rosusns pncana t gvuiviUL Leto xxn., št. rjb Upravnlštvo: L.ju bi Jana, Knafljeva 6 — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24, taseratnl oddelek: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Računi pri pošt. ček. zavoda: Ljnb-Ijana št. 17.749. .ZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije ln Inozemstva trna Unione PnbbUcitik Italiana Milano Ljubljana, torek 29. Irilfa l94l-XIX Cena cent, 70 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12. —> za inozemstvo pa L. 20.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 0, telefon 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pubblieita di provenienza italiana ed estera: Unione Pnbblicftš Italiana S. A„ Milano Leninsrad odrezan od zaledja Zveze Leningrada z ostalim sovjetskim ozemljem so mogoče samo še z letali in po radiu - Nevarnost za Sovjetsko unijo na Daljnem vzhodu Stockholm, 28. juL d. Dočim se položaj na bojišču pri Smolensku ni bistveno iz-premenil in sovjetske čete tudi na jugu pred Kijevom z veliki žrtvami sicer, vendar pa vsaj delno zadržujejo nemško ofenzivo, se je položaj na leningrajskem področju za sovjetsko vojsko ponovno znatno poslabšal. Po zadnjih informacijah se lahko trdi, da je Leningrad sedaj od vseh strani obkoljen od nemških odnosno od finskih čet ter se vzdržujejo zveze med Leningradom in ostalim področjem Sovjetske unije le še s pomočjo letal in radia. Navzlic temu pa 90 švedski vojaški strokovnjaki mnenja, da se nemški naskok na Leningrad vendar ne bo začel že sedaj, marveč si bodo Nemci najprej prizadevali s čim manjšimi žrtvami počasi ziamiti odpor obleganega mesta. V tej akciji bodo igrali glavno vlogo neprestani letalski napadi in seveda tudi močni či-nitelj — čas. Jfemške divizije, ki prodirajo proti Leningradu od zapada, so sedaj prodrle do mesteca Volosovo na železniški progi Nar-va-Leningrad. Nemške čete, ki prodirajo z juga, so se približale Leningradu preko Novgoroda na razdaljo približno 170 km. Letalski napadi na Leningrad (kakor tu<£ sporedni napadi na Moskvo) postajajo vedno pogostejši in silovitejši Tudi sovjetsko vodstvo samo priznava, da je zadnji napad nemškega letalstva na Leningrad povzročil v mestu veliko razdejanje Posebno hudo je bil prizadet mestni vodovod in so morala oblasti potrošnjo vode v nakaterih mestnih okrajih ra-cionirati. Tudi požari so povzročili v Leningradu silno pustošenje. Ofenziva proti Leningradu, ki se vodi na finski fronti, napredu je najhitreje med jezeroma Ladoga in Onega, dočim se na Karelski ožini položaj ni mnogo spremenil. Finske in nemške čete, ki prodirajo ob vzhodni obali Ladoškega jjezera, ;so prodrle že v bližino mesta Olomeca, ki je približno 130 km severno od železniške proge Leningrad — Vologda. S te točke bodo finske in nemške čete sedaj lahko kontrolirale tako železniško progo Leningrad — Murmansk kakor tudi Stalinov prekop, po katerih pa je promet že itak dalje časa ustavljen. Močne skupine finske vojske prodirajo bolj severno odtod v smeri proti Petrozavodsku, na zapadni obali Oneškega jezera. Trdovratno se sovjetske čete drže Se vedno na področju Hangoeja, kjer je sovjetska vojska izvršila celo nekaj ofenzivnih akcij, ki pa niso uspele. Dočim zavzema nemška ofenziva na za-padn ozemlja Sovjetske unije zmerom večS obseg in se zajeda zmerom globlje na ozemlje Sovjetske zveze, pa prihajajo tudi z Daljnega vzhoda vse bolj pogosto vesti, ki kažejo, da se morda tudi že tamkaj zbirajo črni oblaki nad vzhodnimi pokrajinami Sovjetske unije. Po raznih vesteh, ki pa službeno še nikjer niso bile potrjene, zbira Japonska na Koreji in v Manžurrji večje število svojih divizij (nekateri viri navajajo 17 divizij), ki se po-čas premikajo proti sovjetski vzhodni meji. Te vesti prihajajo povečini iz kitajskih virov in jim — kakor rečeno — za sedaj manjka značaj velike verjetnosti Zajeta sovjetska oskrbovalna kolona Berlin, 28. juL (DNB.) Nemška motorizirana izvidniška četa je v soboto zvečer na eni izmed glavnih cest, ki vodijo v Leningrad, zajela kolono sovjetskih transportnih vozil. Bila je to oskrbovalna kolona 41. sovjetske divizije, ki je bila na tem frontnem odseku razpršena. V enem izmed štabnih vozil so Nemci našli tajno poročilo divizijskega poveljnika o položaju, kakršen je bil v petek na njegovem operacijskem področju. Na pristojno poveljništvo naslovljeno pisanje nosi pripombo »strogo tajno«. Poročilo sovjetskega divizijskega poveljnika se glasi: »Nemci nas imajo že več dni v kleščah. Njihovo topništvo je pričelo po načrtu obstreljevati naše postojanke in nas prisililo k odmiku. Eden izmed naših bataljonov, ki smo ga odposlali k naglim utrje-valnim delom, je bil iznenada napaden in uničen. O polku Miglinova že nekaj dni ni nobenega sledu. Na vsem našem odseku ni več nobenih telefonskih zvez in tako ni mogoče dobiti nikakih informacij. Odposlani kurirji se niso vrnili. Nadalje nam primanjkuje oklopnih vozil, tako da nimamo možnosti kriti umik. Kar so storile oklopne edinice, kolikor smo jih imeli na razpolago, je bilo docela nezadostno. Tako sem v četrtek zjutraj odposlal oddelek težkih tankov v smeri proti Volosovi, ljudje pa so morali očitno izgubiti vsako orientacijo, zakaj, namestu da bi napredovali proti jugozapadu.^so jo ubrali v vzhodni smeri in so obtičali v močvirjih 10 km za našimi črtami.« Letalski napadi na Leningrad Stockholm, 28. julija s. V noči na nedeljo je Leningrad doživel svoj 12 letalski napad. Škoda, ki je bila povzročena, ie ogromna. Med drugim ie bil razdejan tudi mestni vodovod in so oblasti morale odrediti razdeljevanje sterilizirane vode na podlagi nekega obročnega sistema. Promet med Leningradom in Moskvo je popolnoma prekinjen. Beda v Leningradu Stockholm, 28. julija s. Dotok prebivalstva, ki se odseljuje s področja, ki prehaja pod nemško oblast, je povzročil v Leningradu strašno bedo in lakoto, ki resno ogroža vse mesto. Prršlo je do tega, da prebivalstvo lovi za hrano celo pse, ki so bili izvežbam za zasledovanje padalcev. Policija je določila smrtno kazen za one, ki bi pobijafli policijske pse. Nevarna epidemija v Astrahanu Helsinki, 28. julija s. V zaledju ruske fronte nastaja velik nered. Moskovski radio objavija nasprotujoče sn vesti in ustvarja tako zavest nereda, ki se polašča vodilnih in propagandnih organov v državi. V Astrahanu je izbruhnila nevarna epidemija, ki se širi vzdolž Volge. Odrejeni so bili zelo strogi zdravstveni ukrepi, sodijo pa, da je premalo zdravnikov, da bi epidemijo zatrli. S finskega bojišča Helsinki, 28. jul d. Finsko službeno vojno poročilo javlja, da so finske čete na frontnem odseku pri Repoli uničile so-vjetsko-ruski topniški polk. Pred tem je bil na istem področju razbit polk sovjetske pehote. Finske čete so pri tej priliki zaplenile 45 topov, 15 metalcev min, 20 konj in mnogo vsakovrstnega orožja za pehoto. Finsko poročilo pravi nadalje, da so se 26. julija skušali sovjetski vojaki izkrcati na otoku Bengtykaer. Sovjetski napadalni oddelek je štel 120 mož. To akcijo je podpiralo sovjetsko topništvo z ognjem svojih baterij, postavljenih na otoku Russaro v bližini Hangoja. Finskemu topništvu in letalstvu pa je uspelo sovražnikov izkrcevalni poizkus zavrniti Ena nasprotnikova pomožna bojna ladja je bila pri tem uničena. Helsinki, 28. julija s. Obkoljevanje Le» ningrada se uspešno nadaljuje. Rrzi finski oddelki so krenili iz SaJlmija vzdolž se-verno-vzhodne obale Ladoškega jezera, se razdelili v dve koloni in prodrli do reke Svera, ki že pripada sistemu leningrajskih prekopov. Finske patrole prodirajo po cesti proti Petrozavodsku. V zadnjrh 24 urah je ponehalo napadalno delovanje sovjetskega letalstva. 10 ruskih bombnikov je bombardiralo Kotko m Oervo. Žrtev ni bilo. Tudii škoda je neznatna. V borbi s sovjetskimi tanki Berlin, 28. jul. d. V ponedeljek zjutraj so bile z merodajne nemške strani objavljene nekatere zanimive podrobnosti o uspehu oddelka nemške pehote, ki je z 12 sovjetskimi protitankovskimi topovi v soboto na področju pri Smolensku uničil 5 težkih ruskih tankov. V soboto zjutraj je nemška pehotna stotnija likvidirala oddelek sovjetskih vojakov na področju pri Smolensku in je pri tem zaplenila mnogo sovjetskega orožja, med drugim tudi 12 protitankovskih topov z veliko količino zraven spadajoče municije. Ko so Nemci zatrli še poslednji sovjetski odpor, so se iznenada na vzhodnem robu neke vasi pojavili sovjetski tanki. Poveljnik nemške stotnije se je brž odločil, da obrne proti njim pravkar zaplenjene sovjetske protitankovske topove. Razmestil jih je ob cesti, po kateri so tanki prihajali. Iznajdljivi pešci so se naglo znašli v upravljanju sovražnikovih topov in so z granatami obsuli bližajoče se sovražnikove tanke. Nekaj granat je sicer odletelo od debelih jeklenih sten 52tonskih sovjetskih tankovskih kolosov, toda po naslednjih dobro pomer-jenih strelih proti oklopnim kupolam sta dve teh jeldenil trdnjav obstali na cesti Tretji tank, ki je bil zadet od granate s strani, je pričel goreti, dve nadaljnji oklopni vozili pa so uničili izstrelki treh protitankovskih topov iz neposredne bližine. Prodiranje madžarske vojske V Besarabiji Budimpešta, 28. jul. d. Službeno poročilo madžarskega informacijskega urada pravi, da se napredovanje brzih edinic madžarskega honveda uspešno nadaljuje. Sovražnik skuša ustaviti prodiranje madžarskih čet na ta način, da pošilja v bojno črto svoje tanke, navzlic temu pa madžarske čete povsod potiskajo sovjetske zadnje zaščitnice dalje proti vzhodu. Iz Besarabije Bukarešta, 28. jul. d. Kakor javljajo z merodajne rumunske vojaške strani, so konec preteklega tedna rumunske čete v vseh točkah dosegle prvotno rumunsko-sovjetsko mejo. V kratkem bo dokončano popolno očiščenje besarabskega operacijskega področja, na katerem so se doslej bile borbe. Bolgarski protest v Moskvi Stockholm, 28. jul. d. Iz sovjetskega zunanjega ministrstva je bilo danes sporočeno, da je bolgarski poslanik v Moskvi Ivan Stamjenov protestiral pri sovjetski vladi v imenu bolgarske vlade zaradi treh sovjetskih padalcev, ki so se 14. julija spustili na bolgarsko ozemlje v bližini Do-briča. Namestnik sovjetskega zunanjega ministra Višinski pa je, kakor javlja to sovjetsko poročilo, »po strogi preiskavi« sporočil bolgarskemu poslaniku, da bolgarske trditve niso resnične. Sovjetskemu poslaniku v Sofiji je bila nadalje, kakor pravi to poročilo iz Moskve, izročena nota bolgarske vlade, v kateri je rečeno, da so 25. junija sovjetska letala metala bombe na Ruščuk in da so v noči od 23. na 24. t. m. padle nadaljnje tri bombe na Plevno in Loveč. Tudi teh obdolžitev sovjetska vlada ne mara priznati, kakor je razvidno iz izjave Višinskega, ki je bolgarskemu poslaniku v Moskvi izjavil, da te bolgarske obtožbe prav tako niso resnične in da v navedenem času nobeno sovjetsko letalo ni preletelo nobenega izmed omenjenih mest, kakor tudi ne nobenega drugega bolgarskega kraja. La base navale di La Valletta nuovamente bombardata Attacchi nemici sol fronte di Tobruk stroncati — Attivita di artiglieria nei rimanenti settori D Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 28 luglio il seguente bollettino di guerra n. 419: Nella notte sul 28 nostri aerei hanno nuovamente bombardato la base navale di La Valletta (Malta). Nell'Africa settentrionale, sol fronte di Tobruk, il nemico ha ritentato attacchi contro le nostre posizioni: š stato pronta-mente arrestato e obbligato a ritirarsi. Sul fronte di Sollum attivita, di artiglieria. Velivoli nemici hanno compiuto una nuova incursione su Bengasi. Nell'Africa orientale attivita delle op-poste artiglierie nel settore di Uolchefit. Aerei britannici hanno bombardato Gondar. Pomorsko oporišče La Valletta znova bombardirano Izjalovljeni sovražni napadi na fronti pri Tobruku — Delovanje topništva na ostalih odsekih Glavni stan Oboroženih Sil je objavil dne 28. julija naslednje 419. vojno poročilo: V noči na 28. so naša letala znova bombardirala pomorsko oporišče La Valletto na Malti. V severni Afriki je sovražnik v odseku pri Tobruku znova poskusil napasti naše postojanke, a je bil gladko zaustavljen in prisiljen k umiku. V odseku pri Sollumu delovanje topništva. Sovražna letala so zopet napadla Ben-g&zL V vzhodni Afriki delovanje topništva na obeh straneh v odseku pri Uolkefitu. Angleška letala so bombardirala Gondar. Eksc. Visoki Komisar drugič na Dolenjskem Navdušeno sprejet od prebivalstva je obiskal Veliko Loko, gospodinjsko šolo v Mali Loki in stiski samostan Ljubljana. 28. julija Visoki Komisar Eksc. Grazioli, ki že ves čas bivanja med nami kaže izredno živahno zanimanje za dejanje in nehanje naše pokrajine, je izkoristil včerajšnjo lepo nedeljo, da drugič obišče Dolenjsko. Tokrat so ga na inšpekcijskem potovanju spremljali namestnik zveznega poveljnika Gatti, kmetijski izvedenec dr. Moseri in še nekateri drugi predstavniki oblastev. Visoki Komisar se je ustavil najprej v Velilr' Loki, kjer so mu domačini priredili prisrčen sprejem. Njegov obisk je veljal predvsem gospodinjski šoli v Mali Loki ki se nahaja na prijaznem grička sredi doline. Tu so ga pričakovali novomeški okrajni komisar, velikološki župan, šolske sestre, ki vodijo zavod, in gojenk3. Toplo dobrodošlico sta visokemu gostu izrekla župan in ena izmed gojenk v imenu šole in prebivalstva. Z velikim zanimanjem si je Eksc. Grazioli ogledal šolske prostore in nekatere vzorne naprave na posestvu. V zavodu, ki obstoji že kakih 10 let, se ie doslej izučilo okrog 400 gospodinj. Poslopje je vzorno urejeno, a posebno lep vtis napravijo bele šolske sobe. Visoki Komisar je bil poln hvale za vzorni red. ki vlada v zavodu in na posestvu. Od tod se je visoki gost odpeljal proti Stični. Mimogrede se je še ustavil, da sprejme pozdrav množice vaščanov, ki so se biH zbrali ob cesti, obenem pa je pre- gledal oddelek fašistične milice ter pohvalil njegovo delo. Kratko, a doiemijivo srečanje se je zaključilo s strumnim pozdravom Duceju. — V Stični ie bilo spet vse na nogah. Pred samostanom je Eksc. Graziolija sprejel opat Avguštin Kastelic v družbi samostanskih očetov in bratov. Pater Kastelic je v svojem nagovoru izrazil Visokemu Komisarju vso zahvalo in vdanost. Nato si ie visoki gost s spremstvom ogledal samostansko cerkev, ki spada med največje znamenitosti cerkvene arhitekture na Slovenskem, nato pa še samostan, ki je bil v srednjem veku važna trdnjava v bojih proti Turkom. V samostanskih prostorih je nameščen zdaj tudi oddelek vojaštva pod poveljstvom podpolkovnika Berarija. ki je prav tako prišel, da pozdravi najvišjega zastopnika oblasti v pokrajini. Visoki Komisar se je zanimal za sirarno, klavnico, vrtove in vse druge gospodarske naprave samostana, ki so v gospodarskem življenju naše pokrajine od nekdaj zavzemale važno mesto. zato pa vodstvo samostana zaupa oblast vu in se zanaša na bodočnost. V poudarek praznične ure, ko je Visoki Komisar obiskal Stično, je s stolpa vihrala velika zastava, vidna daleč po vsej ravnici. Beli menihi so visokemu gostu ljubeznivo razkazali bogato knjižnico in ostale prostore samostana. Proti večeru se je Eksc. Grazioli s spremstvom odpeljal nazaj v Ljubljano. Togote velikega razdi-ralca britanskega cesarstva Že zopet je neslani Eden nastopil v britanskem Dolnjem domu. Kadarkoli se ta mož pojavi na velikem prizorišču Dolnjega doma, da tam pove svoje krilate besede, je šla kaka debela zadeva po vodi. In lahkoverni bedaki britanske politike, lahkoverni do meja možne človeške neumnosti, prežeti pomembnosti trenutka, poslušajo kar prepadem govor moža, ki je dal znak za začetek lazpadanja britanskega cesarstva s tem, da se je zaganjal kot norec proti fašistični Italiji, moža, kateri še vedno ruši britansko cesarstvo, ki je bilo pridobljeno z drznostjo, lekavostjo in krvjo drugih narodov ter se bo tudi podrlo z istimi sredstvi in z istim orožjem. Zato nam je razumljiva vsa pozornost, ki jo posvečajo gospodje poslanci Velike Britanije besedam velikega razdiralca tega mozaičastega cesarstva, saj on izgleda, predrzen in ošaben kakor je, kot največji sovražnik britanskih cesarskih interesov. Gospoda Edena bi v gotovem pogledu lahko smatrali za našega zaveznika, kajti danes se nahaja Evropa, po zaslugi Edeno-vega delovanja v prostoru in času, v razdobju popolne razjasnitve in končne ureditve. Če je treba izjaviti obljube, pover-ja mojster Churchill svojemu vernemu Edenu nalogo, da se izlaga in nastopa v imenu in na račun britanske vlade; če je treba razpečavati jamstva raznim evropskim vladam, se vselej pokaže Eden; kadar se na obzorju ugleda »mračen dan porazai« za Anglijo, kakor bi rekel gospod Cooper, vsakokrat Eden potuje v one dežele, ki jim je usojena nesreča, da okusijo pogubni učinek britanskega jamstva. Angleži so napadli Sirijo. Ameriški botri so našli, da je to v redu, ker je to napad v rodbini, saj gre tu za mandatsko področje države, ki je bila včeraj še zaveznica, ki je danes izkrvavela po krivici Velike Britanije ter bi morala hočeš nočeš, tudi pod pritiskom nasilstev, odstopiti Angliji vsa svoja ozemlja, kakor je že odstopila svoja bogastva in svojo kri. To pa še ni konec napadov v rodbini. Tam daleč na vzhodu leži francoska Indo-kina. Anglija, ki kot narod izsesalcev ni nikdar imel tekmeca v svetovni zgodovini, je na vsak način morala vzeti na muho to francosko Indokino, ter je na tihem, kakor se navadno store zločini, soglasno in s sodelovanjem ameriškega bratranca pripravljala svoj napad. Sile trojnega pakta pa ne spijo, ampak delajo in bede. Delujejo temeljito in bede napeto. Plazečo kačo je treba nadzorovati v vseh njenih nerednih in čudnih pokretih. Na britansko kačo budno pazijo pametne Sile trojnega pakta. Japonska se v lastnem vplivnem območju, na lastnih prednostnih postojankah na Dalj-njem vzhodu ni mogla dati presenetiti od Britancev in Američanov. Čim je občutila grožnjo, ki je že bila na tem, da se pretvori v delo, je v polnem soglasju z vichyj-sko vlado prestregla britanski napad, ki se je že imel ustvariti. Kdo bi zato kritiziral Japonsko? Japonska je v polnem pravu, ko v skladu z neposredno prizadetimi izvrši vse mere, potrebne za zaščito svojih lastnih interesov in novega napredka, ki je prišel na svet med ljudmi in za ljudi. Toda g. Eden, tako močan v neokusnih ln nelogičnih predavanjih iz lepih časov Društva narodov, se zdaj producira v ognjevitih nastopih v rodbini, v poslanski zbornici, kjei kriči neprestano: napad, napad, pri čemer pozablja, da je vichyjska vlada docela soglasna z Japonsko o mirni in tihi zasedbi najvažnejših strateških oporišč s popolno gotovostjo spoštovanja francoske suverenosti in teritorialne celosti Indokine. Mednarodno pravo je v tem slučaju čisto jasno, to pa kar nič ne šteje za g. Edena, navajenega, da čvrsto veiuje v tako mednarodno pravo, ki povsem godi britanskim imperialističnim koristim. Medtem pa se že pojavljajo kot proti-japonska sredstva običajne sankcije žalostnega spomina. Zdaj gre za poskus gospodarskega obkoljevanja Japonske, ki neustrašeno in trdno nadaljuje svojo pot, brezbrižna za vik in trušč v britanskem parlamentu in več ali manj pridušeno vpitje, ki se čuje iz Washingtona. Nekoč je Duce rekel o italijanskem na. rodu: »Šli bomo naravnost«. Danes pa cela Evropa hodi naravnost, danes si Japonska prisvaja to geslo in hodi naravnost v svojem podvigu, ki ga je začela in ga bo dokončala za vzpostavitev novega reda. Naj le g. Eden vpije, naj tudi iz Wa-shingtona glasno govore; Sil trojnega pakta vedo za kaj se bore, se zavedajo svoje naloge na svetu, zaupajo v bodočnost in trdno pričakujejo zmagoslavje stvari, za katero se vojskujejo. Sonce, ki bo nekoč zasijalo nad Evropo, bo tudi končno grelo ves Vzhod. Tu sia Italija in Nemčija čvtsto zavezani z enotnim zaupanjem, z neomejeno gotovostjo in enotnim smotrom, tam pa Japonska, vezana z nami z neločljivimi sponami enake zvestobe in enake gotovosti. _C. NOGARI Nacionalizacija bank v Španiji Berlin, 28. julija, d. Kakor poročajo Iz Madrida, bo s posebnim zakonom uvedena prostovoljna nacionalizacija vseh tujih bank v Španiji. V Španiji je zdaj 11 tujih denarnih zavodov, med katerimi so dve nemški, dve francoski, tri angleške ter po ena kanadska, ameriška in italijanska. Nemško vojno poročilo Iz Hitlerjevega glavnega stana, 28. julija. našli tudi nekaj dokumentov, med njimi dnevno zapoved divizijskega poveljnika, kj priča o neredu, ki se od dne do dne vedno bolj polašča ruskih poveljništev. Dnevna zapoved je bila razširjena od odbora za obrambo države. V njem se priznava vnema, s katero se sovjetske čete bore, a navajajo se tudi primeri mnogih poveljnikov in vojakov, ki so čestokrat povzročili paniko in nerazpoloženje v vrstah vojske. Dnevna zapoved ostro nastopa zlasti proti onim elementom, ki prestopajo na sovražno stran, in napoveduje najstrožje ukrepe proti njim. Dnevna poved jim očita nečastno postopanje ter pravi, da so bili na predlog višjega poveljnika odbora za obrambo države Postavljeni pred vojno sodišče iz teh razlogov, pa tudi zaradi nesposobnosti v izvrševanju poveljniških poslov armijslci general Pavlov, bivši poveljnik zapadne armije, brigadni general Klimonski, bivSi načelnik štaba te armije, brigadni general Grigorijev, bivši poveljnik za zvezo na zapadni fronti, brigadni general Korofolov, bivši poveljnik 4. armije na zapadni fronti, brigadni general Kozovutski, bivši poveljnik 41. armijskega zbora na severno-zapadni fronti, brigadni general Sedikov, bivši poveljnik 60. divizije planinskih lovcev na južni fronti, polkovni komisar Ju-potkin, bivši podpoveljnik omenjene divizije, brigadni general Galatijonov, bivši poveljnik 30. pešadijske divizije na južni fronti, in komisar Jerisojov. bivši podpoveljnik omenjene divizije. Dnevna zapoved končno poziva k disciplini, ki je edino jamstvo za zmago. Podpisala sta jo predsednik odbora za državno obrambo Stalin in načelnik političnega oddelka 7. armije Vasilijev. Nemški tisk o položaju na vzhodni fronti Berlin, 28. julija. (DNB.) V svojem pregledu položaja na vzhodnem bojišču v petem tednu vojne piše nedeljski »Volkischer Beobachter«: Vzemimo ravnilo in potegnimo z njim zvezne črte od Kolna preko Kodanja na Poznanj, Rim in nazaj na Kodanj. Prostor v notranjosti teh črt ustreza v srednjo Evropo prenešeni površini ozemlja, ki so ga doslej nemške čete zasedle na vzhodu. Materialne uničevalne bitke, ki se na tem področju razvijajo, se lahko samo po njih poteku, po njihovi strateški vrednosti, ne pa po njihovi obsežnosti primerjajo z bitkami na zapadu. Na zapadu je bila fronta široka 40 km, danes pa je šestkrat tako velika. Celo njena ožja črta med Besarabijo in Finsko meri več kakor 1400 km, kar ustreza razdalji od Kodanja do Rima. V nasprotju z operacijami na zapadu, ko so po kapitulaciji belgijske vojske ter po begu Angležev iz Dunkerquea preostale le še sovražne čete z zmanjšanimi rezervnimi možnostmi, pa je lahko sovjetska vojska na vzhodu navzlic silnim izgubam zmerom še pritegnila v borbo nove čete. Dasi te čete niso več polnovredne, jih je vendar treba po vrsti v napornih krvavih borbah likvidirati. V nasprotju z »obrabljenimi bitkami« v svetovni vojni, ki slednjič niso prinesle nobene odločitve, pa so bili na vzhodu izsiljeni vsi pogoji za premikalno vojno. Borbe v petem tednu vojne na vzhodu so bile določene v prvi vrsti uničevanju sovjetske kopne vojske, da se s tem izloči tako njena ofenzivna kakor tudi defenzivna moč. ___ 28. JuL (Docaei) Po semkaj m dobri ljudje prinesli otroka, ki so ga smatrali že za izgubljenega. Kuga v Port Saldu Kakor poročajo iz Port Saida, so ugotovili v odnotnem pristanišču več primerov kuge. SI apprestano bombe - Priprava bomb Sebična koza Neki rejec koz v okolici Magdeburga je z začudenjem ugotavljal, da mu ena izmed koz ne daje več običajne dnevne količine mleka. Čeprav je bila videti žival popolnoma zdrava, ni dobival od nje nobenega mleka. Niti živinozdravnik, h kateremu se je obrnil za pomoč, mu ni mogel pojasniti tega čudnega pojava. Te dni pa je rejčev sin skrivnost dognal. Po naključju je namreč odkril v skritem kotu hleva kozo, ki je v sebe sključena z očitnim zadovoljstvom sesala samo sebe ... Pulcini al microfono Piščanci pred mikrofonom alla stazione Ostiense i ministri bulgari — na postaji Ostiense bolgarske ministre Med norci in geniji ni zveze Nemški učenjak prof. dr. Riidin zavrača znano teorijo, po kateri je med genialnostjo in norostjo mnogo skupnih točk. Cesare Lombroso je, kakor znano, trdil, da je med genialnostjo in norostjo mnogo sorodnosti in da so vsi genialni ljudje podvrženi bolj aH manj epilepsiji. Prof. Riidin je preiskal kakšnih 600 primerov duševno nad normalo razvitih oseb- nosti, pri čemer segajo nekateri primeri do sredine 17. stoletja, ta je ugotovil s popolno sigurnostjo, da o kakšni sorodnosti med genijem in blaznostjo ne more biti govora. Ugotovil ni v teh primerih niti enega primera epilepsije. Nekatere osebnosti so bile pač duševno bolne, toda to ja bila posledica infekcij in ni mogoče govo>-riti o dedni bolezni. Zapustil je So tisoč muh Zoološki muzej v Kodanju je nedavno podedoval po znanem entomologu danskega porekla Willu Lundbrecku zbirko 50.000 muh. Entomologija ali znanost o mrčesu je razmeroma mlada panoga vede. šele v zadnjih desetletjih se je tako izpopolnila, da je jela zavzemati posebno mesto v ži-valoslovju. Danes n. pr. vemo, da je mrčes starejši od človeka. Po najdbah v okame-ninah sodijo veščaki, da je mrčes živel že pred 10 milijoni let. Odtlej je minilo že nad 300 milijonov njegovih generacij. Lundbreck, Jd je zapustil dragoceno zbirko muzeju svojega rodnega mesta, ja bil entomolog posebno za arktični mrčes. Nekoč se je odpravil na Gronlandijo samo zaradi tega, da bi mogel loviti ondotne muhe. Odkril je mnogo vrst mrčesa, ki ga pred njim niso poznali. Samo o mrčesa na Danskem je učenjak napisal šest debe« lih strokovnih knjig. Lov na ribe z elektriko Neka ribarna v južni Nemčiji uporablja elektriko za lov na rečne ribe. Postopek ni popolnoma nov. Med samimi ribami so takšne, ki si lovijo žrtve med drugimi ribami z električnimi udarci. Indijanci in druga primitivna ljudstva, med njimi tudi cigani, uporabljajo posebne rastlinske strupe, ki jih nasujejo v vodo in ki ribe potem omamijo, tako da jih je mogoče z lahkoto loviti. Isto misel je sedaj na drug način uresničila nemška ri- barna. Preko elektrod spušča v vodne toke, kjer so posebno ozki, s posebnimi aparati točno odmerjene električne toke. Električni tok ribe za določen čas omami, da se ne morejo več samostojno gibati in tako jih je potem lahko loviti, čez nekaj časa se živali spet zavejo, ne da bi bile kaj trpele. Ta način lova pa je mogoč seveda samo v manjših vodnih tokih, v jezerih, širokih rekah, v morju pa se ne obnese. Padla je s kolesa in utonila v mlaki Kmet Romeo Morando, ki se je vozil na kolesu v Monselice, je v bližini tega mesta nenadno obstal, ko jje zagledal, da molijo iz majhne mlake ob ceste ženske noge. Ko je stopil bliže, je ugotovil, da je ženska ležala z glavo v vodi in je bila že di grosso calibro nei campi italiani di aviazione dell'Egeo — velikega kalibra na italijanskih letališčih ob Egejskem morju Zbudila se je ob mrtvi materi V zgodnjem jutru se je zbudila mala hčerkica neke Marije Panlgo iz Talamone pri Sondriu in se je zelo čudila, da se mati, s katero sta spali v isti postelji, ni zbudila na njene klice. Poklicala je svoje štiri brate in ker tudi ti niso mogli zbuditi matere, so otroci začeli glasno jokati in klicati na pomoč. Prihiteli so sosedje, ki so ugotovili, da je nesrečno ženo, ki ji je bil mož odšel na delo v Nemčijo, zadela srčna kap. mrtva, noge pa so ji bile zapletene v kolo na bregu. Karabinjerji, ki jih je Morando takoj poklical, so ugotovili, da gre za 36-letno Filomeno Quattrinovo, ženo nekega moža, ki sedi ta čas v Stortili v ječi zaradi tatvine. Quattrinova je med ljudstvom uživala slab glas zaradi slabega moralnega vedenja in zaradi pijančevanja. Prejšnji večler je bil na sejmu v Monselieeju in tam se je bila po vseh znakih sodeč na-pila, ko se je vračala v temni uri domov, pa je padla s kolesa v mlako. V svojem stanju si ni mogla pomagati in je žalostno utonila. Quattrinova je imela pet majhnih otrok, ki so jih začasno prevzeli dobri ljudje, dokler jih oblasti ne spravijo v kakšen zavod za zapuščene otroke. Obnovite naročnino! Pravilno kuhanje jajec Tudi kuhanje jajc je umetnost, ki se navadno vse premalo upošteva. Napačno je, položiti jajce v vrelo vodo. Pri tem namreč beljakovina prenaglo skrkne in postane trda, žilava ter manj redilna. V zmernejši temperaturi se protein le polagoma strdi, pa ostane zaradi tega rahel in lahko prebavljiv. Zaradi tega je treba jajce položiti v hladno vodo, če mogoče celo na cedilo, da se ne dotika vročega dr.a posode. ANEKDOTA Ko je madžarski pisatelj Mavrici j Jokal slavil 601etnico rojstva, mu je hišni gospodar naznanil, da zvišuje najemnino za stanovanje za 600 goldinarjev letno. Jokai se je zaradi tega naznanila najprej razhudil, nato pa se je tolažil: »Gotovo je hotel pokazati, da Jokala višje ceni kakor ostale najemnike!« VSAK DAN ENA »Vse lahko storiš kar hočeš, samo hlač si ne smeš popraviti!« J. Esteven 1 SKRIVNOSTNA KRČMA Vse slike so predstavljale slečene ženske, in to me je sililo, da sem venomer odvračala oči, razen kadar sem videla, da moška ne pazita name. Vrhu tega ženske niso bile lepotice, temveč vse brez izjeme grde in nekam lisaste. Očitno je bila to umetnost, prava sodobna umetnost, a kaj, ko nisem tako vzgojena, da bi znala čislati njene stvaritve. Gervaise nam je ponudil prigrizek in požirek za dober tek. Drugače nisem kadilka, ker mati ne že E in se ji ne maram zameriti, a to pot sem z Oliverjevima vendarle pokadila cigareto. Način, kako sem jo držala, in kašelj, ki me je napadal skoraj po vsakem dimu, sta dala Claveringu povod za nekaj pripomb, ki niso pričale o najboljšem okusa. Zato sem se jela še očitneje in pomembneje ogibati razgovora z njim. V delavnici je bilo nekaj krasnih brokatnih, atlasnih in žametnih blag. Gervaise me je silil, naj si ogrnem čudovit plašč iz zlate tkanine, o katerem je trdil, da ga je kupil v Italiji, ko je bil tam. Bil je bronastorumen kakor suho listje in se je nenavadno lepo ujemal z barvo mojih las, ki cika na medenino. Potem sem morala nagniti glavo, kakor mi je pokazal, in sesti tako, da sem bila v pravi svetlobi. Takoj sem začutila, da moram biti kar dobra na oko. Clavering me je požiral z očmi, in tudi Oliverjevi nista skrivali svojega navdušenja. To je pripravilo Claveringa v še bolj poudarjeno mrkobo in molčečnost. Nazadnje nam je Virginec obrnil hrbet, kakor da mu stvar preseda, ter jel ogledovati slike. Kar se mi je posebno vtisnilo v spomin, pa je bila vrsta karikatur, ki jih je Gervaise narisal vpričo nas. Postavil je stojalo, pritrdil nanj več dolgih listov papirja, vzel košček oglja in z nekaj črtami osmešil posebnosti naših obrazov zapored. Vendar je bil z menoj jako prizanesljiv, čeprav me je upodobil z nekam kmečkim obličjem, ki se ga nisem bila še nikoli zavedela, in prav tako milostno je opravil tudi z gospo Oliverjevo in Gracijo. Z Ragem Claveringom pa je bil neusmiljen. Kar osupilo me je, kaj je Gervaise videl v njem. Nikoli še nisem bila opazila pri zalem velikanu tega prekanjenega, surovega izraza, ki ga je Gervaise mojstrsko poudaril. Da, res je moral biti takšen! Clavering je opazil, da ga gledam, in zardel. »Hvala za vaše dobro mnenje o meni. Gervaise,« je dejal. »Tega vam ne bom pozabil.« Risar se je naklonil in odvrnil, oponašaje Vir-ginčev južni izgovor: »Za Boga, nikar se mi ne zahvaljujte. Ali vas je zdaj volja, da mi poveste sodbo o mojih stvareh, kakor ste obljubili?« »Seveda,« je ustrežljivo rekel Clavering. »Omejujete se na eno zvrst umetnosti. Evo vam moje sodbe. Ni kazno, da bi vas gnalo kdo ve kako daleč.« »Kaj hočete reči, prijatelj?« »Morda boste bolje razumeli, če nekoliko pomislite. Omejujete se na karikature.« Očitno ni Clavering nič bolj od mene občudoval nagih dam, ki so krasile stene delavnice, toda v glasu mu je zvenel še drug pomen, ki si ga nisem znala raztolmačiti. Gervaise je udaril v smeh. »Zakaj nam ne bi zdaj vi kaj naslikali?« je vprašal. »Ne zamerite bedarijam, ki sem jih vrgel na papir, in pokažite nam vendar že nekaj resnega.« »Oh da, prosimo!« se je oglasila Gracija. Clavering je zmajal z glavo. »Krajinar sem,« je rekel. »In zelo resno gledam na svoje delo. Takšnile majhni salonski črteži so podobni igračkam, ki si jih dela otrok iz papirja. Prepuščam jih Gervaisu.« »Imenitno,« se je nasmehnil Francoz. »Jutri pojdemo pod milo nebo, da vidimo, kako boste slikali lepi Delaware.« Uganila sem, da ni kaj si trdno prepričan o Cla-veringovih slikarskih zmožnostih. Ko smo poprosili Gervaisa, naj smemo občudovati še kakšno karikaturo, si je postavil stojalo tako, da nismo videli nanj, in delal dalj kakor prejšnjekrati. Ko je nazadnje končal, je vzdignil stojalo ter ga ponesel na okrog. »Evo vam!« je rekel. Mislila sem, da je hotel narisati karikaturo gospe Bodeyeve ali moje matere ali nemara svojo lastno. Zato sem bila tem bolj presenečena, ko sem zagledala podobo nekoga, ki ga nisem poznala. A takšen je bil samo prvi vtis: motilo me je to, da je bil Gervaise nekaj spremenil. Kakor pri fotografski ukani, ki jo občudujemo v kinu, kadar se en obraz prelije v drugega, sem se zdajci zavedela, da gledam sliko Jakoba Gilla. Blagi smehljaj, štrleči uhlji, šiljasti nos, vse mi je bilo na očeh; toda Gervaise je bil izpustil črne leče ter jih nadomestil z dvojico očes. Vsa sprememba je bila v tej nadomestitvi in v izrazu oči, ki jih je bil narisal. Kajti te oči so bile čudno nečloveške, skoraj bi rekla, volčje — in res sem mahoma spoznala, da so to Leiline oči. Učinek je bil nepričakovan, da, srtrašen. Začutila sem, da ne bom več smela pogledati Jakoba Gilla, n« da bi v duhu videla njegovo karikaturo. Oči niso bile v nasprotstvu z ostalimi značilnostmi obraza; narobe, še pojasnjevale so ga v nekem oziru. Tako je nastajalo obličje, mrzlo kakor sama smrt, okrutno in čuječno obličje, ki je, takisto kakor Kajnov obraz, izražalo samo nekaj: zločin. Oliverjevima se je iztrgal pridušen vzkrik. Celo Clavering ta hip ni ohranil svojega neomajnega ravnodušja, ampak je zažvižgal v osupli zavzetosti. »Kakšna sEka!« je vzkliknil. »Se spominjate, kaj sem vam rekel, gospodična Ana?« »Zdaj veste, kaj mislim o tem slepcu,« je rekel Gervaise in se naklonil. In preden sem utegnila speljati besedo na kaj drugega, je jel slikar govoriti o zgodbah, ki se širijo o gostilni, in o tem, kako čudno je, da je zaneslo človeka, kakršen je Gill, baš v »nesrečno krčmo«. To me je užalostilo, zakaj podoba je bilo, da gre stvar gospe Oliverjevi in njeni hčerki močno do živega; in tako sem porabila prvo priložnost ter segla našemu gostitelju v besedo, rekoč, da je ura večerje prišla in da bi se bili morali že posloviti. Toda zlo je bilo storjeno, kajti komaj smo se bili zahvalili Gervaisu in kresili proti domu, je jela gospa Oliverjeva znova govoriti o slepcu. Gervaisu, ki nas je spremljal, je dejala, da se soglaša z njim in se vprašuje, ali je pametno imeti v gostilni človeka, kakršen je Gill. Namignila je celo, da bi bilo prav, če bi se ga mogla mati obzirno iznebiti. Kakor je bilo že s služkinjami, sem tudi tu opazila, da ji ne manjka mnogo do preplaha, in slika prazne, zapuščene gostilne mi je s čedalje večjo verjetnostjo stopala pred oči. :sme, 28. m »a-m. Kronika • Ducejeva pozornost materi padlega vojaka. Dne 14. aprila je med vročimi boji na koti 133 na grški fronti padel junaSke smrti Dlno Villa 1z Peregalla pri Milanu, ki je služil kot prvi poveljnik čete pri Milici. Pred kratkim je mati padlega vojaka, ki je bil po smrti predlagan za podelitev srebrne spominske kolajne, prejela od Duceja veliko njegovo fotografijo z lastnoročnim posvetilom. • Novi grobovi. V cvetu mladosti svojih 28 let je umrla na Kodeljevem gdč. Julija Palma, po poklicu strojni inženjer, po rodu hčerka g. Ing. Melke. Mlada, visoko nadarjena gospa je podlegla po daljšem trpljenju. V nedeljo popoldne so jo na pokopališču v štepanji vasi položili k večnemu počitku. — Iz kapelice sv. Nikolaja na 2alah je včeraj popoldne ob 17. url poro-mala na svoji zadnji poti k Sv. Križu gospa Marija 2 i t k o. Zgledna mati je svojim trem hčerkam ln trem sinovom omogočila z vso požrtvovalnostjo najlepšo iz--obrazbo, zato pa je tudi bila deležna njihove iskrene hvaležnosti, še prav posebno v zadnjih letih svoje bolehnostl, ld jo je boguvdano prenašala in se v 71. letu starosti mirno preselila v večnost. — V Vodnikovi ulici 89 v šiški je umrl v 70. letu Franc R o j i n a , kolarskl mojster ln posestnik. Uglednega pokojnika so v nedeljo ob 18. pokopali na pokopališču v Dravljah. — V Ljubljani je umrl g. Ivan Petkov-š e k , uslužbenec tvrdke Mikuš. Na zadnji poti so ga spremili včeraj ob 16. z 2al k Sv. Križu. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožaije! • Močan potresni Sunek na Dolenjskem V noč od sobote na nedeljo je Novo mesto točno ob pol 4. uri zjutraj občutilo močan potresni sunek. Sunek je bil samo enkraten. Posebno v višjih nadstropjih so se zamajale slike na stenah. Ni pa bila nikjer povzročena niti najmanjša škoda. Ni še znano, ali so tudi drugod čutili sunek, je pa seveda zelo verjetno, da je zbudil tudi prebivalce v drugih dolenjskih krajih. Prosimo, da nas blagovolite iz posameznih krajev po vsakem potresnem sunku kratko obvestiti. • S komisarijata v Ribnici. Civilni komisar v Ribnici dr. Saracini sprejema stranke na občinskem uradu dnevno od 10. do 12. ure. Prošnje za podpore pri gradnji silosov naj vlože zanimancl do konca meseca na občini. Te dni je zapustil Ribnico vodja PNF g. Marcello Breschiari. V Ribnici in okolici se je seznanil s številnimi prebivalci in je odnesel prav lepe spomine. • Sanitetna avtokolona v Zužemberku- Poročajo nam: V petek 25. t m. je obiskala trg Žužemberk v nekaterih krajih Ljubljanske pokrajine že znana sanitetna avtokolona. Ureditev zdravstvenih naprav na dveh ogromnih in skrajno modemli avtobusih kakor tudi odlično poslovanje zdravniškega osebja sta nas povsem presenetili. Zanimanje za to ustanovo je bilo med prebivalstvom naravnost ogromno. Gg zdravniki so delali skoraj nepretrgano od zgodnjih dopoldanskih ur do poznega večera. Pregledanih je bilo v Žužemberku 1424 in v Smihelu 794 ljudi, skupno 2218 prebivalcev. Ostale so pa še cele vrste ljudi, ki niso prišle na vrsto. Zal da ni mogla ostati kolona zaradi določenega razporeda še nekaj dni pri nas. Za veliko delo. ki ga je izvršila pri nas potujoča zdravstvena kolona, smo dolžni hvaležnost in zahvalo predvsem predsedniku vlade g. Mussolinijn nadalje gen. ravnatelju narodnega zdravja Eksc. Pe-tragnaniju, Vis. komisarju Eksc. Grazio-liju kakor tudi ljubeznivemu g. ravnatelju Cav. dr. Duceju in vsemu zdravniškemu osebju, ki je ob vročini m naporu neumorno vršilo preglede in dobrohotno dajalo zdravniške nasvete. » Nova hrvatska poslaništva bodo urejena te dni na Slovaškem, v Rumuniji in na Bolgarskem. Poslanik v Bratislavi bo dr. Tot, v Bukarešti dr. Bulat, v Sofiji pa dr. 2idovič. Hrvatska vlada pa je tudi imenovala posebnega socialnega atašeja za Nemčijo. Novi socialni ataše pri hrvatskem poslaništvu v Berlinu je Jakob Bašič, ld je že odpotoval na svoje mesto. * Zagrebški sokolski stadion razdeljen med siromake. Pred nekaj dnevi je nastal v Zagrebu velik požar. Zažgan je bil veliki sokolski stadion v Maksimiru. Gasilci so brž prihiteli gasit, vendar je ogenj napravil za milijon dinarjev škode. Kolikor se posrečilo rešiti lesa, je bil včeraj po posebni oblastveni naredbi razdeljen med siromašno prebivalstvo za kurivo. * Revija starih noš t Benetkah. Mestna občina v Benetkah pripravlja za avgust in september posebno razstavo domačih tkanin in oblek v Justinjanski palači na Trgu sv. Marka. Razstavi bo pridružena tudi velikopotezo zamišljena revija starih italijanskih noš. « Maeedonska arhitektura v filmu. Na Nemškem so izdelali film »Usoda«, ki ima vsebino zajeto iz pokreta makedonstvuju- , ščih t dolini Strume ln to od leta £919. do i 1937. V filmu so izkoristili pokrajinske in i gradbene zanimivosti is Macedcdje. V glavnih vlogah nastopata Hednrich George in Gizela Uhlen. * Za strožjo kontrole cen. V Bologni se je vršil v soboto sestanek predstavnikov Stranke, ki ga je vodil Podtajnik Michele Pascoiato, prisotni pa so bili Zvezni tajniki iz vseh središč Gornje Italije ter zastopniki Ministrstva za poljedelstvo in sindikalnih organizacij. Podtajnik je poročal o raznih ukrepih, ki so bili izdani za strožjo kontrolo in proti porastu cen, na koncu pa so bili sprejeti nekateri ddepi glede na ureditev cen povrtnine. * Povratek delavcev iz Albanije. V soboto zjutraj je prispelo v Brindisi več tisoč delavcev, ki so bili zadnji čas zaposleni v Albaniji, zdaj pa se vračajo v domovina Stranka in prebivalstvo sta jim v Brindisiju priredila svečan sprejem. * Uvoz norveških rib. Prizadevanje, da Italija sklene z Norveško pogodbo o čim večjem uvozu norveških rib, so zadnje dni rodila že prve razveseljive uspehe. V Ber-genu je natovorjenih okrog 1000 ton rib, namenjenih v Italijo. Medtem ko se rešujejo zadnje formalnosti za prevoz,_ so v teku pogajanja za dobavo druge pošiljke, ki naj bi obsegala okrog 2000 ton. Zaključek se pričakuje že za prihodnje dni, tem prvim nabavam pa bodo v kratkih presledkih sledila nova naročila. Prav tako se tudi Nemčija pogaja na Norveškem za nabavo večje količine rib. * Več previdnosti z razstrelivom! V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 141et-nega posestnikovega sina Mirka Zakrajška z Blok. Nekje doma je našel zavrženo ročno granato pa mu je eksplodirala v roki in ga precej poškodovala. * Huda prometna nesreča v Mežiški dolini Na cesti med Prevaljem in Poljano je hotel neki vozač s svojim tovornim avtom na ovinku prehiteti drug tovorni avto. Ta pa se ni zadosti ognil zato je prehitevajoči tovorni avto zdrsnil ob novo nasuti rob ceste, treščil ob dva brzojavna droga, ju podrl in se nato prevrnil v tri metre globok jarek. Vozač in devet potnikov je večjidel hudo poškodovanih. Zdravijo se v bolnišnici v Slovenjem Gradcu. * Sedem otrok se je zastrupilo s črnimi jagodami. Družino delavca Valprede iz okolice Santa Tecla pri Genovi je zadela hudo nesreča. Vseh sedem njegovih otrok se je bilo odpravilo v gozd pa so naleteli na neko grmovje, obloženo z vabljivimi črnimi jagodami. Bili so prepričani, da imajo mu*ve pred sabo, pa =o jih začeli trgati, a ko so se jih nazobali, so preplašeni prioežali domov, zakaj v črevesju so se jim pojavile silne bolečine. Mati je otroke takoj dala prepeljati v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili nevaren primer zastrupitve. * Na razpravo je prišel in umrl. V Cremoni je sodišče zadnjič razpravljalo o zadevi nekega trgovca iz okolice, ki se je bil pregrešil z nedovoljeno prodajo živil. Na razpravo je prišel tudi obtožencev sorodnik, 51-letni kmečki posestnik Angelo Patrini, ki je bii PO kil >metrov do mesta prevozil s kolesom. Med razpravo Patrini ni kazal kakšnih znakov oslabelosti, a ko je sodnik začel citati sodbo, s katero je bil njegov sorodnik obsojen, je Patri-niju iznenada prišlo slabo. Iz sodne dvorane so ga prenesli v bližnjo kavarno, od tam pa so ga prepeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu nato umrl. Zadela ga je srčna kap. * Italijanski otroci na letovanju v Turčiji. Po prizadevanju italijanskega konzulata v Carigradu bodo otroci italijanskih staršev, ki bivajo v Turčiji, prebili počitnice na sloveči obali Sv, Štefana. * Smrtna žrtev dela. V pristanišču Vojvode d'Aosta v Trstu je v soboto med pretovarjanjem blaga zgrabil žerjav 58-letnega delavca Franca Franza. S prebito lobanjo so ponesrečenca prepeljali na kirurški oddelek bolnice Regina Elena, a je že nekaj ur po prevozu podlegel poškodbi. Iz Liiibllane u — Pridne deklice iz Vevč so v nedeljo uprizorile »Pepelko« in so pri tej priliki nabrale 201.60 L. Poslale so jih našemu uredništvu, da jih izročimo Rdečemu križu za pomoč bratom in sestram priseljencem. Pridnim deklicam je bil v vsakem pogledu zelo naklonjen g. komandant ka-, pitan Leone Castino. V imenu Rdečega i križa se toplo zahvaljujemo in priporočamo deklice iz Vevč v zgled in posnemanje. u— Modernizacija Zaloške ceste. Tudi Moste se naglo razvijajo. Glavna prometna žila, ki drži skozi to mestno četrt, je dolga Zaloška cesta, na kateri se je v zadnjem času znatno povečal vozovni promet. Posebno odkar je bila tramvajska proga speljana od železniškega prelaza skozi središče Most do cerkve Karmeličank, je ta pridobila na svojem _ bo, je mastna občina pred nedavnim temeljito uredila gornji dei Zaloftke oeste, od sfdodne bolnice do železniškega prelaza. Ob tej priliki je bila tudi položena trdna podlaga tramvajski progi ln to ls granitnih kock. CestlSče Je bilo primerno dvignjeno in vZbočeno za pravilen odtok vode ln tiar kovano z drobnim gruščem, da je zdaj gladko in ravno, da se more nemoteno in hitro razvijati vozovni promet. Prav tako so uredili oba hodnika za pešce na obeh straneh ceste. Levi pločnik je fia vsej dolžini asfaltiran, medtem ko je desni zaenkrat samo posut z drobnim gruščem, ker je cesta na tej strani de večji dei nezazidana in zaradi tega Se ni določena njena končna Širina. Zaloška cesta tostran železniške proge ima zdaj povsem novo Hce in napravi na vsakogar najboljši vtis. u— Popravilo tramvajske proge. Tyrše-va cesta je bila pred leti na odseku od Ajdovščine do železniškega prelaza tlakovana z granitnimi kockami. Vendar pa je tlakovanje cestišča, po katerem je speljana dvotirna tramvajska proga, znatno te-žavnejše kakor tam, kjer je ni. Neprijetnosti se pojavijo zaradi tega, ker mora biti cestišče primerno vzbočeno, da more voda odtekati v jarke ob hodnikih za pešce. Kjer je speljana dvotirna tramvajska proga, pa ni mogoče cestišča enakomerno vzbočiti; to se je še posebno videlo na omenjenem odseku Tyrševe ceste. Deževje, ki se v kratkih presledkih drži že mesece, pa je povzročilo, da se je srednji del cestišča, na dolžini od Tavčarjeve do Pražakove ulice udri, tako da je bil že niže ko stranska robova. Razumljivo, da voda nI mogla več pravilno odtekati v jarke. Poleg tega je trpel tudi tramvajski promet. Zaradi tega so začeli udrto cestišče pred nekaj dnevi i popravljati. Dela hitro napredujejo in sicer tako, da nI oviran živahni tramvajski promet na tej progi. Delavci morajo najprej udrte granitne kocke odkopati, nato dvigniti podlogo in z njo obenem tudi tramvajsko progo, nakar cestišče ponovno tlakujejo. Večji del cestišča je že popravljen, ostali odsek pa bo gotov prihodnje dni. TzSel »e noW fepni Italijansko-slovenski slovar Sestavil dr. Janko Tavzes. Obsega 250 strani, 15.000 besed. Cena Lir 16.—. KNJIGARNA ANT. TURK NASL., Ljubljana, Praža-kova ulica 12. u_ Nove stanovanjske hiše. Marmonto- va ulica na Mirju je vsak dan daljša. Zgornij in srednji del te prometne žile, ki je zdaj še edina vzporednica Tržaške ceste, je skoraj povsem zazidan. Na skrajnem koncu, ki sega že do Gline in ki ga pri nadaljnjem razvoju ovirajo stoletna drevesa, so v novejšem času zrasle moderne hiše. Najnovejši del Marmontove ulice sega od nedavno speljane Jadranske ceste do omenjenih dreves, na Glincah. Na tem odseku je bilo v kratkem času zgrajenih skupaj deset hiš na obeh straneh ceste, štiri stavbe so precej velike in imajo zelo udobna stanovanja; nadaljnje štiri hiše so manjše; vsej okolici v okras sta dve vili posebnih oblik. Nove hiše imajo mnogo sonca in zraka ter so razmeroma blizu tramvajske proge. Dočim je Marmontova cesta na vsej dolžini od Mirja do Jadranske ceste primerno tlakovana in ima skoraj v celoti urejene hodnike za pešce, je novi odsek še neurejen; cestišče je še neugla-jeno, hodniki šeq niso niti dobro naznačeni. A tudi ta dela bodo kmalu opravljena. u_ Nova hiša v SiškL V Tržni ulici v šiški, ki veže Celovško cesto z Vodnikovo, zida stavbna tvrdka Battelino novo hišo. Stavba bo imela tri nadstropja in več udobnih, sodobno urejenih stanovanj. Kakor vidimo, se razvija šiška tudi na levi, stari strani Celovške ceste in ne samo na desni, kjer je v teku let zrasel velik, skoraj popolnoma nov mestni okraj. u— V Gruberjev prekop je padeL Oni dan se je pripetila nezgoda, ki je domala zahtevala človeško žrtev. Ko je že legel na mesto mrak, si ie hotel star prosjak umiti noge v Gruberjevem prekopu v bližini špi-ce. Staremu možaku pa je na strmem bregu spodrsnilo in je padel v razmeroma globoke valove prekopa. Revež bi bil brez dvoma utonil, ker od strahu ni mogel klicati na pomoč, nesrečneža pa ni nihče opazil, razen slučajno se v bližini mudečega italijanskega vojaka. Slednji je brez pomisleka priskočil potapljajočemu se na pomoč in ga srečno rešil iz vode. Pogumni reševalec zasluži vse priznanje. u— Nezgoda Janeza Sedeja. V pone-deljski izdaji smo poročali o razburljivi nesreči, ki se je v soboto malo pred 11. ponoči pripetila na Celovški cesti. Proti domu se je na kolesu peljal 491etni brezposelni rudar Janez Sedej iz Št. Vida pa je na nepojasnjen način tako neprevidno vozil, da je trčil ob tramvaj in je dobil zelo hude poškodbe. Mestni reševalci so ga pobrali nezavestnega in hudo razmesarjenega in ga prepeljali na kirurški oddelek. Njegove poškodbe so precej resne, vendar je upanje, da bo okreval. % gradnjo novih veteeeijmsklh paviljonov* ki so pomaknjeni znatno stran od ceste, Jb precej pridobil na ®rinl hodnik aa pešce na levi strani Celovške ceste. Razširjeni pločnik Se utrjuje parni valjar. u— Italijanski tečaji se vrše nepreklicno dalje. Vstop Se mogoč. Trgovsko nčlll-fiče Robida, Trnovska ulica 15. (—) n— Popravni Izpiti! V učni tečaj, ld se prične L avgustva za zamudnike, vpisuje g. Bombaž na poljanski gimnaziji. Iz Novega mesta n— Novomeška nedelja. Tudi preteklo nedeljo je bilo vse dopoldne nebo prevlečeno s težkimi sivimi oblaki in le zdaj pa zdaj so skromni žarki dajali upanje, da se bo vreme v teku dopoldneva poboljšalo. Zaradi nestalnega vremena se večina meščanov ni upala odločiti za nameravane celodnevne izlete in vse dopoldne je minilo v ugibanju, kako bo popoldne. Proti poldnevu pa se je nebo iznenada zjasnilo in nastalo je prav lepo, solnčno popoldne To nedeljo smo zlasti pogrešali primerno javno kopališče. Vse je hotelo izkoristiti lepo vreme za osvežujočo kopel v že prav topli in prijetni Krki in vsa količkaj prikladna mesta za kopanje so bila prenapolnjena. Največ kopalcev se je zbralo na stari Seidlovi žagi. Tudi na znanih plitvinah pod železniško postajo se je nabralo mnogo kopalcev, ki so si tam celo uredili primerno skakalnco. Števiini čolni so bili zasedeni in posebno ob železniškem mostu je bil kar imeniten pogled na tolikšno »mornarico«. Starejši meščani in posebno lastniki vinogradov so se podali v velikem številu na Trško goro in v Grčevje, mnogo izletnikov pa so tudi to nedeljo privabile Dolenjske in Šmarješke Toplice, ki postajajo od nedelje do nedelje vedno bolj priljubljeno izletišče Novomeščanov in drugih. Znatno število vnetih pristašev nogometnega športa je spremljalo novomeško enajstorico v Kočevje, da jih vzpodbuja in z navijanjem podpre v povratni prijateljski tekmi s kočevskimi nogometaši. Na Štadionu v Kandiji pa se je v večernih urah zbrala večtisočglava množica domačega prebivalstva in vojaštva tar prisostvovala zanimivi in razburljivi tekmi vojaških moštev za soški pokal. Tuli večerni promenadni koncert vojaške godbe je bil dobro obiskan. n — ustanovitev podružnice »Borze dela«. Že dolga leta se je dolenjsko prebivalstvo borilo za svojo podružnico Borze dela, katere sedež naj bi bil v Novem mestu z delokrogom za vso Dolenjsko. Vendar se je ustanovitev tako potrebne podružnice vedno odlašala na škodo prebivalstva. Te dni pa je mestna občina prejela nalog, da preskrbi primerne prostore za pisarno podružnice Borze dela. katera bo ustanovljena v začetku prihodnjega meseca v Novem mestu z obširnim delokrogom. Mestna občina je preskrbela prostore v bivšem lokalu trgovine Picek v Prosvetnem domu ter se tako pričakuje že ta teden prihod uradništva iz Ljubljane, ki bo takoj pričelo urejati poslovanje. Z ustanovitvijo podružnice Borze dela bo Novo mesto pridobilo zelo važno socialno ustanovo, koristno vsem Dolenjcem. Z Gorenjskega Mesto Kranj je dobilo te dni nemška ulična imena, ki jih je šef civilne uprave že odobril. V Kranju imajo zdaj med drugim naslednje ulice in trge: Schiller-strasse, Goetheplatz, Adolf Hitler Platz, Horst Wessel Platz, Frobelgasse. Jahn-gasse in Veldeser StraCe. Novo poslopje podeželskega ®veta. Ker niso prostori prejšnjega okrajnega načei-stva ustrezali sedanjim potrebam, je politični komisar v Kranju dr. Gustav Skai-ka stavil šefu civilne uprave predlog za gradnjo novega uradnega poslopja za podeželski svet. Šef civilne uprave je na to pristal in dobi 9edaj Kranj v mestnem središču novo stavbo. Nanovo urejeni prometni urad državne železnice v Beljaku je te dni pričel poslovati v polnem obsegu. Med drugim ima navedeni urad nadzorstvo tudi nad železniškimi progami po nemških četan zasedenega dela Kranjske. Ribogojstveni ustanovi v Bohinjski Bistrici in Dragomenu se bosta letos, kakor se čuje, izgradili ter izpopolnili Iz Spodnje štajerske Da se prebivalcem Spodnje štajerske in priključenim delom Kranjske ter Koroške omogoči, da čim prej lahko razpolagajo s svojimi poštno čekovnimi in poštno hranilničnimi dobroimetji pri prejšnji jugoslov. poštni hranilnici v Beogradu ter njenih podružnicah v Ljubljani, Zagrebu. Sarajevu in Splitu, bodo s 15. avgustom t. L prenesena navedena dobroimetja na rajhovske poštno čekovne in poštno hranilnične račune po tečaju 1 dinar — 5 Rpf. Ljenko Igorov: Cigan Miloše Ej. ta čika Miloše, cigan-goslač; posrečen je. V star frak je oblečen, in kadar stopi, se mu pokažejo izpod mahajočih škricev raztrgane hlače. Tudi čevlji niso nič boljši. Raztrgano srajco, kakor bi visele same krpe na prsih, ima speto pod vratom z zaponko. Glavo ima pokrito s kačketo, kakršne morejo ponekod nosiM dijaki, da jih predpostavljeni vidijo že od daleč. Od črne, ciganske polti se odražajo beli mroževski brki. — Proti večeru od drsa čika Miloše v varoš za zaslužkom. Z desno roko se opira na palico, pod levo pazduho pa tišči gosli le s tremi strunami, in lok. Ce sem bil na dvorišču ali zraven na lesnem trgu med skladovnicami lesa in sem ga zagledal, mi je dal gosli, da sem zaigral, nato je zaigral še sam. Prsti so mu padali točno in tudi z lokom je bil uren, ampak vsak je takoj spoznal, da je čika Miloše starec. Zamišljam si ga: mladega, temnopoltega, lepega, postavnega cigana, kako mu je kipelo iz duše in izpod prstov, kako se je pozibaval, ko je igral kolo ali čardaš ali sevdalinko. In kako je ženske vnem al s črnimi očmi! »Ej sinko moj. bili so to časi!« je vzkliknil, ko sem ga vprašal po preteklosti. >Stotake so nam nabadali na loke. Spominjam se, ko sem nekomu zaigral ,Tužna je nedelja'. Dal mi je stotak. potem se je ustrelil. — In svatbe, kakšne so bile! Da, da, vsega je bilo. Eh, danes sem le čika Miloše.« In kar mimogrede me je zaprosil za kakšen dinar, da si bo kupil struno. Dal sem mu dva dinarja in oddrsal je v mesto Naslednji dan je prišel spet mimo. toda na goslih je še vedno manjkala četrta. Ko sem ga vprašal, zakaj si ni kupil strune, se ie izgvarjal. da so bile traovine že zaprte, prav za prav pa ni vedel pravega izgovora. Pa zakaj, ko pa je boljša slivovka in končno — on prav nič ne pogreša četrte, naj debelejše strune. — Potem pa me je vprašal, ne da bi bil izpremenU glas, ko da ne gre za nič važnega, ali bi mu podaril kakšno samoveznico. Na žalost je nimam, sem mu odvrnil, in oddrsal je ravnotako, kakor je bil prišel. Ko sem povedal skladiščnemu mojstru Francu, kaj je hotel stari, se je ta nasmehni1, čeprav je hotel biti strog: »Hudič ciganski, kakšen žicar ti je. Na daj mu to poleno, naj si ga obesi za vrat, kaj mu bo samoveznica!« Zadnii večer ko sem šel v mesto, sem videl čiko Miloša, ko je igral v krčmi, v umazani krčmi; prav za prav zadostuje samo ,v krčmi', saj se itak ve. da so tukaj vse krčme umazane. — Igral je. toda nit? pijani niti trezni ga niso poslušali. Človeku je nerodno, če vidi nekoga, ki govori, poje, igra ali dela že karkoli, kar je namenjeno ljudem, pa ga nihče ne poslu- ša. pa čeprav je to sam stari cigan Miloše. Res je, da je čika Miloše zelo brezbrižen, saj še vseh strun nima napetih na svojih goslih; pa četudi bi vse strune imel na še tako dobrih goslih — ljudje niso skromni in ne bi ga poslušali, zakaj daleč so že tisti časi. kar je čiki Milošu kipelo iz duše in izpod prstov. Daleč .ie že tega. kar se je pozibaval ob igranju čardaša. kola ali sevdalinke in je ženske vnemal s črnimi očmi. — Konec. — Cika Miloše je starec. Simona. Hazard . Igrala sem. Drzno in nepremišljeno, igrala sem — va banque. In zgubila. Koliko časa sem igrala, ne vem. Menda cclo večnost. Toda zgubila sem v momentu. Do zadnjega se mi je smejala sreča vabljivo in obetajoče, zato sem igrala še bolj drzno. Sedaj premišljujem zakaj, kdaj in kako. In prepozno je. Nihče ne ve, da sem zgubila. Niti ne sluti. Smejem se, bolj prešerno kot kdaj koli — in v mojem smehu je laž. Ko se umaknejo sence dneva in sem sama, premišljujem. Sredi mračnih misli se vprašujem: da zaigram še enkrat? Ha, nekje je življenje, nekje so skriti srečni trenutki, pa ne zame. Ni dobro obupati. Predno utonem vsak večer v pozabo, srečam nekaj lepih slik iz preteklosti. Zaradi njih je bilo vredno živeti. In tudi samo zaradi spomina nanje bi bilo vredno živeti, vendar živimo za prihodnost, od katere terjamo včasih preveč. Enkrat bi hotela še dobiti igro. Pa ne zaradi zmage. Zato, da bi bila za kratek čas druga, ne to, kar sem danes. 2elela bi, četudi samo za nekaj trenutkov, zopet doumeti, da je razkošje, če lahko rečeš, da si res srečen. Premišljujem, koliko drobnih, nežnih stvari ti lahko pokloni sreča. Sprehajaš se sredi travnikov in ko te pozdravi citronček, ko se nagne drobna cvetka proti tebi, da jo utrgaš in se igra nežen vetrič s tvojimi lasmi — takrat se ti vse to razodene v novi luči, ker je ustvarjeno zate. Vendar ni vse v citrončku, pa tudi ne v cvetju, niti v tihem žuborenju potočka; spominjam se točno, da je bilo nekoč v meni nekaj lepega, svetlega, oživljajočega. Danes tega ni več in zato so moje misli eneko otožne, ko se pogovarjam — kot nekdaj — s pisanim cvetjem, vprašujem metuljčke odkod prihajajo in pripovedujem baržunastim sencam v gozdu, da sem zašla Nisem se še odločila, čakam, dasi ne vem zakaj. 2ivljenje gre svojo pot in terja od vsakogar odločitve. Mislim, da bom igrala. Zgubila bom merda zopet, toda upanje imam. In nemara vendar zmagam! Ne kaže živeti brez upanja. Otopela bom sicer, zato hočem poskusiti še enkrat. In če dobim .., T gtovm/fcj Bistrici je spet več konj, k»- terih lastniki se iščejo. Konji imajo vžga-na sledeča števila: 2. 12, 16, 20, 23, 36, 39 114. 148, 168, 205, 212. 220, 227, 223. 231. 239, 281, 431. 470. 590, 751, 791, U29, 1244, 1815, 2012, 2254, 2286, 2978, 2997, 3235, 3236. 3253. 3293. 3297, 4265 in 4522-V primeru, ako se lastniki konj ne bi zglasili, bodo konji izposojeni kmetom. Smrtna kosa. V mariborski okrožni bolnišnici je preminila 691etna zasebnica Apoloni j a Drozgova; na Teznem pri Mariboru je umrl v častitljivi starosti 82 let upokojeni jetniški paznik Fric Pečovnik. V Celju je bilo te dni delovno zborovanje županov celjskega podeželskega okrožja pod predsedstvom političnega komisarja A. Dorfmeistra, ki je poročal o gospodarskem in političnem položaju v navedenem okrožju Kakor na nedavnem sličnem zborovanju v Mariboru, tako je bilo tudi v Celju govora o aktualnih upravnih in prehranjevalnih vprašanjih. Spominska plošča pesniku Otokarju Kernstocku je bila prenovljena na njegovi rojstni hiši v Mariboru na Stolnem trgu 13, kjer ima svoje prostore Verze-lova gostilna. Mesto uslužbensbega davka, ki je bil ukinjen, je bila na spodnještajerskem področju uvedena rajhovska mezdna davščina. ki ima ugodnosti predvsem za one delodajalce, ki so družinski očetje. Trgovina z vinom. Vino se sme po posebni odredbi pooblaščenca za prehrano in poljedelstvo A. Hainza kupovati pri proizvajalcu ali trgocu le v primeru. 6« ima kupec poseben nakupni list za vino. ki se izstavlja pri prehranjevalnih uradih v Mariboru, Celju, Ptuju, Brežicah in pri poslovalnici v Ljutomeru. Nakupni listi, se morajo po izvršenem nakupu predložiti pooblaščencu za prehrano in poljedelstvo pri šefu spodnještajerske civilne uprave. 60 tečajev za pouk nemščine je bilo organiziranih na področju Velikega Maribora; po obratih so bili posebni tečaji za delavstvo. V okoliških občinah je bilo organiziranih 34 tečajev. Za poljedelske pridelke in živila so določene na Spodnjem Štajerskem naslednje maksimalne cene za 100 kg: pšenica 25.40 RM, v veletrgovini 25.90; rž 20.70, v veletrgovini 21.20; ječmen za krmo 12.40, v veletrgovini 12.70, v trgovini na drobno 13.7; oves za krmo 18. v veletrgovini 18.30. v trgovini na drobno 19.30; koruza 11.40." v veletrgovini 11.70, v trgovini na drobno 12.70; ajda 17, v veletrgovini 17.30. Te cene so določene s posebno odredbo o določitvi cen na Spodnjem Štajerskem. Odpust vojnih ujetnikov nemške narodnosti s spodnj ešta j erskega področja se bo v smislu razglasa gauleiterja dr. Uiber-reitherja pospešil. To velja tudi za ostale vojne ujetnike, ki se priznavajo k svoii nemški domovini. Družinski člani vojnih ujetnikov so prijavili pristojnim županom ime in priimek ter druge podatke pred vpoklicem in trenutno bivališče vojnega ujetnika. Novi župan v Trbovljah se Imenuje dr. Sepp Moder. Dosedanji župan mgr. Frane Peharc je bil imenovan za častnega župana. Tatvine na Mariborskem otoku so bBe zadnje čase vedno pogostejše, kakor povzemamo iz nemških listov. Tatovi so odpirali kabine in kradli obleko, še prav posebno pa denarnice ln ure. Nekemu stražniku se je posrečilo izslediti mlade tatiče, pri katerih so našli precej plena. Štrafk na Kitajskem Šfrajki niso dovoljeni. Niti na Kitajskem. Vsekakor pa je treba vedeti, da so Kitajci pri vsej svoji uslužnosti, ponižnosti in skromnosti sila domiselni, kadar se postavijo za svoje pravice. V Šanghaju so se začeti puntati šoferji avtomobilov in avtobusov. Lastniki niso hoteli pristati na povišanje prejemkov. In kaj so storili kitajski Šoferji? Na določeni dan so sicer dalje obratovali, toda od nobenega potnika niso hoteli sprejeti niti ficka voznine. To je bil halo in smeh in naval na vozila. Vse je odobravalo nastop šoferjev. Še isti večer so lastniki vozil — v »iz-ogib« prehude škode — podpisali novo pogodbo. TEŽKO JE ODGOVORITI — Teta, Dragec hoče, da grem z nJim v nedetjo na izlet. Kaj misliš, ali bo greh, če poj dem? — Kako pa naj jaz to vem, dekle?. MED PRIJATELJICAMI — Ali bi ti mogla ljubiti Človeka, ki bi te goljufat? — Ne, pač pa bi mogla goljufati človeka, ki me ljubi PRI ZDRAVNIKU — Zelo malokrvni ste, mamica, zato vam bom predpisal uživanje železa. — Za pet ran božjih, gospod doktor, saj nimam zob. Še kruh težko grizem, kako pa naj železo spravim vase. V OPERI Na trgu se srečata gospa Peterštljčkova in gospa Korenčkova. Takole se pogovorita: — V soboto večer sem bila v operi. — In kaj ste zanimivega videli in slišali? — O, slišala, slišala... Da bodo Sli IJ-kovčevi v konkurz, Hrastarjeva dva pa se mislita ločiti. POBOTALA SE JE Srečata se dve prijateljici in prva reče drugi: — Jaz sem pa mislila, da si z Ančko sprta. — Sem bita, toda včeraj sem se z njo sprijaznila, da bi izvedela, kaj je Minka o meni govorila. PESNIKOV ODGOVOR Angleški pesnik Tam Moor je bil povaib-Ijen na obed, kjer so ga vsi slavili. Samo neki zavistnik ga je porogljivo vprašal: — Ali ni bil vaš oče drogist? — Je bil, odvrne pesnik. — Čudno, da tudi vas ni dal za drogi-sta. — To m nič čudnega, vaš oče je bil vsekakor dobro vzgojen človek? — Kaj bi ne bil? — Vidite, kako nekateri ljudje ne stopajo po stopinjah svojih očetov. Italijanski tečaj TJtXIH, 37. lekcija. Lezione trentasettčsima. Le trasi piu usate fra avventori e venditori. 3. Varticolo non piace ai compratore. A. Questa camicia non mi piace, ne avete forse della stessa qualita, ma d'un altro colore? V. Si, signore, ne abbiamo gesto, ki je že v naprej hvale vredna. Nekaj dobička bodo poklonili Rdečemu križu, ki to v današnjih dneh najbolj potrebuje, nekaj bodo dobili brezposelni igralci. Z ostankom pa si bodo akterji te tekme deloma namaza i zrahljane ude. Zdaj smo zvfedeli tudi. kdo bo na obeh straneh pravzaprav igral. Pri Iliriji trenirajo tile: Malič, Verovšek. Berglez. vulgo Bulj ali Oči. Unterreiter. Varšek, Koš.*- Biigiin Daberietov Varne, Žitnik, Sancfi Lah. Ice, Hovar ki Oman. Ce bo uspelo, bosta prišla iz Zagreba še Belak ki Košakov Nace. Tem debeluharjem bodo postavifl Pri-morjaši nasproti tele nekdanje »firme«, ki danes, če jih pogledate, po obilnosti precej prekašajo gornje: Starec, Jančigaj, HassL Svetic ali če ga kdo bolje pozna pod imenom Sablja, Pišek I, Slamič, ki bo ot-časi kmalu širši kot daljši Zemljak, So-čan, Uršič. Erman, Jež, Slapar in Jug. Ta imena menda nikomur niso neznana. Tudi o drugih garniturah, ki bosta nastopili v predtekmi bomo kaj povedali. Vi dragi in preljubi kibici pa se tudi pripravite, da bo tekma res kakor neKoč med Ilirijo in Primorjem. Samo nekaj na dan tekme pustite doma: malice in dežnike. da ne bo prehudo, če ste še zmerom tako bojeviti kakor nekdaj, saj jih je vendarle škoda v današnji draginji Pa brez zamere! * Vsi igralci obeh garnitur Ilirije In Primorja naj se v sredo 30. t. m. ob 21. zanesljivo udeleže sestanka v salonu restavracije pri »Šestici« Važno! + PROPAGANDNI TABLE-TENIS TURNIR SK KOROTANA Dne 26. in 27. t m. se je vršil v prostorih SK Korotana table-teniški turnir z udeležbo vseh najboljših igralcev Ljubljanske province. Igralo se je v vseh disciplinah. Med moštvi, ki jih je bilo 7, je zmagalo moštvo Hermesa (Marinko-Boga-taj) z zmago nad Mladiko (Belak — Strojnik R) 3 :2. V disciplini senijorjev je zmagal tudi to pot stari lev Marinko (Hermes. 2. 3., in 4. mesto pa si delijo z istim številom točk Bogataj (Herm.), Strojnik R Mlad.) in Strojnik A. (Korotan). Pri dvojicah je zmagala dvojica Marinko -Bogataj nad dvojico Medved - Merala 2:1 in v finalu nad dvojico Lackner - Strojnik A. 2:0. Pri neverificiranih igralcih pa je zmagal Maje nad dobrim Kamenškom 2:1. Tudi ta turnir je pokazal, da je Hermes najboljši klub Ljubljanske province, saj je odnesel vse zmage. SBBBBSBBBHEBEinSf Legenda Dospela je v nebesa vest, da bodo v ruski vasi posvečali cerkev. In Gospod je poslal svetega Nikolaja in Kasijana na posvečenje. In šla sta oba svetnika po cesti proti vasi, ko hipoma začujeta veliko jadiko-vanje. MužEk je zapeljal z vozom v blato in mršavi konj ni mogel z mesta. Zaman mu je pomagal mužik in kričal, zaman je konj napenjal svoje sile, voz se je l»lj in bolj pogrezal v blato. Plemeniti Nikolaj se ustavi, pogleda svojega tovariša in pravi: »Kaj misliš, Kasijan, ah naj pomagava?« »Ni mogoče,« reče Kasijan, »Gospod je naju poslal na posvečenje, ki se bo vsak čas začelo, in do vasi je še daleč. — In če se umažeš, kako pojdeš na posvečenje?« Rekel pa je to samo zato, ker je po posvečen ju gostija in moreš piti vodke, kolikor hočeš. Nikolaj se je uprl v voz, Kasijan pa je korakal proti vasi Mužik gleda in se čudi, kako močan je starec. Uprl se je v voz in kolesa so se zavrtela. Konj je začutil pomoč in je napel moči; priskočil je še mužik in glej: voz je bil izven blata. Mužik se je zahvaljeval s kučmo v roki, kajti spoznal je po veliki moči in po krasni beli dolgi obleki, kdo mu je v stiski pomagal. Toda Nikolaj stoji in gleda. Njegova, krasna bela srajca je vsa umazana od blata. Takle ne more na posvečenje. Toda ni mu bilo toliko žal za jed in pijačo, kakor zaradi tega, ker ne more izpolniti Gospodove zapovedi Pri tem pa je bil vendar vesel, da je pomogel mužiku. Hodil je za vasjo ter se skrival za hišami, da bi ga nihče ne videl. Cul je vzradoščene pozdrave, slednjič tudi že zelo vesele glasove, med njimi Ka-sijanovega. čakal je dolgo; bil je že skoraj večer, ko se je vračal Kasijan s posvečenja. Prepeval je in često mu je stopila desna noga tja, kjer bi morala biti leva ali narobe. Prijel je Nikolaja pod pazduho in pripovedoval, kako je bilo veselo na posve-čenju. In počasi sta šla spet proti nebu. šla sta počasi, ker se je Nikolaj bal stopiti pred Gospoda v blatnem oblačilu, Kasijan pa se je vendarle zavedal, da bi ga mogla njegova veselost izdati, da je mnogo pil. Do nebes je pot dolga: preden prideta tja, se bo že iztreznil in tudi duh po vodki bo že izhlapel. Sicer pa je bil Kasijan zadovoljen, izpolnil je Gospodovo zapoved in Gospod gotovo ni hotel nič drugega, sicer bi bil jima naročil: Ruske ceste — slabe ceste; če le malo dežuje, je pot po njih dolga. Toda čemu hiteti, smrt ti itak ne uide! Vsako lužo sta obšla v velikem krogu in Nikolaj je varoval Kasijana, da ne bi padel v lužo in da ne bi si tudi on zamazal bele srajce. Kasijan je dobro dvigal noge, toda bogve, vsakokrat so stopile drugam, ;ikor jih je bil nameril. V tem pa se pojavi pred njima Gospod in vpraša s strogim glasom: »Ali sta bila na posvečenju?« »Bil sem,« je odgovoril Kasijan z veselim, a negotovim glasom. »In ti, Nikolaj, zakaj molčiš? Kje si si umazal srajco?« »Padel sem v blato, Gospod, pa nisem mogel na posvečenje.« »Ni prav, da varaš, prav pa je, da si pomogel ubogemu človeku. Zato bo obhajal tvoj god dvakrat na leto in tvoje ime bo klical ob začetku in koncu vsakega dela... Tebe pa, Kasijan, ker si se nedostojno vedel in se opijanil, se ne bo spominjal niti dvakrat, niti enkrat v letu, ampak samo vsako četrto leto enkrat.« In res, odsihdob so začeli Rusi obhajati praznik svetega Miklavža dvakrat na leto: devetega maja in šestega decembra. Pred vsakim delom mu darujejo in ga prosijo za pomoč in priprošnjo. Kasijana pa slavijo 29. februarja, torej samo v prestopnem letu. če se na ta dan kaj pripeti, se spominjajo na to z besedami: To se je zgodilo, »na piannava Ka-siana« (na dan pijanega Kasijana). Petdeseti in drugi rojstni dnevi »Frankfurter Zeitung« piše: Praznike je treba praznovati tako, kakor kanejo. To je moder izrek, nai si zveni še tako banalno. Človek si ne more sam delati praznikov, temveč jih mora sprejemati, kakor mu jih prinaša usoda. Usoda prinaša rojstne dneve, kaiti nihče si jih ni ustvaril sam Rojstni dan nas opozarja, da smo tu — in to opozorilo je zelo važno. Ne govorimo o tistih, ki svoje rojstne dneve prikrivajo, češ da ni tako važno, da so se baš oni rodili in da vsekako to ne zasluži proslave. V resnici je prevažno za vsakogar, da se je rodil. In za vsakogar, ki ljubi življenje, je torej tudi dovolj povoda za proslavljanje. Sicer oa praznujejo tudi tisti skromni ljudje svoje rojstne dneve. to delajo pač na svoi način, s tem, da ljudi, ki prihajajo voščit, zavračajo. Rojstne dneve je treba slaviti tedaj tako, kakor kanejo. Katere rojstne dneve pa naj slavimo? Vsaka proslava je družabna prireditev, pa čeprav gre samo za »najožji družinski krog«. Od družabnosti do javnosti sicer ni samo majhen korak, toda v našem vprašanju gre samo za razliko v stopnji. Od čina. zaslug in delovanja je odvisno, da-li se nai kakšen rojstni dan proslavi javno ali ne. Rojstni dan državnega poglavarja proslavljamo vsako leto. Tudi drugače bodo kakšne izjeme, a v | splošnem se čin. zasluge in delovanje v skupnosti pokažejo šele v določeni starosti ali pa jih je mogoče tedai vsaj pregledati in, če je dovoljen ta izraz, proslavljati, A v katerem letu se vse pokaže, kdaj lahko človeka presodimo, kdaj lahko zberemo njegove zasluge in iih morda tudi lahko počastimo? V petdesetem, šestdesetem. sedemdesetem ali katerem letu sploh? Petdeset let je sicer pol stoletja, a to še ni pravo človeško, temveč bolj zgo-dovinsko-kronološko merilo. »Človeško življenje traja sedemdeset let,« pravijo in v tem letu bo tedaj, če pomislimo n pr. na učenjake, pisatelje, umetnike, može tehnike in gospodarstva. Lepo sicer, da ga proslavimo, a pogosto tudi že prepozno. Posebno zavoljo tega. ker ie človek »starostno mejo« v biološkem, kakor tudi v uradnem smislu tedaj po navadi že prekoračil. Ostaja torej šestdeseto leto. Sestdesetletni-ki stoje na pragu starčevstva. Tako je — pa nai še toliko govorimo o ognjevitih glavah z belimi lasmi in o srcih, ki so ostala mlada. Ni nobena sramota, da postajaš star in da si že star. Nai čuti šestdesetletnik še toliko življenja pred seboj, za en dan ali za trenutek se lahko ozre na svoje preteklo delo — in z njim. Ta dan je v resnici mejnik v življenju. In ta praznik hočemo proslavljati, kakor bo kaniL Najprimitivnejše ljudstvo List »Prensia« v Buenosi Airesiu priobču-je zanimiv članek o ljudstvu, ki je menda naprimitivnejše na svetu: to so Gvajaki, ki živijo v grozotni prašumi v Paragvaju med Asunckmom in Viillo Rico. Ti Gvajaki živijo življenje, ki je celo nižje nego življenje opic. OMeke ne poznajo, temveč hodijo popolnoma goli. Nimajo ne poglavarjev ne vračev, ne poznajo ne orožja ne orodja razen nekakšne ka-menite sekire in primitivnega loka. Z lokom hodijo na lov in tudd na ribolov, ker nimajo ne mrež ne trnkov. Našli so način, da zakurijo ogenj, toda ognja se boje kakor živali in ga uporabljajo le tedaj, če se mu drugače ne morejo izogniti. Kadar jim zmanjka vsakega lovskega in ribjega plena, ki ga uživajo večinoma surovega, se hranijo z grenkimi oranžami, jagodami in črvi, ki jih vlečejo iz segnitih debel pragozdnih dreves. Enkrat na leto se opijanijo, to je tedaj, ko nabirajo med. V tistem času se preda do divjemu veselju in porabijo vsa živila, ki so jih dotlej hranili. Gvajaški jezik ima zelo skop besedni zaklad, ki se nanaša siamo na najnavadnejše predmete in dejanja. Štetje pričenjajo z dvemi ker nimajo pojma o enoti, dva jim pa predstavlja dvojico: moškega in žensko. Štejejo pa kvečjemu do petih dvojic. Od kod izvira to do skrajnosti zaostalo ljudstvo, je do danes neznano. Potočki pomirjajo živce Doktorja Jerome Weiss ln Harold Beh-rend sta zdravniškemu društvu države New York predložila svoje izsledke o važnosti pravilnega dihanja. Po njunem mnenju znajo samo otroci pravilno dihati, a odrasli se v tem oziru sčasoma nalezejo razvad, ki utegnejo biti zelo nevarne. Mnogo nereda povzročajo v človeškem telesu tudi stalne živčne napetosti. Da se tega iznebimo, je poleg pravilnega dihanja potrebno, da se odpočijemo, da si privoščimo tople kopeli, masažo in obsevanje z naravnimi ter umetnimi žarki. Malokatera stvar pa živce tako dobro po- miri kakor to, če poslušaš šumenje potokov ali lahko glasbo. Nepravilno dihanje lahko povzroča glavobol, bolečine v ramah in v prsih, ki jih pogosto po krivici dia-gnosticirajo kot angino pecoris. Počasna brzojavka Nedavno je prispela v London brzojavka iz Bagdada, ki je bila tamkaj oddana kot nujna pošiljka. Toda nujnost je v tem primeru slabo odrezala. Brzojavno sporočilo je potovalo iz Bagdada v London polnih 52 dni... Mali oglasi Sluzbo.dohi Besedi L —.60. taks« —.60. ca daianie naslova tU u Šifro £ Koncipienta samca, r nekaj prakse, — iščem. Dr. Malnerič Ignac, advokat, Črnomelj. 13343-1 Vajenci (ke) Beseda L —.60, taksa —.60, t* dajanje naslova ali za Šifro L 2.—. Sprejmemo vajenca Mehanična delavnica Šu-šteršič, Tyr5eva 13 (Figovec, levo dvorišče). 13490-44 Prodani Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za Šifro l 2.—» Razno dobro ohranjeno pohištvo kuhinjsko kredenco in mizo, steno za obešanje oblek v predsobi z zrcalom, medeninaste karnise, svetilke itd., prodam. Ogledati pri Planinšek, Tavčarjeva ul. 2. 13399-6 Otroški voziček športni, dobro ohranjen, prodam. — Železnikarjeva, Mali dom VI/28. 13499-6 Prodam večjo količino pristnega brinjevca in malinovega soka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »46«. 13498-6 Beseda I —.60, taksa —.60. za daianje naslova ali za Šifro t 2.—. Dvosobno stanovanje oddam za 1. avgust. Stari trg 8/II., vhod z nabrežja. Ogled stanovanja med 2. in 4. uro. 13497-21 Za 120 lir oddam dvosobno stanovanje, balkon, vrt, v Mar. Dev. Polju, 10 minut od postaje. Več se poizve v Einšpiler jevi ulici 23. 13485-21 ENOIN VECBAPVNE JUGOGRAFIKA Stanovanja Beseda t —.60, taksa —.60, za dajanje naslova (li ca Šifro L 2.—. Dvosobno stanovanje v bližini tramvaja za dve starejši osebi iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik«. 13500-21a Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanie naslova ali za Šifro l 2.—. Sobo s posebnim vhodom, zračno, prazno, svetlo, takoj oddam. Ciber, Cojzova c. 1. 13493-23 Zakonski par išče opremljeno sobo s kuhinjo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13484-23a Opremljeno sobico posebnim vhodom, pri sodišču, s souporabo kopalnice, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13488-23 Opremljeno sobo s prostim vhodom, kopalnico, oddam. Gajeva u!. 9. vrata 9. 13501-23 Sobe išče Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Opremljeno sobo za 2 osebi iščem za 1. avg. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čisto 2«. 13398-23a Sobo s posebnim vhodom s souporabo kopalnice, išče gosp. za 10. avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna«. 13489-23a Opremljeno sobo za osebi s souporabo kopalnice iščem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj soba«. 13494-23a Avto, moto Beseda t —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za Šifro t 2.—» Ford limuzina skoraj nov, z novimi gumami, naprodaj. Ogledati: Tomačevo 72, Ljubljana. 13265-10 Mali tovorni auto predelan na pogon z ogljem in motorno kolo s prikolico ali brez, tudi predelan na pogon z ogljem. Obe vozili v najboljšem stanju za zelo nizko ceno naprodaj! Generator delavnica, Tvr-ševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 13491-42 V najem Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro l 2.—. M. • 1 Drag ocenosti Beseda L — -.60, taksa —.60, za dajanie naslova ali za šifro L 2.—. Gostilno s tujskimi sobami ugodno oddam v najem s 1. avg. 1941, event. prodam. — KOLODVORSKA UL. 27. Točne podatke istotam. 13290-17 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE — juvelir, Ljubljana, VVollova ulica ft-3« Beseda L —.60, taksa —.60. za daianje naslova ali u šifro L 2.—. Interprete giurato della lingua italiana, zapriseženi tolmač za italijanski jezik dr. Mikuletič Portu-nat. Kralja Peira tr* 9 — tel. 34-32. Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali 2* šifro L 2.—. Pes volčje pasme se je zatekel neznanckanu Najditelja prosim, da ga pripelje na naslov: Vrhove. Miklošičeva c. 36, vrata 8. 13487-43 K£2££LL3 Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za Šifro t 2.—. Maline ali sok dobavim malo ali veliko količino. Naročila na ogl. odd. Jutra pod »Koliko«. 13496-33 Beseda t 1.—, taksa —.60. za šifro L 2.—. Vdovo ali starejšo gospodično, resno, želi poročiti samostojen gospod. Ponudbe -ia ogl. odd. Jutra pod »Pomoč v pisarni«. 13495-25 INSERIRAJ V „JUTRU"J Lokale za pisarne v pritličju ali I. nadstropju iščemo v strogem centru za takoj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »JUTRA« pod »U. P. Tri.« RUBINETTI PER IMPIAN-TI DI IGIENE SANITARIA — IDRAULICA — ACQ1TE-DOTTI — GAS — RISCAL-DAMENTO VAPORE. Cer-casi serio, competente rappresentante per Lubiana. Officine di Borgomanero G. manero PIPE ZA HIGIJENSKO-ZDRAVSTVENE IN HIDRAVLIČNE NAPRAVE, ZA VODOVODE, PLINOVODE, PARNO OGREVANJE — išče se resen interesent kot zastopnik za Ljubljano. B. PRIMATESTA & CO, Borgo-(Novara) tjrejuje Davorin Ravljen. — Izdaja a konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani m__—