Stev« 17.
3
V Ljubljani, dne 26. aprila 1928.
Posamezna Stev. Din i«
Leto XI.
Upravništvo „Domovine" v LJubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo »Domovino", Knaflova ulica 5/11., telefon 72
Kirofilu ta taicmitra: črtrtleta« ? M M«, ,sneta* II Dta, eriMM M Dla; u laoiemstro: ietrtleta* It Dla, p.lletna 14 Dla, celsleta. « Ma. — Ritai postne hraallaice. podrajalct * LjablJaaU H. I0.TII.
Kako delijo klerikalci turščico v izstradanih
krajih
Klerikalni bogatini so dobili podpore, neklerikalni siromaki morajo še dalje stradati
Ni tako zagrizenih strankarjev, kakor so klerikalci. V tem jih dosegajo komaj morda ruski boljševiki. To je pokazal zlasti klerikalni ljubljanski oblastni odbor s svojo delitvijo turščice po nizkih cenah v izstradanih krajih. Oblastni odbor je poveril delitev turščice le klerikalnim občinskim zastopom, kjer pa obstojajo napredni občinski zastopi, je izročil razdelitev klerikalnim konsumom.
Kako pa so klerikalci delili turščico. nam kaže zlasti primer v Št. Janžu na Dolenjskem. V tej občini, v kateri ima večino v občinskem zastopu SKS, je našel oblastni odbor razlog, da je izročil delitev turščice klerikalnemu Kmetijskemu društvu. Klerikalci so blago razdelili brezobzirno tako. kakor so jim velevale strankarske koristi, in se niso nič brigali za dejanske potrebe. Tako cela vrsta šentjan-ških siromakov, ki naravnost stradajo, ni
dobila ničesar, dcčitn so mnogi premožni i Iiške« stranke, ki prav nič ne pozna krščan-klerikalni posestniki, celo takšni, ki Imajo skega izreka: «Ljubi svojega bližnjega kakor naložen denar, prejeli podpore.	I samega sebe.»
Prekmurje povsod zapostavljeno
Oster napad „NovinM na mariborsko oblastno skupščino in na lastne
poslance — Kaj nam je storiti?
Dolnja L e n d a v a, 22. aprila.
V <Novinah», ki so last poslanca g. Klekla in jih urejuje g. Bajlec, je izšel zelo oster napad na oblastno skupščino v Mariboru in na lastne, to je klerikalne poslance. Ker je članek zbudil pozornost vseh krogov, zadel pa v živo oblastni odbor, je ta poslal popravek, ki so ga prinesle <No-vine» pod naslovom cPopravek i ešče kaj» z obširnim pojasnilom, v katerem se ponovno podčrta-vajo vse trditve in se iznašajo novi dokazi, kako je Prekmurje zapostavljeno povsod.
Ti medsebojni napadi in pojasnila, Jri si jih izmenjavajo cNovine» in oblastni odbor, so tako važni, da se moramo ž njimi baviti tudi mi. Predvsem se pridružujemo mnenju in trditvam pisca člankov v «Novinah» in podčrtavamo, da 80 ▼si očitki popolnoma resnični. Tu bomo iznesli nekatere točke iz članka cPopravek i ešče kaj» ter dodali na koncu svoje mnenje, ki je mnenje vseh prekmurskih volilcev.
<Novine» pravijo: <Mi smo bili vsikdar proti centralizmu kakor naši bratje tam preko Mure. Želimo, da se z našo krajino ravna po razmerah, ki so tu podane. Naši poslanci se ne udeležujejo skupščinskih sej; pri zadnji seji jih je bilo navzočih samo pet V Mariboru pravijo, da smo si Bami krivi, ker ne prosimo in naši poslanci ne stavljajo zahtev, še manj pa pridejo kedaj skupaj, da bi se pogovorili o vseh potrebah in zahtevah Prekmurja. Mi pa pravimo, da nam Maribor samo toliko daje, kolikor mu že samo ostane. Mi čutimo, da Maribor naše krajine ne pozna in ne opazimo, da bi se potrudil, spoznavati našo krajino in naše ljudstvo. Vsepovsod vidimo največje
klerikalnega oblastnega odbora? Kam gledajo sedaj klerikalni oblastni poslanci, ko jim njihove «Novine> servirajo pod nos take bombe? Dosledno bi bilo, da bi <Novine> povedale ljudstvu, da nam ni treba takih poslancev in jim odrekle častni naslov oblastnih poslancev. To se ne bo zgodilo, ker so pri <Novinah>, dasi so tam mladi, idealni ljudje, preveč suženjski napram vodstvu stranke SLS v Prekmurju.
Trditve o nedelavnosti in nesposobnosti oblastnih poslancev iz Prekmurja so točne in nam je v veliko zadoščenje to priznanje <Novin>, saj smo vedno opozarjali naše ljudstvo, naj si izvoli za poslance dobre in sposobne može, ki bodo znali dostojno zastopati Prekmurje in se krepko potegovati za blagostanje naše krajine. Ne, narod si je izvolil ljudi, ki jih je predlagalo klerikalno vodstvo, in sedaj ima priložnost videti, koliko ti ljudje store za svoje volilce. S ponosom pa moramo pri tej priliki povedati, da klerikalci sami priznavajo delavnost našemu edinemu poslancu t oblastni skupščini g. Godini. Oblastni odbor zapostavlja Prekmurje, ki mu pač ne leži na srcu. Prekmurci so jim dobri samo takrat kadar je treba povečati število volilcev SLS. Po volitvah smo pa pozabljeni in nas prezirajo povsod, kakor to <Novine» čisto pravilno trdijo.
Mi dobro vemo, da med vodstvom SLS in njenim prekmurskim delom niso baš najbolj prijateljski odnošaji, in to zaradi tega, ker SLS Prekmurje zapostavlja. Seveda, tega prekmurski poslanci javno ne povedo ljudstvu, ker bi bilo potem konec njihovemu poslančevanju. «Novine> so sedaj povedale resnico: vlada, v kateri je minister njihov pristaš, Prekmurja ne vidi; oblastua skupščina, ki je izključno v rokah klerikalcev, Prek-nepoznavanje in nerazumevanje naših razmer ter murje zapostavlja in klerikalni poslanci sa Prek-tudi zapostavljanje našega ljudstva. Naša krajina murje ne morejo doseči ničesar! tvori eno petino mariborske oblasti in nima no-1 Tako jel Klerikalci obljubljajo in obljub ne benega odbornika v oblastni skupščini. Da, celo! izpolnjujejo. Kako se bodo sedaj izgovarjali, ko uradnika nimamo nobenega in še prošnja za jih bo klicalo ljudstvo na odgovor? Prej so po nji-slugo, ki je naš človek, je bila odbita. O tem naj i hovem zatrjevanju bili vsega zla na zemlji krivi da oblastni odbor pojasnilo, koliko ima procen- j demokrati. Sedaj vladajo že več kakor eno leto tualno naših ljudi v službi. Ali mislijo, da nas to, klerikalci v zvezi z radikali in davidovičevcL ne boli, ko oblastna skupščina protestira proti' Oblastna skupšična je pretežno klerikalna. Prefct ukinjenju vseh gimnazij, samo na suboško pozabi, murje pa je zapostavljeno in prezrto; njegovi kle» Želimo samo, da nam Maribor pošlje še enkrat j rikalni poslanci ne delajo ali so pa brez moči! popravek, ker mu imamo še mnogo povedati.* I Vse to vidi že narod sam. Ta narod, ubogo To so nekateri stavki iz članka na poldrugi prekmursko ljudstvo, se pripravlja na temeljil
Krivica je tako velika, da mora proti njej protestirati vsakdo, ki ima še količkaj srca v sebi. Strašna je beda v Št. Janžu, mnogi ljudje vživajo samo po enkrat na dan ne-zabeljeh krompir, a katoliški klerikalci gredo delit podporo sitim bogatinom. Župnik gospod Černivec je kar priznal, češ, če hočejo turščico še drugi, naj si jo priskrbe sami. Ali ie prav, da Kristusov namestnik, ki povrhu tega sam vsak dan gleda strašno bedo, izreče takšne besede, ki bi jih težko spravil iz ust kak drug človek, ki ni božji namestnik?
Taka delitev javne podpore je tatvina iz ust sestradanih siromakov in klerikalno časopisje se naravnost norčuje iz vsega gorja, ko trdi, da je oblastni odbor zaupal delitev turščice le pravičnim činiteljem.
Ljudstvo si ustvarja sodbo in z vedno večjimi očmi občuduje čudno moralo «kato-
strani cNovin>, ki povedo dovolj. Članek je vreden, da ga prečita vsak Prekmurec. Ali niso to obdolžitve, kakršnih niti mi sami še ni*mo doslej iznesli na račan naših klerikalnih poslancev in
obračun s svojimi poslanci, ki so ga spravili na led. Naša skrb bodi, da zve to vsak človek, zato mora v naše vasi in v naše hiše «Domovina» Id bo prinašala resnico in se borila za pravico.
Uslužbenski davek
Nesmiselna uvedba davčnih knjižic — Občine preobložene s pisari« jami — Ročni davek uveden za stalno
Davki in vedno davki, katere z največjo čine še do tega opravila, ki ne bi bilo pra*!
težavo in s stradanjem komaj zmagtiie naše ljudstvo! Poleg davkov pa še sitnosti! Tako se je uvedla novotarija uslužbenskega davka na davčne knjižice, kar povzroča po občinskih pisarnah mnogo razburjenja, ker morajo župani pod zakonsko odgovornostjo vpisati v davčno knjižico ime davčnega obvezanca kakor tudi imena družinskih članov in njihovo starost. Kako orideio s posli preobložene ob-
nič potrebno!
Zupani, delodajalci in delavci, katerim j« z novo uvedbo pripravljenih polno pisarij in potov, naj se zahvalijo klerikalnim poslan-* cem, ki so jim preskrbeli to delo.
Prav tako naj se jim zahvalijo delavcLj ker je njihov davek na ročno delo spremenjen; v uslužbenski davek. Dočim ie bil davek nal ročno delo samo začasen, je sedanji davek'
uveden za stalno. Vse to po zaslugi klerikalcev, ki so, ko niso bili v vladi, grmeli proti davku na ročno delo, sedaj, ko so v vladi, pa so glasovali zanj pod imenom uslužbenskega davka.
Kar pride iz Beograda v času, ko klerikalci v vladi podpirajo radikale, je samo zlo. Zdi se, kakor da so klerikalci pozabili, da so Slovenci, saj trobijo v vsem z radikali, katerim so koristi Slovenije deveta briga. [Vlada se prav nič ne ozira na upravičene zahteve KDK, ki edina danes vodi borbo za pravice prečanskih krajev. Tako vlada tudi ni uvaževala protestov dr. Žerjava in ostalih poslancev KDK proti nepotrebni novotariji z davčnimi knjižicami.
Kako postopajo klerikalci s Prekmurci
Redukcije pri cestnih uslužbencih
V Prekmurju so bile vse ceste komitatske in )ih je sedaj država oddala oblastni skupščini v Mariboru. Imeli smo na vseh cestah štiri cestne nojstre. Od teh štirih cestnih mojstrov je bil le eden Prekmurec, domačin. Pri prevzemanju cest In cestnih uslužbencev pa je oblastni odbor tega moža prezrl; druge tri je prevzel, a tega ostavil državi. Ker pa državnih cest ni, ga državi ni treba, torej sledi redukcija.
Dotičnik sicer ni naš pristaš, pač pa ima zasluge kot dober narodnjak; je namreč oni mož, ki je prečital ▼ Ljutomeru na manifestaeijskem sbororanju novembra leta 1918. deklaracijo Prek-murja. Zaradi tega je bil preganjan od boljše-▼iškega režima in je bil nekaj časa begunec na Štajerskem. Sedaj ima desetčlansko družino, od katere štirje otroci študirajo. Državne službe kot cestni mojster ima 8 let.
Kako grenko razočaranje polni danes srce lega človeka, ki je tvegal življenje za našo domovino, ki mu sedaj jemlje kruh. To razočaranje je pa tem večje, ker je pristaš stranke, ki ga je sedaj postavila na cesto po svojem oblastnem odboru. Človeku se nehote vsiljuje sum, da so ga prezrli pač zaradi tega, ker je Prekmurec in oblastni odbor mariborske oblasti je znan po svo-1
jem «prijateljstvu> do Prekmurcev. To je eden izmed večih kričečih primerov, kako delajo klerikalci za Prekmurje in kako skrbe za naše ljudi. Čudno je, da so klerikalni poslanci pri tem brez moči. Apeliramo na oblastni odbor, da svojo krivico popravi, sicer se bomo morali Prekmurci smatrati za pretirane t tej državi, ia katero imo se sroječasno borili.	Prekmurec.
DOPISI
BEGUNJE NA GORENJSKEM. Naše prostovoljno gasilno društvo bo priredilo v nedeljo dne 6. maja veliko tombolo z zelo dragocenimi dobitki. Za 3 Din lahko dobite že lepo opravo, kravo itd. Zato pridno kupujte tablice! Prizidava Gasilnega doma zelo napreduje s pomočjo vseh občanov brez razlike strank. Le enemu vse to ni všeč, in to je naš dični «Domoljub». En teden hvali, drugi teden graja, kar je prej hvalil. Prvi dopisnik je pohvalil požrtvovalnost g. načelnika, kar tudi zasluži, drugi pa trdi, da je vse skupaj nepotrebno. Po mnenju drugega «Domoljubovega» dopisnika bi se moral bleščati na novi stavbi malo drugačen napis. Potem bi bilo vse prav in potrebno. Naš dični «Domoljub> že štiri leta samo godrnja okrog dela drugih iz našega kraja, ker dela svojih ljudi ne more pokazati. Dne 6. maja vsi na tombolo, da bo Gasilni dom tem trdneje stal in bo v ponos vsem občanom 1
NOVO MESTO. (Smrtna k o s a.) Te dni je umrl g. Alojzij F i s c h e r v 87. letu starosti. Pokojnik je bil zelo priljubljen družabnik in kljub visoki starosti vnet lovski tovariš do poslednjih dni. Bodi ti lahka domača žemljica!
KRIŽE NA GORENJSKEM. Pri nas bomo na svečan način odkrili spomenik« padlim vojakom v nedeljo 13. maja. Zbirališče na postaji, ker bo ob 9. prispela z vlakom godba «Sloga> iz Ljubljane. Nato bomo šli v sprevodu k sv. maši, na čelu godba, zastave, venec vojnih vdov in sirot, gasilci in druga društva, potem vaški venci itd. Po sv. maši bo odkritje spomenika, govor vojnega kurata g. -Borača in drugih. Popoldne bo velik vrtni koncert na prostoru g. Zaplotnika. Vstopnine ni. Spomenik je iz kraškega marmorja izdelal g. Toman iz Ljubljane. Vabljeni ste vsi, da | ta dan pridete pogledat k nam.
SREDNJA VAS V BOHINJU. Sprejmi, draga <Domovina>, par vrstic iz Bohinja. Tudi pri nas v Bohinju smo imeli že dalje časa bolj pusto, deževno vreme, kar kmečko delo zelo zadržuje. Preteklo nedeljo se je pojavila na srednjevaških močvirnih travnikih velika ptica, čaplja, ki jo je bržkone deževno vreme prignalo od bogvekod v naše kraje. Ker-je bila to nenavadna žival za Bohinj, je bilo med lovci mnogo zanimanja zanjo, vendar se jim ni posrečUo, ugonobiti redkega ptičjega gosta.
GOZD PRI KAMNIKU. Draga «Domovina>, prosim te, da tudi meni odstopiš malo prostora in da tudi jaz potožim svoje križe in težave. Predvsem si oglejmo našo slavno občinsko pot, ki vodi iz Črne na Gozd. Pred vojno je bila navada, da je župan vsako pomlad napovedal tlako. Takrat smo vedno imeli lepo pot, zdaj se pa ta pot popravlja z občinskim denarjem ali prav za prav z ničemer. Ali bi ne bilo pametno, da se zopet uvede tlaka, kakor se je na primer za pot iz Črne v Krivčevo? Tako bi vsaj zopet dobili dobro pot. Tako so pa vozniki v vedni nevarnosti, da sredi pota ne obtiče v blatu. Prosimo, gospoda župana, da to stvar spravi enkrat v red.
KOROŠKA BELA-JAVORNIK. Veliko javno tombolo bo priredilo s; kolsko društvo Koroš' a Bela-Javornik 6. maja L 1. v prid dozidave Sokolskega doma. Veliki dobitki v vrednosti 30.000 dinarjev, kakor konj z vprego in vozom, cela kuhinjska oprava, krava, otomana, moško kolo itd. Posezite hitro po srečkah, da ne bosie prepozni, saj lahko dobite za mal denar velik dobitek. Vsi, ki vrnejo kake po poš i poslane tablice* se naprošajo, da navedejo svoje ime. Prav tako je treba za kupljene tablice nakazati denar do roka, ki je označen na plakatih. Za prodane tablice lahko vsakdo odda denar ob nedeljah ob lt. uri v sokolski telovadnici. Prodajalci tablic, podvizajte se s prodajo! Hitro storjena dolžnost, je dvakrat storjena, in kdor hitro da, dvakrat da.
SROMLJE. Tudi pri nas se je začela volilna borba okrog občinskih volitev. Klerikalci agiti-rajo noč in dan, pa ne bo nič. Takrat, ko so liste vlagali na glavarstvu, je hotel Tone na vsak način prvi vložiti listo. To se mu ni posrečilo lastnoročno, ampak z zvijačo. Listo je izročil drugemu klerikalcu, ki je bil prvi, da jo je on ponesel glavarju. Klerikalna pa bo kljub temu prazna in
Soteščan:
V vrtincih usode
(Povest nesrečne žene.)
(Dalje.)
•Domnevanje še ni resnica, Meljor je nedolžen. Odkar sva se ločila, ne poznam njegovega bivališča. Prav tako je izmišljeno, da ti je odnesel otroka. Ne branim se priznanja krivde, nočem pa nakladati tujih grehov na svoje rame.»
•Priznaš, kar ti ugaja in česar ne moreš Utajiti. Vseeno mi je, kdo je tvoj zaveznik, vedeti pa hočem, kje je otrok in kaj se mu je pripetilo. Ako mi tega ne poveš, bom sprožila in glasno bom povedala svetu, zakaj sem to storila.*
Graščaka je oblival mrzel znoj; čul je pe-ketanje konjskih kopit, rešitev je bila torej blizu, še bliže pa mu je bila smrt iz napetega samokresa.
•Počakaj, vse ti bom povedal*, se je ustrašil njenih groženj. «Samo orožje moraš odložiti, da se ne izpozabiš ...*
Zapeljale so jo hinavske besede, vdala se }e in povesila orožje. »Tedaj govori!* mu je zapovedala.
•Lambert!* je zadonelo iz bližine, nekdo ga je poklical po imenu. Urno je zagrabil bič ter jo udaril po glavi, žena je omahnila in zaklicala na pomoč. Zadel jo je na sence, udarec jo je omamil, ni pa izgubila zavesti.
Graščak je nategnil vajeti, hoteč ubežati, r^nj je poskočil, izpotaknil pa se je ob ko-
renini in jezdec je odletel na tla. Takrat je v bližini počil strel, konj se je preplašil in od-bežal brez jezdeca po gozdu.
•Morilka!* je zatulil Ležiščan in planil za bližnji grm. Krogla mu je šla mimo glave, zaradi udarca žena ni mogla dobro pomeriti in zadeti. Spravila je samokres in bežala.
Ustavila jo je peščica jezdecev, ki so po-skakali s konj in obkolili graščaka. Njih začudenje se je izlilo v eno vprašanje, kaj se mu je pripetilo.
•Ali jo poznate?* je pokazal togotno na ženo, katero je zgrabil lovec za velo roko.
«Ne moremo se domisliti*, so mu soglasno odvrnili.
•Ta predrznica me je napadla na Ležišju s prazno izmišljotino, sam deželni sodnik je ovrgel njeno obdolžitev.*
Lovci so se spomnili dogodka pred grajsko kapelico, bili so med povabljenci na strani plemenitega ženina — njegovi ožji sorodniki in prijatelji.
•Kot ropar je planila pred konja ter mi je namerila s samokresom. Spustil sem se na tla in tedaj je sprožila, krogla mi je siknila mimo glave. Držite jo, vlačugo; Karel, tebi jo izročam, glej, da jo povedeš na Ležišje!*
Zadolženemu svaku je ugajalo graščako-vo poverilo; strašila ga je ponarejena menica, ki je zorela za izplačilo. Odkod naj dobi denar, ako ne od Lamberta, čeprav ga bo moral odslužiti.
Srdito je zgrabil napadalko ter jo je postavil pred graščaka. «Tukaj je morilka!* je ustregel njcsrovi želii. «Prvi sem bil. ki sem
te pogrešil in sprožil misel, da smo te iskali. Slutil sem nevarnost. Bili smo že pod vznožjem griča, odkoder smo se vrnili... Nekaj me je šiloma gnalo nazaj proti gozdu ...»
•Hvala ti, Karel*, mu je stisnil desnico. •Otel si me smrti, tvoja skrb ne bo brez plačila. Samo izbiral boš, in jaz bom stregel tvojim željam.*
•Vreden bom tvojega zaupanja. Odloči, kam naj jo povedem.*
•V stolp v graščini. Zapri jo v najožjo celico, ključ pa prinesi meni. Jutri bom izrekel odločilno besedo.*
•Izroči jo deželnemu sodišču; izvedenci naj jo preiščejo. Za zločince je ječa, za norce pa norišnica. Nekam jo moramo odstraniti.
•Ukrenil bom potrebno. Pripeljite mi konja,* je namignil tovarišem, «v gradu je pripravljena gostija.*	i
Privedli so mu konja, ki ga je zajezdil: sledila mu je družba jezdecev razen Karla, ker je moral hoditi peš in čuvati neznank©. Spremljal ga je brat Evgen, potrt in zamišljen, srce se mu je trgalo od sočutja do uboge sirote.
Karel je poznal njegovo rahločutnost in se je bal, da bi se ne zavzel za njegovo jet-nico ter ji pomagal k begu. S tem bi mu podrl nade, da se bo skoro rešil dolgov in otresel nadležnega žida.
Leonora je opešala ter se zapletala od slabosti. Karel ji je zapretil, da jo bo privezal na konja, temu pa se je Evgen odločno UDrl. «Ali se ti ne smili?* ga je posvaril. »Kdo nima sočutja do sirote, je hujši cd zverine.*
Tone ne bo župan, naj si še tako prizadeva. Mi bomo volili drugo in tretjo listo, na katerih so res sposobni kmetje, delavni za blagostanje občine. Takih, ki še sami pisati ne znajo, ne potrebujemo. Zato pa, Sromljani, 6. maja vrzite svoje kroglice vsi v drugo ali tretjo skrinjico!
BREZJE PRI RAJIIENBURGU. V nedeljo dne 29. t. m. je javen volilni shod na Senovem ob treh popoldne pri gospodu Senici. Udeležite se vsi tega shoda!
SEVNICA OB SAVI. Izvrstno so se odrezali godbeniki naše novoustanovljene gasilske godbe, ki so pri vstajenjski procesiji prvič nastopili. Nasprotniki, ki niso imeli priznalnih besed za to godbo, so ob ubranih zvokih utihnili. Vsa čast godbenemu kapelniku g. Josipu Kladniku in njegovim discipliniranim godbenikom!
SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. V tukajšnji občini vlada že šesti mesec gerent g. dr. Lovšin iz Laškega. Njegovo gospodarjenje traja že predolgo in so občani prišli do spoznanja, da je v njihovem kakor v interesu občinskega gospodarstva nujno potrebno, da se čimprej razpišejo občinske volitve in da prevzamejo vodstvo občine domačini namesto tujcev. Davkoplačevalci, pristaši raznih strank, so se obrnili na podpisani centralni odbor krajevnih organizacij SDS Sv. Krištof s prošnjo, naj podpira akcijo za čimprejšnji razpis občinskih volitev. Brez odlašanja se je sestavila in odobrila naslednja resolucija: Podpisani občani občine Sv. Krištof se obračamo na g. velikega župana z vljudno prošnjo, da blagovoli v interesu občinskega gospodarstva in vseh davkoplačevalcev vpoštevati naslednje: 1.) Občinski odbor občine Sv. Krištof je bil v mesecu novembru minulega leta iz nerazumljivih razlogov razpuščen in je bil določen za gerenta g. dr. Lovšin iz Laškega. Imenovanemu gospodu so razmere v tukajšnji občini docela neznane zaradi njegovega kratkega bivanja v občini Laško. V občinski pisarni je nastavil same tuje moči, ki bi potrebovale večletno prakso, preden bi se vživile v lokalne razmere tukajšnje občine. Šofer Andrej Svetek je bil iz raznih razlogov od tvrdke Osolin v Laškem odpuščen. Ker je baje postal pristaš stranke, s katero simpati-zira gerent, je bil takoj, ne glede na gospodarske interese tukajšnje občine in njegovo zmožnost, sprejet od gerentstva kot pomožni tajnik v tukajšnji občini. Nadalje je tajnik Albert Hauptman |
istotako tujec in ne pozna tukajšnjih razmer. Mnenja smo, da zadostuje v tukajšnji občini en tajnik kakor do sedaj, ker se je občinska uprava po razcepitvi občine zmanjšala za celo tretjino. 2.) Nezadovoljstvo med občani narašča z vsakim dnem, kar je umevno, kajti brez pravega povoda vodijo našo občinsko upravo sami tujci, ki ne uživajo med nami popolnega zaupanja. Poudarjamo tudi, da niso bili v bivšem občinskem odboru zastopani nikaki protidržavni elementi. Ako pa je kaj zakrivil župan, bi se naj le on odstavil, njegove posle pa naj bi prevzel podžupan. 3.) Ker je šest-tedenski rok po razpustu bivšega občinskega odbora že prekoračen in bi se morale po § 94. občinskega reda in zakona z dne 5. marca 1862. že pred štiriipi meseci razpisati nove volitve, prosimo, oziroma zahtevamo, da se te čimprej razpišejo. 4.) V interesu našega občinskega gospodarstva odločno zahtevamo, ako se ne razpišejo občinske volitve, da se sedanji gerent gosp. dr. Lovšin čimprej razreši dolžnosti gerenta, in to iz razloga, ker je v naši občini dovolj sposobnih moči, ki so voljne voditi gerentske posle docela nestrankarsko in celo brezplačno. Kot najsposobnejšega pripoznamo in predlagamo v ta namen g. Frana Kokalja, višjega nadzornika v p., v Rimskih toplicah, ki je že vodil gerentske posle v občini Trbovlje. Ni umestno, da se v sedanji gospodarski krizi troši ljudski denar v nepotrebne svrhe, kakor se to dogaja v naši občini, medtem ko za popravo docela zanemarjenih cest ni denarja. 5.) Trošarino na pivo in žganje je določil gerent v taki višini, da tukajšnji trgovci in gostilničarji ne bodo v stanu točiti pijače, ker je trošarina za 50 odstotkov višja kakor v vseh scsednjih občinah. V tem primeru ne bodo prizadeti samo gostilničarji in trgovci, temveč vsi konsumenti, ki bodo odvisni od sosednjih občin, in končno bo nosila posledice naša občina sama. V nadi, da bo g. veliki župan vpošteval upravičene želje, oziroma zahteve prizadetih davkoplačevalcev, pričakujemo čimprejšnje spremembe (slede podpisi občanov). Pripomniti moramo, da se je v nedeljo 22. t. m. zglasila pri gerentu medstrankarska deputacija, katera je zahtevala čimprejšnji razpis občinskih volitev. Gerent dr. Lovšin je vztrajal na tem, naj deputacija predloži resolucijo, podpisano od občanov. Na njegovo zahtevo se je gornja resolucija sestavila in je akcija po njegovi za-
htevi že v teku. Opozarjamo naše somišljenike in vse one, ki so za pravo občinsko gospodarstvo, naj se ne strašijo manevra, katerega so pričeli nekateri klerikalci proti resoluciji, samo da bi preprečili volitve. Vsakdo, ki je za procvit našega občinskega gospodarstva in proti temu, da bi še nadalje vladali našo občino tujci, naj resolucijo podpiše. — Centralni odbor krajevnih organizacij SDS Sv. Krištof.
SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Gospodarske razmere občine Sv. Krištof zelo bolehajo, čeprav imamo gerenta v osebi g. dr. Lovšina, zdravnika v Laškem. Mnenja smo, da gospod doktor ni kos zdravljenju takih bolezni, kakor jih ima naša občina, in bi bi'o bolje, da prepusti zdravljenje kakemu domačinu. Ribničan pač ne more vedeti, kaj nam manjka v občini Sv. Krištof. Upamo, da se nam bo sedaj posrečilo, spraviti tujce od občinske uprave. Dokler tega ne dosežemo, ne bo miru.
KURETNO NAD LAŠKIM. V nedeljo 6. maja se bo vršil ob dveh popoldne redni občni zbor Javne ljudske knjižnice Kuretna v prostorih gosp. Železnika v Kuretnem. Dnevni red po doposlanih vabilih. Vsi prijatelji napredka in knjižnice se vabijo, da se občnega zbora udeležijo v čim ve6-jem številu.
SV. JEDERT NAD LAŠKIM. V nedeljo 29. L m. ob dveh popoldne se bo vršila širša seja krajevne organizacije SDS Sv. Jedert - Rečica v prostorih g. Bratomila Štokavnika pri Sv. JedertL Ker se bo na seji razpravljalo o važnih zadevah naše občine, so vabljeni vsi člani organizacije in somišljeniki SDS, da se sestanka udeleže v čim večjem številu. — Krajevna organizacija SDS Sv. Jedert-Rečica.
BUKOVCI PRI PTUJU. (Smrtna kosa.)
Dne 19. t. m. smo spremili k večnemu počitku posestnika g. Ivana Slatiča, ki se je v najlepših letih, star komaj 32 let, preselil v večnost. Pokojnik je bil dobra duša in povsod čislan. Bil je član organizacije SDS v Bukovcih ter bralec «Do-movine*. Kal bolezni, ki mu je pretrgala prezgodaj nit življenja, je dobil v vojni. Zasijali so topleje solnčni žarki in Ivan se je moral ločiti od njih in od svojih dveh maloletnih hčerkic, ki sta mu bili nad vse dragi. Dragi Ivan, za teboj ne žalujejo samo tvoji svojci, nego tudi vsi prijatelji in znanci. Blag ti spomin!
Brat je zardel od sramote, vso pot je molčal, nič več se ni upal mučiti uboge žene. Lotila se ga je tiha radovednost, zakaj se Evgen zavzema za neznanko in kaj ga nagiba k sočutju, kar mu bo Lambert silno zameril. Brezdvomno hoče nadomestiti Emila in izzvati ponovni dvoboj z nesrečnim izidom.
XIII.
Prvi žarki vzhajajočega solnca so posijali na Ležišje. Povabljenci so z zaspanimi obrazi odhajali z veselice, med zadnjimi se ie poslovil Karel, dočim se je Evgen pred polnočjo odpravil k počitku. Prenočevala sta v graščini kakor vselej, kadar sta bila pri svaku na obisku.
Lambert je opazil Evgenovo redkobesednost in hitro odstranitev z veselice ter je vprašal Karla po vzroku. Ta pa se mu ni upal ničesar omeniti: «Morda se je slabo počutil.» je izrazil svoje mnenje, «na lovu se je moral prehladiti, ker ni povsem trdnega zdravja.*
S tem odgovorom pa graščak ni bil zadovoljen. Slutil je, da svak ne soglaša s postopanjem z njegovo jetnico. Ni pa se hotel znositi zavoljo tega, ker je povabljencem moral pokazati prijateljstvo z grofom Tulipanom in prikriti razdor in ločitev soproge, o čemer so že mnogokje šušljali.
Tudi Karel je bil nejevoljen na brata zaradi potuhnjenega obnašanja. Ves čas je iskal priložnosti, da bi namignil graščaku za posojilo, zaradi bratovega vedenja pa se je bal odklonitve. Svojo jezn je pogasil s pijačo, ki ga ie razvedrila.
Čim je stopil v spalnico, se mu je znova oglasil srd na brata, s katerim je hotel temeljito obračunati. Na vsak način je moral dognati, kaj ima prav za prav na srcu, ter ga posvariti, naj bo previden.
S pestjo je udaril po vratih njegove sobe, ki so se v hipu odprla na stežaj, Evgen je stopil predenj ter mu je posvetil v obraz.
«No, ali si že pokoncu?» ga je osorno nagovoril
«2e dolgo, ker te pričakujem*, je bil Evgen pripravljen na odgovor.
«Vedel si, kje me boš našel, ako imaš kaj važnega na srcu.*
«Prav zato. ker sem vedel. r'«ern hotel priti. Pa se mi tudi ni mudilo; upnikov nimam, da bi jih skrbelo, kdaj jih bom odrešil.*
«Ako imam dolgove, jih bom poplačal, ali pa si bom vzel življenje. Ne vtikaj se v moje zadeve.*
«Nič se ne razburjaj! O tem ne bova govorila. Meniva se raje o sestri. Uboga Narcisa !»
«Zakaj jo pomiluješ?* je Karel prisiljeno osupnil.
«Smili se mi, ubožica. Ves večer je bila pred mano.. .>
«Prav, da imamo v oblastvu njo, ki je kriva razdora. Postavili jo bomo med ječo in norišnico, sodišče bo odločilo.*
«Karel, ali tudi ti verjameš?* ga je brat ošinil s svarilnim pogledom.
«Mar ni resnica? Ta čarovnica te je začarala ...»
.«Ne bodi smešen!*.
«Evgen, ne igraj se z Lambertom! Emila vprašaj, ako ti more ^ovedati.*
«Brata sva in poznava sestro bolje nego Lambert*, mu je Evgen dokazoval. »Brez vzroka mu ni pobegnila z daljnega juga.* «Kdaj si se nalezel tega mnenja?* •Takrat ko sem slišal prvo besedo obupane neznanke. Tako se ne obnaša žena. ki je zločinka ali slaboumna.« «Ne misli, da je svetnica!* «Poštenjakinja je, ki brani svojo čast in pravico.*
«Nekdo te je udaril s kurjo slepoto. N"* ne pomisliš, preden izrečeš.»	_ I
«Prisežem na vsako besedo, ki se~i jo izrekel. >	!| Vsak v svoje misli zatopljena sta brata molčala nekaj časa. Karla se je natihem po-laščala obupnost, vsa zgradba njegovih upov se bo razsula v prah ob Evgenovi odpornosti. Tukaj je zadel ob najhujšega nasprotnika, kjer se ga je najmanj nadejal. Čim se bo Lambert razjezil nad bratom, tedaj bo tudi njeea zasovražil in posojilo bo splavalo po vodi.
«Evgen, pomisli, kaj delaš!* ga je skršaL zlepa omehčati. «Ali ne veš, kaj smo ml vsl| brez graščaka? Ne odbijaj njegove dobrote!*:j «Siroto moramo ščititi*, ga je odločno za-j vrnil. «Za nedolžnost je pravica, ne pa noriš-i niča ali ječa. Sramota!*	■]
«Kdaj si jo zdravniško preiskal? Tvoji do-' kazi ne bodo držali pred deželnim sodiščem.* «Vem, da bo obsojena; ubožica nima dru-» gih dokazov kakor solze za svoje trditve.* •Pomagaj ji jokati.*
(Dalje prihodnjič.)^
MALA NEDELJA. V nedeljo 6. maja točno ob
uri se bo v Društvenem domu vprizorila vele-zabavna igra <Martin Krpan>. Kostumi iz Ljubljane. Pri igri m pri prosti zabavi s plesom bo sodelovala godba na pihala. Vabljeni vsi, od blizu in od daleč. Dne 6. maja pridite vsi v Društveni dom k Mali Nedelji. Vstopnice si preskrbite T predprodaji!
ŠMARJE PRI JELŠAH. Naše farane je tukajšnji cerkveni konkurenčni odbor za pisanko razveselil s piačilnim nalogom za popravilo cerkve In pokopališča. Priznavamo, da je popravilo žup-ne cerkve in obzidja okrog pokopališča nujno potrebno popravila. Toda zakaj se to že ni poprej zgodilo, ko ni bilo še tako veliko pomanjkanje denarja? Namesto da se je zidal pri nas nepotreben Katoliški dom, za katerega so tukajšnji klerikalci žrtvovali ogromne vsote, naj bi se bila takrat za tisti denar rajše popravila cerkev in danes bi ne bilo toliko \zdihov siromakov, ki nimajo denarja za najpotrebnejši vsakdanji živež. Poznam kočarja, ki ima komaj 1^4 orala kamenite zemlje in bolno ženo, ki že tri leta ni srma vstala iz postelje. Ta je dobil plačilni nalog, da mora v enem mesecu plačati 150 Din, sicer bo pela ru-bežen. Vprašamo, ali je človekoljubno tako postopanje. Ali ni oblastva, na katero bi se pritožili? Tisti vneti klerikalni prvaki, ki so tisočake darovali za Katoliški dom, naj bi tudi zdrj za eerkev prispevali namesto siromakov, s čimer bi storili delo, Bogu dnpadljivejše. kakor je podpiranje doma, ki je občinstvu več v škodo krkor v korist. Dajte Bogu. kar je bcžjega!
PRISTAV A-ZIBIKA. Cesta, ki jo grad; cestni odbor pri nas, lepo napreduje. Avgusta meseca se bosta gg. dr. Ogrizek in Turk že lahko z avtomobilom pripeljala v Zibiko na shod. Za kn e-ke vozove bo pa še ostalo blata za nekaj let. — Zadnje dni, posebno 21. t. m., smo imeli tak mraz, da je zemlja zamrznila. Mraz je napravil precej škode
ZIBIKA. Kakor lansko leto želimo""napred-njaki tudi letos napraviti skupen izlet iz vseh bližnjih občin v St. Janž blizu Tinskega. Poskrbeli bomo tudi, da nas bo ob tej priliki ta ali oni poslanec posetil in podal poročilo. Želeli bi, če bo ugodno vreme, da se tega izleta udeležijo naši somišljeniki iz občin Loka pri Zusmu, Tinsko, 6v. Štefan, Šmarje, Zibika, Pristava, Podčetrtek
in Sv. Peter na Medvedjem selu. Sodelovali bodo tudi pevci zibiškega zbora in drugi. Na svidenje v nedeljo 6. maja!
LJUTOMER. Podmladek Društva Rdečega križa na meščanski šoli bo priredil v soboto 28. t. m. in v nedeljo 29. t. m. pravljično igro cDesetnik in sirotica>. Začetek obakrat ob 3. uri. Ker je čisti dobiček namenjen v dobrodelne svrhe, pozivamo starše in prijatelje mladine, da se v velikem številu odzovejo vabilu podmladkarjev. Podrobnosti na lepakih.
SV. JURIJ OB SČAVNICI. Neki človek od nas naj vzame na znanje, da se mu na razne in-direktne napade v časopisih ne bo odgovarjalo, ker mi je tako odgovarjanje pod častjo. Naj ne dajejo smernic za vzgojo morda taki, ki so sami potrebni naukov. — Z demokratskim pozdravom!
Belec Janko.
GOSPODARSTVO
Kmetijski pouk
0 PRIDELOVANJU IN PRESAJANJU KRMSKE PESE.
Pesa je posebnega pomena za kraje, kjer se kmetovalci pečajo z rejo molznih krav in mlekarstvom. Nobeno drugo korensivo ne daje tako bogatih in tako prikladnih pridelkov za zimska rejo krav kakor pesa. Njena sočnost in lahka j re-bavnost in njen sladkor vplivajo posebno ugodno na mlečnost. Zaradi tega lahko trdimo, da ni boljšega nadomestka za zeleno krmo v zimskem času kakor je sočna pesa, če skrbimo seveda tudi za vse druge potrebne snovi v krmi. Po naših krajih ji jemlje iz gospodarskih ozirov precej ve jave strniščna repa, ki je pri nas povsod razširjena, vendar moramo dati tudi pesi vso potrebno prednost in jo moramo priporočati povsod, keder je reja molznih krav večjega pomena. To storimo toliko laže, ker se d& tudi pesa pridelovati kot strniščni sadež, in sicer z najboljšim uspehom. Tudi ona daje kot strniščna rastlina prav bogate pridelke in bolj varne pridelke kakor repa. To je mogoče, ker se da pe. a presajati in ker najde po zgodnjem strnišeu dosti časa, da se nam do jeseni zdebeli.
Pesa spada med rastline, ki jih lahko naravnost sejemo ali pa presajamo s tem. da vzgojimo najprej na posebnem prostoru potrebne sadike, ki jih pozneje presajamo. Pri malih posestnikih je navada, da peso presajajo. Kjer jo pa pridelujejo v večjem obsegu, na celih njivah, tam jo navadno sejejo naravnost na dotično njivo. Večji posestniki jo sploh sejejo, kakor hitro se je spomladi zemlja zadosti ogrela. S tem prihranijo pozneje delo presajanja, zato jo pa morajo pozneje razredčevati, da pridejo rastline v primerno razdaljo in na svoje mesto.
Presajanje pese, ki je običajno na malem posestvu, ima to prednost, da porabimo, manj semena (približno desetkrat manj) in da sadike lahko bolj skrbno in prej vzgojimo, medtem pa dotično njivo bolj pripravimo in očistimo od plevela. Na 50 kvadratnih metrov (pol ara) lahko pridelamo sadik za njivo, ki je za mernik posetve velika in porabimo le 15 dek semena. Sadike je pridelovati v vrstah, ki jih je ponovno skopati. Tudi sicer jim je postreči, da se krepko razvijajo. Pred mrazom jih kaže pokriti itd. Za presajanje je jemati le močne, zdrave in dobro razvite sadike. Pri presajanju jim je odrezati vrhni del listov, da zadržujemo s tem premočno izhlapevanje, ki jih slabi. Ker se pri izruvanju koreninice deloma potrgajo, je prav, če jih namakamo v tekoči zmesi kravjeka in ilovice, da se prej primejo. Sicer je pa glavno, da jih presajamo ob vlaiinem I in mokrem vremenu, ker bi jih morali sicer zalivati. Presajene rastline je okopati kakor hitro se dobro primejo in začnejo poganjati.
PRECEJANJE IN HLAJENJE MLEKA.
Da dobimo bolj zdravo in bolj trpežno mleko, ga moramo precejati in hladiti, če je molža še tako snažna, se zlasti v poletnem času mleko rado nasmeti že v hlevu. S precejanjem odstranimo vse večje smeti iz mleka. Za precejanje rabimo cedila iz goste mreže. Higijenska cedila, kakršno je Ulandrovo cedilo, imajo tanke vložke iz kemično čiste vate, da se vsa nesnaga čim bolje izloči. Pogled na tako vato, skozi katero se je mleko precedilo, nam najbolj pokaže, koliko nesnage se nabere v mleku, če smo pri molži še tako snažni. Boljša navadna cedila imajo po dvoje sit iz bolj redke in gostejše mreže. Pri navadnih cedilih je glavno, da jih najskrbneje čistimo in izpiramo.
Ivan Albreht:
Greh krvi
i.
Naj bo v imenu božjem povedano in popisano, kar sem doživel in o svojem rodu slišal jaz, Boštjan Slemenjak, ki me je Bog Izbral in določil, da izpijem kelih pokore za deblo svojega rodu. Dolga in huda je bila moja pot in sam ne vem, ali sem jo hodil prav ali ne. Mirnega srca pa lahko zapišem, da sem sprejel križ gorja, kakor hitro sem ga spoznal, sprejel in nosil vse svoje žive dni, kakor se spodobi človeku, ki je zaznamovan s križem trpljenja, da bi mogel potlej svoj trnjevi venec zamenjati za nebeško krono večnega plačila, ki bo dano izvoljenim pred obličjem božjim.
Po naših krajih, Bogu bodi potoženo, je svet poln čudes. Zemlja naša je kakor začarano kraljestvo. Brda in holmi in hribovje kakor bremena stiskajo doline in globeli, ki so včasih dolge in vijugaste in tesne, včasih pa spet široke in skoraj okrogle,- ko kotli. Stoletni gozdovi sanjajo tod svoj veličastni sen o večni lepoti. Po divje skalovitem svetu molče ponosne smreke, vmes po nekod jelke, tu, tam mračni borovec, po višinah tudi tre-cesen, ki drugod spet spoštljivo daje prednost košati bukvi. Ne manjka niti trepetlike, ki ji drugujeta javor in gaber. O, veličasten je v tej pisani druščini kraljevsko resni hrast, vabljiva lipa v njegovi bližini ali breza, ki se beli po obronkih hribov! Kdo bi jih naštel jyse te večno mirne in večno nemirne tova-
riše naših šum in gozdov! Po strmih seno-žetih samevajoče lesnike, krivenčasti trni in žametno-nežne družine raznih vrb ob potokih, ne, ne. preveč jih je, da bi jih mogel vse pregledati... Le to vem, da sem živel med njimi, da je lepo v njihovi bližini in da more edino le smrt zabrisati s svojo mrzlo roko toplo sliko, ki jo nosim vse življenje s seboj kot najdražjo in edino dedščino svojega doma.
Oj, kako je težka in okorna beseda, kadar hoče oživljati to, kar vedno in vedno živi v mojem srcu!... Kakor nikoli sicer, se tedaj človek zavč, kako je majhen in ničev. Skril bi se in bi v samoti padel na kolena, tako poln čudes je svet tam po naših krajih ...
Kjer hočeš, se ti kakor v pravljici odpre skrivnostna pot v osrčje zemlje. Hodiš ob šumljajočem potočku, vidiš, kako hite z desne in z leve tovariši k njemu, da ga pomnože v potok, a komaj se dobro zaveš tega, že ni potoka več. Kakor razigrano dete se je skril tvojim očem in zbežal v notranje zemeljsko carstvo, kjer skrbna mati v tisočletnem delu ustvarja dela umetnosti in lepote. Tu so kristalne gore in zavese, v večni mir zamaknjena čuda, ki se ti odpro kakor verni duši paradiž.
In kakor je to svet zase, so ljudje, ki na njem žive in umirajo, bitja zase in po svoje. Po vaseh, ki so nasejane ob cesti med Logatcem in Idrijo, morda to ni tako ostro zarezano. Cesta je ljudi otrla ali pa jih je mogoče zaprašila s svojim prahom, da skozi vrhnjo plast ni mogoče videti tega, kar se skriva spodaj. Ali tam zgoraj, v samotah in po hri-
bih, tam ni še nič pritiska tesnobe. Razsežne kmetije po teh brdih in slemenih so kakor kraljestva. Po uro hoda in več je često oddaljen sosed od soseda, vsak vladar zase v svojem carstvu. Zgodi se, da se po pol leta ne vidijo najbližji znanci. Daleč od duhovske in deželske gosposke se ne brigajo za svet in njegovo dejanje in nehanje. Dolgi, upognjeni in koščeni so kakor drevje v njihovih gozdovih. Kadar pride kdo izmed njih v dolino, se čuti tujca med pomehčanimi dolinci in se podviza nazaj.
Družine v teh samotah so često številne, poglavar pa je vselej en sam, ki se le nerad odpove svoji oblasti. Poleg žene mu stoji ob strani vrsta stricev in tet, ki jim ni bila usoda toliko naklonjena, da bi jim privoščila samostojnost. Ko sužnji delajo za gospodarja, ne morda v sovraštvu ali z notranjim odporom, ampak z vemo vdanostjo in v ljubezni do zemlje, ki je vsem enako drasra. In prav nič ni med njimi tiste skalovite trdobe, kakor jo kaže njihova vnanjost, kadar pridejo v dolino. Toplo je njih življenje in visoko se včasih vzpno njegovi valovi, tako visoko, da se med posameznimi bitji često razcepi vrtoglava globina, kamor ne more prodreti jasen pogled. Strast in slast v vrvenju sveta je res kričeča in opojna, tu v teh samotah pa je tem globlja in bolj resnična, ne zgolj okrasek življenja, ampak njega sestavni del.
Med temi ljudmi sem rastel 'in živel svoia najlepša, detinska in prva mladostna leta. Vžival sem njihovo čarobno ljubezen, ki ie bistra kakor studenčnica in bohotna ko planinsko cvetje. Videl sem jih živeti in delat;,
Med luknjicami ne sme ostajati nobena nesnaga. O tem se je vsak dan sproti prepričati. Ko je cedilo dobro oprano, ga posušimo zunaj na primerni polici ali obešalu. Če je v hlevu več krav po-mlesti in je mleko zbirati v posebni nabiralni posodi, se mora seveda od vsake krave sproti precediti, tako da je v nabiralniku vse mleko že precejeno.
Pomolženo mleko je treba čimprej ohladiti. Mleko ima po molži do 37° C, torei telesno toploto. Če bi ga pustili na toplem, bi se nam začelo v kratkem kisati, kajti v toplem mleku se začnejo hitro razvijati glivice kislega mleka. Da to preprečimo, je treba mleko hladiti. Mleko hladimo na razne načine. Naše gospodinje ga oblajajo s tem, da ga postavljajo v plitvih latvicah v hladne prostore, v omare (na hodnikih) ali v mlečne kleti. Veliko več je vredno hlajenje v mrzli vodi, posebno v poletnem času. Kjer se da mrzla tekoča voda napeljati v mlečno klet, hladimo nveko najuspešneje, če ga postavljamo v korita, skozi katera teče mrzia voda. Če ni tekoče vode, ga lahko hladimo, če ga postavljamo v škafe, napolnjene z mrzlo vodo. Seveda je treba v tem primeru vodo po potrebi premeniti. mleko pa parkrat premešati, da se hitreje shladi in da izpuhtijo iz njega kvarni plini, ki so se mu primešali med molžo.
Večji posestniki in mlekarne imajo za hlajenje posebne hladilnike, v katerih se hladi mleko tudi z mrzlo vodo. Po vnanji strani hladilnika teče mleko v tanki plasti in se spotoma ohlaja z vodo, ki teče po notranji strani hladilnika. Na ta natin se mieko najhitreje ohladi, kar je za takojšnjo oddaji) in prevožnjo mleka posebno važno in veliko vredno.
Cene tujemu denarju
se veseliti in trpeti in umirati, čutil sem z njimi, ker sem in ostanem njihov do konca svojih dni...
II.
Izmed vseh gruntov menda najmočnejša in tudi najbolj samotna sta Slemenjakov in Raznožnikov. Slemenjakova domačija je sta-' ra in razsežna, leži pa tako na višini, da stoji samo hiša na ravnem, med tem ko so kozolec in hlevi ter šupe kakor gnezda pripeti na levo in desno po rebri.
Hiša je pritlična, toda prostorna in zidana. Po slamnati strehi se bohoti sinje zeleni mah, ki se v baržunastih barvah preliva v solncu. Z južne strani se sklanjajo Jiad streho veje visokoraslih jablan. Njihova debla so vsa razkleščena, odrta in osmojena: kajti jablane branijo hišo pred ognjem in leto za letom sprejemajo paleči bes strele, da ostane tako Slemenjakov dom lahko nepoškodovan.
Dvorišča, kakor ga poznajo kmetije po dolini, domačija nima. Vse okrog hiše in med gospodarskimi poslopji je samo vrt, premre-žen s stezami in poln sadnega drevja. Kakor hitro stopiš iz veže, stopiš na zeleno trato, ki je od zgodnje spomladi vse tja v pozno jesen pestra kakor najlepša preproga. Bele, rožno nadahnjene rožice Matere Božje pogledajo v svet, čim skopni sneg. Kmalu se jim pridružijo vranjine tačice, ki večer za večerom zadremljejo, da so zjutraj tem lepše v svoji belini. Vijolice zadiše. ko se okrepi solnce. sveti Jurij prikiiče svoje temnovijoličaste pušeljčke, sveti Janez natrosi bledomodre glavice, vmes pa vzniknejo in se lučkasto razcveto petelinčki, bele, komaj za znanje
100 italijanskih lir za 298 Din 38 p do 300 Din 38 p;
1 ameriški dolar za 56 Din 70 p do 56 Din 90 p; 100 francoskih frankov za 222 Din 68 p do 224 Din 68 p;
100 češkoslovaških kron za 167 Din 93 p do 168 Din 73 p.
Sejmi
27. aprila: Lukovica (okraj Kamnik), Velika Slivica, Vesela gora.
30. aprila: Gora, Dol pri Laškem, Sv. Vid (okraj Logatec).
1. maja: Trava, Videm (okraj Kočevje), Bohinjska Bistrica (samo za živino), Mursko Središče, Muta, Velenje, Verače.
3.	maja: Fara pri Kočevju, Sodražica, Ptujska gora.
4.	maja: Domžale, Kočevje, Poljane (okraj Kranj), Krško, Litija, Lož, Jesenice na Gorenjskem, Sv. Jurij ob južni železnici (trg), Gornji grad, Slovenska Bistrica, Imeno (svinjski sejem).
5.	maja: Trojane-Sv. Gotard.
Kratke vesli
=*= Bliža se zaključek roka za priglaševanje k udeležbi na letošnjem Ljubljanskem velesejmu,
ki se bo vršil od 2. do 11. junija Do sedaj priglašeni razstavljalci so zasedli že večino razstavnega prostora in kdor še reflektira na lepo in ugodno mesto, naj se takoj prijavi. Reklama in propaganda sta zlasti v današnjem času splošnega zastoja in gospodarskega boja vsakemu podjetju prepotrebni. Vsak industrijec, obrtnik in vele-trgovec, ki se poslužuje velesejma ras dobrega slovesa, mo.ra uvideti neprecenljivo korist, ki mu jo nudi taka razstava s svojo vsestransko razvito, ogromno reklamo, saj more samo od nje pričakovati uspehov. Velesejem je organizirana skupna reklama vseh razstavljalcev v prid vsakemu posamezniku.
= Tečaj za gospodarske praktikante (vajence)
na kmetijski šoli na Grmu, ki je bil objavljen tudi v našem listu, se bo pričel šele s 15 majem. Rok za vlaganje prošenj je podaljšan do 5. maja. Opozarjamo kmetske posestnike na vašnost tega tečaja in priporočamo, da se poslužijo ugodnosti
rumeno nadahnjene pokalice, žolte zlatice, rožnovijoličaste pljučnice, bledorumeni, čaro-dejni lošči, bolj proti senožetim pod grmovjem šmarnice, dalje v gozdu norice, pa spet nešteti mlečki, zvončasti glidnik, a globlje v gozd in ob ploteh ter po jasah jagode in borovnice, malinje in robidovje, vse, kakor narekuje čas in kraj, a vedno lepo, vabeče in vabljivo kakor solnce. ki daje vsej tej razno-imenski volji do življenja lik in kroj in soj... O, ti domačija mojih dedov, prelepi moj svet. da bi te mogel zajeti v besedo in te pokazati ljudem: «Glejte, tudi sem se je ozrlo božje oko in tudi tu je postal Bog, ko se mu je zahotelo počitkal...»
Tu, na Slemenjakovini sem zagledal luč sveta, tu sem živel in rastel, določen od usode, da prevzamem nekoč mesto svojega očeta. Božja volja je hotela drugače...
imel sem še troje bratov in dvoje sestra, vse mlajše od mene, tri brate, tudi mlajše od mene, pa si je smrt odbrala zase. Moja mati, ki je bila Raznožnikova, se je namreč omo-žila zelo mlada. Med tem ko se v splošnem moški ženijo po teh samotah navadno okrog štiridesetih in stopajo ženske v zakonski stan žele po tridesetem letu, se je omožila moia mati z osemnajstimi. Tako je torej bila naša družina bolj številna nego je v. teh samotah na sploh v navadi.
Med tem ko so bili vsi ostali člani družine trdni in zdravi, sem bil jaz vedno šibek in bolehen, tako nekam droben in bled, kakor da nisem kri njihove krvi. Teta Marta, najstarejša sestra mojega očeta, mi je še detetu pravila, da sem gosposki in da ne bom za
brezplačnega strokovnega šolanja svojih sinov T polni meri. Prošnja se naslovi na ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu, pošta Novo mesto.
= Licenciranje in premiranje plemenskih bikor pomurske, marijadvorske in pincgavsk« pasme bo t Ptuju na sejmišču v četrtek 3. maja od 8. ure naprej za vse občine ptujskega okraja. Prignati je vse bike od 15 mesecev starosti. Živina naj bo snažna in zavarovana na močnih vrveh. Za Vsako žival je doprinesti živinski potni list. Biki^ ki so prejeli naknadno začasno licenco, se tudi morajo prignati k pregledu, ker velja začasna licenca samo do 3. maja 1928. in po tem časa ugasne Neprignani in nelicencirani biki se n« bodo smeli pripuščati. Kdor bi pripuščal nelicen-ciranega bika, bo strogo kaznovan. Zupani občin imajo nalog, da skrbno pazijo na to, da se priženejo vsi v občini nahajajoči se biki, ki plemenijo, k licenciranju, in da vsakega bikorejca, ki pri-i pušča nelicenciranega bika, javijo oblastvom. Izplačevale se bodo premije lanskega leta, na novo pa določile visoke premije oblastnega odbor« in okrajnega zastopa za letos prignane bike. Plačajo se potni stroški. Z licenciranjem bo pl®* menski sejem za nakup in prodajo plemenskih bikov. Zaradi tega naj priženejo bikorejci tudi bike, stare od pol leta naprej, ako jih men jo prodati ali zamenjati. Vsi bikorejci, pa tudi župani občin se pozivajo, da se pred licenciranjem javijo pri licenciralni komisiji, ako želijo prodati ali kupiti plemenske bike. Za nakup plemenskih bikov je določena oblastna in okrajna nakupna subvencija. Na dan licenciranja bo poučno predavanje. Živinorejci, pridite polnoštevilno, kajti le dobra živinoreja bo Vaša srečal
BELEŽKE
-f- škandalozen čin klerika"n~gi str mkarstva*
Znani prvoboritelj obrtništva g. Jakob Zadravec je ustanovil pred leti v Središču na lastne stroške obrtnonadaljevatno šolo. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, v kateri odločuje klerikalna večina, pa je sedaj enostavno odstranila gospoda Zadravca iz uprave te šole in namesto njega imenovala g. Dimca, nedavno v Središče priseljenega urarja, o katerega delovanju za obrtništvo še ni-
kmeta. imeti pa me je morala kljub temu aH morda celo zgolj zaradi tega zelo rada in me je negovala s prav posebno pozornostjo. Srajčke, ki mi jih je šivala sama, so bile vedi no opremljene z začetnicama mojega imena, pri nekaterih pa se je potrudila celo z vezeninami za vratom in po naprsju. Uvezla je Zdaj moro, zdaj spet razne druge okraske s takšno spretnostjo, da jo je vse občudovalo. Kajti teta Marta je imela mnogo nenavadnih' darov. Peti je znala tako lepo, da bi jo bil človek poslušal noč in dan. Povesti in pesmi je vedela na pamet brez števila, drugo lepše od druge. Zlagala jih je sama, pa so bile zato tudi vedno nove in mikavne. Tudi je zdravila ljudi in živino. Komur je ona rekla, da ni pomoči, ta se je zaman upiral. Najbolj presunljivo pa je bilo pri njej napovedovanje bodočih ali pojasnjevanje skritih dogodkov. Spričo tega je bila deležna v družini splošnega spoštovanja in je tudi njena beseda mnogo zalegla. Tudi moj oče jo je visoko cenil in jo večkrat vprašal za svet, med tem ko se z materjo nista nič kaj mogli. Nista si sicer bili očitno navzkriž, vendar se je poznalo obema, da nista vstvarjeni druga za: drugo.
Ne vem. kako je to bilo, ali tudi jaz sam sem se natihoma bal njenih črnih oči. Zdele j so se mi skrivnostne kakor brezdno za Po-" kojiščem, kamor so pravili, da hodijo delaf: pokoro verne duše iz vic.
Pokojišče je po golcih in doleh razpeta senožet, ki jo cenijo na štirideset koscev. Pred košnjo, takole začetkom junija je tu raz-«
Na zagrebški borzi se je dobilo zadnje dni v valutah:
1 ameriški dolar za 56 Din 20 p do 56 Din 80 p; 24. t. m. v d e v i z a h:
100 avstrijskih šilingov za 797 Din 98 p do
800 Din 98 p;
100 nemških mark za 1356 Din 30 p do 1369 Din 30 p;
100 madžarskih pengov za 991 Din 20 p do 994 Din 20 p;
emo čuli ničesar. To je grd čin nehvaležnosti in še grši čin klerikalnega strankarstva, ki hoče slepo pogaziti vse, kar ne trebi v njegov rog. Plačilo za take krivične čine ne bo izostalo.
PROSVETA
p. Mosetizh Jos.: Uslužbenski davek po zakonu o neposreclnjih davkih z dne 8. februarja 1928. Priredil Josip Mosetizh, finančni svetnik. V Ljubljani 1928. Str. 79. Tabele. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena 18 Din, s poštnino 20 Din. — S prvim aprilom je stopil v veljavo novi uslužbenski davek, katerega plačevanje se bistveno razlikuje od dosedanjega načina obdavčbe teh dohodkov. Finančni svetnik Josip Mosetizh je izdal tedaj knjižico, ki obsega nove zakonske določbe, pravilnik in vse izvršilne predpise ter tolmačenje posameznih zakonskih določb. Na posameznih primerih, ki so v knjižici navedeni, je pojasnjeno, kako se izračunava novi davek. Knjigi so pridejane tudi tabele z davčnima lestvicama ter obrazci za napoved davka. Knjiga bo gotovo dobro došla vsem prizadetim krogom.
p. Dr. Mavricij Rus: Zdravje mladine, higiena doma in v šoli. Tiskala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena 40 Din. Knjiga je pisana v lahkem jeziku, da io lahko razume vsakdo. Zdravje mladine je ptvo, kar bi morali starši vedno uvaževati, zato to potrebno knjigo toplo priporočamo.
DOMAČE NOVOSTI
• Naš nov roman. Z današnjo številko pričenjamo objavljati nov roman, <Greh km>. Napisal ga je pisatelj Ivan Albreht, ki je vs^m čitateljem in čitateljicam že znan kot dober pripovedovalec. Poravnajte naročnino vsi zamudniki, da se Vam ne bo ustavil list prav v tem času, ko bo <Domo-vina> imela izredno lep podlistek. Opozorite na nov lep roman vse, ki še niso v krogu «Domo-yinarjev> in cDomovinariol » * Rumunska kraljica bo prispela v Subotico. Kakor poročajo, bo 6. maja prispela v Subotico mati naše kraljice, rumunska kraljica Marija, da prisostvuje slavi 3. konjeniškega polka, ki nosi
prostrta nebeška lepota. Pri cvetu cvet, metulj mimo metulja, nebroj žuželk, a po grmovju ptice, ki gostole v poletnih jutrih, da se človeku smeje srce. Tu so kosi in drozdi in brinovke, pa ščinkovci in drobni kraljički, da je živ vsak grmiček in sleherno drevo, kar jih je posamič raztresenih po senožeti.
Ker so bili z očetom vred pri hiši samo štirje moški, stric Jernač, očetov bratranec, stric Groga in stric Luka. očetova brata, je trajala košnja na Pokojišču po dober teden, kadar je pa vreme nagajalo, celo po štirinajst dni.
• Kakor hitro sem dobro shodil, me je oče vsako leto vzel na Pokojišče s seboj ob košnji. Odšli smo z doma zjutraj zarana še pred prvim svitom. Prva leta me je oče nosil na hrbtu, tako da sem se ga z obema rokama oklepal okrog vratu. Tega časa sem vsako ileto komaj čakal. Spotoma mi je oče razkazoval vse. kar se mu je zdelo, da bi me moglo zanimati. V jutranjem somraku je bilo jedva mogoče razločiti obrise gora, ki sem jjih kmalu vse poznal po imenu: Javornik, "Angelska gora in še celo vrsto drugih manjših. Učil me je imenovati posamezne kraje in •dele posestva, razločevati drevje in grmičevje in rastlinje. Kmalu sem vedel toliko, da me je vse občudovalo. Kadar sva potem ob nedeljah popoldne sedevala s teto Marto pred hišo in sem ji pravil, kaj vse vem in znam, me je prodirajoče pogledala in vzdihnila: 1 «Bog vč, kaj dela. Mora že biti prav tako.* ,
tnalie prihodnjič.).
njeno ime. Za sprejem rumunske kraljice se vrše v Subotici velike priprave.
*	Preselitev Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Beograd odgodena. V Zagrebu se je te dni vršila seja ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, na kateri so razpravljali o vprašanju preselitve centralne uprave v Beograd. Predlog, da se centralna uprava preseli v Beograd, je bil odbit s 13 proti 8 glasovom.
*	Blagajniška služba na poštah ob nedeljah ukinjena. Pokojni poštni minister je malo pred svojo smrtjo izdal pravilnik o službenem poslovanju pri poštah, telegrafih in telefonih v naši državi. Člen 3. pravilnika se glasi: Ob nedeljah in praznikih opravljajo v prometu s strankami vsi poštni, telegrafski in telefonski uradi samo pisemsko, telegrafsko in telefonsko službo. Uradi, ki nimajo neprestane službe podnevi in ponoči, opravljajo službo samo od 9. do 11. ure.
*	Napredek koroških Slovencev pri občinskih volitvah. Na avstrijskem Koroškem so sa vršile v nedeljo občinske volitve, pri katerih so Slovenci napram letu 1924. napredovali za 25 odbornikov. Skupno so jih dobili v vseh občinah 256. Po glasovih so napram lanskim deželnozborskim volitvam napredovali za 643 na 9592 g!asov.
*	Napredna zmaga v Št. Jerneju na Dolenjskem. V nedeljo 22. t. m. so se vršile v Št. Jerneju na Dolenjskem občinske volitve, pri katerih so bili klerikalci poraženi. Lista SKS, katero so volili vsi naprednjaki, je dobila 475 glasov, klerikalna lista pa 448 glasov. Večina novega občinskega odbora je torej v naprednih rokah.
*	Kmetje, pozor! Po vaseh vsiljuje neko podjetje kmetom motorje za pogon mlatilnic. Kmetu se stavi ponudba za okoli 5000 Din s števcem, zaganjačem in drugim ter se sestavi primerna pogodba, katere kmet ne prečita. Ko je delo kon-
Ičano, dobi kmet naenkrat večji račun, to je za okoli 10.000 Din in z naročilom, da je treba plačati takoj. Pogodba je sestavljena tako prekanjeno, da ne pomaga nobeno vzdihovanje in nobena tožba. Svetujemo, naj bodo ljudje silno previdni. Ce naročajo od takih tvrdk naravnost, naj pokličejo k pogodbi učitelja, duhovnika ali koga drugega.
*	Posredovanja za edkup invalidnine. Zaradi vedno gostejših posredovanj invalidov samih in vojnih vdov, a še pogosteje raznih sumljivih oseb, ki izkoriščajo prosilce, je minister za socijalno politiko izdal naredbo, da je za bodoče zabra-njeno vsako posredovanje od katerekoli strani. Izplačilo odkupa invalidnine ali podpore se bo za osebe izven Beograda vršilo po poštnih čekih in se bodo prošnje reševale po vrsti, kakor bodo do-spevale. Invalidi in vdove se zlasti op< zarjajo, naj se ob priliki prošenj za odkup invalidnine ali podpore ne dado izrabljati od kakih sumljivih •ljudi, temveč naj se v vsakem primeru za navodila obračajo na invalidska udruženja ali pa na domača županstva.
*	Precej močan potres v Litiji. Te dni popoldne so čutili v Litiji in V bližnjih vaseh tri do štiri sekunde trajajoč potres. Hiše so se močno zazibale, tako da so ljudje prestrašeni hiteli na cesto.
*	Načelnik v kmetijskem ministrstvu dr. Stoj-kovič v Sloveniji. Te dni se je mudil v Sloveniji g. dr. Velja Stojkovič, načelnik zadružnega oddelka v kmetijskem ministrstvu. Študiral je ureditev in vodstvo kmetijskih produktivnih zadrug. V Celju si je ogledal med drugim Prvo južno-štajersko vinarsko zadrugo, v Žalcu pa hmeljamo, ki je danes po svoji zgradbi in po obsegu svojega poslovanja gotovo največja produktivna zadruga v naši državi. Ogledu hmeljarne so prisostvovali gg. Roblek, Petriček in Senica.
*	Nova Številka «Skovirja> je izšla minuli teden in naznanja, da bo začel v <Skovirju> v kratkem izhajati lep roman. Vsem, ki so željni lahkega in veselega razvedrila, je šaljivi list <Skovir> (stane 15 Din četrtletno itd.; uprava v Rožni dolini ob Ljubljani) gotovo dobro došell
*	Preganjanje «Domovine> s prižnice. Iz Laškega nam pišejo: Na velikonočni ponedeljek je tajnik okrajne organizacije SLS dekan gospod dr, Kruljc nastopil proti <Domovinarjem>, češ,
da se mora ta brezverski list odstraniti iz vsake krščanske hiše. Uspeh dekanove pridige, krivične proti <Domovini», je tak, da se je od ponedeljka do 20. t m. priglasilo kar 28 novih naročnikov <Domovine», ki so prisostvovali njegovi pridigi.
*	Strašna nesreča v Hrastniku. V soboto popoldne se je na rudniški progi v Hrastniku pripetila strašna nesreča, katere žrtev je postal 351etni poduradnik Trboveljske premogokopne družbe g. Avgust Fajdiga. Mimo prihajajoči vlak ga je pograbil za pelerino in potegnil pod kolesa, ki so nesrečniku odtrgala obe nogi, in sicer levo v mečah, desno pa pretrgala trikrat v kolku. Kakor pripoveduje očividec posestnik Severin Bene-tek, je bil pogled na Fajdigo strašen. Ljudje, ki so opazovali grozen prizor z oken, so spremljali nesrečni dogodek z zbeganim kričanjem. Fajdigo je vlak valil s seboj kakih deset metrov in šele tedaj je kurjač ustavil stroj. Prej seveda ni čul obupnega kričanja žrtve pod kolesi vagona. V hipu se je na kraju nesreče jela zbirati množica okoliških stanovalcev. Ponesrečenec sam je bil pri zavesti in je navzlic temu. da je kri od njega lila curkoma, odgovarjal: <Samo pelerina je kriva.> Naložili so ponesrečenca na nosilnieo, ki se je nahajala slučajno v vlaku, ker so prejšnjega dne prenašali v ta vlak neko žensko za prevoz v ljubljansko bolnico. Preden je bila nosilnica vrnjena rudniški bolnici, je usoda izbrala novo žrtev. V ljubljanski splošni bolnici je Fajdigo takoj operiral zdravnik dr. Kramarič. Operacija pa mu ni mogla več ohraniti življenja in je ponesrečenec umrl v popolni oslabelosti ob navzočnosti svoje soproge Ane, učiteljice v Hrastniku. Njej zapušča štiriletno hčerkico Nušo in mater, vdovo po rudarju, ki se je pred leti ponesrečil v rudniku. Pokojnik je bil agilen član raznih narodnih društev v Hrastniku, ki ga bodo zelo pogrešala. Blag mu spomin, bridko prizadetim iskreno so-žalje!
*	Velik požar v Skoplju. Dne 22. t. m. zvečer je nastal v tovarni mila in sveč «Dagon> v Skoplju požar, ki je v par urah upepeiil vse podjetje. Škoda znaša več milijonov in je le deloma krita z zavarovalnino. Obstoja pa sum, da je bil ogenj podtaknjen.
*	Huda avtomobilska nesreča. Te dni je posestnik mlina J. Riznian peljal iz Zavrta s tovornim avtomobilom moko v Ptuj. Onkraj dravskega mostu je avtomobil precej naglo vozil ter se po nesrečnem naključju na ravnem prevrnil in zdrčal navzdol v dolino kakih petnajst metrov. Pri padcu je lastnik avtomobila zletel z voza, padel pa je tako srečno, da je ostal skoro nepoškodovan, šefer pa je bil hudo ranjen na glavi in na hrbtu. Pri hiši, ki se nahaja v dolini, sta se igrala dva otroka, ki sta bila po avtomobilu nevarno poškodovana.
*	Elektrika ubila poljskega delavca. Hlapec Josip Škof m poljski delavec F ranče Štor iz Škofje vasi sta postavljala na hmeljišču g. Petra Majdiča v Spodnji Hudinji ob Celju poleg mlina droge, ki jih spojijo medsebojno z žicami. Tik hmeljišča je napeljan električni daljnovod z visoko napetostjo v Vojnik. Zaradi rahle zemlje in močnega vetra se je drog, ki sta ga fanta baš zakopavala, prevrnil in padel proti daljnovodu. Žica, ki je bila na drogu že pritrjena, je padla preko električne napeljave, sa povesila na drugi strani in zadela, napolnjena z močnim električnim tokom, oba delavca. Oba ponesrečenca sta padla kakor od strele zadeta v nezavest. Drugi delavci so jima takoj priskočili na pomoč, odstranili z elektriko napolnjeno žico z lesenimi drogi, eden od njih pa je naglo obvestil o nesreči g. Majdiča. Poklicani zdravnik je ugotovil pri Štoru zelo hudo poškodbo in ga je velel prepeljati z avtom v bolnico. Škofove poškodbe so lažje in je zato ostal v domači oskrbi. Štora so pripeljali v bolnico že v zadnjih zdihljajih in je kmalu umrl.
*	Požar v Hočah. V Spodnjih Hočah pri Mariboru je te dni zvečer v gospodarskem poslopju posestnika Matije Praznika nastal požar. Na pomoč so prihitela gasilna društva iz Hoč, Radvanja in Maribora, ki so požar omejila. Škoda je znatna in le deloma krita z zavarovalnino. Orožništvo je
aretiralo nekega moškega, ki je osumljen, da je zanetil požar.
*	Toča t Slavoniji. Po vesteh iz Osijeka se je v torek popoldne vsula na tamkajšnjo okolico izredno debela toča, ki pa je na srečo padala le tri minute. Na setvah ni napravila mnogo škode, pač pa je močno poškodovala vinograda in sadovnjake.
*	Požar v Žireh. Prejšnji petek zjutraj nekaj minut pred peto uro je nastal iz nepojasnjenega vzroka požar v kovačnici g. Franca Starmana na Selu pri Žireh. Ker je povodenj v Žireh v septembru leta 1G26. odnesla in porušila g. Starmanu kovačnico do temeljev, si je g. Starman s pomočjo dobrih ljudi in lastno prizadevnostjo zgradil lani novo, ki je bila lesena in le znotraj zidana okrog peči. V petek pa je tudi ta izginila v objemu plamenov. Dobračevski gasilci so bili v četrt ure na mestu s svojo novo motorno brizgalno, vendar je požar skoro že opravil svoje. Takoj nato je prispela na lice mesta tudi žirovska brizgalna, ki pa ni stopila v akcijo.
*	Samomor vojaka. Te dni okrog 5. zjutraj je opazil strojevodja tovornega vlaka na postaji v Medvodah, da je stroj vlaka obrizgan s krvjo. S kolodvora so telefonično obvestili vse čuvajnice ob gorenjski progi do Medvod z nalogom, da progo točno pregledajo. Progo je pregledoval tudi kretničar Rok Vilfan v Dravljah in kmalu našel krvave sledove. Med tirom je zagledal ležati zgornji del strahovito razmesarjenega Človeškega trupla. Spodnji del trupla je našel ob glavnem tiru šele kakih 150 korakov dalje. Vilfan je o grozoviti najdbi takoj poročal na gorenjski kolodvor s pripombo, da je ponesrečenec oblečen očividno v vojaško obleko. S kolodvora so obvestili pristojno vojaško oblastvo, ki je odposlalo na lice mesta vojaško komisijo. Istočasno je prispela v Dravlje tudi policijska komisija. Po listinah, ki so jih našli v obleki ponesrečenca, so ugotovili, da gre za 211etnega vojaškega novinca Ivana Zu-panca, rojenega pri Sv. Lenartu pri Mariboru. Zupane je šel pod vlak najbrž v samomorilnem namenu. Preden je šel k vojakom, je bival osem let v Avstriji. Zadnje dni je bil močno melanholičen. Kaj ga je gnalo v smrt, še ni dognano.
*	Samomorilni poskus. Iz Laškega narn pišejo: Nedavno je v samomorilnem namenu splezal Potekal Josip, rudar v Hudi jami, na električen drog elektrarne Fala. Namen se mu ni docela posrečil, ker so ga našli drugo jutro nezavestnega in pol-živega pod drogom. Preden se je prijel električne žice, mu je najbrže spodrsnilo, da je padel na tla. Kaj ga je dovedlo v obup, ni znano. Prvo zdravniško pomoč mu je nudil g. dr. Cede, ki ga je dal takoj prepeljati v celjsko bolnico.
*	Roparski napad. Ko se je nedavno vračala proti večeru jajčarica Antonija Staudacherjeva-domov v Mozelj, jo je nekaj dalje od Livolda napadel neznan moški. V tistem hipu pa je pridrdral po cesti voz, na katerem sta sedela slučajno dva orožnika. Skočila sta brzo za napadalcem, ki je v diru zbežal preko polja proti Zajčji vasi. Toda orožnikoma se je po dolgem trudu le posrečilo, da sta ga ujela in odpeljala najprej na stanico v Mozelj, pozneje pa na okrajno sodišče v Kočevje.
*	V kurilnici prijet tat. Ko se je podal te dni kurjač Ivan Čelan, stanujoč v Domžalah, v službo v kurilnico gorenjskega kolodvora v Ljubljani, je v remizi ugledal neznanega človeka. Neznanec se je Čelana očividno močno prestrašil, kar se je zazdelo temu še sumljiveje. Zato je brzo stopil do njega ter zagledal, da je neznanec odmontiral s stroja že več bakrenih delov in jih z vil, da jih tako laže odnese. Celan je tatu prijel za vrat, ga odvedel v neko sobo ter telefonično obvestil stražnico. V kurilnico je kmalu za tem prišel stražnik Alojzij Vetrih, ki je talu, 361etnega bivšega mlinarja Alojzija Pečjaka, pristojnega v Dvor pri Novem mestu, aretiral ter odvedel s seboj. Pozneje so ugotovili, da je Pečjak imel tudi poma-gača, ker so našli za plotom nad 70 kosov raznega železa, ki naj bi jih odnesel njegov pajdaš, ki pa je pravočasno pobegnil.
*	Smrt proslulega vlomilca. V mariborski kaznilnici je umrl prosluli vlomilec Jožef Fras, monter iz Lajtersberga, rodom od Sv. Barbare v Slovenskih noricah. Pozornost ie vzbudila Dred De-
timi leti velika porotna razprava proti njemu zaradi vloma pri dvornem svetniku Josipu Fonu, ki ga je izvršil v družbi njemu vrednih tovarišev Kidriča in Strasserja. Zaslužil si je takrat sedem let težke ječe. Pozneje je dobil še dve leti, ker je poskušal nasilen beg iz kaznilnice. Dasi komaj 39 let star je bil v celem že dvanajstkrat kaznovan, večinoma zaradi tatvine, skupno na več kakor 25 let.
*	Odgon cigana iz Litije. V Litijo se je priklatil po vsej Sloveniji znani cigan Hudorovič iz Črnomlja. Pred leti so mu odmrznile noge in roke ter se nesrečnik plazi sedaj kar po tleh. Zaradi suma, da boleha na trahomu, in ker je v domači občini preskrbljen v hiralnici, odkoder pa večkrat pobegne, so ga poslala litijska oblastva v njegovo pristojno občino.
•	Aretacija dveh pobijalcev Šip. V Ljubljani so zadnji čas neznani zlikovci pobijali šipe, največ v predmestjih. Pojavljali so se zdaj tu, zdaj tam. Pritožbe so se množile od dne do dne, policija je pričela s temeljitm zasledovanjem zlikovcev, toda uspeha ni bilo Šele v nedeljo je prišla policija na sled pravim storilcem. Na Vidovdanski cesti sta se pojavila z mrakom dva delavsko oblečena mladeniča, ki sta tamaj postajala dalje časa. Ljudje jima niso posvečali nikake pozornosti, ker sta napravljala vtis nedeljsko oblečenih delavcev, ki morda pričakujeta tovarišev. Z nočjo, okrog pol desetih, pa so v bližnjem oknu nenadoma za-žvenketale šipe. V tistem hipu sta neznanca že tudi izginila. Par minut zatem je bilo čuti žvenket šip na oglu Vklovdanske ceste, nato zopet po Sv. Petra cesti. Za neznancema, ki sta bila sicer zelo oprezna, kadar sta slutila v bližini odraslega človeka, pa se je plazil neki otrok, ki je končno na Marijinem trgu pogumno stopil k stražniku in pokazal na oba čudna ptiča, ki sta baš namera-
Špecijalist za notranje bolezni
91
dr. Janko Pihlar
se |e po večletni klinični praksi v inozemstvu naselil v MARIBORU in ordinira v
Prešernovi ulici štev. 2, II. nad.
kovo družino, ki ga je šla iskat in ga našla že mrtvega. Sum zahrbtnega uboja je letel na Franca Kostajnška, posestnikovega sina, rojenega v Vremski gorci. Ta je delal čez dan v vinogradu Franca Sinkeviča, odkoder je odšel v družbi Jožeta Pavlica, kočarjevega sina iz Vremske gorce, v četrt ure oddaljeno vas Spodnje Buče. S seboj je vzel tudi vinjek, znak, da je imel namen, da se stepe. Pred Kunejevo hišo se jima je pridružil Jurij Kunej. Ko sta se Rajniš in Kliček vračala mimo hiše, je skočil Kostajnšek pod kozo ec, po-padel kol za trsje in skočil za obema. Udaril je Klička po sredi glave, nato pa še Rajniša, ki je takoj zbežal.	;1
*	Poškodovana ograja. Posestnik Andrej Knez z Viča je opazil pred par dnevi, da so neznani zlikovci podrli ograjo mostu, ki pelje čez potok Curnovec, odkoder drži pot z Viča v Vnanje gorice. Posamezne dele ograje so zlikovci pometali v vodo, ki jih je seveda odplavila. Prepeljava z vozom čez most je močno ogrožena, posebno V temi. Škodo trpi okrajni cestni odbor.
*	Opozarjamo vse živinorejce in posestnike goveje živine, konj in prašičev na današnji oglaa <Govedomedike>, jugoslovenske razpošiljalnice zdravil za govedo, konje in prašiče iz lekarne <Pri sv. Antonu> v Mariboru, Kopališka ulica 11-
*	Pri slabokrvnosti, sbujšanju, bledoličnosti, zatečenim žlezam, lišaju in izpuščaju kože posreduje prirodna grenčica «Franz Josef* urejeno prebavo. Odlični zdravniki so se prepričali, da je grenčica <Franz Josef> zelo priporočljiva za slabotne otroke. Dobi se v vseh lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah.
Listnica uredništva
Dopisniki! Kar ni proti zakonu in kar je stvarno, se bo vse objavilo. Nobenega dopisa, ki je sposoben za tisk, ne vržemo proč. Včasih se kaki dopisi zaradi pomanjkanja prostora aH iz drugih vzrokov odložijo na prihodnje številke.
Savodenj. Se bo objavilo v prihodnji številki, ker smo prepozno prejeli.
vala ubrati pot čez most, bržkone z namenom, da nadaljujeta s pobijanjem šip morda v kaki drugi ulici. Stražnik je takoj odhitel za mladima fantoma, ju ustavil ter jima napovedal aretacijo. Neznanca se nista stražniku niti malo upirala. Mirno sta odšla v spremstvu stražnika na policijsko direkcijo. Fanta sta stavbna delavca France V. in Ivan II. Sodi se, da je fanta navajalo bolestno nagnjenje k neprestanemu pobijanju šip.
*	Cerkveni tat. Zagrebška policija je zasačila 231etnega Franca Šanjeka, rodom iz Varaždina, ki je bil nekdaj mesarski pomočnik, a se je hitro vrgel na zločinsko pot. Specializiral se je predvsem na vlome v cerkve in župnijske urade. V njem so odkrili tudi tatu cerkvenega denarja pri Sv. Magdaleni pri Mariboru, v Poljčanah in Sv. Marku niže Ptuja.
*	Podivjanec brez povoda ubil človeka. V kozjanskem okraju se je zgodil zahrbten uboj, ki podaja nov žalosten dokaz strašne posirovelosti. Brez vsakega povoda je izgubila poštena kmečka družina svojega rednika. V domačem vinogradu v Vremski gorci (občina Buče) je delal mali posestnik Avgust Kliček, stanujoč v Sedlarjevem. V družbi svoje matere, sestre in delavcev se je vračal zvečer okrog 20. domov. Med delavci je bil tudi Ivan Polak, ki je izgubil vinjek in zaostal. Ker ga le ni bilo za družbo, sta ga šla iskat Avgust Kliček in posestnik Franc Rajniš, ki je tudi pomagal v vinogradu. Ker pa Polaka le nista našla, sta se vrnila domov. Ko sta se približala Kunejevi ograji v Spodnjih Bučah in je Rajniš že prešel preko prelaza, je začul, da je dobil Kliček v temi udarec preko glave, in je videl, da se je zgrudil na tla. Sam se je naglo pripognil, kajti v istem hipu je tudi nad njim zažvižgal kol in ga oplazil po plečih. Rajniš je zbežal proii domu in povedal ženi, da so Klička neznanci pri Kunjevi hiši nobili na tla. Žena ia takoi obvestila Klic-
Vrt
Majoran. Majoran je, kakor znano, enoleten. Ker je droben, ga vsej v lahko rahlo zemljo, ki mora, dokler rastlina ne vzklije, biti vedno vlažna. Skrbeti je tudi treba, da ima ob solnčnem vremenu malo sence. Rastlinice presadi maja ali junija po dve ali tri skupaj na gredo, in sicer po 15 cm narazen. Ako seješ na prosto, porabiš nekoliko več semena kakor v gnojnih gredah, kjer raje vzkali. Majoran rad uspeva, samo ga je treba dobro opleti, da ga plevel ne zaduši.
Petunija. To je ena najlepših lepotičnih rastlin. Petunija ima zelo drobno seme. Vsej seme v zabojček (sedaj je še čas) v prav dobro in rahlo prst. Seme pokrij prav na plitvo s prstjo. Zabojček postavi v toplo gredo ali pa na okno. Ob pomladnem mrazu pokrij toplo gredo, na oknu pa tega ni treba, ker je tam rastlina dovolj zavarovana. Ko so sadike dovolj velike, jih presadi kakih 5—7 cm narazen; potem pa, ko so že bolj močne, jih presadi na prosto v prst. Petunij je vež barv: bele, rožnate, rdeče, vijoličaste, škrlatne in pa tudi pisane. Lahko jih posajamo v skupinah ali pa posamezno. Petunija uspeva lepa tudi v, cvetličnem loncu na oknu.
Grah. Malokateri gospodinji je znano, da lahko uporabi grah tudi kol špinačo. V to svrho je treba posejati grah na gredo kolikor mogoče na gosto. In ko zrase do 20 cm visoko, ga porežeš in prirediš v kuhinji na enak način kakor špinačo. Čim nežnejši so poganjki, toliko okusnejša je ta jed. Da boš imela vedno svež grah na razpolago, ga vsej v raznih dobah.	H
Balzamine. Da bodo balzamine močno rasle in prei cvetele, iih rosej sedaj koncem aprila v . toplo in gnojno gredo ali pa v zabojček, ki gaj i varuj Dred mrazom. Do iuniia zraseio rastlina taJ
liko, da jih lahko presadimo na prosto. Tedaj so veliko lepše in močnejše nego zgodaj posejane. Balzamina potrebuje močno mastno zemljo in ob
suši jo je treba pridno zalivati.
-
Oblekica za dva- do štiriletnega otroka
Te vrste oblekica lahko služi čez toplo poletje sploh kot oblekica, za sedaj, ko je še bolj hladno, pa kot srajčka in hlačice skupaj.
Sešije jo lahko vsaka gospodinja sama, če le količkaj zna šivati. Blaga je treba za tako oblekico 85 centimetrov za dveletnega otroka.
Vzemi blago, kakor je zloženo: spredaj dolgo 42 cm, pod pazduho 32 cm, čez prsa 30 cm, in od-reži dva dela. Pod pazduho sešij, vse naokoli pa s kakim drugim blagom zarobi. Ko si zarobila, naredi še naramnice, ki naj bodo dolge 20 cm in široke 5 cm.
Nato naredi na sredini spodaj dve gumbnici na sprednjem delu in na zadnji del prišij dva gumba.
Taka oblekica ni draga in jih ima otrok lahko več, da lahko menjaš, če se umaže. Služi pa obenem tudi kot hlačice, in je tako otrokov trebušček zavarovan proti prehladu. Pripravna je pa tudi zaradi tega, ker se da lahko in hitro odpeti, da more otrok opraviti svojo potrebo.
Ce hočeš oblekico narediti lepšo, jo obkvačkaj spodaj in za vratom še z malimi zobčki.
Za kuhinjo
Goveja pljučna pečenka. Vzemi pol kilograma tako zvane pljučne pečenke (Lungeubraten), po-reži kožico, meso dobro pretakni s slanino (na-špikaj) in osoli. V kožico deni eno žlico masti, na mast pa eno žličico sladkorja. Ko sladkor porjavi, deni nanj eno debelo, drobno zrezsno čebulo, malo peteršilja in korenjčka, vse drobno zrezano. Nato položi meso v kožico, ga polij še malo z mastjo in peci v pečici eno uro. Med tem vsakih deset minut meso dobro polivaj s sokom. Če se sok osuši, pa prilivaj vedno malo vode ali juhe. Ko je meso mehko, ga položi na krožnik, sok z vso zelenjavo vred pa pretlači skozi sito in zlij zopet nazaj v kožico, oziroma pekačo. V skodelici zmešaj 4 žlice smetane in 2 žličici moke ter mešaje zlivaj v sok, nato prilij še malo vode in par kapljic kisa. Ko je sok tri minute povrel, položi vanj meso, pusti, da še enkrat prevre, in pečenka je gotova.
i Rezanci s sirom. Naredi navadne rezance (nu-deljne), jih skuhaj v slani vodi in ko so kuhani, jih ocedi, z mrzlo vodo polij in pusti, da se od-cedijo. V kozo deni masti, in ko je ta vroča, stresi rezance na mast ter jih malo popeci. Nato daj 30 dekagramov tlačenega domačega sira (skute), popeci še kakih pet minut, pa je golovo. Daj rezance kot samostojno močnato jed na mizo.
- . •
Praktični nasveti
Svileno blago bo mnogo trpežnejše, ako ga
nikdar ne pereš z milom, ampak samo v vodi, j v kateri si razstopila malo mila. Svileno blago j smeš izpirati samo v mlačni vodi, in sicer tako i dolgo, da izgine iz njega vsaka sled mila. Ko je oprano, ga tudi nikar ne izžemaj, ampak pusti, da se samo posuši.
| Da gre sveča laže v svečnik, vtakni konec v ikrop. Tako spraviš svečo brez težava v svečnik
in jo tudi bolje pritrdiš, kakor pa če jo obrežeš ali pa s papirjem oviješ. To je po vrhu še nevarno, ker se papir lahko užge, kadar sveča do-gori.
Kako odstraniti s perila madeže od potu ali znoja? Najboljši je za to salmijakov cvet, ki ga dobiš v vsaki drogeriji in tudi po trgovinah z mešanim blagom. Eno žlico salmijaka deni na štiri žlice vode in s to tekočino madeže večkrat pomoči. Potem pusti, da se posuši, na kar perilo lahko še opereš.
Madež od pečatnega voska spraviš z obleke, ako ga namakaš s čistim špiritom (alkoholom). Namakaj ga tako dolgo, da špirit izj6 ves vosek. Ostanek pa izpraskaj in izbriši s flanelasto krpico. Tudi navadni vosek ali pa madež od sveče lahko na tak način odpraviš, če nočeš rabiti pivnika in likala, S pivnikom pa napravi tako, da ga položiš na madež in potegneš čez z razbeljenim železom. Pivnik prestavljaj tako dolgo, da upije vase ves vosek. Če se potem madež še kaj pozna, ga pa zbriši še z bencinom.
O ostrosti in različnosti vonja in drugih čutov
Menda je že vsakdo opazil, da so čuti pri različnih ljudeh različno razviti. Najočividnejše se kaže to pri vidu. Nekateri vidijo jako ostro tudi v silne daljave, medtem ko so drugi tako kratkovidni, da ločijo predmete le v neposrednji bližini.
Različno ostrost čutov lahko opazujemo tudi pri živalih, ki jih je narava odlikovala zlasti z onim čutom, ki jim najbolje služi v beju za obstanek. Tako vidi orel plen že iz silne višave, pes pa sledi kilometre in kilometre daleč le po vonju.
Ko je bil človek še na nižji stopnji omike in je živel bolj v stiku z naravo ter bil od nje še bolj odvisen, je gotovo imel tudi čute bolj razvite. Da je bilo temu res tako, nam pričajo nekatera opazovanja, ki -so jih zapisali raziskovalci tujih dežel. V naslednjih vrsticah bomo navedli nekaj zanimivih tozadevnih podatkov o vonju.
Poročila popotnikov so polna podatkov o izredni ostrosti'vonja pri inorodcih raznih dežel. Človeku na naši stopnji omike je narvnost neum-ljivo, da bi mogli imeti ljudje tako razvit vonj kot čitamo o nekaterih v omiki zaostalih plemenih. Zato se nam zde nekatera poročila kot bajke, a ker ne moremo dvomiti v resnost ljudi, ki so jih napisali, jim moramo verjeti.
Anglež dr. Mc. Indoo pripoveduje v neki znanstveni razpravi, da imajo afrikanski Abesinci in severnoameriški Indijanci tako razvit vonj, da jim pomaga pri zasledovanju sovražnika. Staro poročilo o Antilskih otokih med Severno in Južno Ameriko pripoveduje, da razločujejo ondotni prebivalci že po vonju sled Francoza ali domačina. Ljudožrci Kraljičine dežele, ki jedo tuli kače, najdejo baje le po vonju neko vrsto kač, ki jim posebno ugaja. Znani angleški učenjak Darwin pripoveduje o peruanskih Indijancih v Ameriki, da gredo lahko kakor pes le po vonju za sledom. Neki drug pisatelj nam zopet poroča, da spoznajo zamorci in Indijanci človeka le po vonju.
Med omikanci je vonj razvit najbolj pri slepcih. Angleški deček James Miehel (izgovori Džems Mičel) je bil od rojstva slep. Navezan je bil v občevanju z ljudmi le na vonj. Zapazil je takoj, če je stopil kdo v sobo ter si je po vonju napravil sodbo o njem.
Kakor se vsak človek loči po zunanjosti od drugih ljudi, tako je verjetno, da ima vsakdo tudi različen duh. Naš vonj pa žal ni tako oster, da bi mogli to spoznati. Neki angleški pisatelj pripoveduje, da pozna več svojih rojakov, ki spoznajo le po vonju ne samo ljudi različnih plemen in raznega spola, temveč tudi posameznike. Znano je, da je zamorcu duh Evropejca neprijeten. Morda manj znano, a prav tako res je, da je duh Evropejcev Japoncem še neprijetnejši.
Da je moški duh različen od ženskega, je um-Ijivo. Osebe, ki ločijo ljudi po vonju, zatrjujejo, da je človeški duh prijeten.
Izredno občutljiv je človeški vonj za nekatero dišeče snovi. Tako zaduhamo že en petmilijonski del miligrama klorfenola. To je tako neznatna količina, da si niti predstavljati ne moremo. Pri nekaterih drugih snoveh zadostuje še veliko manjša količina.
Če je dovolj za človekov nos tako majhna ko-ličina snovi, če je torej že njegov vonj tako oster, koliko ostrejši mora biti ta čut pri nekaterih živalih, recimo pri psu, ki lahko sledi človeku v tolike daljave, pa ga pri tem ne zmoti duh stotine drugih ljudi. Seveda tudi pri psih ta čut ni enako razvit.
Kar smo povedali o vonju, velja v veliki meri tudi o ostalih naših čutih, o vidu, tipu in sluhu. Kako različni so tudi glede prijetnosti, oziroma neprijetnosti. Kot so si različni po značaju, tako je temu ta barva prijetna, drugemu neprijetna, kar temu diši, je onemu zoperno itd. Se v večji meri velja to za okus, pri čemer je večkrat odločilna seveda le navada.
Iz povedanega razvidimo, da so posamezni čuti pri živalih ostrejši kakor pri človeku in da se omikani narodi v tem pogledu ne morejo meriti s plemeni, ki so na nizki stopnji omike. Kako naj si to razlagamo? Vsaka prirojena zmožnost se mora uriti, sicer opeša. Žival je večkrat navezana le na čut, ki ga mora zato neprestano rabiti in s tem uriti. Isto velja tudi za človeka na primitivni stopnji kulture. V boju z naravnimi silami, z živalmi in sovražnimi plemeni, pri iskanju in pridobivanju živeža mu morajo biti čuti neprestano pozorni, pri čemer se seveda urijo in bistrijo. Modernemu človeku pomaga v boju za vsakdanje življenje bolj razum, tako da ni več v toliki meri navezan na čute; zato so mu nekateri nekoliko oslabeli.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
Nova vera v Pišecah
P i š e c e, aprila.
Pokojni, v vsej fari zelo priljubljeni župnik g. Srabočan je opetovano izražal oo.a^eu, da bo tedanji kaplan g. Toplak ostal pri nas za župnika, kar da bo v škodo fare in cerkve.
Reven in brez imetja je prišel g. Toplak kot mlad kaplan v Pišece leta 1918. Danes razpolaga z obilnim premoženjem, ki si ga je pridobil v ne-klerikalnih Pišecah v dobi, ko so farani živeli zadolženi v največji siromaščini.
Že kot kaplanu ni dopustila njegova politična žilica, da bi ne bil spreminjal prižnice, cerkve in uradnih poslov v agitacijsko sredstvo za klerikalne časopise in politiko. Baje je bilo to tudi njegovo najboljše priporočilo, da je postal župnik, četudi še premlad. To je počenjal v taki meri, da to ni prijalo več že samim do tedaj vnetim klerikalcem in je brilitnejše naravnost odgnalo od klerikalizma, kateremu niti Bog, cerkev, vera in cerkveni obredi niso več toliko sveti, da bi jih ne vpregel v svojo politiko. Celo bolj omejeni klerikalci so začeli godrnjati in zahajati raje v sosednje fare k sv. maši, kakor pa bi hodili na politične shode v našo cerkev.
Toplakov najzvestejši oproda mi je pripovedoval, kako je «okregal» župnika, da goni Ie politiko na prižnici in s tem škoduje klerikalni stranki.
Nekoč sem v Rajhenburgu slišal pridigovati župnika g. Tratnika. Razlagal je smrtni greh božjega ropa in rekel, da zagreši božji rop oni, ki zlorabi cerkev, prižnico, spovednico itd. za druge namene kakor za čast in službo Gospodovo. G. Tratnik še takrat ni bil aktiven politik. Če bi danes to povedal, odnosno če je še danes te «vere», ne vem.
Mislim pa: če je to greh za nas navadne Zemljane, tudi naš župnik g. Toplak ni izvzet. Odkrito priznam, da je nerodno in neskrito početje g. Toplaka, ki javno kaže, da je klerikalnim pri-ganjačem vera navadno slepilno sredstvo, mnogo pripomoglo k temu, da je v naši fari tako malo klerikalizma. Brezverec je lahko njegov

najboljši zaupnik in prijatelj, najboljši človek, samo če je klerikalec.
Ni pa samo v tem početju našega župnika •nova vera», ki jo je uvedel pri nas, temveč še mnogo bolj v njegovih naukih, katere morajo poslušati oni srečni Pišečani, katerim je zaradi oddaljenosti nemogoče iti v cerkev v druge fare. Za danes navajam samo en primer:
Dne 19. februarja t. 1. je pri prvi sv. maši čital K. župnik na prižnici škofov pastirski list. Ko je končal, je dodal: pridige in nauki so tudi v •Glasniku srca Jezusovega« in •Domoljubu*. Najlepše pridige in nauke pa najdete v našem listu »Slovenskem Gospodarju*. Če je kdo zadržan, da ne more v cerkev k sv. maši, je zanj prav tako dobro, če bere ta čas doma »Slovenskega Go-spodarja».
Ali so taki nauki všeč g. škofu? Za nas bi to bilo zelo praktično. Naročimo si »Slovenskega Gospodarja*, pa postaneta župnik in kaplan nepotrebna.
Prav resno se je pojavilo gibanje, da se širjenje take nove vere zatre od spodaj, če se neguje od zgoraj. Tudi Marijine družbarice, ki so baje kazale znake nezadovoljstva v prevelikem samozatajevanju, so dobile potrebne olajšave. O tem ob drugi priliki.
Ko je pred nekaj dnevi umrla siromašna, 70 let stara, dolgo let bolna M. O., ki je bila brez vsakega imetja, ni g. župnik pustil zvoniti, češ, da ni darovala za zvonove. Če bi torej zvonjenie pomagalo duši v zveličanje, ne pusti on, ki je med siromašnim in izmozganim ljudstvom obogatel, revni stari ženici v nebeški raj! V nebesa bi se torej prišlo samo z denarjem! Prišli bi tja le bogatini. Siromak, ki nima denarja niti za žlico soli, tudi v nebesa ne more! Strašna je ta nova .vera v Pišecah!
Posledice takega postopanja župnikovega in ne dosti boljšega kaplanovega niso izostale. Ko je g. škof ob zadnji birmi izpraševal otroke krščanski nauk, mu niti eden ni znal odgovoriti!
Pa se ni nič zgodilo kakor nekak dokaz od zgoraj, da danes ni več potrebno niti otrokom znanje krščanskega nauka, katerega je zamenjala politika.
Pripovedoval mi je reven oče obširne družine, ki je od zore do mraka kot delavec s svojo ženo vred zaposlen v službi za kruh svoje dece, za katere vzgojo se pri takih razmerah ne more dovolj brigati, da njegov otrok, ki je 11 let star, in sicer v šoli dobro napreduje, ne zna moliti očenaša, ker da se v šoli takih stvari ne uče!
Ako je treba iti na spoved, maševat k našim podružnicam itd., se javno izpred oltarja sliši kreg, da se mora priti ponj z vozom, sicer ne pride več maševat. Župnik pa ima dva konja in oba s kaplanom nabirata seno po župniji. Ko pride predvolilni čas, niso prestrma nobena brda in nobena luža pregloboka, da bi je ne prebredla.
Kam vodi ta naša »nova vera* v verskem m moralnem oziru?	Ivan Urek.
Nogavice iz prave ali umetne svile.
Vsaka dama ve, koliko veljajo njene nogavice, in radi tega treba paziti, da bodo zmeraj popolnoma v redu.
Z .,RADIONOM" lahko perete nogavice kolikorkrat hočete, one ne bodo nikdar izgubile svoj prvotni sijaj.
Eno pravilo je važno: Vedno je treba „RAD/ON" v mrzli vodi raztopiti, a potem nogavice izprati v mlačni raztopini. Potem izprati s čisto vodo in razprostreti, da se suše.
S takim pranjem bodo nogavice ohranile svoj sijaj in svoj svileni izgled.
ZANIMIVOSTI
Že štirje strašni potresi v Bolgariji
Številne smrtne žrtve. — 8000 hiš porušenih. — Enak potres v sosedni Grčiji. — Zemlja valovi kakor morje.
Že zadnjič smo pisali o katastrofalnem potresu v Bolgariji. Za prvim so sledili še trije enako grozni potresi. Kakor poročajo 23. t. m. potresno gibanje na Bolgarskem še vedno traja. Zlasti na ozemlju okoli Plovdiva se še vedno pojavlja močno potresno gibanje. Po neki vesti je bil celo bolgarski kralj ranjen.
Poslednji potres je imel zopet strahovite posledice, čeprav je bil le kratek; zlasti v Plovdivu1 je povzročil ponovno veliko škodo. Med prebivalstvom je vzbudil veliko paniko. Na novo je bilo poškodovanih večje število okoliških vasi. j
Plovdiv, druga prestolnica, kakor ga imenu- j jejo Bolgari, je ves porušen. Petdeset let pol osvoboditvi sq se trudili Bolgari, da zgradijo in'
modernizirajo to mesto. Zdaj je preko noči uničen ves trud. Palače, lepa poslopja, trgovine, industrijska podjetja, vse je porušeno in razdejano. Blizu 100.000 prebivalcev je brez strehe, brez premoženja. Jedva so si rešili golo življenje in zdaj v mrazu in deževju bivajo na prostem. Beda je nepopisna. Kar ni porušil potres, je uničil požar, ki je nastal na mnogih krajih.
Število smrnih žrtev še vedno ni točno znano. Sanitetni oddelki še vedno spravljajo mrliče izpod ruševin. Istotako je nemogoče oceniti vso škodo, ki gre v milijarde, kajti razen Plovdiva so trpela tudi vsa premožna naselja v široki okolici. Porušenih je okroglo 8000 poslopij.
Potres jc bil istočasno tudi v Grčiji, na Pelo-ponezu, ki ne zaostaja za potresi, ki so bili zadnje dni na Bolgarskem. Najhujše sta prizadeta Korint in Lutrakion. V Korintu so se porušile vse starejše hiše, pa tudi nove zgradbe so večinoma zelo poškodovane. Že po prvem sunku je prebivalstvo v paničnem begu zapustilo domove in bežalo na prosto. Telegrafist na glavnem brzojavnem uradu je vztrajal do zadnjega na svojem mestu in neprestano na vse strani brzojavno klical na pomoč. Šele, ko se je poslopje sesulo in je telegrafista ubilo, so prenehali klici. Tudi vojaštvo je zbežalo, tako da je bilo mesto skoro popolnoma zapuščeno. Temu je tudi v glavnem pripisovati, da število človeških žrtev ni posebno veliko. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo ubitih 20 ljudi, nekaj nad 100 pa ranjenih. V vsem mestu ni nobene hiše, ki bi ne bila več ali manj poškodovana. Že prvi dan po potresu se je pojavilo pomanjkanje živil, zlasti kruha. Iz Aten so poslali 20.000 kg kruha in vlada je odredila večje vojaške oddelke, da pomagajo pri reševalni akciji. V pristanišču je bilo morje tako razburkano, da ladje, ki so bile vsidrane, niso mogle odpluti.
Po uradni ugotovitvi je v Korintu in v neposredni okolici porušenih 2500 hiš, tako da je 10.000 prebivalcev ostalo brez strehe.
Dopisnik nekega londonskega lista opisuje noč, ki jo je preživel v Plovdivu med katastrofalnim potresom 18. t. m. Na kolodvoru v Plovdivu so mu znanci svetovali, naj prenoči v mestu in odpotuje drugo jutro v Borisovgrad, od tam pa v Cirpan. »In ostal sem v Plovdivu*, piše angleški novinar. »Dve uri pred strahovitim potresom je vladalo v mestu običajno vrvenje. Ob 9. sem odšel z drugimi novinarji v restavracijo hotela Molle. Točno ob 9'20 se je veliko poslopje streslo. Stebri so se zamajali, mize so se začele
premikati, stene pokati in ljudje smo bili kakor kosmiči vate, ki jih meče veter na vse strani. Poslopje se je majalo in hreščalo ob vsakem potresnem sunku. V restavraciji in hotelu je nastala nepopisna panika. V pristanišču so se oglasile sirene, ki so tulile v noč, da je bila groza še večja. V zemlji je bobnelo in silni vihar je divjal v temni noči. Edina razsvetljava so bili požari, ki so nastali takoj po prvih potresnih sunkih. Grozen je bil pogled na veliko vojaško skladiščeg iz katerega so švigali ogromni ognjeni jeziki.
In znova je zabobnelo pod zemljo. Sirene so se oglasile ponovno, od vseh strani so se čuli obupni klici na pomoč, prestrašeno prebivalstvo je bežalo iz hiš, padali so dimniki, celi deli hiš so se rušili. Zemlja je dobesedno plesala. Bobnenje padajočih poslopij, beganje prestrašenih ljudi, klici na pomoč, vmes v srce segajoče plakanje žen in dece, vse to je bilo tako grozno, da je moralo pretresti še tako zakrknjeno srce.
Brez klobuka in suknje sem planil iz restavracije. Priznati moram, da me je obšla groza in da sem bil med onimi, ki so izgubili glavo. Toda strah, ki me je obšel po prvih potresnih sunkih, se je kmalu polegel. Postal sem brezbrižen in bila mi je vseeno, ali mi pade na glavo dimnik, balkon ali cel ogel hiše. Zemlja se je zibala in valovila tako, da se mi je zdelo, da stojim na razburkanem morju. Najstrašnejši so bili sunki, pri katerih mi je neka nevidna sila razkoračila noge. Sta! sem mirno na zemlji, misleč, da imatn pod seboj trdna tla, in kar naenkrat so mi šle noge narazen in zdelo se mi je, da mora nastati zdaj zdaj pod menoj brezno, v katero se pogrez-nem. In ves čas se je čulo v zemlji strašno zamolklo bobnenje.
Koliko je bilo ubitih in ranjenih in koliko hiš se je porušilo, to je že znano. Nobene številke pa ne morejo prikazati razdejanja, panike, obupa in bede, ki je zavladala v mestu po potresu. Ogromna poslopja so se porušila "v trenutku, smrt je kosila med prebivalstvom tako nepričakovano, da ni nihče vedel, kdaj je stopil v večnost. Plov-divska sladkorna tovarna je do tal porušena.' Njeni ogromni dimniki so padli kakor bilke.! Betonski strebri in stranska poslopja so izginila.! Vsi predstojniki vojaških in civilnih oblastev soj bili vso noč na nogRh 17 veliko požrtvoval-; nostjo pomagali rp?	dalo rešitLj
Vsi zdravniki so bi	:1 sem se<|
da je pokazalo pKbivc. .	/ni noči
toliko požrtvovalnosti in ljubezni do bližnjegaJ

Po mojem mnenju je iskati vzroke potresa v ognjeniku, ki morda že tisočletja išče pot, da začne bljuvati potoke lave in oblake prahu iz zemlje. Bobnenje v zemlji in silni potresni sunki so prvo znamenje, da dobimo na Balkanu ognjenik.
Zjutraj sem odšel na kolodvor in poizvedel, ali še vozijo vlaki. Odgovorili so mi, da je ves promet ustavljen, ker se ne ve, kakšne posledice je imel potres na progi. Moral sem se odpeljati z avtomobilom v Sofijo. V prestolnici je ohranilo prebivalstvo mirno kri, dasi nihče ne ve, kaj mu obeta jutrišnji dan.
Pri kralju vseh Kirgizev
Poleg Rusov poznajo severno Azijo najbolje Poljaki. Dokler so bili v carski službi, jih je vodila tja uradna ali vojaška dolžnost. Pred .vojno so bile široke ceste, vodeče v te prirodno divne kraje, gosto posute s poljskimi političnimi izgnanci, ki jih je pošiljal car na prisilno delo v Sibirijo. Mnogi revolucijonarji so delali v Sibirji pokoro za odpor proti carskemu režimu. Po vojni je gnalo v Sibirijo poljske raziskovalce hrepe-njenje po spoznavanju in pustolovščinah. Zato se poljska književnost že od nekdaj peča s Sibirijo. Manj znani so Poljakom kraji med Sibirijo in Turkestanom. Za te kraje se je začel zanimati neki poljski pisatelj, ki je preživel v Srednji Aziji več mesecev in opisal v svojem potopisu on-dotne razmere. Njegov zadnji poset je veljal kralju Kirgizev Abda Hanu.
Čarobnih noči v Srednji Aziji človek do smrti ne more pozabiti, piše poljski pisatelj. Na nebu se ieskečejo velike zvezde, luna je nekam praznično pobeljena, okrog nas se razprostira skrivnostna stopa, nekaj nenavadnega je v tej lepoti azijske prirode. Očarale so nas nočne slike stepe in zdelo se nam je, da vstajajo iz trave tisočere rusalke, ki pojo pesem večne mladosti. Človek bi najraje ostal vse življenje v kraljestvu Abde Hana.
Kirgiška dežela je največja na svetu. O tem je trdno prepričan vsak Kirgiz. Kraljevska dinastija Abda Hanov vlada tej deželi že nad 800 let. Sedanji vladar ima 11 sinov in 12 hčerk. O vsaki kraljevi hčerki prepevajo mladi Kirgizi zaljubljene pesmi.
«Ali priznavajo ruska oblastva vašega vladarja?* je vprašal pisatelj nekega Kirgiza. Toda kaj jim mar za to! Abdu Hana priznavajo Kirgizi vsega sveta, in to mu popolnoma zadostuje. Ima 150.000 ovc, 3000 konj, nad 5000 krav in nad 2000 velblodov. Njegovega srebra ni še nihče pre-štel. Njegove vloge v številnih bankah znašajo nad 60 milijonov. Njegovi konji zmagajo na vsaki dirki. Han sam ima 16 bratov. O stikih s svojimi brati je pripovedoval kralj Kirgizev te-le podrobnosti:
Te dni pričakujem nekatere svojih bratov. Enega sem videl zadnjič pred 13 leti. Takrat sva se slučajno sestala na obali Aralskega morja. V prijetni družbi sva preživela skupaj dva tedna, potem se je pa napotil brat s svojimi karavanami proti severu, jaz pa proti jugu. Pismeno sploh ne občujeva. Občevanje je mogoče samo s posebnimi sli, toda brata je težko najti, ker so naše i stepe dolge in široke in ker potujemo od Sibirije do perzijske in kitajske meje. Zdaj moramo biti vsi oboroženi in pripravljeni. Ustavimo se tam, kjer je dovolj vode in dobre trave. Nekaj mesecev v letu iahko preživimo v gorah, drugače pa moramo ostati v stepi ali v bližini velikih jezer. Evropci nas ovirajo in potiskajo v skalnate gore aH v kraje, kjer ni ne vode ne trave. Če pojde tako naprej, bomo morali seči po skrajnih sredstvih.
f Na vprašanje, koliko je sedaj azijskih Kirgizev, je odgovoril njihov kralj: Kdo bi mogel sešteti zvezde na nebu, skale na morskem dnu in Kirgize v stepah!
Del Kirgizev je budistične vere, drugi časte Mohameda, nekateri se pa klanjajo bogovom lastnega izdelka. Kralj opravlja sam službo vrhovnega sodnika. Največkrat gre za pravično razdelitev čred med sorodniki, za kaznovanje ne-
zveste žene ali za prenizko odmerjeno odškodnino za ženo. Mladi Kirgiz ni plačal nevestinemu očetu dogovorjenega davka, zato mu je tast vzel ženo in kralj je njegov postopek odobril. Dal sem staremu prav. Kdor hoče imeti ženo, jo mora pošteno plačati, mu je dejal Abda Han smeje. Ko polivajo kirgiške žene z mrzlo vodo nezvesto ženo, ki jo je na kraljevo povelje sam prevarani mož na javnem prostoru nago napol ubil, odgovori mož tujcu na vprašanje, kako je to mogoče: Eh, to je malenkost! Nezvesta žena je dobila plačilo za užitek, ki ga je imela z drugim moškim. Saj ni skoro kirgiške žene, ki bi še ne bila naga na javnem prostoru do krvi pretepena.
Poljski pisatelj prihaja do zaključka, da so prebivalci Srednje Azije v kulturnem pogledu 400 let za evropskimi narodi. Evropske izobrazbe ne bodo nikoli dosegli in bi se ji ne prilagodili. To so ljudje narave, nagona in strasti.
Očividec o potresu v Smirni
Nedavno je bil hud potres v Mali Aziji, ki je povzrčil zlasti veliko škodo v Smirni. Neki Čeh, ki se je mudil ob katastrofalnem potresu na maloazijski obali v Smirni, opisuje strahovito katastrofo takole:
Na povratku iz Vzhoda smo se ustavili v Smirni, da si ogledamo to važno pristanišče, kjer rasto svetovno znani datlji in smokve. Morda je bil med nami tudi kdo, ki je hotel kupiti v Smirni dragoceno preprogo, da bi jo podaril svojcem v spomin. Toda ko smo se vračali iz mesta nazaj na parnik, ni nihče več mislil na datlje, fige in preproge.
Istega dne, ko smo prispeli v Smirno, smo se proti večeru sprehajali po pristanišču in občudovali ogromne parnike tujih parobrodnih družb. Nismo bili utrujeni, vendar smo čutili neko čudno razburjenost, ker se je zemlja pod nami od časa do časa stresla. Mislili smo spočetka, da je to posledica morske bolezni, toda kmalu smo se prepričali o nasprotnem. Neki Turek je nam dejal, da se tla pod Smirno majejo. In res smo se , kmalu prepričali, da Smirna ne stoji na trdnih • tleh. Smirna sama in njena okolica je sploh čudna. ; Vsako pomlad se pojavijo rahli potresni sunki. Zato smo mislili, da stvar ne bo tako resna in da se nam ni bati nevarnosti. Prebivalstvo Smirne je preživelo katastrofalen potres pred 52 leti in zato ni čuda, da so ljudje že pozabili na posledice takratnega potresa.
Bilo nam je nekam tesno pri srcu, ko smo se slačili v hotelu «Evropa». Ob pol treh ponoči nas je zdramil strašen vihar, ki je naznanjal katastrofo. Vihar je bil tako močan, da se nam je zdelo, da so se pogreznila tla pod nami v globo-čino, iz katere nas je neka nevidna sila zopet zavihtela nazaj. Neka nadnaravna bitja so se igrala nekaj sekund z nami kakor z žogami. Med viharjem je- začelo v zemlji bobneti in nastalo je po vrsti več močnih potresnih sunkov.
Vsi smo čutili, da se v naravi nekaj pripravlja, in napeto smo čakali, kaj se bo zgodilo. To napeto pričakovanje je trajalo samo nekaj sekund, ki so pa zadostovale, da smo si živo predočili smrt. Čez 15 sekund se je divji vihar polegel in zemlja se je umirila. Seveda smo bili vsi že na nogah in z največjo težavo smo zlezli med kupi ometa in prevrnjenega pohištva iz sobe. Ko smo prišli na cesto, smo zagledali ogromne oblake prahu, ki so se valili nad mestom. Od daleč se je čulo mogočno pljuskanje valov ob obalo. Vmes so se slišali obupni kriki otrok in žensk, v srce segajoči klici na pomoč. Moški so begali v splošni zmešnjavi na vse strani. Vsi so gazili do kolen vodo, ki je prestopila obalo in zalila mesta
In že je drugič zabobnelo v zemlji. Hiše, ki sO kljubovale prvemu sunku, so se zamajale in porušile. Zopet smo preživljali trenutke, ki so spominjali na konec sveta. Začelo se je bliskati in grmeti in kmalu se je vlila silna ploha. Zemlja se je neprestano stresala. Tavali smo bledi, drhteči in prezebli po mestu, okrog nas so bile same razvaline. Do jutra smo čutili še sedem močnih potresnih sunkov. Nato se je divjajoča oriroda pomirila in vse je bilo tiho.
Zjutraj je nudilo mesto žalostno sliko razdejanja. Mnogo hiš, pa tudi cele ulice so bile v razvalinah. Kupi ilovice, tramov in pepela so ležali tam, kjer so stale nekaj ur poprej večnadstropne hiše. Smirna je bila zjutraj mrtva. Samo nekaj trgovin in bank so odprli, drugače je v mestu vse delo počivalo. Prestrašeni prebivalci so se začeli zbirati na trgih, kjer so v smrtnem strahu molče pričakovali, kaj jim še i obeta usoda. Ženske so begale po mestu v noč-j nih srajcah, deca večinoma naga. Mnogi so blo-| dili med razvalinami in iskali svojce. Nad 1700 ' hiš je potres do tal razdejal, odnosno tako poškodoval, da ni več mogoče stanovati v njih. Za mestom je začelo vojaštvo takoj graditi zasilne barake, sanitejci so obvezovali ranjence, vojaštvo in orožništvo je iskalo mrtve.
Vrnili smo se v hotel, ki je bil tudi ves v razvalinah. Komaj smo našli med polomljenim pohištvom svojo obleko in čevlje. Značilno za razmere v Smirni je, da so domačini našli med razvalinami naš denar in ga izročili policiji, ki nam ga je takoj vrnila.
X Zdravnikov nis« poznali. Samojedi in Tun-guzi, ki prebivajo na skrajnem severu, niso do predlanske jeseni poznali zdravnikov. Prve zdravnike jim je poslala sovjetska vlada, in sicer potom leningrajskega Rdečega križa. Med ekspedicijo, katero je Rdeči križ odposlal v te kraje, so bili zdravniki za očesne bolezni, kajti znano je, da trpe Samojedi hudo na očesnih boleznih in na pešanju vida zaradi blestečega snega in svetlobe ognja v kočah, pri čemer malokdaj vidijo mirne barve. Pri Samojedih je zlasti visoka umrljivost otrok, ki doseže v nekaterih pokrajinah celo do 77 odstotkov.
X Ustanovitev nove vere na Madžarskem. Na Madžarskem se je nedavno ustanovila čudna vera, katere sedež je v Itanyju. Ta vera ima tako prismojene obrede, da je moralo končno čast piti oblastvo in napraviti njenemu početju konec. Pristaši nove vere so namreč mnenja, da sadje vzbuja poželjenje, češ, da to uči celo sveto pismo samo. Zato pokončujejo pristaši te vere vse sadno drevje, uničujejo pa tudi vso zelenjavo. Ce človek zboli, ne pokličejo zdravnika. Bolezen je božja volja, kateri se človek ne sme upirati. Pristaši te vere se ne smejo poročiti; če so pa že poročeni, morajo imeti mnogo otrok. Noben pristaš nove vere ne sme kaditi in ne piti. Do sedaj šteje vera okoli 150 članov, ki so večinoma izstopili iz evangelijske cerkve. Oblastva so najprej vtaknila v blaznico vodjo prismojene vere. Ko so se pa ostali pristaši vere temu uprli, je moralo v zapor in blaznico še 12 drugih oseb. Zdi se, da sta blaznica in zapor radikalno učinkovala, kajti glasovi o novi veri so za enkrat utihnili.
X Revolucija krojačev ženskih oblek na Madžarskem. Madžarska vlada posveča vso pozornost pojavom, ki bi utegnili ljudstvo pohujšati. Med najbolj vnetimi čuvarji javne morale je prosvetni minister, ki je že opetovano nastopil proti modi, zlasti pa proti kratkim krilom, za katera se ogrevajo seveda tudi madžarske dijakinje. Da prepreči pohujšanje, ki ga širi moda kratkih kril, golih rok in golih vratov, je prosvetno ministrstvo predložilo vladi osnutek naredbe, po kateri bi morale nositi madžarske srednješolke uniformo. Vest o tej naredbi je prišla kakor strela z jasnega in vzbudila med dijakinjami splošno ogorčenje. Še večje je pa ogorčenje med ženskimi krojači, ki smatrajo, da je s to naredbo ogrožen njihov obstoj. Zato so sklicali 15. t m. velik protestni shod, na katerem so zastopniki večjih in manjših krojaških delavnic protestirali proti nečloveški naredbi prosvetnega ministrstva, s katero bi izgubili krojači nad 20.000 odjemalk. Madžarski krojači kakor tudi vsi njihovi tovariši na svetu ne morejo razumeti, kako bi sedanja moda ogrožala moralo mladih deklet. Po njihovem mnenju moda naravnost podpira javno moralo. Lastnik neke modne delavnice je v pogovoru z novinarji izjavil, da bi imela uvedba uniform škodljive posledice ne samo za krojače, temveč tudi v kulturnem pogledu. Uniforme bi uničile vsak čut in okus mladih deklet za lepoto.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Čas je denar.
A.:	<Tebi je gotovo znan pregovor ,Cas je denar'.>
B.:	«Saj je res tako. Čim več ima člivek časa, tem več denarja porabi.. .>
Logika.
Zora: cče je resnica, da pomeni sreča v igri nesrečo v ljubezni, oziroma narobe, bo imel moj soprog danes veliko srečo pri taroku.>
Vera: <Kako to?>
Zora: cPopoldne me bo namreč posetil njegov prijatelj Dušan .. .>
BOLNIKI,
čitaj te !
Ravnokar je izšel poučen spis. V njem je po-meuek o mnogih, dolgoletnih izkušnjah, o vzrokih, postanku in zdravljenju živčnih bolečiu. Jaz pošljem vsakomur ta evangelij zdravja polnoma zastonj, ako piše Da spodaj stoječi naslov. Tisoči zahvalnih pisem pričajo o tem edinstvenem uspehu vstrajnega in vestnega dela raziskovalcev t blagor trpečega človeštva. Kdor pri pad i
veliki armadi
'' živcnoboSmh
kdor trpi na raztresenosti, tesnobi, slabem spominu, živčnem glavobolu, nespanju, želodčnih motenjih, preveliki občutljivosti, bolečinah v udih, splošni ali delni telesni oslabelosti ali na drugih neštetih pojaTib,
naj naroČi mojo
tolažbe nudečo knjižico.
Kdor jo bo pazljivo prečital, bo prišel do pomirljivega prepričanja, da je pot do zdravja in veselja do življenja preprosta. Ne čakajte in pišite ie danes ponjo I	. . „
E. PASTERNACK, Berlin S. 0.
Michaelkirchplatz Nr. 13. Abt. 21.
Dobrodeinik.
Gospodar (beraču): <Tu imate par čevljev. Ako daste napraviti nove podplate, izmenjate vrhnje usnje in si kupite nove trake, boste čevlje še dolgo časa nosili.. .>
Vzrok nemira.
Letoviščar (kmetici): «Zakaj so pa vaše kokoši naenkrat tako nemirne, Ali se morda bliža nevihta?)
Kmetica: <Ne, pač pa avtomobil.*
Zavist.
Neka dama hvali modre oči svoje prijateljice, gledališke igralke, na kar ji neka druga gledališka igralka zlobno pripomni: cAh, prosim vas, kdo pa še nosi danes modre oči!>
Nepotreben strah.
A.:	<Kar strah me je, ker moja hčerka tako daleč plava. Kaj bi bilo, če bi jo prijel krč?>
B.:	<Nič se ne boj, saj ni nikogar blizu, ki bi skočil za njo v vodo .. .>
Iz Amerike.
A.:	<Vaš sin je odpotoval v Evropo, da ugasi žejo po znanosti ?»
B.:	<Da, zlasti pa telesno žejo...>
Profesorska.
Profesor se je zbudil ponoči, ker je v sobi nekaj zaropotalo, in prestrašen vzkliknil: <Kdo je tukaj?>
<Nihče>, se je oglasil tat. «A tako>, je menil profesor, se obrnil v postelji in zopet zaspal.
Slab zdravnik.
Polikarp: cStrašno rad bi vedel, zakaj je zdravnik Otožnik tak protivnik spiritizn a.»
Pankracij: «Čudim se, da ti je to nejasno. Če
bi se pojavil na spiritistični seji kak njegov bivši pacijent in ga nahrulil, potem bi bilo konec njegovega dobrega slovesa in njegove prakse.. .>
Zmešan profesor. Profesor Kolobornik se pelje na vlaku. Naenkrat opazi poleg sebe starejšo žensko, ki ga prijazno pozdravlja. Ženska, videča, da je profesor ne pozna, mu reče vljudno: «Gospod profesor, kaj me ne poznate ?>
Profesor: «Ne, ne poznam vas.> Ženska: <Ali ne veste, da sem služila tri leta pri vas, ko ste bili še mladi ?>
Profesor: «Nemogoče! Pri meni so služila vedno le mlada dekleta, a vi ste že v letih.. .>
Pri izpitu.
Profesor: «Po .čem spoznate, da je bolezen resnega značaja ?>
Medicinec: <Po tem, ako bolnik umre za bo-leznijo.>
Eno in isto.
Gašper: <Zdravo, prijatelj, tebe pa že več let nisem videl.>
Melhijor: «Bil sem vsa tri leta ločen od sveta.>
Gašper: «V ječi?»
Melhijor: <Ne, nego poročen.*
Vzdih.
<Če bodo ženska krila vedno krajša in manjša, ne boš vedel, kadar bo kakšna ženska spustila na tla robec, ali je to res robec ali pa je morda krilo.. .>
V dobi stanovanjske bede.
Pevka (poje na odru): <D,ve duši, ah, bivata v prsih mojih.. .>
Nekdo iz občinstva: «No, seveda, pri sedanji stanovanjski bedi je to razumljivo...».
Dober odgovor.
Profesot: cNavedite mi tri tvarine, v katerih se nahaja škrob.>
Dijak (nekaj časa pomišlja in reče): cOvratnik in dve manšeti.>	v .,.
Iz šole.
Učiteljica ljudske šole v ljubljanski okolici je vprašala učenko: cKdaj je umrla tvoja mama?> cTeden dni prej kakor Avstrija), se je odrezala kunštna deklica.
Moderna kuharica«
Oče: <Kaj pa kuhaš v tem loncu, Brigita?* Hčerka: «Oče, tega še ne vem. To boš šele videl, ko bo kuhano.>	i
MALI OGLASI
Majhno stanovanje
z vrtom iščem. Lahko posodim 5000 Din. — KordeJ Škofljica, Dolenjsko.	104,
Opeko
vseh vrst: strešno, zidno, stekleno in druge od Združenih opekarn, d. d. prodaja I. KNEZ
1 +
Ljubljana, Gosposvetsk cesta 3
Lepa zidana hiša	j
z dvema sobama, kuhinjo ln shrambo ter s spodnjo? stavbo z dvema obokanima kletema je na proda}J Vsa stavba ni potrebna nikakega popravila, ker jo skoro nova. Zraven hiše je krasen sadni in navadni vrt; Vse skupaj je v prav prijazni solnčni legi. Poleg je šei, hladen studenček. Proda se po ugodni ceni: 30.000 Din,! Nahaja se na Raki pri Krškem. Natančnejša pojasnila; se dobijo pri Ivanu Tomažinu na Raki. 100
Katera gospodična aH vdova brez otroli bi hotela vzeti starejšega upokojenca, ki bi bil zelo*! dober mož. Ponudbe pod šifro »Blaga duša» na upravo »Domovine*.
Vino, hrvatsko,
naravno, se proda na debelo. — Pojasnila dajeta F. W e i s s i sin, Donja Stubica.	96
Žimnlce (modroce)
vrhnje in spodnje, otomane, razne divane. žimo, airik,, cvilh in vse potrebščine prodaja najceneje tapetnik Rudolf Sever, Ljubljana, Marijin trg 2.

ZAHVALA.
Podpisani se zahvaljujem tem potom podpornemu društvu
,1LJUDSKA SAMOPOMOČ<
v Mariboru za takoj izplačano nepričakovano znatno podporo po smrti svoje žene po komaj trimesečnem članstvu najiskreneje in priporočam to prekoristno društvo vsakomur za takojšnji pristop.
Ruše, dne 24. aprila 1928. 105	ŠTEFAN KOLAR.
KOUN5KA CIKORIJA*
Najstarejša in vodilna tvrdka
ALFA-SEPARATOR d. d.
(A. Penič) Zagreb, Gunduličeva ul.63
Telefon it 24-13 Priznana najboljša tovarna mlekarskih strojev in potrebščin, kakor: Originalnih Alfa-Separatorjev, Aila-kant za transport mleka. Alfa brzoparilnih kotlov ter vseh mlekarskih potrebščin. Zahtevajte cenike 1 103
Zastopstvo za Slovenijo:
fVHekarna Krištof
LJUiSLJANA, Sv. Petra cesta št. 60.

Od razpisanih 20 nagrad v znesku 100.000 Din
je šele ena izplačana!
Zato ostane še 19 nagrad v skupnem znesku
95.000 dinarjev.
v	r
Vi, ki ste od bančne poslovalnice L. Z. KONJOVIC iz Beograda dobili poslano ponudbo, požurite z naročilnico, ker samo do konca tega meseca poslane naročilnice nudijo mogočnost, dobiti
19 nagrad po 5000 dinarjev!
101

Prvi maj je pred vratmi!
J!
Priporočajte in širite »Domovino"!
»Prijatelj zdravih
tolažba bolnih"
lahko so nazivali že na$i stariši in dedje pravi lepodišeči »Fellerjev« bol ublažujoči
ilSAfUIID
tako so nazivali več kot 30 let njegovi zvesti odjemalci to priljubljeno narodno sredstvo in kozmetikam, ter v mnogim zahvalnim tistima priznavajo, da se imajo zahvaliti 'edino pravem FellerjeVem »Elsafluidu«, ako so se obvarovali pred prehladom, kihanjem, intluenco, gripo, kašljem, hripavostjo, kakor tudi da
niso trpeli na nespavanju, nervozi in slabosti. Ker kaj je vzrok vsem tem težavam ? V največji meri Je krivo nezadostno negovanje telesa in slabi obtok krvi! Toda s čim se telo najbolj neguje in na kaki način se krvotok najneškodljivije in najugodnlje pospešuje? Potom otiranja, mazanja in pranja s pravim »Fellerievim« Elsafluidom, kateri je prirejen iz sokov raznih zdravilnih rastlin, in koja uporaba zunanja kakor tudi notranja prija želodcu in vsemu ostalemu telesu. Poizkusite! Kmalu bo Vaše razpoloženje veselo, Vaš tek izvrsten, volja do dela se bo ojačila, čutili se bodete osveženi in pomlajenit Toda kje si bodete nabavili ceno in pravi »Fellerjev« Elsa-Fluid?
V lekarnah In vseh tozadevnih trgovinah kjerkoli bodete zahtevali. Povsod bodete plačali za poizkusno stekleničico 6 Din, za dvojno 9 Din, za specialno steklenico 26 Din Ali, ako naročite direktno po pošti stane i omotom in poštnino vred 9 poizkus lih ali 6 dvojnih ali 2 specialni steklenici 62 Din. Nasprotno 27 poizkusnih ali 18 dvojnih ali C specialnih samo 139 Din. Naslov označite jasno.
EUGEN V. FELLER,
Stubica Oonja, Elsatrg 3SO, Hrvatska

75
za modroce, najboljša in najcenejša, pri
IVI. Mastepl, tovarna žime, Straž šče pri Kranju.
Ljubljana. Mestni trg št. 15
priporoča svojo zalogo dežnikov in solčnikov ter sprehajalnih palio
Popravila se izvršujejo točno in solidno
t
J
Največja odpr. tvrdka glasbenih instrumentov v državil
Tovarniško skladišče
Meinei & Herold
tovarna glasbenih instrumentov, gramofonov iu harmuuik
MARIBOR štev. lOl.
Violine......od 95 Din dalje Gramofoni .... od 345 Din dalje
Mtudolne .... „ 13i „ „ ploč. pihala . . . „ 5)5 „ „ Gitar-citre. . . . „ 192 „ „ roin harmonike „ 85 „ „ Najmodernejši jazz - instrumenti itd. do ureln<> nizkih cenah I
Prt mano prvovrstni kvalitetni lttUlkU	89
Garancija! Vrnitev in strti me »ta dovoljena, če ne olgovarial	Zahtevaj ta na* brezplačni veliki katalogi
a1
Km alje t
Živinorejci i
Posestniki!
Leto za letom uničujejo bolezni na tisoče goveje živine, koni in prašičev. Ves Vaš trud in napor dolgih mesecev in let propada. Stotisočl in miljoai denarja gredo v nič. Vseh teh nesreč oe lahko obvarujete, ako zdravite svojo živino z
O M',
najboljšim, na hitrejšim in najzanesljivejšem sodobnim in v stotisoierih primerih preizkušenim zdravilom. »ALMAFLOR« proti konjski koliki. »ALMAFLOR« proti napenjanju pri goveji živini.
»LA FLEUR« prot: vnetju prebavil pri govedu in proti zadrževanju mleka pri molznih kravah. »HALF« proti svinjski vročici in varovalni sredstvo proti rdečici. »URINIT« proti krvavemu močenju (scanju) pri govedu in pri konjih.
Noben pameten živinorejec in posestnik živ.ne ne sme Hiti brez teh zdravil. Kikor ne be preudaren gospodar čakal, da mu hisa na.prej pjgori, da se ko.naj poten zavaruje, tako tudi ae bo čakal, da ■■ živina oboli, temveč ji bo dajal tudi že poprej naša zdravila, zato da mu splOii ne oboli.
„AUMAFLOR" dsOit« v vsaki trgovini.	51
Cena škatli z navodilom za uporabo 40 Din. Pristno samo s plombo. Naša zdravila uporabljajo dines že vsi živinorejci v Evropi. Nj tisoče je priporočil in zahval.
Edina zaloga za Jugoslavijo: ,,GO VEDOME Ol K A" MARIBDS, Kopalitta al.II Jugoslovanska razpošiljalnlca zdravil za govedo, konje in prašiče iz lekarne „<MI SV. A.tITJ.4U".

Izdaja za konzorcij (Domovine« A J o 11 Ribnika r.
Urejuje Filip Omladlč,
Za Narodno tiskarno Pran JezerSek,