek, 28. januarja, nekaj po
21. uri na Kolodvorski ulici v
Ormožu preskušal plinsko
pištolo s tem, da je baje ustrelil v
zrak. Strel so slišali ormoški poli-
cisti, ki so bili na obhodu, In fan-
tiča legitimirali. Našli in zasegli so
mu plinsko pištolo, povrh pa bo
moral še v spremstvu skrbnikov
pred sodnika za prekrške.
VLOM V
STANOVANJSKO HIŠO
v noči na sredo, 29. januarja,
je neznanec vlomil v stano-
vanjsko hišo Draga I. v Industrij-
skem naselju v Kidričevem. Z
vlomilcem je izginilo več elek-
tričnih strojev, pribora In orodja.
Po oceni je lastnik oškodovan za
dobrih 300.000 tolarjev.
UMRLA PRI DELI V
GOZDU
Zakonca Alojzija In Stanko
Božičko iz Dolene sta se skupaj z
28-letnlm Jožetom V. v ponedel-
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Marta Ozmec, Trgo-
višče - dečka; Milena Zavr-
nik, Jenkova 11, Ptuj - Ma-
teja; Andrejka Nemec,
Skrblje 3/a, Majšperk - Ma-
tejo; Irena Gale, Ob Grajeni
16, Ptu dečka; Branka
Kaučič, Senešci 33, Ormož -
deklico; Marija Vidovič,
Mezgovci 51 - Damjana;
Štefka Vehar, Vodranci 41,
Kog - Urško; Bojana Talan,
Turški Vrh 106, Zavrč - He-
leno; Ksenja Zoreč, Ra-
belčja vas 24, Ptuj - dečka;
Melita Mesarič, Draženci
63, Hajdina - dečka; dr. Li-
dija Kšivanek-Goršič, Dolga
lesa 8, Ormož - dečka; Sonja
Kosec, Prerad 24, Polenšak -
Tatjano; Lidija Dovečar,
Žvab 32, Ormož - Gregorja.
POROKE: Jožef Vogrinec,
Žetale 24, in Ema Mohorko,
Žetale 54; Bruno Keres,
Žnidaričevo nabrežje 8,
Ptuj, in Tatjana Zamuda,
Borovci 9; Vinko Prigl,
Trnovski Vrh 7, in Marija
Tašner, Ločič 14; Ivan Maje-
rič, Povodnova ul. 15, Ptuj,
in Maruška Strelec, Nova
vas pri Markovcih 95; Dar-
ko Galun, Prvenci 2, in Dra-
gica Mislovič, Mezgovci ob
Pesnici 33/a.
UMRLI SO: Frančiška Me-
sarič, roj. Krajnc, Cirkulane
7, 1921, t 24. januarja
1997; Karol Čuček, Go-
milšakova ul. 12, Ptuj,
1924, t 24. januarja 1997;
Elizabeta Štrafela, roj. Potrč,
Zavčeva ul. 18, Ptuj, 1956,
t 26. januraja 1997; Pankra-
cij Zupanič, Muretinci 29,
1927, t 25. januarja 1997;
Rudolf Kurbos, Vlahovičeva
ul. 1, Kidričevo, 1933, t
23. januarja 1997; Anton
Kokol, Bodkovci 31, 1913,
t 25. januarja 1997; Roza
Petrijan, roj. Brodnjak, Haj-
doše 59/b, 1926, t 27. ja-
nuarja 1997; Mihael Pernat,
Šikole 33, 1908, t 27. ja-
nuarja 1997; Alojzija Hoj-
nik, roj. Kramberger, Vlaho-
vičeva ul. 9, Kidričevo, -i-
1920, t 28. januarja 1997;
Franc Zagoršek, Zgornji Ve-
lovlek 18, 1917, t 29. ja-
nuarja 1997,
jek, 3. februarja, dopoldne napo-
tila podirat drevesa v gozd, last
Antona R. z Gorce orl Podiehni-
ku; tudi gozd je na območju te
katastrske občine. Nekako ob
10.30 je 41-letni Stanko
podžagal eno od bukev, ta je
padla na manjšo bukev, se prelo-
mila in začela padati proti traktor-
ju, kjer sta stala Alojzija In Jože.
Čeprav se je Alojzija poskušala
umakniti, jo je zadel odlomljen
del veje In trska se jI je zarila v
vrat. Padla je in nanjo so padle
še druge debelejše veje. V nes-
reči je 35-letna Alojzija Božičko
dobila tako hude poškodbe, da
je obležala mrtva. Bila je skrbna
in delavna, mati dveh otrok - 15-
letnih dvojčkov.
FF
Skorba.
TRNOVSKA VAS • Proslavo
ob slovenskem kulturnem
prazniku bodo v Trnovski vasi
pripravili prihodnjo soboto,
15. februarja, ob 18. uri. V
domu krajanov bodo nasto-
pili člani godalnega orkestra
ptujske glasbene šole Karola
Pahorja, pevski zbor Jakoba
Gomilška, nonet PD Trnov-
ska vas in recitatorji. Ob tej
priložnosti bo domačin Ivan
Lubec dobil priznanje za dol-
goletno delo na glasbenem
področju.
PTUJ • V Miheličevi galeriji
Je odprta fotografska razsta-
va z naslovom Korant.
PTUJ • V Mestni hiši je na
ogled razstava Ljube in Ser-
geja Hanonina, ustvarjalcev
iz Sibirije, ki živita v Ljubljani.
Naslov razstave je Med slo-
venskimi kurenti in sibirskimi
šamani.
PTUJ • V galeriji Drava je
razstavljen izbor malih grafik
priznanih avtorjev iz zbirke
Rudija Ringbauerja.
KINO PTUJ • Do nedelje, 9.
februarja, bo ob 18. uri na
sporedu Nenavadna sreča,
ob 20. uri pa Transpotting.
Naslednji teden bodo ob 18.
in 20. uri vrteli film Odkupni-
na.