80letfni jubilej Mohorjeve družbe Pretežno večino starejših kmečkih ljudi vežejo na Mohorjevo družbo najlepši in hvaležni spomini. Praznični zimski veče. i Pri naši hiši smo čakali z veliko nestrpnostjo na Mohorjeve knjige, katere so priromale na župnijo v zimskem času z dolgimi večeri. Ko so bile težko pričakovane knjige v hiši, so pričeli za vse številne družinske člane pravi praznični večeri, kateri so bili vedno prekratki in smo se pogovarjali o njih tudi v drugih letnih časih, dokler se niso zopet vrnili s prihodom novih Mohorjevih knjig. Čitanje Mohorjevih knjig Došle knjige sta najprej pregledala oče ter mati in odločila, ali bomo najprej zvedeli, kaj prinaša poučnega ter zabavnega novi »Koledar« ali »Večernice«. Po tej odločitvi je sedla rano zvečer k veliki družinski mizi mati in rekla: »Najprej boste slišali krajšo povest iz Koledarja.« Mati je čitala s prijetnim naglasom, kakor bi pripovedovala. Ko je odprla knjigo, smo zapičili vsi svoje poglede v njena usta in komaj čakali začetka težko pričakovane povesti. Mati je neumorno čitala več ur, dokler ni oče dejal: »Za nocoj dovolj! Jutri bo še en večer. Pojdimo spat in bomo sanjali o povesti, katero nam je mama čitala.« Pri poslušanju Mohorjevega čtiva ni nihče zadremal, četudi se je večkrat branje zavleklo pozno v noč.- Ako se je materi preveč osušil jezik in jo je že praskalo po grlu radi predolgega izgovarjanja, jo je zamenjal za nekaj časa tisti, ki je za njo najbolj zadel čitanje. Na opisani način smo se seznanili z vsebino Mohorjevih pripovednih knjig. Poslušanje povesti smo spremljali z odkritim ter glasnim veseljem in celo s solzami, kadar je šlo za žalost vzbujajoče opise. Ko so bile povesti prečitane, smo še dokaj večerov razpravljali o vsebini, ki nam je prešla v kri ter v meso. Mohorjeve knjige podlaga za podeželske knjižnice Oče je prečitane knjige skrbno shranil v omaro in v poletnem času je večkrat pogledal v Koledar, kadar mu je bilo na tem, da bi sepoučil o vremenu. Zelo obrabljene so bile ve-jzane knjige o Kneippovem načinu zdravljenja,o živalskih boleznih, o koristnih ter škodljivihrastlinah itd ,, . , . „, . v. ,.». , „ , V izgubo m sla pn naši hiS! nobena Mohor-jeva knjiga. Skrbno so bile spravljene v ve-liki onjari, katere ni smel nikdo odkleniti brezočetovega ali materinega dovoljenja. Ustanovitev bralnega društva v naši žup-niji ie tako vplivala na očetovo štedljivost, da je podaril vse nad 20 let skrbno shranje-vane Mohorjeve knjige novorojenemu ^-štvu, ki je lmelo koj na razpolago številnopoučno in zabavno knjižnico. Prepričan sem, da so knjige Mohorjeve družbe slično kakor v moji rojstni hiši kraj-1šale dolge zimske večere tudi po številnih j :u x:u i xi.:i. j«™«,,;v. Hir^Vi^^^oTTodrugih naših kmečkih domovih. Mohorjeve knjige so tvorile v dobi snovanja izobraževal-.^6,...!,... ..v^ , , X1.. l_j;v . „ nih društev začetek kmečkih knjižnic, a so. tudi danes dobrodošle. Mohorjeva družba največja dobrotnica v krščanski kmečki hiši, ki bi se ne spomi-( diteljice ter najboljše učiteljice na vseh poljih. ( •S sigurnostjo lahko trdim, da ne najdeteStarejŠega Človeka, kateremu je tekla zibelkanjal.s hvaleznostjo na poucno in zabavno,kar je zajemal v mladosti iz Mohorjevih knjig.Največjega pomena pa so bile in bodo ostaleMohorjeve knjige za naše podeželske knjiz-nice. Nikakor ni pretirana trditev, da ni slo-venskemu narodu nobena družba toliko kori-stila, kakor Mohorjeva v vlogi narodne bu-_, - „. - ., . , .v , v, . , Ta Slovencem najkoristnejsa druzba_]e ob-hajala 5. julija svojo castitljivo 80 letnico, nakatero je po vsej pravici lahko ponosna, kerje slovenskemu narodu dala vse, kar koli jepotreboval poučnega in zabavnega v težkih desetletjih pod nemškim gospodstvom doosvoboditve pod Jugoslavijo. Dni7Tinst vsake^a Drave^a Slovenca ie dasi ob Soietnei TubHeTu^^ MohorTe^ drAžoe vtisne trajno v spomin kratek življenjepis največje slovenske dobtotnice. ».,... /iivijenjepis Mohorjeva knjižna družba je bila ustanov-ljena leta 1860. v Celovcu na Slomšekovo po- budo v obliki bratovšeine; Leta 1870. je štela fce 15.000 udov. Leta 1894. so začeli ¦ v: Celovcu graditi Mohorjev dom za tiskarno, knjigoveznico in uradne prostore. Za naročnino en goldinar je pošiljala družba 4—5 knjig. Največji razmah je doživela družba med svetovno vojno leta 1917., ko je narasla na 90 tisoč udov. Leta 1918. se je morala družba na ukaz generala Maistra naglo izseliti iz Celovca v Prevalje. Leta 1920., in sicer dne 10. oktobra, je bil na Koroškem znani plebiscit, ki je bil tudi za Mohorjevo družbo porazen. članstvo je padlo na 46.904. Iz Prevalj Be je preselila družba v lastno hišo v Celje, kjer bo sigurno tudi ostala. Družba je posedala v Celovcu svoj velik Mohorjev dom, hotel Trabesinger, dve majhni hišici v predunestju, velik travnik in še dve drugi hišici. Premoženje družbe je znašalo gotovo nad 7 milljonov, a je ostalo v Celovcu, ker ga ni bilo mogoče vnovčiti in ne denarja spraviti v Jugoslavijo. Družba je rešila samo stroje in knjižno zalogo. Radi težkega gospodarskega poraza se je družba zadolžila, a si bo že zopet opomogla, ako- bomo skrbeli zanjo v njeni častitiljivi starosti in pripomogli vsak po svoji moči za porast naročnikov. Mohorjeva družba je naša skupna narodna zadeva Za 80 letnico naše največje dobrotnice — Mohorjeve družbe je poudaril njen tajnik g. pisatelj F. S. Finžgar med drugim tole: »Ob 80 letnici te naše najstarejše književne družbe moramo storiti vse, da jo dvignemo na prejšnjo stopnjo glede udov. Idealizem duhovščine je družbo rodil, edino on jo bo tudi ohranil ter dvignil. Mohorjeva družba je naŁa skupna narodna srčna zadeva.«