Politični ogled. Avstrijske dežele. Razprave v delegacijah gredo urao b koacu ia bode njib aklep brž ko Be že daea, četrtek, gotovo pa v aoboto. Vojai miaister, fml. baron Bauer, ai priteguil nemški terjatvi, češ, da je pri vojaštvu ediao le aemščiae treba. Oa prizna da je potrebao častaikom tudi drugib jezikov. — Jurij vitez Schoaerer diae aekaj ležje, kajti pravi se, da višja sodaija ne potrdi brž ko ae njegove obsodbe. Kaj pa če jo veadar-le potrdi? Tedaj ima pa g. vitez že veliko prošajo, aa kateri je 30.000 nemških(?) podpisov, v roki za pomiloščeaje. — Desaica drž. zbora trpi dve veliki zgubi, grof Olam-Martiaic se je odpovedal poslaaetvu, mag. Greuter pa je umrl. Oba moža sta bila odliČBa zaatopaika pravice. — V tem, ko poroi''ujejo kouservativai aemški poslaaci štajarski v razaih zborih, kako ia kaj so delali v drž. ali v dež. zboru, ao liberalai poslaaci tiho ter se skrivajo za člaflki židovake ,,tecke" v Gradci. Cudao je to ali mar meaijo možakarji, da so volilci le za to. da jim dajo svoj glas pri volitvi? — Koroški Sloveaci ae tožijo da ae dobijo slov. listovia, dopisaic aakazaic itd. aa c. kr. poštah. Žal, da se godi tudi aam tako. Na večib poštah poaudi se človeku le aemška listoviBa ia treba je v časih ostro terjati za sloveaake. — Dae 5. julija, praznik slov. apostolov, 8s. Cirila ia Metoda obhaja se letos posebBo slovesao po večib kor. župaijab, koder prebiva slov. ljudatvo. Tako je lepo! — Ljubljana dobi strokovBO šolo, začae se že letos meseca oktobra. Na skrbi bode pa državi, kraajski deželi ia obrtnijski družbi pa Ljubljaai. — ŽelezBica iz Ljubljaae v Kamaik začae se graditi morebiti že pribodaje spomladi, kedaj pa pride la vrato iz Celja v Šaleško doliao? — Kakor je podoba, ne Ijubi se slov. prebivalcem v Gorici, da so vedao le drugim za podporo, poslej čejo za svojo podporo, da se tudi njim v me8taem zastopu pripusti Bekaj sedežev. Bog daj srečo! — Blizu Gorice stoji sedaj aova vojaŠBica za topuičarje, ime ima po svitlem cesarji: c. kr. Fraac - Jožefova vojašaica. — _ ež. poslaaec za Iatro, g. Aatoa Križaaac, posestaik v Zavljah, je umrl. Mož ai bil vselej mož, kajti aekaj časa se je pridružil italijaaskim ,,rodoljubom". — Iz Trata do Milj ia dalje po obali morja boče aeko druatvo aarediti železaico, a bode težko kaj iz Bje. — Cesarjevič Rudolf je prišel iz Bosae ia Hercegovine v Dalmacijo; tudi todi, kakor v uaih deželab, vzprejema ga mestao jb kmečko prebivalatvo z vso mogočo slovesuostjo. — Hrvaški aabor je v reaaici sklenil aačrt postave, vsled katere dobi vlada skorej vso moč pri volitvab v avoje roke. Poalej bode težko, da se izvoli kedaj aasprotaik vlade. Madjar zaatopi to stvar. — Ogerski miaister za fiaance prepoveduje davkarijam, da ae amejo v čaau od dne 15. juBija do konca julija, torej v čaau žetve aastaviti posilflih dražb ali eksekucij zoper kmetovalce. Ta prepoved pac ai po aorci, Be bila bi tudi drugje aa škodo.  Vnanje države Sv. Oče izdajo v teh dae"b  aovo eacikliko ali piamo. V BJem se razpravlja vprašaaje, kafco je mogoče, da si kat. cerkev ia svetaa država ae prideta v aavskrižje. — Pri sloveaBOstih v Bologai so bili tudi naši laški aapetaeži iz Treata ia Trata. Kralju Umbertu pa ae deva več tacih besed do ajib v usta, da jih človek težko veruje. Da jim že daje kralj še ,,korajže", to veadar-le Bi verjetBO. — Okoli Rima so se prikazale kobilice ter so Baredile že precej škode, toda biso tako vehke, kakor doli v Afriki, v Algeriji. — Francija išče deuarja na posodo, a Be zaa se, koliko bi ga rada. — Geaeral Boulaager nima sreče, število BJegovih mož brž pojema, kakor pa raate. — V Aagliji prešiaja sedaj, ce gre kaj vere raznim aoviaam, čedalje bolj misel, da ni bila dobra sila, katere se poslužuje vlada, zoper katol. Irce. To je vse premalo, Ircem treba je pravic ! — Belgija ima po Bovih volitvab dobri dve tretjiai katol. poslaacev. Dobro, če si le sami ae pridejo križem. — Nemški čeaar, Viljem II., kaže, da hoče pravico, kakor jo pozaa le krščaastvo, v ayoji državi ia da ae išče alave aa bojišči. Govor, s katerim je cesar vzprejel drž. zbor v pouedeljek, povdarja to na večib meatib a razaim liberalcem ia freimaurerjem Bi to po volji. — V Rusiji je katoliškib cerkev 1287, pravoalavaih pa 38.531. To je še pač velik razloček ! Mesto Varšava je sedaj velika trdajava, pravi se, da ae lebko drži več mesecev zoper sovraŽBika. MogoČe, toda v novem času biso veš trdfljave to, kar so bile svoje dai. — Med Avstrijo ia Rumunijo še trpi vedno trgo- vinska vojska ter še ni upanja, da že pride k malu do sporazumljeBja. Kdo je kriv tega? Brezvestai trgovci sami meaimo, da aajbolje. — Bolgarako ministerstvo oataBe, kajti kaez je potrdil obsodbo majorja Popova, ob eBem pa ga je pomilostil. S tem ate obe straaki v miuisteratvu zadovoljBi. Po tem takem major Popov ni tak ,,tat", kakor so ga bili s početka razupili! — V Čraogoro je plaaila aeka četa turskih Albaacev pri Podgorici ter je ubila tri ljudi, dva moža pa je več^ maaj raaila. Bati se je, da jej kaka četa iz Crae gore povrae ta napad ia tedaj bode buda bitka. — Pri vojaškem aemiru v Carjem gradu, o katerem smo že porooali, padlo je 170 mož ia pa geaeral HusaeiBpaša. To torej bi bil le ,,mal razpor" dveb polkov. — V Wasbiagtoau, v glavaem mestu zjediBJeaih držav, so dae 24. maja vložili temelJBi kameB kat. vseučilišču. Slovesaost je bila velika, v pričo je bilo 5 aadškofov, 18 škofov, predsedaik republike ia 5 miaistrov. To je vesela vest iz Amerike!